*8. XI.
679
JC
/C v
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, ponedeljek 26. novembra 1979 Cena 12 dinarjev	Leto XXXVI
Številka 34
/'"'••v
1502.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dodatnem prispevku solidarnosti iz dohodka v letu 1979
Razglaša se zakon o dodatnem prispevku solidarnosti iz dohodka v letu 1979, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. novembra 1979 in na seji Zbora občin dne 21. novembra 1979.
St. 0100-58/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o dodatnem prispevku solidarnosti iz dohodka v letu
1979
1.	člen
S tem zakonom še zagotavljajo sredstvo za plačilo dela prispevka SR Slovenije v letu 1979 za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje SR Črne gore, v znesku 228,000.000 din.
2.	člen
Temeljne organizacije -združenegg dela, kmetijske in druge zadruge, temeljne organizacije kpoperantov, temeljne zadružne organizacije in druge oblike združevanja kmetov, pogodbene organizacije združenega dela in‘delovne skupnosti — vse s področja gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), obračunajo enkraten dodatni prispevek solidarnosti iz dohodka v letu 1979 v višini 4 °/o od dela čistega dohodka za druge namene v skupni porabi, razporejenega v zaključnem računu za leto 1978.
,	3. člen
Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost, in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačajo enkraten dodatni prispevek solidarnosti iz dohodka v letu 1979, če njihov letni dohodek presega znesek, ki sc po predpisih o davkih občanov šteje za osebni dohodek v višini 1 %> od osnove za odmero davka iz dejavnosti za leto 1978.
4.	člen
Organizacije združenega dela in občani iz prejšnjega člena vplačajo dodatni prispevek solidarnosti iz dohodka v letu 1979 na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva najpozneje do 20. decembra 1979.
5.	člen
Če delovni ljudje iz 3. člena tega zakona zapadlega dodatnega prispevka solidarnosti iz dohodka ne plačajo v roku, določenem v prejšnjem členu, se znesek prispevka odmeri in prisilno izterja po predpisih o davkih občanov ob odmeri obveznosti za leto 1979.
6.	člen
Če bodo z dodatnim prispevkom solidarnosti po tem zakonu vplačana sredstva nad zneskom, določenim s 1. členom tega zakona, se presežena sredstva uporabijo za izpolnjevanje obveznosti SR Slovenije v letu 1980 po zakonu o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje Socialistične republike Črne gore v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 36/79).
7.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-29/79
Ljubljana, dne 21. novembra 1979.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1503.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti In zakonitosti 1. odstavka 87. člena in 2. odstavka 91. člena pravilnika o delovnih razmerjih DO »Kladivar« 2iri — Tovarna elementov za avtomatizacijo z dne 12. 12. 1978, na seji dne 8. 11. 1979
odločilo .
Razveljavita se sledeči določbi pravilnika o delovnih razmerjih DO »Kladivar« 2iri — Tovarna elementov za avtomatizacijo z dne 12. 12. 1978:
—	prvi odstavek 87. člena v delu, ki določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta po šestmesečnem nepretrganem delu v delovni organizaciji, in
—	drugi odstavek 91. člena.
Obrazložitev
1) Sodišče združenega dela v Kranju je predlagalo oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 87. člena in drugega odstavka 91. člena v izreku odločbe navedenega pravilnika.
Prvi odstavek 87. člena pravilnika med drugim določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta po šestih mesecih nepretrganega dela v delovni orga-
nizaciji. Predlagatelj je mnenja, da ta določa pravilnika ni v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), ki ne določa, da bi moral delavec za pridobitev pravice do izrabe letnega' dopusta določen čas nepretrgano delati v isti delovni organizaciji.
Drugi odstavek 91. člena pravilnika določa za primer, ko delavec ni pridobil pravice izrabiti poln letni dopust, ker ni izpolnil pogoja šestmesečnega nepretrganega dela, število delavcu pripadajočih dni tkim. sorazmernega letnega dopusta (od 2 do 8 dni) glede na čas (od 1 do 5 mesecev), ki ga je delavec prebil na delu v tekočem koledarskem letu. Predlagatelj je mnenja, da tudi ta določba ni v skladu z zakonom, ker določa dolžino letnega dopusta le v odvisnosti od časa, ki ga je delavec prebil na delu v tekočem koledarskem letu, ne da bi bile pri tem upoštevane tudi druge osnove, od katerih je odvisna dolžina letnega dopusta.
2) Po zakonu ima delavec pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ga delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in ki ne sme biti daljši kot šest mesecev (1. odstavek 90. člena zakona o delovnih razmerjih). Tega časa zakon ne omejuje na delo v isti delovni organizaciji. Zaradi tega je taka omejitev, kot jo določa prvi odstavek 87. člena obravnavanega pravilnika, v neskladju z zakonom.
Če delavec y koledarskem letu ni pridobil pravice do izrabe polnega letnega dopusta, ker ni izpolnil pogoja nepretrganega dela v času, določenem v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, ima po zakonu pravico do letnega dopusta, sorazmerno času, prebitem na delu (2. odstavek 90. člena zakona o delovnih razmerjih). Pri tem je treba upoštevati vse osnove, določene v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, od katerih je odvisna dolžina letnega dopusta delavca (92. člen zakona o delovnih razmerjih). Izpodbijani 2. odstavek 91. člena obravnavanega pravilnika določa število dni letnega odpusta izključno le na osnovi' dolžine časa delavčevega dela v tekočem koledarskem letu, zato ni v skladu z 92. členom zakona o delovnih razmerjih.
Ustavno sodišče, ki se je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti omejilo na tiste določbe pravilnika o delovnih razmerjih, ki so predmet obravnavanega predloga, je iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi 2. alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika dr. Majda Strobl in sodniki: dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. U I 47/79-9
Ljubljana, dne 8. novembra 1979.
Sodnica,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Majda Strobl 1. r.
1504.
Podpisniki družbenega dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 2-50/79) sklepajo
DOGOVOR
o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani
Podpisniki sprejemajo naslednje spremembe in dopolnitve dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani, podpisanega dne 25. januarja 1978.
1.	člen
V	2. odstavku 1. člena dogovora se datum »9. maja 1979« nadomesti z »31. decembra 1980«.
2.	člen
V	1. alineo 4. člena dogovora se številka »647,030.000 din (osnova za izračun vrednosti so cene v juniju 1977)« nadomesti s »1.125,000.000 din«.
V	1. alinei 4. člena dogovora se črtajo besede in stavek: »in stroški za specialno funkcionalno opremo in priključke. Ocenjena vrednost se vsako leto valorizira v skladu z dokumentirano rastjo cen;« in nadomesti z novim stavkom: »Ta cena se vsako leto revalorizira v skladu z dokumentirano rastjo cen vgrajenih materialov in storitev.«.
Pri točki pet 4. člena dogovora se doda besedilo: »Iskra — združeno podjetje elektronske industrije povečuje svojo udeležbo za 130,545.500 din za izgradnjo dvonamenskega objekta, kot sestavni del izgradnje objekta kulturni dom Ivan Cankar. Ta cena se valorizira kot je navedeno v 1. alinei 4. člena dogovora.
Iskra združuje sredstva po posebnem samouprav-nerti sporazumu in pogodbi z delovno organizacijo kulturni dom Ivan Cankar v ustanavljanju.«
Za 1. alineo točke šest 4. člena dogovora se doda nova alinea, ki se glasi:
»— in da bodo zagotavljali sredstva za kritje tečajnih razlik, ki bodo nastale iz najetih kreditov za uvoženo opremo kot tudi sredstva za kritje 'deviznih obresti iz najetih tujih posojil.«
3.	člen
Spremembe in dopolnitve družbenega dogovora začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 13. novembra 1979.
Podpisniki: Izvršni sveti Skupščine SR Slovenije, Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Skupščine občine Ljubljana Center, Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Skupščine občine Ljubljana Šiška, Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ter Predsedstvo Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Predsedstvo Mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljanska kulturna skupnost, Radiotelevizija Ljubljana, Ljubljanska banka — Združena banka, Iskra Združeno podjetje elektrokovinske industrije, SOZD Emona Ljubljana, Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije in Podjetje za PTT promet Ljubljana.
1505.
Na podlagi 10. in 13. člena odloka o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov (Uradni list SRS, št. 22-1042/76) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja republiška sekretarka za finance ODREDBO
o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov
1.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom in s .svojimi . sredstvi samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti oziroma intelektualne ali negospodarske storitve, in so dolžni voditi poslovne knjige, opravijo po stanju na dan 31. 12. 1978 revalorizacijo osnovnih sredstev in ugotovijo novo tržno vrednost po naslednjih skupinah osnovnih sredstev in koeficientih revalorizacije:
Skup. os. sr.	Vrsta osnovnega sredstva — opis skupine	Leto pridobitve do 31. 12. . q««| 1977	1878
1	2	3	4
1.07	Lesene stavbe
1.07	Kovinski hangarji
1.07	Ostali gradbeni provizoriji	1,16	1,00
2.01 Vodno gospodarski stroji in naprave: turbine, vodni kotli, hidro-generatorji, transformatorji, električni črpalni in drugi agregati za vodo	1,17	1,00
2.04	Stroji za obdelovanje nekovin (za mletje in gnetenje, drobilniki in
sita, centrifuge, filtri in drugi)	1,13	1,00
2.05	Stroji za obdelovanje kovin: stružnice, brusilniki, skobeljniki, dolb-niki, rezkalniki, stroji za rezanje kovin, za prebijanje, stiskalnice za kovanje, upogibanje, oblikovanje, valjanje in vlačenje, agregati za
.	varjenje	1,10	1,00
2.06	a) stroji in naprave za proizvodnjo elektrod, akumulatorjev in	'
baterij,
b)	stroji in naprave za proizvodnjo gumijevih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas,
c)	stroji in naprave za proizvod-
njo obutve, usnjene in gumijaste galanterije	1,10	1,00
2.07	Stroji in naprave za proizvodnjo
gradbenega materiala:	stroji za
izdelavo betonskih" elementov in cementnih izdelkov, stroji za mešanje betona in malte	1,10	1,00
2.08	Stroji za obdelovanje lesa: jerme-niki in žage, stružnice, vrtalniki, brusilniki, skobeljniki, stroji in naprave za izdelovanje pohištva, stavbnih, mizarskih in drugih lesenih izdelkov ter drugi stroji in
naprave za obdelovanje lesa	1,10	1,00
1	____________2________________________ 3	4
2.09	Stroji in naprave za predelavo tek-
stila; stroji za barvanje preje in drugih surovin, tekstilne industrije, stroji in naprave za izdelavo konfekcije	1,05	1,00
2.10	Stroji in naprave za predelavo ži-
vil: stroji In naprave v mlinih in pekarnah, stroji in naprave za proizvodnjo sladu in brezalkoholnih ter alkoholnih pijač, stroji in naprave za predelavo	mesa	1,15	1,00
2.11	Stroji in naprave za sitotisk, za
izdelovanje nalepk	in	etiket	1,13	1,00
2.12	Stroji in naprave na področju gradbeništva:
a)	traktorji, buldožerji, rovokopači in ravnalni stroji, vibratorji,
b)	mešalniki za beton in malto,
drobilniki in drugi stroji in naprave v gradbeništvu	1,11	1,10
2.14	Vozila, ki se uporabljajo za cestni promet:
a)	tovornjaki, priklopniki tovornjakov, osebni avtomobili,
b)	motorna kolesa mopedi in kolesa	1,10	1,00
2.15	Sredstva in naprave plovbe	1,03	1,00
2.20	Pisarniški stroji, aparati in	po-
trebščine: pisalni in računski stroji, elektronski računalniki, aparati in naprave za kopiranje in razmnoževanje, registrirne blagajne, knjigovodski stroji	1,10	1,00
2.21	Pohištvo ter stroji, naprave	in
aparati za splošne in posebne namene: leseno, kovinsko in drugo pohištvo na področju obrti,	go-
stinstva in turizma; stroji, naprave in aparati za pripravljanje hrane in posoda za serviranje hrane, štedilniki in peči za ogrevanje prostorov ter štedilniki in peči za kuhanje hrane, hladilne naprave in hladilni aparati; stroji, naprave in aparati za pranje in sušenje perila, pisarniško pohištvo, leseno, kovinsko in drugo (mize, stoli, omare, vitrine in podobno) ter druga ne-	/
omenjena sredstva obratnega, poslovnega in neposlovnega inventarja	i,io i.eo
•	2. člen
Revalorizacijo sredstev opravijo občani najkasneje do 31. 12. 1976, poročilo o opravljeni revalorizaciji osnovnih sredstev predlože občinskemu davčnemu organu najkasneje do 31. 1. 1980. Pravice in obveznosti iz rezultata revalorizacije tečejo od 1. januarja 1979.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-30/72
Ljubljana, dne 29. oktobra 1979.
Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiška sekretarka za tioence
Milica Ozbič l.r.
1506.
Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) m prvega odstavka 27. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11-537/79) izdaja republiški sekretar za finance
NAVODILO
o spremembi navodila o načinu izračunavanja
sredstev rezerv, ki jih temeljne organizacije združenega dela združujejo v sklade skupnih rezerv
1.	V navodilu o načinu izračunavanja sredstev rezerv, ki jih temeljne organizacije združenega dela združujejo v sklade skupnih rezerv (Uradni Ust SRS, št. 11-551/79) se podtočka 3) točke 2. spremeni, tako da se glasi:
»3) Pod zaporedno številko 3. Poprečni enomesečni osebni dohodek delavcev — se vpiše ena dvanajstina zneska pod zaporedno številko 68 Del čistega dohodka za osebne dohodke in obrazca Poslovni rezultat med letom — Bilanca uspeha od 1. januarja do ...19... izkazanega v stolpcu 5;«.
2.	Podtočka 6) točke 2. se spremeni, tako da se glasi: »6) Pod zaporedno številko 6. Del čistega dohodka za sklade — se vpiše razlika med zneskom iz obrazca Poslovni rezultat med letom — Bilanca uspeha od 1. januarja do ... 19 ... pod zaporedno številko 79 Razporejeni čisti dohodek, izkaznim v stolpcu 5, in zneskom pod zaporedno številko 68 Del čistega dohodka za osebne dohodke, izkazanim v stolpcu 5 istega' obrazca;«.
3.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-28/79
Ljubljana, dne 9. novembra 1979.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
1507.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov In o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnili skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1979 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 8/78 in 30/78) objavlja Republiški sekretariat za finance
Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačHu dohodkov (Uradni list SRS, št. 27/78, 30/78, 8/79, 11/79, 12/79, 19/79 In 32/79)
/
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: pri zaporedni številki 14 občina Jesenice se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,50 črta;
—	v stolpcu 13 stopnja 30,35 nadomesti s stopnjo 29,85;
—	v stolpcu 14 stopnja 10,29 nadomesti s stopnjo
9,79.
Spremembe stopenj se uporabljajo od 1. 11. 1979 do 31. 12. 1979.
St. 420-6/78
T,jubijana, dne 9. novembra 1979.
Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
1508.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78 in 5/79) izdaja republiška sekretarka za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih rakunih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 30/78, 8/79, 11/79, 19/79 in 32/79) se v tabeli točke 2:
— pri zaporedni številki 14. občina Jesenice stopnja 10,29 nadomesti s stopnjo 9,79.
Ta odredba se uporablja od 1. 11. 1979 do 31. 12. 1979.
St. 420-6/78
Ljubljana, dne 9. novembra 1979.
Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
1509.
Na podlagi 10. člena odloka o kompenzaciji za meso (Uradni list SRS, št. 30/79) izdaja Republiški komite za tržišče in cene
NAVODILO
o uveljavljanju kompenzacije za meso in o cenah, pri katerih se uveljavlja kompenzacija
I
Temeljne organizacije združenega dela iz 1. in 2. točke 2. člena odloka o kompenzaciji za meso (Uradni list SRS, št. 30/79 — v nadaljnjem besedilu: odlok), in samostojni obrtniki mesarske stroke iz 3. točke 2. člena odloka lahko uveljavljajo kompenzacijo za dele svežega junčjega in svinjskega mesa iz prvega in drugega odstavka te točke prodane na drobno končnim porabnikom oziroma na debelo velikim potrošnikom po kompenzacijskih cenah, ki so v skladu s seštevkom elementov cen, ki jih je ugotovil Zavod SR Slovenije za cene.
Kompenzacijske cene iz prejšnjega odstavka znašajo v din/kg v prodaji na drobno končnim porabnikom največ:
Junčje meso Svinjsko meso
	■E	brez kosi	!	brez kosi
pljučna pečenka	—	146,00	— ■	—
stegno	85,30	96,60	78,00	88,70
pleče	77,64	91,50	61,20	72,00
golen (krača)	34,50	75,40	23,00	36,80
podlaket	34,50	59,10	23,00	38,30
vrat	44,00	52,70	55,00	68,70
podtrebuševina	—	44,00	—	—
ledja	77,70	102,00	—	—
zarebrnice (kare)	—	—	78,00	—
hrbet	,	77,70	98,30	—	—
podplečje'	59,90	72,00	55,00	68,70
prsa	44,00	—	23,00	—
rebra	44,00	—	23,00	—
kosti	3,60		—	—
Kompenzacijske cene iz prvega odstavka te točke v prodaji na debelo velikim potrošnikom, ki kupujejo meso za lastno porabo, pa znašajo v din/kg največ:
Junčje meso Svinjsko meso
S	•g	
V) S	brez kosti s kost	brez kosti
golen (krača)	32,59	70,13	21,00	34,80
podlaket	32,59	54,97	21,00	36,30
vrat	40,92	49,02	53,00	66,70
podtrebuševina	—	40,92	—	—
ledja	72,26	94,86	—	—
zarebrnice (kare)	—	—	76,00	t—
hrbet	72,26	91,42	—	—
podplečje	55,71	66,96	53,00	66,70
prsa	40,92	—	21,00	—
rebra	40,92	—	21,00		
kosti	3,35	—	—	\ 	
Temeljne organizacije združenega dela, ki uveljavljajo kompenzacijo na podlagi lastnih faktur o prodaji mesa, lahko uporabljajo za uveljavljanje kompenzacije samo tiste svoje fakture, v katerih so navedene cene iz prejšnjega odstavka.
Za kompenzacijske cene iz prvega odstavka te točke, se štejejo tudi cene, ki so v prodaji na drobno končnim porabnikom in v prodaji na debelo velikim potrošnikom oblikovane največ v višinah iz drugega in tretjega odstavka te točke na podlagi kompenzacij, ki jih uvedejo občinske skupščine.
II
Temeljne organizacije združenega dela, ki uveljavljajo kompenzacijo na podlagi faktur dobaviteljev ali svojih dokumentov o dobavi mesa lahko uporabljajo za uveljavljanje kompenzacije samo tiste fakture dobaviteljev in dokumente o dobavi mesa svoji prodajalni, v katerih so navedene naslednje najvišje cene mesa v din/kg:
Junčje meso	Svinjsko meso
'g ts	... I	
	brez ko: s ko	brez kos
zadnja četrt (milanski rez)	77,40		74,00	
stegno z golenjo (kračo)	75,40		71,52	
ledja in hrbet (rostbif) s pljučno	81,90			
Prednja četrt s Podtrebuševino	51,70			
Prednja četrt brez . Podtrebuševine in reber	54,30			
Polovica	—	—	60,83	
Polovica brez prsi (francoski rez)	_		67,25	
zadnja četrt (milanski rez) s plečetom	_		69,16	
Pljučna pečenka	—	135,78	—	—
stegno	79.33	89,84	76,00	86,70
Pleče	72,21 '	85,10	59,20	70,00
	Junčje meso	Svinjsko meso
zadnja četrt (milanski rez)	83,06	76,00
stegno z golenjo (kračo)	80,93	73,52
ledja in hrbet (rostbif) s pljučno	87,84	
prednja četrt s	•	
podtrebuševino	55,45	—
prednja četrt brez podtrebuševine in reber	58,25	
polovica	—	62,83
polovica brez prsi (francoski rez)		69,25 .
zadnja četrt (milanski rez) s plečetom	—	71,16
Tudi samostojni obrtniki mesarske stroke, ki zahtevam za izplačilo kompenzacije priložijo fakture o nakupu mesa, lahko uporabijo za uveljavljanje kompenzacije samo tiste fakture, v katerih so navedene ceno, ki niso višje od cen iz prejšnjega odstavka.
V cene iz prvega odstavka te točke so vključeni tudi deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno v maksimiranih absolutnih zneskih.
:----:---------:--------------------1--------------------------------------
Temeljne organizacije združenega dela in samostojni obrtniki mesarske stroke, ki prodajajo meso na območjih občin s turističnimi kraji ob obali morja oziroma jezer ali občin z maloobmejnim prometom, kjer so bile že pred 16. oktobrom 1979 v skladu z dogovorom o načinu oblikovanja cen svežega mesa v prodaji na drobno (Uradni list SFRJ, št. 29/75, 47/76, 19/77, 35/77 in 41/77) cene junčjega in svinjskega mesa v povprečju za 5 %> višje od seštevka elementov cen, ki jih je ugotovil Zavod SR Slovenije za cene, lahko uveljavljajo kompenzacijo za meso prodano na območju občin Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Sežana in Tolmin tudi pri cenah, ki so v povprečju za 5 ,/o višje od cen iz I. in II. točke tega navodila.
IV
Služba družbenega knjigovodstva in Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun lahko pri izvajanju kontrole upravičenosti in pravilnosti zahtev za kompenzacijo zahtevata mnenja od Republiškega komiteja za tržišče in cene.
V
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-02/79
Ljubljana, dne 9. novembra 1979.
Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče in cene Stefan Korošec, mgr. oec. 1. r.
1510.
Na podlagi drugega odstavka 52. in na podlagi 53. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47/72 in 23/76) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODLOČBO
o ustanovitvi uprav javne varnosti v SR Sloveniji I
Za opravljanje zadev javne varnosti iz republiške pristojnosti se ustanovijo uprave javne varnosti (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot področni organi republiškega sekretariata za notranje zadeve, in sicer:
1.	Uprava javne varnosti Celje za občine: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec,
2.	Uprava javne varnosti Kranj za občine: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič,
3.	Uprava javne varnosti Koper za občine: Izola, Koper, Piran in Sežana,
4.	Uprava javne varnosti Krško za občine: Brežice, Krško in Sevnica,
5.	Uprava javne varnosti Ljubljana — mesto za občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik,
6.	Uprava javne varnosti Ljubljana — okolica za občine: Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika,
7.	Uprava javne varnosti Maribor za občine: Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica,
8.	Uprava javne varnosti Murska Sobota za občine: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota,
9.	Uprava javne varnosti Nova Gorica1 za občine: Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin,
10.	Uprava javne varnosti Novo mesto za občine: Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje,
11.	Uprava javne varnosti Postojna za občine: Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna,
12.	Uprava javrie varnosti Slovenj Gradec za občine: Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec,
13.	Uprava javne varnosti Trbovlje za občine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
r-	II
Uprava ima pečat z besedilom: »Republiški sekretariat za notranje zadeve — Uprava javne varnosti.-.«.
III
Z dnem, ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba o ustanovitvi in delu uprav javne varnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5/78).
IV
Ta odločba začne veljati 1. januarja 1980.
St. 01/1-S-22/40-B-58/77
Ljubljana, dne 6. novembra 1979.
Republiški, sekretar
za notranje zadeve
Janez Zemljarič 1. r.
1511.
Predsedstvo skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije je na seji dne 24. oktobra 1979 razpravljalo o ukrepih, da se priliv sredstev za program Raziskovalne skupnosti Slovenije v letu 1979 uskladi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana raziskovalne dejavnosti in sprejelo
SKLEP
o ustavitvi plačevanja akontacije za prispevek Raziskovalne skupnosti
1.	Obveznost temeljnih in drugih organizacij združenega dela, da vplačujejo akontacijo prispevka za izvajanje programa Raziskovalne skupnosti Slovenije, se za mesec november 1979 ukine.
2.	Predsedstvo skupščine naroča izvršilnemu odboru, da spremlja oceno tekočih gospodarskih gibanj analizira ustreznost akontacij prispevka do konca leta 1979 in s tem v zvezi primerno ukrepa.
3.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
,	Predsednik
skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije Tone Zimšek 1. r.
*
1512.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), zakona o glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 17-95/71) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 30. seji dne 27. septembra 1979 sprejel
SKLEP
o predmetniku in učnem načrtu za glasbene šole
1
Predpisujemo predmetnik in učni načrt za glasbene šole.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SS-87/42-79
Ljubljana, dne 23. oktobra 1979.
Predsednik , strokovnega sveta Stanc Kranjc 1. r.
1513.
Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 30. seji dne 27. septembra 1979 sprejel
SKLEP
o predmetniku in učnem načrtu za steklopihača krogličarja in pomožnega brusilca kristalnega stekla
1
Predpisujemo predmetnik in učni načrt za steklopihača krogličarja in pomožnega brusilca kristalnega stekla.
2
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SS-87/40-79
Ljubljana, dne 23. oktobra 1979.
Predsednik strokovnega sveta
Stane Kranjc 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
CELJE
1514.
Na podlagi 9. in 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Laško v obdobju 1976—1980 za leti 1979 in 1980 (Uradni list SRS, št. 30/78), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 23. novembra 1979 sprejela
SKLEP-
o spremembah in dopolnitvah dodatka št. 2 k
samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Laško v obdobju 1976—1980 za leti 1979—1980
1.	člen
8. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o tjemeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Laško v obdobju 1976—1980 za leti 1979—1980 (Uradni list SRS, št. 30/78) se črta in nadomesti z besedi-
lom:
»Opredeljena vrednost programa iz 5. člena po tekočih cenah znaša za leto 1979:
v mio din
a)	enotni program	38,5
b)	skupni program	1,2
c)	dopolnilni program	40,6
Skupaj	80,3
Od tega odpade obveznost združevanja sredstev:
v mio din
—	iz	združenega dela	64,3
—	iz	prispevka upokojencev	13,2
—	iz	prispevka kmetov	1,4
—	iz	ostali dohodkov	1,4
Delovni ljudje bomo združevali sredstva od 1. de-
cembra 1979 dalje po stopnji 7,76°/« iz bruto osebnih dohodkov in 1,98 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka.«
2.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. decembra 1979 dalje.
St. 022-1/79
Laško, dne 23. novembra 1979.
Predsednik
skupščine občinske zdravstvene skupnosti Laško Ivan Hiršel inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1515.
Na podlagi tretjega odstavka 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomc-na (Uradni list SRS, št. 24/75) sklepajo krajevne skup-hosti, organizacije združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev ter skupščine občin Ljubljana Ccn-tfir. Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje. Ljubljana Vič-Rudnik in Skupščina mc-sta Ljubljane
DRUŽBENI DOGOVOR o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin
1.	člen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, ki so uporabniki komunalnih storitev na območju ljubljanskih občin ter skupščine občin Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik in Skupščina me-
sta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: »udeleženci«), s tem družbenim dogovorom zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin.
2.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so soglasni, da se za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin v skladu s 3. členom zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena štejejo:
—	oskrba naselij z vodo,
—	odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija),
—	javna razsvetljava v naseljih,
—	oskrba naselij s plinom,
—	oskrba naselij s toplotno energijo,
—	opravljanje javnega mestnega prometa,
—	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti in zgradb ter javne sanitarije (javna snaga),
—	urejanje ulic, trgov in cest v naseljih,
—	urejanje zelenih površin v naseljih,
—	upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča,
—	opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči,
—	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov,
—	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
—	opravljanje dimnikarske službe,
—	opremljanje naselij z javnimi tržnicami,
—	dejavnost komunalnih storitvenih klavnic,
—	opremljanje naselij z javnimi sejmišči,
—	opremljanje naselij z javnimi parkirišči,
—	javno higiensko kopališče.
3.	člen
Na območju občine uresničujejo uporabniki skupne interese v občinski komunalni interesni skupnosti. V okviru interesne skupnosti se lahko ustanove, v skladu z zaključenostjo funkcionalnega in interesnega kroga interesne enote.
Pri samoupravnem urejanju družbeno-ekonom-skih in drugih odnosov in pri opravljanju komunalnih storitev, se udeleženci dogovore, da bodo pri načinu In obsegu pokrivanja potreb po komunalnih storitvah na območju ljubljanskih občin izhajali iz možnosti zagotavljanja zadovoljevanja interesov po komunalnih storitvah v prostoru, ki predstavlja glede na vrsto potreb in način njihovega pokrivanja zaključeno celoto (interesne in funkcionalne povezanosti).
Izhajajoč iz tega je potrebno glede na obseg komunalnih storitev oziroma povezav ločiti:
a)	lokalne oskrbovalne sisteme, ki pokrivajo območje ene ali več krajevnih skupnosti,
b)	centralne oskrbovalne sisteme, ki pokrivajo območje ene ali več občin, ali mesto.
4.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se dogovore, da so oblike samoupravne organiziranosti za urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov pri opravljanju komunalne dejavnosti naslednje:
1.	Sodelovanje delovnih ljudi in občanov kot uporabnikov v organih upravljanja komunalnih organizacij posebnega družbenega pomena.
v
2.	V krajevni skupnosti uresničujejo uporabniki skupne interese na področju komunalnih dejavnosti v organih krajevne skupnosti. Za to organizirajo:
—	posebne operativne organe v okviru sveta KS (npr. vaški vodovod),
—	posebne interesne enote za izvršitev konkretnih nalog.
3.	V občini uresničujejo uporabniki skupne interese v občinski komunalni interesni skupnosti v skladu z zaključnostjo funkcionalnega in interesnega kroga.
4.	Na nivoju mesta Ljubljane se v skladu z zaključnostjo funkcionalnega in interesnega kroga na področju komunalne oskrbe na območju ljubljanskih občin združujejo komunalne skupnosti v mestno zvezo komunalnih skupnosti.
5.	Delovni ljudje in občani soodločajo o zadevah iz 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih poseb-gena družbenega pomena preko skupščin občin oziroma Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
V krajevni skupnosti, v občini in mestu soodločajo uporabniki komunalnih storitev z delavci komunalnih organizacij pri opravljanju naslednjih komunalnih dejavnosti:
— Individualna komunalna poraba
1.	Oskrba naselij z vodo,
2.	Odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija),
3.	Oskrba naselij s plinom,
4.	Oskrba naselij s toplotno energijo.
— Kolektivna komunalna poraba
1.	Javna razsvetljava v naseljih,
2.	Vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga),
3.	Urejanje zelenih površin v naseljih,
4.	Opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči,
5.	Vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov,
6.	Opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
7.	Opravljanje dimnikarske službe,
8.	Opremljanje naselij z javnimi tržnicami,
9.	Dejavnost komunalno storitvenih klavnic,
10.	Opremljanje naselij z javnimi sejmišči,
11.	Opremljanje naselij z javnimi parkirišči,
12.	Javna higienska kopališča.
— Upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč
— Urejanje ulic, trgov in lokalnih cest
— Opravljanje javnega mestnega prometa.
6.	člen
V	krajevni skupnosti se zadovoljujejo določene komunalne potrebe takrat, kadar predstavlja območje krajevne skupnosti zaključen funkcionalen interesni krog in je to v skladu s politiko, ki je določena v družbenem planu občine in družbenem planu mesta ter v skladu s skupnimi interesi delovnih ljudi in občanov drugih krajevnih skupnosti.
Delovni ljudje in občani opravljajo pri tem zlasti toge naloge:
—	sodelujejo pri programiranju razvoja komunalnih dejavnosti in sklepanja ustreznih samoupravnih sporazuniov v tej zvezi,
—	sklepajo samoupravne sporazume za ustanovitev komunalnih skupnosti in v skladu s temi sporazumi pošiljajo delegate v zbor uporabnikov skupščine komunalne skupnosti,
—	sklepajo samoupravne sporazume o številu delegatov uporabnikov v komunalnih organizacijah in načinu, kako bodo delegirali te delegate,
—	dajejo pobudo za ustanovitev kbmimalnih skupnosti,
—	dajejo predhodno mnenje za odločitve, ki se tičejo komunalnih dejavnosti na njihovem območju,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, drugi predpisi, ta družbeni dogovor in drugi samoupravni sporazumi.
7.	člen
V samoupravni občinski komunalni skupnosti organizirani za komunalne dejavnosti navedene v 5. členu tega dogovora, delovni ljudje in občani kot uporabniki komunalnih storitev soodločajo z delavci komunalnih organizacij kot o zadevah skupnega odločanja:
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnosti, o letnih programih dela komunalnih organizacij ter o posameznih investicijskih Programih,
—	razširitvi in nadaljnjem razvoju komunalnih zmogljivosti in načinu financiranja (razširjena reprodukcija),
—	o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij in o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav),
—	o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije,
—	o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo. o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelit-vi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organi-Zaeije, v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji (statusne spremembe),
■— o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma
napravami,
—	o standardih za posamezne komunalne storitve.
■— o cenah za komunalne storitve,
—	o merilih za zadovoljevanje, potreb po komu-nalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije),
—	o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij,
— o statutih komunalnih organizacij,
~~ o prenosu pristojnosti iz samoupravne občinske skupnosti na zvezo samoupravnih komunalnih In-teresnih skupnosti,
~ o drugih vprašanjih, za katere je tako določe-0 z odloki občinske ali mestne skupščine ali z ustrez-
nimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
8.	člen
Samoupravna občinska komunalna skupnost odloča o vseh zadevah, ki predstavljajo zaključen funkcionalen in interesni krog, upoštevaje stališča izoblikovana v krajevni skupnosti.
9.	člen
Mestna zveza samoupravnih komunalnih skupnosti sporazumno usklajuje med samoupravnimi občinskimi komunalnimi skupnostmi tiste zadeve, pri katerih funkcionalni in interesni krog presega območje posamezne občine in samostojno odloča o zadevah na podlagi dogovora prenošenih v njeno pristojnost.
10.	člen
Za individualno komunalno porabo, kolektivno komunalno porabo, upravljanje in urejanje mestnih zemljišč, urejanje ulic, trgov in lokalnih cest in opravljanje javnega mestnega prometa, se v občinski samoupravni komunalni interesni skupnosti in v mestni zvezi samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti lahko ustanove, kot organi skupnosti, interesni odbori za posamezne ali več komunalnih' dejavnosti z nalogo, da proučujejo zadeve, da predlagajo ustrezne ukrepe oziroma, da ukrepajo v primerih, kadar jih za to pooblasti skupščina samoupravne interesne skupnosti.
11.	člen
Podrobnejše določbe o tem, na katerem nivoju in o katerih zadevah poteka soodločanje med uporabniki komunalnih storitev z delavci komunalnih organizacij, bodo vsebovane v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti.
*	12. člen
Skupščine občin in Skupščina mesta Ljubljane bodo v skladu s svojo pristojnostjo:
—	razpravljale o vseh temeljnih vprašanjih politike in razvoja komunalnih dejavnosti,
—	dajale soglasje k dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja komunalnih dejavnosti, k letnemu načrtu,
—	nadzorovale izvrševanje komunalnih dejavnosti in zlasti izvrševanje planskih nalog ter zakonitost dela komunalnih organizacij in skupnosti,
—	potrjevale samoupravne sporazume o ustanovitvi komunalnih skupnosti,
—	odločale o obvezni uporabi in obveznem plačilu posameznih komunalnih storitev in proizvodov,
—	odločale o .obveznem prispevku uporabnikov komunalnih storitev za izgradnjo komunalnih naprav ali za financiranje komunalne dejavnosti v skladu s posebnim zakonom, če sredstva za te namene niso zagotovljena v, okviru občinske komunalne skupnosti oziroma zveze komunalnih skupnosti,
—	odločale o obvezni ustanovitvi komunalnih skupnosti,
. — odločale o obveznem združevanju komunalnih organizacij v poslovne skupnosti,
—	nadzorujejo zakonitost dela komunalnih skupnosti in
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, ta družbeni dogovor in drugi predpisi.
URADNI LIST SRS
_ ; ;
13.	člen
Delegate v zbor uporabnikov in delegate v zbor izvajalcev samoupravne komunalne skupnosti delegirajo delegacije v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi komunalnih skupnosti.
14.	člen
Delegate v zbora zveze komunalnih skupnosti delegirajo zbori občinskih komunalnih skupnosti
15.	člen
Zaradi oblikovanja, usklajevanja in izvajanja pro-grgmov in planov ter skladnejšega izvajanja investicijskih programov bodo komunalne skupnosti na območju ljubljanskih občin pri opravljanju svojih nalog sodelovale med seboj, z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi, zlasti na področju stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva, vodnega gospodarstva, energetike, PTT storitev, urbanizma, varstva okolja. Medsebojno sodelovanje bodo uresničevale tako, da bodo v ta namen ustanovile ustrezna koordinacijska telesa in sklenile posebne samoupravne sporazume.
16.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora bodo združevali in namenjali za financiranje komunalnih dejavnosti v skladu s sprejetimi letnimi načrti ter srednjeročnimi in dolgoročnimi plani in v skladu s posebnimi predpisi zlasti naslednja sredstva:
—	prispevek porabnikov komunalnih storitev in naprav,
—	del stanovanjskih sredstev za katere se dogovori stanovanjska skupnost občine s skupnostjo,
—	sredstva, ki jih namensko združujejo organizacije združenega dela,
—	samoprispevek,
—	sredstva, ki izvirajo iz zajemanja mestne rente,
—	prispevek investitorja za urejanje stavbnega zemljišča,
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča,
—	del cestne pristojbine in komunalne takse,
—	krediti,
—	druga sredstva.
17.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico vpogleda v delo komunalnih organizacij in komunalnih skupnosti.
Organi komunalnih organizacij in komunalnih skupnosti morajo obravnavati pripombe in predloge delovnih ljudi glede zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah ter jim na zahtevo dajati odgovore na te pripombe oziroma predloge.
18.	člen
Za izvajanje tega dogovora bo skrbela Skupščina mesta Ljubljane in skupščine ljubljanskih občin.
19.	člen
Za opravljanje zadev iz pristojnosti občinskih komunalnih skupnosti in mestne zveze komunalnih skupnosti se ustanovi strokovna služba. Do ustanovitve teh strokovnih služb opravljajo zadeve za komunalne skupnosti že obstoječe strokovne službe pri skupščinah občin oziroma Skupščini mesta Ljubljane.
20.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati potem, ko ga podpišejo podpisniki in se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1977.
Udeleženci: Skupščina mesta Ljubljane, skupščine ljubljanskih občin:	Ljubljana Bežigrad, Ljubljana
Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, krajevne skupnosti na območju ljubljanskih občin, organizacije združenega dela, ki so uporabniki in izvajalci komunalnih storitev na območju ljubljanskih občin.
Ta družbeni dogovor so udeleženci sklenili v mesecu oktobru 1977. Knjigo podpisov o njegovi sklenitvi hranijo občinske komunalne skupnosti na območju ljubljanskih občin, vsaka za svoje območje.
1516.
Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in v skladu z družbenim dogovorom o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju dejavnosti posebnega pomena na območju ljubljanskih občin in samoupravni sporazumi o ustanovitvi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin sklepajo:
1.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Center
2.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Bežigrad
3.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška
4.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje
5.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Komunalne samoupravne interesne skupnosti na območju občin Ljubljana Center, žijubijana Bežigrad, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: komunalne skupnosti) z namenom sporazumnega usklajevanja dela in planov razvoja komunalnih samoupravnih interesnih skupnosti, skupnega odločanja o cenah za komunalne storitve, skupnega oblikovanja meril za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov, ter uresničevanja drugih skupnih ciljev, ki so splošnega pomena za opravljanje komunalnih dejavnosti in zadevajo interese več občin (funkcionalni in interesni krog), ustanavljajo zvezo komunalnih skupnosti za območje ljubljanskih občin (v nadalnjcm besedilu: zveza skupnosti)-
2.	člen
Zveza skupnosti je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, statutov občin in mesta Ljubljane, družbenega dogovora ter samoupravnega sporazuma, statuta skupnosti in drugih splošnih aktov.
3.	člen
Delo zveze skupnosti je javno.
Zveza skupnosti obvešča delovne ljudi in občane o svojem delu, stanju in problemih praviloma po njihovih delegatih v skupščini in njenih organov, potom sredstev javnega informiranja ali na drug primeren način.
Delovni ljudje in občani imajo pravico vpogleda v delo zveze skupnosti in njenih organov.
S statutom se podrobneje uredi uresničevanje načela javnosti dela zveze skupnosti.
II. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA ZVEZE SKUPNOSTI'
4.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina,
—	interesni odbor za posamezne ali več komunalnih dejavnosti,
—	izvršni odbor,
—	odbor za samoupravno kontrolo.
a)	Skupičina
5.	člen	*
Skupščino zveze skupnosti sestavljajo oeiegacije komunalnih skupnosti v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev komunalnih storitev.
Delegate v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev delegirajo ustrezni zbori občinskih komunalnih skupnosti.
V	zbor uporabnikov pošilja vsaka komunalna skupnost po 10 delegatov.
V	zbor izvajalcev pošilja vsaka komunalna skupnost po 7 delegatov.
6.	člen
Vsak zbor skupščine zveze skupnosti izvoli predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora pa predsednika in podpredsednika skupščine. Predsednik skupščine zastopa in predstavlja skupščino. Njegove naloge določa statut zveze skupnosti.
Mandat predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika in podpredsednika zborov traja 4 leta.
7.	člen
Skupščina zveze skupnosti opravlja naslednje naloge:
—	določa na podlagi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti v občinah politiko razvoja komunalnih dejavnosti na območju ljubljanskih občin v skladu z družbenoekonomsko Ih prostorsko politiko razvoja, ki je opredeljene z dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom mesta Ljubljane in letnimi programi razvoja;
—- sprejema na podlogi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti »v občinah dolgoročne, srednjeročne in letne programe razvoja posameznih komunalnih dejavnosti in investicijske programe, ki se nanašajo na območje več občin In jih daje Skupščini mesta Ljubljane v soglasje;
—	odloča na podlagi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti v občinah o razširitvi in nadaljnjem razvoju komunalnih zmogljivosti in. načinu financira-
nja (razširjena reprodukcija) dejavnosti, ki se opravljajo na območju več občin;
—	odloča na podlagi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti v občinah o pogojih in načinu opravljanj a posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij in o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav), kadar komunalna organizacija opravlja svoje storitve na območju več občin;
—	odloča na podlagi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti v občinah o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije kakor tudi o samosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji (statusne spremembe), razen kadar gre za komunalno organizacijo, ki opravlja svojo dejavnost na območju ene občine;
—	odloča na podlagi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti v občinah o cenah za komunalne storitve, ki se opravljajo na območju več občin;
—	odloča na podlagi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti v občinah o merilih za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije);
—	daje mnenje k osnovam zemljiške politike na območju ljubljanskih občin;
—	ugotavlja usklajenost zazidalnih načrtov, urbanih in proizvodnih kompleksov s programiranimi in obstoječimi potenciali za komunalno oskrbo ter daje mnenje k tem načrtom;
—	odloča na podlagi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti v občinah o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij, ki opravljajo dejavnost na območju več občin;
—	odloča na podlagi predhodnega mnenja komunalnih skupnosti v občinah o statutih komunalnih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na obnaočje več občin;
—	sprejema program nalog SLO in družbene samozaščite ter zagotavlja kadrovske, finančne in druge pogoje za njegovo Izvedbo;
—	sprejema statut, spremembe in dopolnitve statuta, statutarne sklepe in druge splošne akte skupnosti;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun zveze skupnosti;
—	voli predsednika skupščine, člane izvršnega odbora in člane interesnih odborov;
—	razpravlja, soodloča, oziroma odloča o drugih vprašanjih, za katere je tako določeno z odloki občanske ali mestne skupščine ali z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
8.	člen
Skupščina zveze skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah obeh zborov, razen če oba zbora akle-
neta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. Tudi v tem primeru glasuje vsak zbor ločeno.
Glasuje in odloča se po delegacijah komunalne skupnosti, pri čemer ima vsaka delgacija en glas.
Zbori sklepajo veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov večine delegacij.
Da bi za odločitev dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
9.	člen
Kadar odloča skupščina zveze skupnosti na podlagi predhodnega mnenja komunalrtih skupnosti v občinah se izvede pred odločanjem v zborih postopek usklajevanja v interesnih odborih.
Interesni odbori obravnavajo vsa predhodna mnenja in dajo zborom svoja stališča, pripombe in predloge.
10.	člen
Odločitev skupščine je sprejeta, če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Ce pride v zborih do sprejetja različnih besedil se izvede v skladu s statutom usklajevalni postopek.
b)	Interesni odbori
11.	člen
Skupščina lahko ustanovi interesne odbore za posamezne ali več komunalnih dejavnosti, z nalogo, da proučujejo zadeve, da predlagajo ustrezne ukrepe oziroma, da ukrepajo v primerih, kadar jih zato pooblasti skupščina skupnosti.
12.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se ustanovi interesni odbor za:
—	individualno komunalno porabo,
—' kolektivno komunalno porabo,
—	upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč,
—	urejanje ulic, trgov in lokalnih cest,
—	opravljanje javnega mestnega prometa.
13.	člen
Interesne odbore sestavljajo delegati, ki so izvoljeni izmed delgatov obeh zborov. Člani interesnih odborov so lahko tudi znanstveni, strokovni in javni delavci, vendar njihovo število ne more biti večje od števila članov delegatov.
V interesni odbor se volijo delegati tako, da je v interesnem odboru enako število delegatov iz vsakega zbora in da so enakomerno zastopane skupščine komunalnih skupnosti v občinah.
c)	Izvršni odbor
14.	člen
Izvršni organ skupščine zveze skupnosti je izvršni odbor, ki je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini.
15.	člen
Izvršni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in najmanj 10 članov, ki jih voli skupščina zveze skupnosti praviloma izmed delegatov.
V	izvršni odbor sc volijo delegati tako, da so v odbor enakomerno zastopane vse skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občinah.
Člani izvršnega odbora so po svojem položaju tudi predsedniki izvršnih odborov komunalnih skupnosti v občinah in predsedniki interesnih odborov zveze skupnosti.
16.	člen
Izvršni odbor ima tele naloge:
—	pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles,
—	izvršuje sklepe skupščine,
—	usmerja delo strokovnih služb,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina skupnosti oziroma, ki izhajajo iz tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme ali k njim pristopi skupnost.
d)	Odbor za samoupravno kontrolo
17.	člen
Odbor za samoupravno kontrolo ima predsednika, namestnika predsednika in 8 članov.
V	odbor izvoli vsaka komunalna skupnost 2 delegata.
Mandat članov traja 4 leta.
18.	člen
Odbor opravlja zlasti tele naloge:
—	nadzoruje izvajanje sprejete politike,
—	nadzira izvajanje programa dela zveze skupnosti,
•	— nadzira racionalno trošenje sredstev in gospo-
darnost poslovanja zveze skupnosti,
—	nadzira uresničevanje sklepov skupščine in drugih organov ter strokovne službe zveze skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa statut zveze skupnosti.
III.	ENOTE ZA OPRAVLJANJE ZADEV NA DOLOČENEM OBMOČJU OZIROMA ZA
URESNIČEVANJE DOLOČENIH SKUPNIH INTERESOV
19.	člen
V	okviru skupščine zveze skupnosti se lahko ustanove enote za opravljanje zadev na določenem območju oziroma za uresničevanje določenih skupnih interesov.
Enote ustanove člani komunalnih skupnosti s samoupravnim sposrazumom, kadar to narekujejo interesi občanov in delovnih ljudi. Samoupravni sporazum sprejme zveza skupnosti, potrdi pa ga Skupščina mesta Ljubljane.
Enote za opravljanje zadev na določenem območju oziroma za uresničevanje določenih skupnih interesov upravlja skupščina enote. Sestavljajo jo delegati skupščine zveze skupnosti.
Število delegatov skupščine enote in način njihovega delegiranja se določi s statutom zveze skupnosti.
20.	člen
Enota obravnava in odloča dokončno o vseh tistih zadevah, za katere jo s statutom pooblasti zveza skup-
nesti.
IV.	STATUT IN DRUGI SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI
21.	člen
Skupnost ima svoj ■ statut, ki mora biti sestavljen v skladu s tem samoupravnim sporazumom. Razen statuta sprejme skupščina zveze tudi druge samoupravne akte.
Statut sprejema skupščina s soglasjem vseh delegacij komunalne skupnosti.
Statut se pred sprejemom daje v razpravo in-mne-njc vsem komunalnim skupnostim.
nega razpisa. Podrobnejši postopek izvolitve direktorja določa statut zveze skupnosti.
28. člen
Naloge, organizacijo in način financiranja delovne skupnosti določa statut zveze skupnosti. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti se uredijo s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo.
VIII. KONČNA DOLOČBA
V.	SREDSTVA SKUPNOSTI
29. člen
22.	člen
Za izpeljavo skupno dogovorjenega srednjeročnega plana, letnega programa in nalog se združujejo sredstva podpisnikov sporazuma.
23.	člen
Višina sredstev, način zbiranja in viri iz katerih se sredstva zbirajo se določijo s srednjeročnim planom in letnim programom. Za uresničevanje financiranja plana oziroma programa sklene skupnost posebne dogovore, ki jih sprejme v soglasju sSkupščinome-sta Ljubljane.
Sredstva zveze so tudi sredstva od obresti na poslovni sklad, ki jih je Skupščina mesta Ljubljane z odlokom (Uradni list SRS, št. 26/75) določila za potrebe komunalne interesne skupnosti. Sredstva iz tega naslova za leto 1977 predstavljajo zagonska sredstva zveze skupnosti.
VI.	SODELOVANJE IN ZDRUŽEVANJE
24.	člen
Zaradi oblikovanja, usklajevanja in izvajanja pm-nov in programov ter skladnejšega izvajanja investicijskih programov zveze skupnosti pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi zlasti na področju stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva, energetike, PTT storitev, urbanizma, varstva okolja in drugimi skupnostmi.
Za uresničevanje sodelovanja lahko zveza skup-n osti ustanovi ustrezna koordinacijska telesa in sklepa posebne samoupravne sporazume
25.	člen
Zveza skupnosti se lahko_ združuje z drugimi SIS ter vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA
26.	člen
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe zveze skupnosti, organizira zveza skupnosti lastno strokovno službo, katere organizacija in naloge se določajo s statutom zveze skupnosti.
Ta samoupravni sporazum začne veljati, koga podpiše večina udeležencev in potrdi Skupščina mesta Ljubljane. Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1977.
Udeleženci:
1.	Komunalna skupnost
občine Ljubljana Center	Božo Arhar 1. r.
2.	Komunalna skupnost
občine Ljubljana Bežigrad	Boris Andree 1. r.
3.	Komunalpa skupnost občine Ljubljana Šiška
4.	Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje Lado Svetek I. r.
5.	Komunalna skupnost
občine Ljubljana Vič-Rudnik Srečo Zorn 1. r.
* Ta samoupravni sporazum je potrdila Skupščina mesta Ljubljane 27. oktobra 1977 pod opr. št. 023-4/77. Izvirno besedilo s podpisi udeležencev hrani Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin Ljubljana, Stritarjeva 7/II.
Franc Florjančič 1. r.
1517.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75) ter 24. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 37. seji zbora združenega dela dne 27. oktobra 1977, na 38. seji zbora občin dne 27. oktobra 1977 in na 37. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. oktobra 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporan-omu o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
1
Skupščina mesta Ljubljane potrjuje samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin v predloženem besedilu.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi z^eze komunalnih skupnosti je potrebno v šestih mesecih uskladiti z določili novih statutov občin in mesta ter pri tem upoštevati v statutih dogovorjeno delitev pristojnosti med občinami in mestom.
27.	člen
Delovno skupnost predstavlja in vodi direktor, ki Sa imenuje skupščina zveze skupnosti na podlagi jav-
2
Samoupravni sporazum so podpisale komunalne skupnosti občin Ljubljana Bežigrad (30. 6. 1977), Ljub-
ljana Center (27. 6. 1977), Ljubljana Moste-Polje (25.
9.	1977), Ljubljana Šiška (18. 8. 1977) in Ljubljana Vič-Rudnik (12. 7. 1977).
3
Ta sklep velja takoj.
St. 023-4/77
Ljubljana, dne 27. oktobra 1977.
Predsednik
Skupštine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
BREŽICE
1518.
Na podlagi 152. in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) in 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o čiščenju potokov in jarkov na območju občine
Brežice
1.	člen
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih na območju občine Brežice morajo vzdrževati potoke in jarke tako, da se omogoči čim boljši odtok visokih voda, preprečijo škodljivi vplivi voda in varujejo zemljišča pred erozijo.
Dolžni so redno čistiti vodotoke, odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil.
V vodotokih in bregovih morajo posekati drevje, ki ovira pretok vode in odstraniti panje in vse drugo, kar ovira vodni tok in to tako, da ne poškodujejo brežin.
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč morajo na brežinah gojiti primerno zarast, da se brežina obvaruje pred erozijo.
2.	člen
Obveznost iz 1. člena tega odloka velja za vse potoke in jarke na območju občine Brežice, razen za vodotoke Savo in Krko, Sotlo in Bregano ter regulirane dele ostalih vodotokov s pribrežnimi zemljišči, ki jih vzdržuje Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto.
3.	člen
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo čistiti potoke, jarke in pribrežna zemljišča skozi vse leto, neprimerno zarast pa morajo odstraniti vsako leto v času od 15. oktobra do 15. marca.
4.	člen
O vseh poškodbah večjega obsega na brežinah, vodotokih in vodnogospodarskih objektih, morajo lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih pravočasno obvestiti pristojni organ vodnogospodarske inšpekcije, ki bo odredil ukrepe za preprečitev večje škode.
5.	člen
Za kršitve tega odloka se storilci kaznujejo po določilih zakona o vodah. Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja pristojni organ vodnogospodarske inšpekcije.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi manjših vodotokov na območju občine Brežice (Uradni list SRS, št. 42/70).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-12/79-4
Brežice, dne 7. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r.
1519.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlaci 184. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ter 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 15. oktobra 1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe urbanističnega reda za občino Brežice
1
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa razgrne predlog spremembe cone zazidalnega načrta za naselje Čatež v cono urbanističnega reda.
2
Nova cona urbanističnega reda obsega kompleks, ki je obdelan v predlogu Projektivnega biroja Region Brežice pod št. 803 U/75 november 1975, vključujoč tudi parcelo št. 120/4 k. o. Čatež.
3
Lokacije novih objektov se dovoljujejo na podlagi izdelane zazidalne situacije za omenjeni kompleks.
4
Predlog spremembe cone zazidalnega načrta v urbanistični red bo v času razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih odseka za urbanizem in gradbene zadeve ter v prostoru krajevne skupnosti Čatež.
5
V času javne razgrnitve lahko k predlogu spremembe podajo svoje pripombe in predloge vsi občani, vse zainteresirane organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije ali skupnosti.
6
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na odseku za urbanizem in gradbene zadeve ter na deski krajevne skupnosti Čatež.
St. 350-13/75
Brežice, dne 9. novembra 1979.
Predsednik
.	Izvršnega sveta
Skupščine občine Brežice
Stane Ilc 1. r.
CERKNICA
1526.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 208. člena statuta občine Cerknica, je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji seji dne 13. novembra 1979 sprejel
X	o D'R E D B O
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarnc preglede in dovoljenja v občini Cerknica
I
1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pri-
stojbine:
din
a)	za kamionske, vagonske in letalske po-
šiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine do 101 na območju druge občine ali preko državne meje	300,00
b)	za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine
do 10 t na območju občine	180,00
c)	kosovne pošiljke: kopitarjev in odraslih goved od kom	50,00
—	telet od kom	15,00
—	prašičev in drobnice od kom	5,00
—	žive perutnine od vsakih začetih 50
kom	25,00
—	za vsako čebeljo družino	5,00
d)	za meso kopitarjev in parklarjev od kg	0,30
—	za mesne izdelke razen konzerv od kg	0,30
—	za divjačino od kg	0,30
—	za perutninsko meso od kg	0,30
—	za drobovino od kg	0,30
—	za ribe, rake, polže-živc od kg	0,30
—	za mesne in ribje konzerve	0,30
—	za mast od kg	0,30
—	za mleko od litra	0,02
—	za mlečne izdelke	0,30
—	za jajca — cela od kom	0,02
—	za jajčne izdelke od	kg	0,30
—	za ostale nci/nenovane živalske proiz-
Vode in odpadke od kg	0,30
II
a) Za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in pre-
din
delavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oz. v jajčne izdelke predelanega jajca;	0,0035
b)	za veterinarsko sanitarne preglede rib
v ribogojnicah od vsake začete ure;	130,00
c)	za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pri skladiščenju in zmrzovanju
—	za jelenjad, srnjad	25,00
—	za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom po kom	35,00
—	za medvede s- trihinoskopskimi pregledi	50,00
—	za jajce po kom	6,00
—	za divjo perjad po kom	3,50
d)	za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah,
za vsako začeto uro porabljenega časa *	180,00
III
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico	80,00
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
IV
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku	50,00
V
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi izvajajo in Izvršni svet Skupščine občine Cerknica.
Letni pavšali se mesečno akontirajo y višini ene dvanajstine
VI
Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 °/o. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 a/o.
VII
Cc prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarski sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladapja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje oz. prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 180 din za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine in eventualne zamudnine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške.
VIII
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun št. 840-3182, Republiške 02. pokrajinske takse za promet s parklarji in kopitarji in se razporejajo, kot to določa navodilo pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št. 2/78).
*	IX
Izvršni svet SO Cerknica pooblašča Veterinarski zavod KRIM Grosuplje delovno enoto Cerknica za opravljanje veterinarsko-sanitamih pregledov.
X
z dnem, ko začne veljati ta odredba preneha veljati odlok o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 1/76).
XI
Ta odredba začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-026/75-1
Cerknica, dne 16. novembra 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle 1. r.
1521.
Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 37. in 44. člena statuta krajevne skupnosti Grahovo in na podlagi sklepa krajevne skupnosti Grahovo z dne 18. februarja 1979 je svet krajevne skupnosti Grahovo na seji dne 23. novembra 1979 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa za uvedbo samoprispevka v denarju za območje vasi Grahovo v krajevni skupnosti Grahovo namensko za rekonstrukcijo in asfaltiranje prometnih površin po naselju Grahovo (Uradni list SRS, št. 24/79)
1.	člen
3.	in 4. člen se nadomestita z novim 3. členom, ki glasi:
Obstoječe prometne površine se asfaltirajo s samoprispevkom, ki bo v petih letih dosegel vsoto
1,100.000	din.
2.	člen
Prvi odstavek 8. člena glasi:
Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo v vasi Grahovo.
Črtata se 9. in 10. točka.
3.	člen
9.	člen se dopolni in glasi:
Plačila samoprispevka so oproščeni: socialni podpiranci, štipendisti, vajenci, upokojenci z nižjo pokojnino od 2000 din mesečno in prejemniki pokojnine z varstvenim dodatkom.
4.	člen
Prvi odstavek 10. člena sklepa se spremeni in glasi:
Zavezanci plačila samoprispevka plačujejo denarni znesek na podlagi vročene odločbe, ki jo izda vsako leto v petletnem obdobju plačevanja obveznosti samoprispevka pristojen občinski upiOni organ
.	5. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1979 dalje.
St. 579/383-79
Grahovo, dne 16. novembra 1979.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Grahovo
Franc Kranjc 1. r.
I	_____
domZai.i:
1522.
Skupščina krajevne skupnosti Lukovica ]e na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73), 16. do 22. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 142. člena statuta občine Domžale, v skladu z 28. do 30. členom statuta krajevne skupnosti Lukovica in na osnovi referenduma za samoprispevek za sofinanciranje komunalnih objektov v krajevni skupnosti Lukovica dne 12. novembra 1979 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje komunalnih objektov na celotnem območju krajevne skupnosti Lukovica pri Domžalah
1
Za celotno območje krajevne skupnosti Lukovica, katera obsega naselja Brdo, Čeplje, Lukovica, Spodnje Praprečje, Gradišče, Spodnja Koseza, Preserje pri Lukovici, Trajava, Videm in Zgornje PrapreČe, se na podlagi sklepa o razpisu referenduma z dne 31. 8.1979 (Uradni vestnik občine Domžale št. 13) in na osnovi izvedenega referenduma 4. 11. 1979, uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje komunalnih objektov v krajevni skupnosti Lukovica' po izdelanih načrtih, planu in na osnovi predpisanih soglasij.
2
Samoprispevek se uvede za dobo petih let od 1. 12-1979 dalje s tem, da se lahko plača v enem ali v šestdesetih obrokih. Prvi obrok zapade v plačil0
1.	1. 1980, konča pa se 31. 12. 1984.
3
Krajevni samoprispevek plačujejo:
1.	vsi zaposleni 2 %> od neto osebnega dohodka za dobo 5 let,
2.	vsi kmetje in lastniki zemljišč 2 °/o od katastrskega dohodka, veljavnega za tekoče leto za dobo 5 let,
3.	vsi upokojenci in invalidi 2 °/o od dohodkov za d6bo 3 let,
4.	vsi obrtniki 2 °/o od odmerne osnove za tekoče leto za dobo 5 let.
Zavezanci plačila krajevnega samoprispevka postanejo tudi občani, ki se bodo v času trajanja uvedbe samoprispevka za stalno preselili na območje krajevne skupnosti Lukovica pri Domžalah.
4
Zneski samoprispevka se lahko, po kriterijih navedenih v 3. členu tega sklepa, vplačajo v enem ali pa v šestdesetih obrokih.
5
Samoprispevka ne plačujejo občani v primerih, ki jih določa prvi odstavek 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/77).
Samoprispevek se ne more uvesti od' socialne podpore, invalidnine, pokojnine z \arstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, kot tudi upokojenci, katerih skupni dohodek ne presega 2.000 din mesečno.
Vse morebitne sporne zadeve in olajšave o znesku in roku plačila bo na pismeno prošnjo reševal svet krajevne skupnosti Lukovica.
6
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo sredstev bo opravljal svet krajevne skupnosti Lukovica.
Svet krajevne skupnosti Lukovica je dolžan, da po preteku plačilnega roka v občinskem glasilu ali na drug krajevno običajen način seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in o drugih pomembnih podatkih, ki se tičejo samoprispevka.
7
Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Lukovica pri SDK Ljubljana PE Domžale številka 50120-842-006-200789 z nazivom »Krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Lukovica«, in so namenjena izključno za sofinanciranje izgradnje in obnove komunalnih objektov: mrliških vež, cest in kanalizacij.
8
Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov.
9
Predračunska vrednost asfaltiranja cest, kanalizacije in mrliških vež v KS Lukovca znaša 15,589.892 din, s samoprispevkom pa bi zbrali približno 5,700.000 din, preostala sredstva do predračunskega zneska pa se bodo zbrala iz drugih virov.
10
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, v občinskem poročevalcu občine Dom-
žale ali na drug krajevno običajen način, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
11
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest, kanalizacijo in izgradnjo mrliških vež je sprejela skupščina krajevne skupnosti Lukovica na svoji redni seji dne 12. 11. 1979.
St. 428/79
Lukovica, dne 12. novembra 1979.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Lukovica
Miha Zajc ml. 1. r.
IDRIJA
1523.
Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi 33. člena statuta krajevne skupnosti Otalež je skupščina krajevne skupnosti Otalež na 4. seji dne 6. julija 1979 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti Otalež za izgradnjo TV pretvornika na Gradišču
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na območju krajevne skupnosti Otalež se uvede obveznost plačevanja samoprispevka za izgradnjo TV pretvornika na Gradišču.
2.	člen
Samoprispevek se uvede v denarni obliki za obdobje dveh let in sicer za čas od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1982.
II.	INVESTICIJSKI PROGRAM
3.	člen
Investicijski plan obsega naslednja dela:
din
Izgradnja hišice za	aparature	200.000
Izgradnja ceste do	pretvornika	50.000
Napeljava elektrike	200.000
Pretvornik	350.000
Skupni predvideni	stroški '	800.000
4.	člen
Skupna potrebna sredstva za investicije znašajo
800.000	din, od tega se bo zbralo s samoprispevkom
650.000	din, ostala sredstva bodo prispevale OZD v občini.
5.	člen
Sredstva zbrana po tem sklepu so namenska in se smejo uporabljati izključno za izvajanje investicijskih del iz 3. člena tega sklepa.
6.	člen
Višek sredstev zbranih po tem sklepu se sme uporabiti samo za urejanje komunalnih zadev.
III. OBVEZNOST PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA
7.	Člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Otalež:
1.	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oz. nadomestil osebnega dohodka in delavci pri zasebnih delodajalcih od netto osebnih dohodkov,
2.	upokojeni občani od pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske storitve od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke, ter občani, ki imajo status kmeta od katastrskega dohodka.
8.	člen
Samopriapevek plačujejo delovni ljudje in občani po stopnji 2 •/• od dohodkov iz 7. člena tega sklepa.
9.	člen
Samoprispevek ae ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu In pokojnin, ki ne presegajo 2.500 din mesečno.
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu.
I
10.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 151. členu zakona o davkih (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davka od skupnega dohodka občanov.
IV. IZVAJANJE SKLEPA
11.	člen
Izplačevalec osebnega dohodka delavcev v zdiu-ženem delu in delavec pri zasebnih delodajalcih ter izplačevalec pokojnin je dolžan obračunavati samoprispevek ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oz. pokojnin in ga plačati istočasno z drugimi prispevki. Izplačevalec obračuna in odvede samoprispevek tudi v drugih primerih, kadar izplača občanu osebni dohodek po odbitku, ki izvira iz kakršnegakoli vira dohodka iz 7. člena tega sklepa. Delovni ljudje in občani iz 7. člena tega sklepa so dolžni svoje obveznosti iz naslova tega prispevka vplačati na zbirni prehodni ra-
čun davkov in prispevkov občanov Skupščine občine Idrija št. 52020-846-011-16.
12.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za dohodke, obračunava samoprispevek, ki so ga dolžni plačevati občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo z obrtno dejav-; nostjo in intelektualnimi storitvami. Občinski upravni organ pristojen za dohodke odmerja, evidentira in izterjuje samoprispevek po predpisih, ki veljajo za davke.
13.	člen
Služba družbenega knjigovodstva je pooblaščena da kontrolira kako organizacije združenega dela in druge organizacije oz. izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in plačujejo samoprispevek.
14.	člen
Občinski upravni organ pristojen za dohodke je pooblaščen, da izdaja strokovna navodila za izvajanje • tistih določb tega sklepa, ki se nanašajo na obveznost plačevanja samoprispevka.
15.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga je Imenovala skupščina krajevne skupnosti Otalež.
16.	člen
Če se izplačilo osebnih dohodkov po odbitku nanaša na račun, ki je bil evidentiran pri davčni upravi občine, se samoprispevek obračunava in plača po odredbi, ki je na računu.
17.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje.
Otalež, dne 6. julija 1979.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Otalež Ivan Kafol L r.
KAMNIK
1524.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 174. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, ki jih urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79), na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1979 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1979 sprejela
OI>IiOK
o podeljevanju priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne In drugih vojn ter njihovim družinskim članom
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka.
2.	člen
Priznavalnino ali druge oblike družbene pomoči se podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kamnik, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
3.	člen
Pravico do priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči po tem odloku imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. do 13.
10.	1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem 'zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943,
2.	žene, udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944, preden so dopolnili 18 let starosti, in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. po 13.
10.	1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
5.	izjemoma tudi aktivni sodelavci NOV, ki imajo Po predpisih o pokojninskem zdvarovanju priznano posebno dobo v času med NOV v dejanskem trajanju,
6.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina,
2.	občasna priznavalnina,
3.	enkratna priznavtiftfllfa,
4.	regres za klimatsko in topliško zdravljenje,
5.	zdravstveno varstvo.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega °dloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in djegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba za-
konca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za dohodke,.ki se upoštevajo pri odločanju opraviči do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 %> katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., z. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojuin-skem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz
5.	člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne ‘okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovan., j delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
8.	člen
Pravico do priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se podeli lahko občasna ali enkratna priznavalnina.
.	.	V.	. .	...	; . , s.
9.	člen
Stalna priznavalnina iz 5. člena tega odloka oz. občasna ali enkratna priznavalnina iz 7. člena tega odloka se lahko izjemoma podeli tudi aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam se upoštevajo razen socialno-ekonomskih okoliščin iz 6. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
10.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, mati, oče) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kol je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovanje zavarovancev — delavcev, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
11.	člen
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, zlasti če temelji ta ukrep. zgolj na dejstvu, da je presežen premoženjski cenzus, ne pa na upoštevanju starosti, bolezni, zaslug uživalca, se izjemoma zadrži priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
12.	člen
. Naj višja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
13.	člen
Udeleženci NOV, ki po do sedaj veljavnem odloku prejemajo stalno družbeno pomoč, pa ne izpolnjujejo pogojev iz 3. člena tega odloka, obdržijo to pomoč v dosedanji višini, dokler njihovi dohodki ne presežejo 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
14.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do .stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Kamnik o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
15.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim
dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam
padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno klimatsko ali top-liško zdravljenje, če jim je tako zdravljenje pp mnenju zdravniške komisije nujno potrebno.
16.	člen
Upravičencu iz 15. člena tega odloka, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se podeli enkratna pomoč v višini stroškov za 10-dnevno okrevanje, vključno s hotelskimi uslugami.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se odobri enkratna denhrna pomoč v višini 50 % stroškov za 10-dnevno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, vključno s hotelskimi uslugami.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, 'ki se preživljajo samo z varstvenim dodatkom, ki- ga prejemajo- k pokojnini, se lahko plačajo vsi stroški 10-dnev-nega zdravljenja v naravnih zdraviliščih.
17.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2., 3. in 4. točke 3. člena tega odloka in njihovim družinskim članom, ki so oskrbovanci v domovih počitka in prejemajo sredstva za osebno rabo od skupnosti socialnega skrbstva, se lahko dodeli priznavalnina, tako da jim je za osebno rabo skupaj zagotovljeno 30% vsakokratnega- mejnega zneska.
18.	člen
Občinski organizaciji Zveze borcev NOV se lahko dodeli denarna pomoč za obiske bolnih udeležencev NOV. Način dodelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z občinsko organizacijo Zveze borcev NOV.
19.	člen
O višini priznavalnin in drugih oblikah družbene pomoči po tem odloku odloča komisija za varstvo invalidov in borcev NOV Skupščine občine Kamnik na zahtevo upravičenca, na predlog Občinskega združenja ZB NOV, na predlog krajevne organizacije ZB NOB, organizacije Zveze vojaških invalidov ali na lastno pobudo po prosti presoji z večino glasov.
20.	člen
Upravne posle v zvezi s priznavalninami in drugimi oblikami družbene pomoči opravlja oddelek za občo upravo in družbene službe SO Kamnik.
21.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za varstvo invalidov in borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Kamnik, pristojen za varstvo invalidov in borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
22.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku, se zagotavljajo v proračunu občine Kamnik na podlagi dogovorjene porabe v posameznem letu.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 23/77).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Uporablja pa se od 1. 1. 1979 dalje.
St. 020-36/79
Kamnik, dne 29. oktobra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
LITIJA
1525.
Na podlagi 557. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, 1-103/79) o samoupravni delavski kontroli ter 13. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 17/79) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na 5. seji dne 12. novembra 1979 sprejela
PRAVILNIK
o samoupravni delavski kontroli v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti ob-'čine Litija (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) uveljavljajo ustanovitelji stanovanjske skupnosti Prek svojih delegatov v skupščini in vseh drugih organih stanovanjske skupnosti ter prek komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
2.	člen
S tem pravilnikom se opredeljujejo zlasti smotri in cilji samoupravne delavske kontrole, naloge samoupravne delavske kontrole, sestav komisijo za samoupravno delavsko kontrolo, način volitev in odpoklica članov ter namestnikov članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo do ustanoviteljev stanovanjske skupnosti in skupščine stanovanjske skupnosti, kakor tudi druga najpomembnejša vprašanja, pomembna
za učinkovito uveljavljanje varstva samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti.
II.	SMOTRI IN CILJI SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
3.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti vgrajujejo v vse svoje delo v okviru stanovanjske skupnosti tudi lunkcijo samoupravne delavske kontrole za uresničevanje zlasti naslednjih smotrov in ciljev:
—	skrbeti za izvajanje družbeno opredeljenih stališč in smernic pri nadaljnjem uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	krepiti samoupravno odgovornost in skrb za zakonitost dela delegatov stanovanjske skupnosti pri njihovem delu in odločanju v organih stanovanjske skupnosti,
—	spremljati uresničevanje oziroma izvajanje vseh sprejetih samoupravnih odločitev,
—	skrbeti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti oz. pomanjkljivosti.
Načela delovanja iz prvega odstavka tega člena so temeljna načela delovanja komisije za samoupravno delavsko kontrolo, ki vgrajuje v svoje delo zlasti še naslednja načela:
—	načelo univerzalnosti,
—	načelo javnosti dela,
—	načelo permanentnosti,
—	načelo materialne resnice.
III.	NALOGE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
4.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo opravlja zlasti naslednje naloge:
—	nadzira izvajanje samoupravnega .sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti ter drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov ter pogodb, katerih udeleženec je stanovanjska skupnost,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora skupščine ter drugih organov stanovanjske skupnosti,
—	ugotavlja skladnost stališč in sklepov ter samoupravnih splošnih aktov stanovanjske'skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi, ki jih ustanovitelji stanovanjske skupnosti poverjajo oziroma uresničujejo v stanovanjski skupnosti,
—	nadzira, družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev, ki jih ustanovitelji stanovanjske skupnosti združujejo za izvajanje skupno dogovorjenih nalog ter za delo stanovanjske skupnosti pri stanovanjski skupnosti oziroma prek stanovanjske skupnosti,
—	skrbi za obveščanje organov stanovanjske skupnosti o svojem delu ter problematiki, ki izhaja iz njenega dela,
*
—	oblikuje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oz. nepravilnosti ter prouči ustrezne ukrepe organov stanovanjske skupnosti,
—	po potrebi sodeluje z organi, ki so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo dela z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, s Službo družbenega knjigovodstva ter z organi sindikata.
IV.	SESTAV KOMISIJE ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
5.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo je oblikovana na delegatskih osnovah.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo šteje 5 članov, ki imajo svoje namestnike.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo izvoli na prvi seji predsednika komisije.
V.	NAČIN VOLITEV IN ODPOKLICA
6.	člen
Člane in namestnike članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti po ključu, ki ga za vsako mandatno obdobje sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
7.	člen
Člani in namestniki članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati stanovanjske skupnosti.
8.	' člen
Mandatna doba komisije za samoupravno delavsko kontrolo je enaka mandatni dobi skupščine stanovanjske skupnosti in traja 4 leta.
9.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela katere s sklepom določi skupščina stanovanjske skupnosti iz 6. člena tega pravilnika, so dolžne v roku 60 dni po konstituiranju skupščine stanovanjske skupnosti izvoliti komisijo za samoupravno delavsko kontrolo ter o tem obvestiti stanovanjsko skupnost.
10.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti razglasi sestav komisije za samoupravno delavsko kontrolo na seji skupščine stanovanjske skupnosti.
11.	člen
Temeljne in druge organizacije katere s sklepom določi skupščina stanovanjske skupnosti iz 6. člena tega pravilnika lahko po postopkih, ki opredeljujejo odpoklic delegatov, odpokličejo posameznega člana oziroma namestnika člana komisije za samoupravno delavsko kontrolo. O odpoklicu ter o vzrokih zanj je potrebno obvestiti skupščino stanovanjske skupnosti.
V primeru predčasnega odpoklica se nadomestne volitve v komisijo opravijo v roku 30 dni.
VI.	DELO KOMISIJE ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
12.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo trajno opravlja funkcijo nadzora, nadzor pa opravlja tudi o zadevah glede katerih je bila sprožen ustrezna pobuda ustanoviteljic stanovanjske skupnosti, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter tajnika stanovanjske skupnosti.
13.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sama, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije ali posamezne strokovnjake.
14.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico zahtevati na vpogled od skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti vse podatke ter druga gradiva, ki so ji potrebna pri delu in odločanju.
15.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo dela n; x jah, ki jih sklicuje in vodi predsednik komisije.
16.	člen
Vabilo in gradivo za sklic seje mora biti poslano članom komisije najmanj 5 dni pred sejo komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
17.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo lahko zadolži posamezne člane komisije za podrobnejšo proučitev vprašanj, ki so na dnevnem redu komisije.
18.	člen
Administrativne tehnične posle komisije za samoupravno delavsko kontrolo opravlja delovna skupnost stanovanjske skupnosti.
19.	člen
Glede poslovnega reda na seji komisije za .samoupravno delavsko kontrolo se smiselno uporabljajo določila poslovnika o delu skupščine stanovanjske skup-noetL
20.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo sprejema ugotovitve, predloge In mnenja na sejah, kjer so prisotni vsaj 4 člani in z večino glasov navzočih članov.
21.	člen
O poteku seje se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik komisije in zapisnikar.
Komisija odloči o možnem snemanju seje z magnetofonom.
V primeru iz prejšnjega odstavka je magnetofonski trak treba predložiti k izvirnemu zapisniku, ki je v hrambi pri delovni skupnosti stanovanjske skupnosti.
VII.	RAZMERJA DO USTANOVITELJIC STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
22.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti in njene organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti kakor tudi utanovitelje stanovanjske skupnosti ter, da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, v
23.	člen
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo, obvesti komisija za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja ter ustanovitelje stanovanjske skupnosti.
24.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo se obvezno sestane na seji in pripravi poročilo o svojem delu in o svojih ugotovitvah najmanj dvakrat letno tj. ob sprejemanju polletnega in zaključnega računa stanovanjske skupnosti.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema skupščina stanovanjske skupnosti, ki daje tudi tolmačenje tega pravilnika.
26.	člen
X
Pravilnik začne veljati, ko ga spreme skupščina stanovanjske skupnosti.
Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021/79-17/1
Litija, dne 12. novembra 1979.
Predsednik
skupščine stanovanjske skupnosti
Ivan Godec 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
1526.
Na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) ter 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 95. seji sprejel
ODREDBO
o prenehanju veljavnosti odredbe o ukrepih za Preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
1.	člen
S to odredbo sc ukinja veljavnost odredbe o tikre-P>h za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stek-
line, ki je objavljena v Uradnem listu SRS, št. 15/79 z dne 18. 5. 1979.
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 6-52/79
Ljubljana, dne 15. novembra 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r.
LOGATEC
1527.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1978
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Logatec za leto 1978. Zaključni račun proračuna vključuje tudi sredstva občinskih fezerv.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
din
—	prihodke	16,368.187
—	odhodke	14,165.886
—	presežek	prihodkov	nad odhodki	2,203.301
Sredstva občinskih rezerv izkazujejo:
—	prihodke	697.676
—	odhodke	—
—	presežek	prihodkov	nad	odhodki	697.676
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz 2. člena tega odloka se prenese za isti namen v leto 1979.
4.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1978 je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-20/79
Logatec, dhe 14.' novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
r.ilanca p ihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1978
I.	PRIHODKI	din	II.	ODHODKI	din
1	Prenesene sre Istva	448.853	01	Državni organi	9,481.600
2	Davek iz OD in na do lode t	5,803.342	02	Ljudska obramba	1,039.167
3	Prometni davek, davek na premoženje in na doh>>dek od j ir em oženj a	8,651.141	03 04 08	Dejavnost DPO Negospodarske investicije Socialno skrbstvo	1,122.500 491.905 482.387
4	Takse	937.161	10	Komunalna dejavnost	756.673
5	Prihodki po p )sebnih i redpisih	34.969	11	Dejavnosti krajevnih skupnosti	520.000
6	Prihodki upravnih org inov in drugi		16	Intervencije v gospodarstvu	134.835
	prihodki	493.721	18	Izločena sredstva rezerv DPS	136.819
	Skupaj prihodki	16,369.187		Skupaj odhodki	14,165.886
	1528.			- določa merila za odobravanje sanacijskih kre-	
Na podlagi 1. čl 3na zakoia o skladih skupnih rezerv (Uradni list SI S, št. 11,79) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list & IS, st. 3/' 8) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti ine 14. novembra 1979 sprejela
O D L C K
ditov,
—	sprejema sklepe o uporabi združenih sredstev rezerv za investicije v osnovna sredstva,
—	imenuje izvršni odbor in člane drugih organov sklada,
—	opravlja druge naloge, ki so določene s statutom sklada.
o skladu skupnih rezt rv občine Logatec
1.	člen
Delavci v temeljnih orga lizacijah združenega dela s področja gospodarstva v občini Logatec združujejo sredstva rt zerv v sklad i sk ipnili rezerv občine Logatec.
S tem odlokom ?e določajo pravice in obveznosti, način upravljanja, vire in i iporabo sredstev sklada skupnih rezerv občine Logatt c.
2.	čle i
Naziv sklad i je: Sklad sl upnih rezerv občine Logatec (v nadaljnjem besedilu sklad).
Sklad je pravne oseba. Iklad ima statut, ki ga potrdi občinska skupščina.
3.	člei
Sklad upravlja akupščina sklada, ki jo sestavljajo delegati temeljnin organi: acij zdr rženega dela s področja gospodarstva, ki V kladu z zakonom združujejo sredstva v sk adu skuj nih rezerv. Postopek in način delegiranja v skupščine sklada se določi s statutom sklada. Deleg iti v ski pščfcio stlada se volijo za 4 leta in ne morejo biti i: voljeni več kot dvakrat zaporedoma.
4.	člei	-
Skupščina skladi ima na deduje pristojnosti:
—	sprejema statut skladi in druge samoupravne splošne akte sklada,
—	ugotavlja sprejem sai voupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v s vlad TOZD,
—	sprejema finančni nairt in zaključni račun sklada,
—	določa politik) krediti: anja,
—	določa elemente za pri >ravo sanacijskega programa,
5.	člen
i	\
Izvršni organ sklada je izvršni odbor, M opravlja naslednje naloge:
—	izvaja sklepe skupščine sklada,
—	pripravlja predloge sklepov, poročil in finančnega načrta sklada,
—	obravnava in sklepa o zahtevkih za odobritev sanacijskih kreditov za namene določene v 16. členu zakona,
—	opravlja druge naloge določene s statutom sklada.
6.	člen
Viri sredstev sklada so:
—	del sredstev rezerv TOZD združenih na pod-podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad,
—	sredstva dosedanjega sklada skupnih rezerv občine Logatec po stanju na dan ukinitve tega sklada,
—	druga sredstva, ki jih pridobi sklad po posebnih predpisih in sredstva, ki jih sklad prejme na podlagi pogodb ali na drug način.
S prenosom sredstev dosedanjega sklada skupnih rezerv se prenašajo na sklad vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega.
7.	člen
Združena sredstva rezerv se uporabijo:
1.	za izplačila zajamčenih osebnih dohodkov TOZD dogovorjenih v občini, kjer je uveden sanacijski postopek oz. sprejet program ukrepov za odpravo izgub,
2.	za pokrivanje nekritih izgub TOZD, kjer je uveden sanacijski postopek,
3) za kritje izdatkov prekvalifikacije delavcev, če v skladu s sanacijskim programom in potrebe po določenem številu delavcev ali kadar je potrebna prerazporeditev v drugo temeljno organizacijo,
4.	za izplačilo akontacij osebnih dohodkov pod pogoji in na načli ki so določeni s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev rezerv v sklad
8.	člen
Združena sredstva rezerv se ne smejo uporabljati za investicije v osnovna sredstva skupne porabe ah za naložbe v obratna sredstva.
Izjemoma pa se lahko združena sredstva uporabljajo tudi za investicije v osnovna sredstva, če se s takšnimi vlaganji odpravljajo vzroki izgub v skladu s sprejetim sanacijskim programom.
Sanacijski krediti iz prejšnjega odstavka se v skladu z zakonom odobravajo pod pogoji, ki jih s posebnim aktom določi skupščina sklada.
9.	člen
Finančni načrt sklada sprejme skupščina sklada potem, ko ga predhodno obravnavajo delavci v TOZD. Predlogu finančnega načrta pa je potrebno priložiti poročilo o uporabi sredstev sklada v prejšnjem letu.
10.	člen
Skupščina sklada lahko poveri opravljanje strokovno administrativnih, pomožnih in drugih opravil ustreznemu upravnemu organu. Medsebojno razmerje se uredi s pogodbo.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-6/79-3
Logatec, dne 14. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
1529.
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/87) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem redu občine Logatec
1.	člen
2.	člen odloka o urbanističnem redu občine Logatec (Uradni list SRS, št. 11/68) sc spremeni in glasi:
»Graditev objektov po prvem členu tega odloka se sme dovoljevati znotraj strnjenih naselij. Izjemoma v utemeljenih primerih graditev teh objektov dovoljuje izvršni svet skupščine občine po pridobitvi predhodnega mnenja odbora za urbanizem tudi izven strnjenih naselij in na zemljiščih, ki so manj pomemb-
na za kmetiji ko in gc zdarsko proizvodnjo, za razvoj turizma, lovstva in ohranitev naravnih lepot.«
2.	člen
5.	člen odloka se spremeni in glasi.
»Graditev počitniških hišic je dovoljuje v območjih, ki so bila sprejeta po predhodni javni obravnavi.
Ti objekt; morajo oblikovno ustrezati naselju in okolici.«
3.	člen
V 7. členu odloka e v 3. odstavku v zadnji alinei črtata besedi »in avto nobile«.
4.	člen
Ta odlok začne vel ati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-8/t'8
Logatec, dne 14. novembra 1979.
P redsednik
Skupščini občine Logatec
I rane Got ina, dipl. inž. 1. r.
1530.
Na podlagi 18. čtei a zakone o poslovnih stavbah in poslovnih prost irih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 133. člena statuta občir e Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina obči re Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bila dne 14. novembra 1979 sprejela
C' D L O K
o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore In ga raže v občini Logatec
1.	člen
Za poslovno stavb« ali poslovni prostor se šteje stavba, ki je namenjena za posiovno dejavnost in se za ta namen pretežno tudi uporablja, oziroma poslovni prostor ne glede na to ali je v poslovni stavbi ali v stanovanjski hiši in ga sestavi.ata eden ali več prostorov namenjenih za >oslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod.
Prejšnji odstavek velja ne glede na to ali gre za poslovni prostor v družbeni ali :sasebni lasti.
2.	člen
Mesečna naj višja r ajemnina za poslovne stavbe, poslovne prostore in g maže se določi za m* tlorisne površine in znaša glec e na namembnost in koristnike v višini:
din
m*
—	za poslovne stavbe ali pcslovne prostore
v katerih se opravlja p •oizvodna dejavnost	80
—	za poslovna stav De in prc store v katerih
se opravlja trgovska in gostinska dejavnost 50
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore
v katerih se opravlja uslužnostna obrt	30
din — za poslovne stavbe in poslovne prostore, katere upravljajo družbenopolitične organizacije, družbenopolitična skupnost, samoupravne in-	1/69) je skupščina občine na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in .družbenopolitičnega zbora dne 14. novembra 1979 sprejela
teresne skupnosti, vzgojnoizobraževalne in vzgoj-	ODLOK
novarstvene ustanove, OZD in druge skupnosti za pisarniške prostore	25 — za garaže	22	o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu S-l za Narodnim domom
— za kleti, skladišča, lope, druge pomožne	1. člen
prostore	5 3. člen Za tlorisno površino poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora se štejejo v smislu tega odloka sami poslovni prostori s sanitarijami, garderobami, hodniki, pisarnami in priročnimi skladišči.	Dopolni se odlok o zazidalnem načrtu S-l za Narodnim domom (Uradni list SRS, št. 41/71), tako da 1. člen odloka glasi: »Sprejme se zazidalni načrt za Narodnim domom, ki zajema zazidalni otok S-l, razširjen na območje, ki je bilo določeno z urbanističnim načrtom Logatca.«
	2. člen
4. člen V najvišji mesečni najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore oziroma garaže niso zajeti stroški za komunalne storitve, prispevek za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, prispevek za zaklonišča, obratovalni stroški, ki bremenijo še posebej najemnike poslovnih stavb, poslovnih prostorov oziroma ga-	2. člen odloka se dopolni, tako da se glasi. »Sprejeta razširitev zazidalnega načrta vsebuje programski in tehnični del z navodilom o izvajanju razširitve zazidalnega načrta. Sprejeta razširitev zazidalnega načrta je sestavni del tega odloka.«
raž.	3. člen
5. člen Najemniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini so dolžni v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka skleniti s samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine novo najemno pogodbo.	3. člen odloka se dopolni, tako da se glasi: »Razširitev zazidalnega načrta je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine, pristojnem za urbanizem in pri pooblaščeni organizaciji s področja urbanističnega planiranja.«
6. člen	4. člen
Na podlagi predlogov samoupravne stanovanjske skupnosti občine in določil družbenega dogovora o oblikovanju cen iz pristojnosti občin in republike daje izvršni svet soglasje k najemninam za poslovne stav-	4. člen odloka se dopolni, tako da se glasi: »Izvajanje razširitve sprejetega zazidalnega načrta nadzira občinska urbanistična inšpekcija.«
be, poslovne prostore in garaže. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-	5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
nem listu SRS.	St. 010-10/71
St. 010-19/79	Logatec, dne 14. novembra 1979.
Logatec, dne 14. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r.	Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
» 1531. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 27/72) in zakona o	1532. Na podlagi 3., 4-., 9. in 207. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na zasedanju zbora združenega dela dne 14. novembra 1979 in zbora krajevnih skupnosti dne 14. novembra 1979 sprejela
spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 8/78), 3. člena odloka	ODLOK
o urbanističnem načrtu Logatca (Uradni list SRS, št.	o javnem redu in miru v občini Logatec
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poleg ukrepov, ki jih predpisuje zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, čt. 16/74), so s tem odlokom predpisani ukrepi zh varstvo občanov in premoženja, ukrepi za varovanje javnega reda in mira, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij in zelenih površin v občini Logatec.
2.	člen
Občani so dolžni živeti in delati tako, da:
—	ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku;
—	ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja;
—	spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo;
—	skrbijo za privlačen in dostojen videz kraja, kjer živijo, delajo ali se začasno zadržujejo;
—	ne opuščajo ali opravljajo dejanja, ki so po tem odloku prepovedana.
Za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe, so odgovorni starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnika, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
II.	VARSTVO MIRA IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Zaradi varstva mira in družbene discipline je prepovedano:
1.	vinjenim osebam zadrževati se v gostinskih in drugih podobnih lokalih ter na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače,
2.	točiti pijače pred 7.30 uro zjutraj,
3.,točiti in prodajati alkoholne pijače v obratih družbene prehrane delovnih in drugih organizacij ali v prostorih, kjer prodajajo kruh in slaščice ter na teh mestih pred 7.30 uro zjutraj prodajati ustekleničene alkoholne pijače,
4.	mladini pod 15. letom starosti zadrževati se v Eostinskih in podobnih lokalih brez spremstva staršev ali skrbnika ter na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače,
5.	točiti in prodajati ali prinašati alkoholne pijače na športnih prireditvah,
6.	zadrževati se v gostinskih in podobnih lokalih ali na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne Pijače, preko dovoljenega ali določenega obratovalne-Sa časa,
7.	kaditi v kinodvoranah, športnih dvoranah, pri gledaliških predstavah, v javnih prevoznih sredstvih; v prostorih, kjer strežejo ali prodajajo kruh in slaščice in so prvenstveno temu namenjeni ter v drugih Prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano, na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih, če se navzoči o tem dogovorijo,
8.	prenočevati na tržnicah, senikih, kozolcih, v Parkih, na avtobusnih postajališčih, železniških postajah in podobnih objektih,
9.	zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug način uporabljati vodo iz vodovodnega omrežja v času
izrecnega opozorila, ko je uporaba omejena zaradi pomanjkanja vode,
10.	ovirati promet pešcev na pločnikih z zadrževanjem v skupinah na krajih, ki predstavljajo prometne ožine,
11.	poškodovati ali odstraniti oglase in druga obvestila v času, ko imajo še veljavo,
12.	motiti ali ovirati organizirane sprevode in vze-mirjati udeležence teh sprevodov,
13.	krošnjariti po domovih brez ustreznega dovoljenja.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
4.	člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano:
1.	v javnih lokalih nositi orožje in druge predmete, ki so prirejeni za napad,
2.	netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ali zadimi ju j e okolico,
odmetavati prižgane cigarete ali druge ogorke na krajih, kjer bi se lahko zanetil požar,
3.	opustiti popravilo ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja,
4.	uničiti, poškodovati ali odstraniti prometne znake, napisne table, obvestila in druga javna znamenja,
5.	poškodovati, odstraniti ali neupravičeno ugašati javno razsvetljavo,
6.	ogrožati varnost ljudi in premoženja z metanjem kamenja in drugih predmetov,
7.	uničiti, poškodovati ali odstraniti poštne nabiralnike ali priprave in naprave na otroških in športnih igriščih,
8.	streljati z zračno poško in z drugim orožjem zunaj organiziranih strelišč,
9.	skakati med vožnjo v vozila javnega prometa ali se med vožnjo obešati na vozila,
10.	prislanjati kolesa na stene hiš, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kjerkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet.
5.	člen
1.	pljuvati ali kako drugače onesnaževati tla ali pravili o varni vožnji na smučiščih ter upoštevati znake in opozorila, ki so postavljeni v ta namen. Na smučiščih morajo voziti ali hoditi v skladu z okoliščinami na smučišču. Hitrost in način vožnje morajo prilagoditi svojemu znanju tako, da vožnjo ves čas popolnoma obvladajo in da lahko pokrenejo vse, da se izognejo nevarnostim, katere lahko pričakujejo v danih razmreah.
2.	Smučarji so dolžni uporabljati varnostne trakove (lovilke) za pritrditev smuči k nogi.
3.	Prepovedano se je zadrževati na zoženih in ne-
preglednih delih smučišč, ob padcu pa je treba čim-prej zapustiti smučišče.	r
4.	Ni dovoljeno prerivanje ali vrivanje' v vrsto prt čakanju na žičnih in vlečnih postajah.
5.	Ob morebitni nesreči na smučišču so uporabniki smučišč dolžni nuditi pomoč, o nesreči obvestiti upra-
vitclja žičnico in dati pooblaščenim osebam svoje osebne podatke.
IV.	VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE
6.	člen
Zaradi zdravja in čistoče je prepovedano:
1.	pljuvati ali kako drugače onesnaževati tla ali predmete na javnih prostorih,
2.	spuščati odplake in fekalije na javna pota ali v odkrite cestne jaške,
3.	poškodovati, uničiti ali odstraniti smetnjake ali posode za odpadke, postavljene na javnih prostorih,
4.	prati motorna vozila na bregovih in v strugah potokov,
5.	odlagati opuščene uporabne in neuporabne predmete, smeti, odpadke, odpadno gradivo ali gnoj na prostorih, ki za to niso določeni,
6.	puščati greznice, odtočne 'kanale in posodo s smetmi nezaprte ali nezadostno zaprte ali jih izpraz-njevati ob nepravem času, opuščati čiščenje odtočnih kanalov in smetišč ter izpraznjevanje greznic,
7.	metati v kanalske požiralnike predmete, ki bi jih utegnili zamašiti ali poškodovati,
8.	v javnem kopališču onesnaževati vodo ali kakor koli poškodovati kopališke naprave.
V.	VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA KRAJEV, ZELENIH POVRŠIN IN ŽIVALI
7.	člen
Zaradi varstva zunanjega videza krajev, zelenih površin in živali je prepovedano:
1.	pisati in risati ali na drug način zamazati zidove hiš in drugih stavb, ograje, vozila in podobno,
2.	nameščati lepake, oglase, reklamne napise in table na prostorih, ki za to niso določeni,
3.	postavljati lesene ograje, ograje in bodeče žice ali druge provizorije, ki kvarijo zunanji videz kraja,
4.	postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kalto drugače taboriti na zemljiščih, ki za to niso dovoljena,
5.	dražiti, plašiti in mučiti živali.
8.	člen
Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah ter hišni svet so dolžni:
1.	čistiti in vzdrževati hišna pročelja, table, napise in druge znake na poslopjih,
2.	odstraniti ruševine zgradb, ograje in druge objekte, ki niso sposobni za obnovo in kazijo podobo kraja, niso pa pod posebno zaščito,
3.	v 48. urah odstraniti kurivo in drug material na zemljiščih v družbeni lasti in na zemljiščih, ki so ob javnih cestah izven meja funkcionalnih zemljišč stavb. Določba ne velja za material, namenjen gospodarski dejavnosti ali graditvi novih objektov in je vskladiščen na zemljišču, ki je namenjeno za proizvodnjo ali graditev.
9.	člen
Izložbe morajo biti urejene primerno, ne glede na to, v kakšne namene se uporablja lokal.
Za urejenost izložbe so odgovorni uporabniki lokalov, h katerim spadajo izložbe.
VI.	IZOBEŠANJE IN NOŠENJE ZASTAV TER PRAPOROV
10.	člen
Na območju občine Logatec so lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oziroma hišni sveti dolžni izobešati zastave družbenopolitičnih skupnosti na vseh njihovih zgradbah na dan zveznih, republiških in krajevnih praznikov, ob posebnih priložnostih pa tudi na splošen poziv.
Zastave je treba izobešati tudi na dan praznika občine Logatec.
11.	člen
1.	Družbenopolitične organizacije in društva lahko izobesijo zastave in prapore ob svojih jubilejih in praznikih ali ob drugih priložnostih, ki so zanje pomembne.
2.	Zastave družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter prapore društev je treba nositi na čelu organiziranih sprevodov. -
3.	Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodih zabavnega značaja.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje za prekrške kršilce določb 6. in 10. točke 3. člena, 10. točke 4. člena in 2., 3. in 4. točke 5. člena ter 1. točke 6. člena.
13.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekrške kršilce določb 1. in 7. točke 3. člena, 9. točke 4. člena,
4.	in 5. točke 7. člena ter 10. člena.
Pravno osebo se kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 2000 din za prekrške iz 10. člena, njeno odgovorno osebo pa od 100 do 500 din.
14.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje za prekrške kršilce določb 5., 8., 11. in 13. točke 3. člena, 6., 7. in 8. točke 4. člena,	1.	in	5.	točke	5.	člena,
2.,	3. in 4. točke 6.	člena,	1.,	2.	in	3.	točke	7.	člena,
8. člena, 9. člena ter 1. in 3. točke 11. člena.
Pravno osebo se kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 3000 din za prekrške iz 5. točke 3. člena, 2. točke 6. člena, 3. točke 7. člena, 8. člena, 9. člena ter 1. in 3. točke 11. člena, njeno odgovorno osebo pa od 200 do 1000 din.
15.	člen
Z denarno kaznijo od 200 db 500 din se kaznuje za	prekrške kršilce	določb	2.,	3.	in	9.	točke	3.	člena.
1.,	4. in 5. točke. 4.	člena	ter	5.,	C.,	7.	in 8.	točke 6-
člena.
Pravno osebo se kaznuje z denarno kaznijo od 400 do 4000 din za prekrške iz 2., 3. in 9. točke 3. člena, njeno odgovorno osebo pa od 300 do 1500 din.
16.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 500 din se kaznuje za prekrške kršilce določb 4. točke 3. člena in 8. točke
4.	člena starše oziroma skrbnike, če je storjeni prekršek posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnika.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 500 din se kaznuje za prekrške poslovodjo ali drugo odgovorno osebo v družbenem gostinskem obratu, gostinca ali osebo, ki ji je zaupano vodenje gostišča samostojnega gostinca in vodjo prireditve, če ne stori vsega potrebnega, da se iz gostinskih ali prireditvenih prostorov odstrani vinjeno osebo, ki ogroža red in mir ali vzbuja zgražanje.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 1000 din se kaznuje za prekrške kršilce določb 12. točke 3. člena, 2. in 3. točke 4. člena ter 2. točke 11. člena.
Pravno osebo se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 5000 din za prekrške iz prvega odstavka 2. točke 4. člena, njeno odgovorno osebo pa od 500 do 2000 din.
19.	člen
Denarno kazen za prekrške iz 12. in 13. člena tega odloka lahko izterja na kraju samem pooblaščeni delavec milice ali komunalni redar.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Ce storilec prekrška ne plača denarne kazni, niu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog.
VIII. KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
—	odlok o javnem redu in miru na območju občine Logatec (Uradni ist SRS, št. 1-10/66),
—	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 7-188/71),
—	odlok o izobešanju zastav v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 12-246/73),
—	odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 25-685/73,
—	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 26-769/74).
21.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po' objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/79
Logatec, dne 14. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
MOZIRJE
15S3.
Skupščina občine Mozirje je po 153. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji Zbora združenega dela. Družbenopolitičnega zbora in Zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah
e
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, linanciranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Mozirje.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov.
3.	člen
Za izredne razmere se štejejp po tem odloku vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva, sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialna razmestitev in način ter roki njihovega obnavljanja. Program vsebuje tudi načrt gradnje in vzdrževanja skladišč za občinske blagovne rezerve.
5.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Mozirje in vsakoletni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Mozirje.
6.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi oddelek za gospodarstvo in finance.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme Izvršni svet Skupščine občine Mozirje s poprejšnjim soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.

z
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE
Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet Skupščine občine Mozirje po predlogu načelnika oddelka za gospodarstvo in finance.
•	9. člen
Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se obnavljajo odvisno od vrste in narave blaga ter od njegove življenjske dobe.
Ko se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno in količinsko ustreza enakemu namenu.
11.	člen
Skladiščenje in hramba blaga in občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo lahko po ver j a temeljnih organizacijam združenega dela s področja proizvodnje blaga osnovne proizvodnje in s področja trgovine in preskrbe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo. in finance tega blaga odtujevali ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njimi ravnati.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance:
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv;
—	izvršuje program občinskih blagovnih rezerv;
—	nabavlja blago za občinske blagovne rezerve;
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv;
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv;
—	skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv;
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami.
IV.	FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
13.	člen
Viri financiranja za nabavljanje blaga in za zgraditev skladišč za blagovne rezerve so:
1.	sredstva, ki jih organizacije združenega dela združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov.
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in poslovne banke,
3.	sredstva, ki se v ta namen zagotovijo v proračunu občine,
4.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti,
5.	dopolnilna sredstva, pridobljena iz repubhškega proračuna
14.	člen
Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v te namene.
16. člen
Sredstva za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, se s posebno pogodbo dajejo organu oziroma organizaciji, ki organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa o izgradnji skladišč za občinske blagovne rezerve.
V.	SANKCIJE
16. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance to blago odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače ravna z njim.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena.
VI.	KONČNA DOLOČBA 17. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-28/79-6/1
Mozirje, dne 5. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
1534.
Na podlagi 4. člena zakona o temeljih družbenih svetov in zveznih družbenih svetih (Uradni list SFRJ, št. 34/79), 216. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), v skladu z dogovori o družbenih svetih v občini Mozirje in na podlagi 153. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora kra-
jevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o družbenih svetih v občini Mozirje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Družbeni sveti v občini Mozirje se ustanovijo kot sestavni del delegatskega sistema in delujejo kot organizirana demokratična oblika izmenjave in usklajevanja mnenj o načelnih vprašanjih določanja in izvajanja politike ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi dajanja pomoči pri pripravi in sprejemanju družbenih in samoupravnih določil.
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in pripravah odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov.
2.	člen
V občini Mozirje se v skladu z dogovorom udeležencev v delo družbenih svetov ustanovijo:
—	družbeni svet za družbenoekonomska vprašanja in razvoj,
—	družbeni svet za vprašanja delovanja in razvoja političnega sistema,
—	družbeni svet za prostorsko planiranje in urbanizem.
3.	člen
Družbeni svet za družbenoekonomska vprašanja in razvoj obravnava vprašanja' razvoja družbenoekonomskih odnosov, uveljavljanja zakona o združenem delu na tem področju, razpravlja o temeljnih razvojnih vprašanjih občine, problemih tekočih gospodarskih gibanj, uresničevanje planskih dokumentov ter druga pomembnejša vprašanja oziroma probleme za to področje. (Obravnava predloge predpisov in splošnih aktov s katerimi se urejajo razmerja pomembna za družbenoekonomski razvoj in ekonomsko politiko.)
Udeleženci v delu družbenih svetov za družbenoekonomska vprašanja in razvoj so:
— Skupščina občine Mozirje — Izvršni svet Skupščine občine Mozirje — Občinska konferenca ZKS Mozirje — Občinska konferenca SZDL Mozirje — Občinski sindikalni svet Mozirje — Občinska konferenca ZSMS Mozirje — Občinski odbor ZZB NOV Mozirje — Samoupravna komunalna interesna skupnost Mozirje
— Kmetijska zemljiška skupnost Mozirje — Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica
4.	člen
Družbeni svet za vprašanja delovanja in razvoja Političnega sistema v zvezi z uresničevanjem celotnega družbenopolitičnega sistema obravnava predvsem
vprašanja izgradnje samoupravnih odnosov v občini, izvajanje določil statuta občine, uveljavljanje delegatskih odnosov na vseh ravneh, metode delovanja vseh družbenopolitičnih dejavnikov v delegatskem skupščinskem sistemu, predloge predpisov in drugih splošnih aktov občinskih organov s katerimi se urejajo razmerja na tem področju, vprašanja s področja uresničevanja ustave kakor tudi druga podobna vprašanja.
s' Udeleženci v delu družbenega sveta za vprašanja delovanja in razvoja političnega sistema so':
— Skupščina občine Mozirje — Izvršni svet Skupščine občine Mozirje — Občinska konferenca ZKS Mozirje — Občinska konferenca SZDL Mozirje — Občinska konferenca SZDL Mozirje — Občinski sindikalni svet Mozirje — Občinski odbor ZZB NOV Mozirje —; Občinski odbor ZRVS Mozirje
5.	člen
Družbeni svet za prostorsko planiranje in urbanizacijo obravnava vprašanja s področja izdelave, sprejemanja in uveljavljanja prostorskega načrtovanja, racionalne izrabe prostora, urbanizacije naselij v občini, področja stanovanjske izgradnje in drugih vprašanj, ki se tičejo poseganja v okolje.
Udeleženci v delu družbenega sveta za prostorsko planiranje in urbanizem so:
— Skupščina občine Mozirje — Izvršni svet Skupščine občine Mozirje — Občinska konferenca ZKS Mozirje — Občinska konferenca SZDL Mozirje — Občinska konferenca ZSMS Mozirje — Občinski sindikalni svet Mozirje — Občinski odbor ZZB NOV Mozirje — Samoupravna komunalna interesna skupnost Mozirje
— Kmetijska zemljiška skupnost Mozirje — Organizacija združenega dela s področja projektiranja
— Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica
6.	člen
Udeleženci v delu družbenih svetov so lahko tudi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, ki niso stalni soudeleženci v delu sveta. Kateri udeleženci v delu sveta iz prejšnjega odstavka tega člena se udeležujejo sej posameznega družbenega sveta, odloči koordinacijski odbor sveta, glede na vprašanja, ki jih bo svet obravnaval.
7.	člen
Udeleženci v delu družbenega sveta določijo po enega delegata za delo v svetu skladno z dogovori o družbenih svetih občine in njenih aktov. Delegati udeležencev v delu družbenih svetov delujejo v skladu z usmeritvami udeležencev, ki jih delegirajo v svet skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami in so za svoje delo pdgovornl udeležencem, ki jih delegirajo.
8.	čle i
Predsednike družbenih sv .'tov volijo sveti na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta, izvolitev pa objavi skupščina občine s sv >jim aktom.
Predsedniki družbenih svetov se volijo za štiri leta. Predsednik družbenih s> etov sklicujejo sejo sveta, predlagajo dnevni red in . im predsedujejo, skrbijo za izvedbo sklepov ;veta in opravljajo druge naloge za katere jih sveti pooblastijo in v skladu s poslovnikom sveta.
Prvo sejo družbenih st etov skliče predsednik skupščine občine.
9.	Člen
Predsedniki drožbenih s\ etov imajo namestnike, ki so izvoljeni na en ik način cot predsedniki. Namestnik predsednika nadomešča pi edsednika v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pra dcah in dolžnostih.
10.	čle i
Vsak družbe ni svet ima koordinacijski odbor, ki ga sestavlja 5 članov Koordinacijski odbor sestavljajcf:
Skupščina občine Mozirje	1	član
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje	1 član
Občinska konferonca ZKS Mozirje	1	član
Občinska konfere nca SZD b Mozirji	1	član
Občinski sindika ni svet I iozirje	1	član
Člani koordinati, skega oc bora so stalni in se izvolijo na prvi seji sveta.
Koordinacijski odbori zagatavljajo na podlagi delovnega programa dr. užbenih ; ve to v redna dogovarjanja z udeležene, o cnevnem redu pej sveta, o udeležencih v delu sveta, o sestav. sveta za obravnavanje posameznih vprašanj. skrbi zr pripravo sej sveta, skrbi za izvršitev sklepov sej s' eta in opravljajo druge naloge za katere jih svet pooblasti.
Koordinacijski oelbor vabi k sodelovanju znanstvene in druge organizacije in sl upnosti ter družbenopolitične, znanstvene ih strokov te delavce kot posameznike, da se udeležijo sej svete v.
Delo koordinati, skih odborov ' družbenih svetov vodijo predsedniki svetov.
11.	čle i
Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj iz svojega delovnega p nlročja 1 hko sveti zaupajo strokovnim, znanstveno-raziskov. Inim organizacijam ali tudi posameznim strokovnjakom.
Sveti lahko oblikujejo tuc i komisije oziroma druga delovna telesa za proučeva ije posameznih vprašanj z delovnega področja svetov.
12.	čle i
Družbeni sveti sodelujejo mecl seboj zaradi medsebojne koordinacije dela z namenom, da si zagotovijo enotno izvedbo predpisov in splošnih aktov.
Družbeni sveti imajo lahl o tudi skupme seje, kadar obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena.
13.	člen
Družbeni svoti delajo po programu dela.
Osnova za program dela : vetov so programi udeležencev ter drugih organov i a organizacij, ki so pri-
stojni odločati o vprašanjih o katerih dajejo sveti mnenja in predloge.
14.	člen
Družbeni sveti v okviru svojega delovnega področja obravnavajo vprašanja, ki jih predlagajo udeleženci ali drugi organi oziroma organizacije, delovni ljudje in občani ali pa vprašanja, ki jih sveti postavijo na dnevni red na lastno pobudo.
Družbeni sveti oblikujejo mnenja in predloge na sejah. O mnenjih in predlogih obveščajo sveti udeležence ter druge organe in organizacije, na katera se nanašajo sama mnenja in predlogi.
Če organ, ki je pristojen za posamezno odločitev ne soglaša s stališčem in mnenji svetov, obvestijo o tem svet, ki je stališče zavzel.
15.	člen
Izvršni svet skupščine občine in upravni organi ter drugi pooblaščeni predlagatelji so pri pripravah odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov.
Ce izvršni svet oziroma upravni organi pri pripravi odloka, drugega predpisa ali splošnega akta ne sprejmejo mnenja ali predloga družbenih svetov, je izvršni svet dolžan o tem obvestiti skupščino občine in vse udeležence v delu družbenih svetov.
16.	člen
Jpravni organi skupščine občine v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki se obravnavajo v družbenih svetih kakor tudi strokovne službe in organizacije, ki sodelujejo v delu sveta so dolžni opravljati strokovne naloge za potrebe družbenih svetov in jim zagotavljati nujno potrebno dokumentacijo, podatke in druge informacije.
17.	člen
Predstojniki upravnih organov v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnavajo družbeni sveti, se udeležijo dela družbenih svetov in v njem sodelujejo.
18.	člen
Strokovno-organizacijska in administrativno-teh-nična opravila za družbene svete zagotavlja izvršni svet skupščine občine.
19.	člen
Družbeni sveti sprejmejo poslovnike o svojem delu s katerimi natančneje določijo svojo organizacijo in način dela.
20.	člen
Sredstva za delo družbenih svetov se določijo v proračunu občine.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-29/79-0
Mozirje, dne 5. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Ilinko Čop 1. r.
1535.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78),' 34. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75) 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem prostoru (Uradni list SRS, št. 16/76) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/79) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela dne 5. novembra 1979 sprejela
O D L'O K	: l
o zazidalnem načrtu obrtno stanovanjske cone Ljubno ob Savinji
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za obrtno stanovanjsko cono Ljubno ob Savinji. ,
2.	člen
Območje zazidalnega načrta obrtno stanovanjske cone Ljubno ob Savinji meji južno na regionalno cesto Mozirje—Logarska dolina, na zahodu se zaključuje v strnjeni stanovanjski zazidavi, na severu pa meji ob vodotoku Savinje. Le-ta na "vzhodu in zahodu soseske zaključuje vzporedno z regionalno cesto — Logarska dolina v zaokroženo celoto.
3.	člen
Zazidalni načrt obrtno stanovanjske cone Ljubno -b Savinji je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 44/76, avgusta 1976 in je sestavni del tega odloka.
4.	člen
V	območju ' zazidalnega načrta obrtno stanovanjske cone Ljubno ob Savinji je dovoljeno graditi objekte za poslovne prostore tistih obrtnih dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa 60 DCB (decibelov) podnevi in 30 DCB ponoči, v naravnem in bivalnem okolju, da ne onesnažujejo zraka in ne ustvarjajo odpadkov škodljivih za okolje.
Dovoljeno je graditi delavnice za tele dejavnosti:
1.	strojna obdelava lesa, kot proizvodna dejavnost,
2.	avtokleparstvo in avtoličarstvo,
3.	avtomehanikarstvo,
4.	obdelava kovin — ključavničarstvo, razen kovinske galanterije,
5.	obdelava gradbenih materialov,
6.	garaže za težke kamione.
5.	člen
Pri zazidavi obrtnih delavnic morajo investitorji izvajati’na teh objektih protihrupne ukrepe za aktivno in pasivno zaščito in to: zazelenitev, zasaditev dreves, kot protihrupne bariere med objekti, namestitev lermopan stekel na oknih, zvočna izolacija zunanjih sten.
6.	člen
V	območju zazidalnega načrta je dovoljeno upo-rabljati takšne vire energije za ogrevanje (kurivo), ki’ n® bodo imeli prekoračene stopnje vsebnosti žvepla
1X1 to največ do 0,6 Vo.
7.	člen
V obrtno stanc vanj ;ki coni je v času med 22. uro in 6. uro zjutraj naslec njega dne prepovedano opravljati dela in dejavnosti v obrtnih c elavnicah, ki zaradi hrupa motijo nočni mir.
8.	člen
Skupščina občine Mozirje samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt
9.	člen
Spremembe za;idahlega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnr va Skupščina občine Mozirje po istem postopku kot je bil sprejet zazidalni načrt.
0.	člen
Izvajanje zazič alne ;a načrta in tega odloka nadzoruje upravni organ z; urbanizmi in občinska urbanistična inšpekcija.
1.	člen
Ta odlok začne velj iti osmi c an po objavi v Uradnem listu SRS.	,
St. 010-33/79-0
Mozirje, dne 5. novrmbra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Hin to čop 1. r.
1536.
Na podlagi 46. člen i zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 179. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, :t. 2(/79) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora zdr tženega c ela dne 5. novembra 1979 in Zbora kra. evnii skupne sti dne 5. novembra 1979 sprejela
O DLOK
o obveznem čiščenju potokov in jarkov na območju obč ne Mozir jc
1.	člen
Za protoke in jarke se na območju občine Mozirje štejejo vsi vodni tokovi razen Savinjo in Drete, ki ju vzdržuje pristojna /odr igosprodarska organizacija.
2.	člen
Lastniki ozirom a u rorabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih" so dolžni redno čistiti brežine in struge korita neprimerne zarasti, ter odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita ali so na brežinah.
V primeru, da teče potok ali jarek med zemljišči več lastnikov ozire ma uporabnikov zemljišč je vsak od navedenih dolžan čis Iti in vzdrževati svoj del brežine, strugo oziroma ko) ito pa so dolžni čistiti skupaj.
1.	člen
Kot neprimerna zrrast na brežinah potokov in jarkov se smatra dre' je, večje grmovje, pirevisoko odrezani panji in nepo cošena visoka trava.
Kot neprimern; zai »st za verstvo brežin se smatra redno gojeno vrbov; šibje pri vegetativnih zavarovanjih in nizka trava
4.	člen
čiščenje oziroma sečnjo vegetativne zarasti ob potokih in jarkih je treba opraviti v dobi vegetativnega mirovanja vegetacije oziroma do 15. marca vsakega . leta, travo pa pokositi najmanj enkrat letno, po potrebi pa tudi večkrat z ozirom na bujnost rasti (v času njene zrelosti).
Naplavine je treba odstranjevati oziroma čistiti vodotoke in brežine redno, tako, da ni moten pretok . vode.
5.	člen
Pri čiščenju in vzdrževanju brežin je treba upoštevati naslednje:
1.	drevje in grmičevje, ki ovira normalni pretok vode se mora posekati in odstraniti iz pretočnega profila brežin. Posekati je treba čim nižje pri zemlji z globokimi rezi na panjih;
2.	posekano drevje, šibje in vejevje, ter pokošeno travo je prepovedano splavi j ati po vodi;
3.	za sanacijo poškodovanih brežin je treba uporabljati vrbove poplete in podtaknjence, katere je treba redno vzdrževati. Za posek drevja zaradi čiščenja brežin jarkov in potokov ni potrebno posebno sečno dovoljenje, razen na hudourniških območjih in strugah z žarišči globinske in bočne erozije, ter gozdovih, za kar dasta dovoljenje za posek sporazumno organizacije združenega dela, ki gospodari z gozdovi in podjetje za urejanje voda.
6.	člen
Na brežine in v struge oziroma korita potokov in jarkov je prepovedano:
—	odlaganje vseh vrst odpadkov in pranje motornih vozil,
—	pasti živino po pretočnem profilu korita potokov in jarkov,
—	odlaganje in zalaganje lesnih sortimentov,
—	sajenje drevja, postavljanje posestnih ograj, plotov in drugih objektov,
—	odpiranje gramoznic, kopanje jam za pridobivanje zemlje, ter odstranjevanje ali pridobivanje ruše,
—	opravljanje del, ki bi ovirala odtok vode oziroma, ki bi poškodovala brežine ali povzročila plazove oziroma rušenje brežin.
7.	člen
Prod, pesek in mivka se smejo jemati iz strug samo v primerih, če predstavljajo oviro za naravni pretok vode in z dovoljenjem pristojne vodnogospodarske organizacije.
8.	člen
Za izvajanje določil tega odloka so dolžni skrbeti vsi lastniki in upravljale! oziroma koristniki obrežnih zemljišč (zavezanci).
če zavezanci iz (2. člena tega odloka) prejšnjega odstavka tega člena ne izvršijo danih nalog, lahko vodnogospodarski inšpektor v upravnem postopku to delo odda v izvršitev delovni organizaciji ali posamezniku na račun zavezanca in proti njemu uvede postopek o prekršku.
9.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski organ pristojen za vodnogospodarsko inšpekcijo
v sodelovanju z rečno nadzorno službo vodnogospodarske organizacije.
KAZENSKE DOLOČBE
10.	člen
Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje pravno osebo:
1.	če redno ne čisti brežin in strug oziroma korit vodotoka, katerega pribrežnih zemljišč je lastnik oziroma uporabnik (2. člen),
2.	če brežine in struge potokov ali jarkov ne čisti v času in na način, kot je to določeno v 4. in 5. členu,
3.	če brežine ali struge potokov in jarkov uporablja v namene, za katere to ni dovoljeno (6. člen),
4.	če jemlje iz struge prod, pesek ali mivko v nasprotju s 7. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznujejo odgovorne osebe pravne osebe, ki storijo dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z istim dnem pa preneha veljati odlok o čiščenju potokov in jarkov objavljen v Uradnem listu SRS, št. 9/75.
St. 010-34/79-0
Mozirje, dne 5. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r.
1537.
Na podlagi 152. člena statuta, občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), 13. in 149. člena zakona' o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti z dne 5. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi
1.	člen
Spremeni se peta alinea 5. člena odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi in se glasi:
—	po 40 din od kmetijskih obdelovalnih površin L, II. in III. katastrskega razreda;
—	po 30 din od kmetijskih obdelovalnih površin IV., V. in VI. katastrskega razreda;
—	po 25 din od kmetijskih obdelovalnih površin
VII.	in VIII. katastrskega razreda, za gradnjo počit' niških hišic.
Za spremembo namembnosti kmetijskega zemlji' šča od gramoznic, peskokopov, kamnolomov in glino-kopov:
—	po 40 din od m* površine I., II. in III. katastrskega razreda;
—	po 30 din od m* površine IV., V. in VI. katastrskega razreda;
—	po 25 din od m* površine VII. in VIII. katastrskega razreda.
2.	člen
Vsebina 6. in 11. člena se črta in tako postane 7. člen 6. člen ter 12. člen 11. člen.
3.	člen
Ta odlok začne veljati'naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 010-18/79-3
Mozirje, dne 5. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r.
SEVNICA
1538.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu ter drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, 3/73) ter statuta krajevne skupnosti Bučka je zbor delovnih ljudi in krajanov na predlog sveta krajevne skupnosti 11. novembra 1979 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bučka
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Bučka se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za:
—	sofinanciranje izgradnje ceste: regionalna cesta—pokopališče—regionalna cesta v višini 40 °/o zbranih sredstev od samoprispevka,
—	sofinanciranje razširitve telefonskega omrežja v višini 40 °/o zbranih sredstev od samoprispevka,
—	sofinanciranje vzdrževanja krajevnih poti v višini 20 % od zbranih sredstev od samoprispevka.
2.	člen
Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let, in sicer z veljavnostjo od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984.
Samoprispevke bodo plačevali delovni ljudje in °bčani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bučka.
3.	člen
Za uresničitev nalog iz 1. člena tega sklepa bo Potrebno zbrati 500.000 din, medtem ko se bo po oceni iz novembra 1979 zbralo s samoprispevkom 500.000 din.
4.	člen
Samoprispevke bodo plačevali zavezanci:
—	po stopnji 1,5 °/o od neto osebnih dohodkov iz Plovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu,
—	po stopnji 1,5 °/o občani, ki imajo dohodke od' °brti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektual-nih storitev od davčnih osnov,
—	po stopnji 1,5 %> osebni, invalidski in družinski PPokojencl,
— po stopnji 1,5% delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od osnov iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku. Samoprispevek tudi ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 2000 din neto dohodka mesečno in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
6.	člen
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani vpisani v splošni volilni imenik ter zaposleni občani stari več kot 15 let
7.	člen
Referendum bo v nedeljo, 16. decembra 1979 od
7.	do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. Izvede ga volilna komisija krajevne skupnosti Bučka, za postopek o glasovanju na referendumu pa se uporablja zakon o volitvah in delegiranju v skupščine.
8.	člen
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Bučka Glasovnica
Na referendumu dne 16. decembra 1979 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984, za območje krajevne skupnosti Bučka za sofinanciranje izgradnje ceste: regionalna cesta—pokopališče—regionalna cesta, razširitev telefonskega omrežja in vzdrževanje krajevnih poti in v skladu s sklepom o razpisu referenduma
glasujem
ZA	PROTI
(pečat)
Tistim, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se z uvedbo samoprispevka strinja, oziroma »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na prehodnem žiro računu krajevnega samoprispevka občine Sevnica št. 51610-780-83104.
Investitor in izvajalec del po programu iz tega sklepa je poseben odbor pri krajevni skupnosti Bučka.
Nadzor nad delom in trošenjem zbranih sredstev bo izvajal svet krajevne skupnosti Bučka.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska davčna uprava.
10.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost.
11.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v v Uradnem listu SRS.
St. 207/79
Bučka, dne 16. novembra 1979.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Bučka -Jože Kovačič 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 1539.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po petem odstavku 14. člena v zvezi s 149. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79) in 162. členom statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanja rudnin in drugega materiala
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanja rudnin in drugega materiala (Uradni list SRS, št. 29-1354/79) se v 5. členu odloka črtata četrta in peta alinea.
2.	člen
Zavezancem prispevka, ki jim je bil do uveljavitve tega odloka izračunan prispevek po 4. in 5. alinei
5.	člena odloka, se obračuna odmerjeni oziroma plačam prispevek po določbah prve, druge oziroma tretje alinee 5. člena! Preveč plačani prispevek se vrne zavezancu prispevka, manjkajoči prispevek pa se doplača.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-2/79-1
Slovenske Konjice, dne 9. novembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1540.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 169. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1509/77) in 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, st. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. novembra 1979 sprejela
O D L O K
o spremembah in dopolnitvi odloka o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Slovenske Konjice
1.	člen
V odloku o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5-373/78 se pod »I. zbor združenega dela«
a)	gospodarstvo število organizacij, ki tvori konferenco delegacij dopolni in sicer:
1.	Zaporedna številka 4 se spremeni in se glasi:
*4. Konus delovna skupnost skupnih služb in
skupne službe Komerciala.
Konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto.«
2.	Zaporedna številka 10 se spremeni in se glasi:
»10. TOZD Obdelovalni obrati Unior Zreče —
TOZD Kovinski obrati Vitanje, delegacija ima 1 delegatsko mesto«.
3.	Zaporedna številka 17 »TKI Vitanje, delegacija ima 1 delegatsko mesto« se briše.
4.	Za zaporedno številko 16 se doda zaporedna številka 16a, ki se glasi: »Opekarna Loče«.
5.	Zaporedna številka 20 »Opekarna Loče« se briše.
6.	Zaporedna številka 21 se spremeni in se glasi."
»21. LIP TOZD 2aga, TOZD tovarna stavbnih elementov in TOZD LIO Slov. Konjice.
Konferenca delegacij ima dve delegatski mesti«-
7.	27. točka se spremeni in se glasi:
»27. Dravinjski dom TOZD Trgovina in TOZD Trgovina Varnost.
Konferenca delegacij ima 1 delegatsko mesto«.
8.	Zaporedna številka 38 se spremeni in se glasi:
»38. Cestna baza Tepanje (moteli, cestna baza, bencinska črpalka)«.
9.	Za zaporedno številko 59 se doda nova 59a številka, ki se glasi:
»59a Zavod za urbanizem Velenje enota Slov. Konjice«
b)	Kmetijstvo in gozdarstvo
10.	Zaporedna številka 76 sc spremeni in se glasi:
»76. Kmetijska zadruga Slov. Konjice,
— TOZD zadružništvo,
— TOZD lastna proizvodnja,
—	delovna skupnost skupnih služb,
—	dislocirana enota veterinarska postaja, Konferenca delegacij ima 3 delegatska mesta«.
11.	Zaporedna številka 77 se spremeni in se glasi:
»GG Celje TOZD Kooperantov Slov. Konjice.
Delegacija ima 1 delegatsko mesto«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-2/79-1
Slovenske Konjice, dne 9. novembra 1979.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
VRHNIKA
1541.
Na podlagi zakona o referendumu in drugih oblik osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ter zakona o samoprispevkih (Uradni list SRS, št. 3/73) je skupščina krajevne skupnosti Blatna Brezovica, dne 24. avgusta 1979 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na celotnem območju krajevne skupnosti za asfaltiranje cest v krajevni skupnosti Blatna Brezovica, obnovitev električnega omrežja in komunalno ureditev
1.	člen
Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Blatna Brezovica, občina Vrhnika.
2.	člen
Samoprispevek se razpisuje za izvedbo naslednjih Planskih nalog na območju krajevne skupnosti:
1.	asfaltiranje ceste — odcep od hiše št. 29 do Gasilskega doma, odcep od hiše št. 40 do n. h. Jeraj Id odcep od hiše št. 41 do št. 44.
2.	obnovitev električnega omrežja v krajevni skupnosti,
3.	komunalna ureditev v krajevni skupnosti.
Skupna predračunska vrednost predvidenih naložb znaša 820.000 din po cenah 1. 1979. Za financiranje nalog pod točko 1 tega člena bo porabljenih 70 "A Sredstev, zbranih s samoprispevkom, za financiranje nalog pod točko 2 tega člena 20 Vo in za financiranje nalog pod točko 3 tega člena 10 e/».
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za čas od11. januarja l980. do 31. decembra 1984. za zavezance iz osebnega dohodka, pokojnin in drugih mesečnih prejemkov, za jsto dobo tudi za zavezance iz katastrskega dohodka ‘n dohodka iz samostojnih dejavnosti.
4.	člen
Na podlagi izglasovanega samoprispevka bodo za-vozanci vsi občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti .in krajani, ki so zaposleni *n niso vpisani v volilni imenik:
1.	zavezanci, ki prejemajo osebni dohodek in nadomestila v združenem delu, pri zasebnih delodajal-d'd, uživalci osebnih pokojnin, nagrad, prejemkov iz
°Polnilnega dela in dela na domu po 1,5 % od neto
^ojemkov;
2.	zavezanci osebnega dohodka od obrti, samostoj-'h poklicev, postranskih dejavnosti in intelektualnih loritev po 2“/» od ugotovljenega dohodka;
3- kmetje in lastniki kmetijskih zemljišč po 5 •/• 0d katastrskega dohodka.
5.	člen
lastniki nevseljenih hiš in investitorji novogra-na območju krajevne skupnosti bodo sklenjene dgodbe o plačevanju prispevkov za izvedbo progra-a Po 4. členu. Ćbveznost plačevanja teh prispevkov
preneha, ko novograditelj prične plačevati obvezni samoprispevek.
6.	člen
Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni:
1.	občani, katerih osebni dohodek, nadomestila ali pokojnine ne presegajo 60 'Vo od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto;
2.	občani, ki se preživljajo s socialnimi podporami, pokojninami z varstvenim dodatkom, štipendisti in učenci v gospodarstvu;
3.	občani, ki so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti.
7.	člen t
Referendum bo v nedeljo, 2. 12. 1979. v času od f. do 19. ure v prostorih Gasilskega doma v Blatni Brezovici.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti, ki so vpisani v splošni volilni imenik in vsi zaposleni občani do 18. leta starosti, ki še niso vpisani v volilni imenk.
9.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno, tajno, z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Blatna Brezovica
Glasovnica za referendum dne 2. 12. 1979 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje programa za asfaltiranje cest, obnovitve električnega omrežja in komunalne ureditve v krajevni skupnosti za obdobje od 1. januarja 1980. do 31. decembra 1984.
Samoprispevek bi plačevali:
—	zavezanci, ki prejemajo osebni dohodek in nadomestila združenem delu, pri zasebnih delodajalcih, uživalci osebnih pokojnin, nagrad, prejemkov iz dopolnilnega dela in dela na domu po 1,5 "/o od neto prejemkov,
—	zavezanci osebnega dohodka od obrti, samostojnih poklicev,, postranskih dejavnosti in intelektualnih storitev po 2®/# od ugotovljenega dohodka,
—	kmetje in lastniki kmetijskih zemljišč po &•/• od katastrskega dohodka.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
—	občani, katerih osebni dohodek, nadomestila ali pokojnine ne presegajo 60% od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto,
—	občani, ki se preživljajo s socialnimi podporami, pokojninami z varstvenim dodatkom, štipendisti in učenci v gospodarstvu,
—	občani, ki so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti.
glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka in besedico »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
Denarna sredstva, zbrana s samoprispevkom, so
strogo namenska.
11.	člen
Za postopek o glasovanju in Izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi volilna komisija krajevne skupnosti, ki ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma. Glasovanje vodi na glasovalnem mestu volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Blatna Brezovica.
13.	člen
Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Blatna Brezovica
Nace Gregorka 1. r.
Žalec
1542.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
1.	člen
Ta odlok določa družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2.	člen
Na območju občine Žalec lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic, galanterijskih in drogerijskih proizvodov ter gospodinjskega plina v jeklenkah do deset kg na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za prodajo na drobno teh proizvodov.
3.	člen
Delovni ljudje, ki sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo blagovni promet v imenu in na* račun organizacije združenega dela, so.dolžni pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki so jih pooblaščeni prodajati.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-2/79-3
Žalec, dne 16. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
15431
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Ložnica I. v Žalcu
1.	člen
Zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Ložnica I. v Žalcu, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ložnica I. v Žalcu (Uradni vestnik Celje, št. 20/67 in 21/69) se dopolni tako, da se na parceli št. 793/16 k. o. Žalec poleg obstoječe določi še ena lokacija za gradnjo stanovanjske hiše.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Ložnica I. v Žalcu je vsebovana v načrtu, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v juniju 1979 pod št. 18-50/79.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-10/79-6
Žalec, dne 16. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
1544.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRSi št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta južnega .	dela Šempetra v Savinjski dolini
1.	člen
Zazidalni načrt južnega dela Šempetra v Sa' vinjski dolini, ki je bil sprejet z odlokom o zazidal' nem načrtu južnega dela Šempetra v Savinjski dolih* (Uradni list SRS, št. 20/71 in 26/78) se spremeni in dopolni v tem, da se na parceli št. 458, 657/19 — del-657/29 — del, 657/1, 657/3 — del, 657/16 — del, 657/9 — del, 657/23 — del in 657/6 — del k. o. Šempeter V Savinjski dolini določi lokacija za gradnjo petih stanovanjskih hiš.
2.	člen
Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta južnega dela Šempetra v Savinjski dolini, ki jo je izdela* Zavod za načrtovanje Žalec v marcu 1979 pod št. 84' 18/79 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/79-6
1 Žalec, dne 16. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1545.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 316. in 317. Člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. novembra 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec
1.	člen
7. člen statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Občinska skupščina lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in organizacijam ter skupnostim podeli Priznanje občine Žalec.
Priznanja občine Žalec so:
1.	podelitev domicila v občini Žalec
2.	imenovanje za častnega občana občine Žalec
3.	podelitev grba občine Žalec
4.	podelitev plakete občine Žalec
5.	podelitev značke občine Žalec
6.	sprejetje pokroviteljstva prireditve
7.	druga priznanja, ki jih s sklepom ali odlokom določi občinska skupščina.
Pogoje in pristojnosti za podelitev priznanj, njihovo obliko, določbe o pravicah in o evidentiranju oseb, ^ so 'priznanje občine Žalec prejele ter drugo določi občinska skupščina z odlokom.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-n°m listu SRS.
St. 011-1/77-1/1
Žalec, dne 16. novembra 1979.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
—	od 26.345 glasovalnih upravičencev je glasovalo 24.234 upravičencev;
—	za uvedbo samoprispevka 18.588 glasovalnih upravičencev ali 76,7 “/o;
—	proti uvedbi referenduma 5169 glasovalnih upravičencev ali 23,3 "/o.
Glasovalo ni 2111 glasovalnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic je bilo 477.
II
Referendum je bil izveden v skladu z zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izvavljanja. Nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja ni bilo.
Na podlagi rezultatov glasovanja je bila sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek v denarju za obdobje petih let za financiranje oziroma sofinanciranje gradnje šolskih objektov, objektov otroškega varstva, objektov kulturne in telesnokulturne dejavnosti, zdravstvenih in socialnih objektov ter komunalnih objektov.
III
Glede na to, da je od 26.345 glasovalnih upravičencev glasovalo 24.234 upravičencev in sicer za uvedbo samoprispevka 18.583 glasovalnih upravičencev ali 76,7 odstotka, je bil samoprispevek izglasovan.
St. 014-1/79-1/1
Žalec, dne 11. novembra 1979.
Volilna komisija
Tajnik	člani	Predsednik
Ivanka Kragl 1. r. Ingc Sovine 1. r. Jože Cerjak 1. r.
Vera Orešnik 1. r.
Marija Nahtigal 1. i
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranje in ureditve cest na območju krajevne skupnosti Ligojna (Uradni list SRS, št. 22-1111/79 z dne 13. VII. 1979) se v peti alinei IV. točke črta besedilo: »od zavezanega davka«.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Ligojna Ivan Mele 1. r.
1546.
Volilna komisija Skupščine občine Žalec objavlja ^ Podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih 0blikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO
0 *z'du referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Žalec
Izid glasovanja na referendumu za uvedbo samo-risPevka v občini Žalec, dne 11. novembra 1979 je bil Slednji;
POPRAVEK
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 30-1410/79) se tretja alinea prvega odstavka 3. člena pravilno glasi:
»— 15 din od kmetijske obdelovalne površine VI.,
VII.	in VIII. bonitetnega razreda;«
St. 320-6/79-3
Žalec, dne 15. novembra 1979.
Sekretarka
Skupščine občine Žalec
Ivanka Kragl 1. r.
POPRA' 'EK
V odloku Skupščine občin: 2a ec o določitvi vrednosti posameznih elimentov : a izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja, objavljenem v Uradnem listu SRS, Št. 30/79 z dne 19.10. 1979, se druga vrsta 3. čltna glasi: »zemljišča znašajo 15% od povprečne gradbene cene stanovanj.«
St. 36-2/79-6
Žalec, dne 6. novembra 197).
Sekretar
51 upšt ine občine Žalec
Iva ika ICragl 1. r.
VSEBIN \
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJI
1502.	Zakon o dodatnem prispevku solit arno ti iz dohodka v letu 1979	1891
USTAVNO St DlSC E SR SLO /ENI IE
1503.	Odločba o razvelj;<.vitvi nek. terib določb pravilnika o delovnii razr lerjih DO »Klatlivar* Žiri — Tovarna elementov zi avtomati '.acijt z dne 12. 12. 1978 1891
IZVRSNI SVIT SKUPŠČINE SR-^LOVICNIJE
1504.	Dogovor o spreme nbah in č opolr itvab družbenega dogovora o iz 'radnji in finar jiranju kulturnega doma Ivan Can tar na Trsu revolucije v Ljubljani 1892
REPUBLIŠKI UPR VVNI OR( ANI
1505.	Odredba o revalo izaciji os ovni i sredstev delov-
nih ljudi, ki san ostojno c iravl |ajo dejavnost z osebnim deli m s sredstvi, ki f o lastnina občanov	1893
1506.	Navodilo o >premembi nav- dila o načinu izračunavanja sreds .ev r< zerv, ki ji i temeljne organizacije združenega d« la združujejo \ skla le skupnih rezerv 1894
1507.	Spremembe i i dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega d ihodl a in stopt ij pi ispevkov iz osebnega dohodki, za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področj : družbenih dejavnosti za leto 1979 ti r stopenj davk iv iz osebnega dohodka, ki se ob ačun tvajo in t dtegi Jejo ob izplačilu
doliodkov	1894
1508.	Odredba o spreme nbi in do$ olnit 1 od/edbe o pre-
hodnih račun h za vplačevan. e zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebne a do lodkn za financiranje družbei opoli ičnih skuj nostl in samoupravnih interesnih sk tpnosti na podi učju družiienih dejavnosti	1894
1509.	Navodilo o uveljavljanju ko npentacije za meso Ih
o cenah, pri	katerih	se	uvel lavlju kompenzacija 1894
1510.	Odločba o mtamnitvl upra\ javne varnosti v SR
Sloveniji	l"6
DRUGI REPI BLISKI ORG A <1 IN ORGAIflZACIJE
1511.	Sklep o ustavitvi »lačevanja akontacije za prispevek Raziskov.	Ine	skupnosti	l"6
1512.	Sklep o predmetniku In učn -m načrtu za glasbene
šole	1897
1513.	Sklep o predmetu ku In uči em lafcrtu za steklo-
pihača krogli^arja in pomožnega brusilca kristalnega stekla	1897
REGIONALNI ZDI AVSTVEK E SKUPNOSTI
1514.	Sklep o spre nemi ah In doi olnit’/ah dodatka št. 2 k samoupravi emu sporazumi o temeljih plana občinske zdravs vene skupnosti LašI o v obdobju 1976
do 1980 za let 1979 -1980 (Celj >)	1897
ORGANI IN ORGANIZACIJE V O 3CINI
1515.	Družbeni dogovor o zadevah kuprega odločanja pri opravljanju komunalnih deja most posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin 1897
Stran
1516.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
1517.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
1518.	odlok o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Brežice
1519.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe urbanističnega reda za občino Brežice
1520.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica
1521.	Sklep o spremembi sklepa za uvedbo samoprispevka v denarju za območje vasi Grahovo v krajevni skupnosti Grahovo namensko za rekonstrukcijo in asfaltiranje prometnih površin po naselju Grahovo (Cerknica)
1522.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje komunalnih objektov na celotnem območju krajevne skupnosti Lukovica pri Domžalah
1523.	Sklep o uvedbi samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti Otalcž za izgradnjo TV pretvornika na Gradišču (Idrija)
1524.	Odlok o podeljevanju priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom (Kamnik)
1525.	Pravilnik o samoupravni delavski kontroli v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija
1526.	Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ljubljana Šiška)
1527.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1978
1528.	Odlok o skladu skupnih rezerv občine Logatec
1529.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu občine Logatec \
1530.	Odlok o najvišji najemnini za poslovne stavbe, poslovne prostore in garažo v občini Logatec
1531.	Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu S-l za Narodnim domom (Logatec)
1532.	Odlok o javnem redu in miru v občini Logatec
1533.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Mozirje)
1534.	Odlok o družbenih svetih v občini Mozirje
1535.	Odlok o zazidalnem načrtu obrtno stanovanjske cone Ljubno ob Savinji (Mozirje)
1536.	Odlok o obveznem čiščenju potokov in jarkov na območju občine Mozirje
1537.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi (Mozirje)
1538.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bučka (Sevnica)
1539.	Odlok d spremembah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanja rudnin in drugega materiala (Slovenske Konjice)
1540.	Odlok o spremembah in dopolnitvi odloka o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Slovenske Konjice
1541.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na celotnem območju krajevne skupnosti za asfaltiranje cest v krajevni skupnosti Blatna Brezovica, obnovitev električnega omrežja in komunalno ureditev (Vrhnika)
1542.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja o blagovnem prometu (Žalec)
1543.	Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Ložnica I. v Žalcu
1544.	Odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta Južnega dela Šempetra v Savinjski dolini (ZaJec)
1545.	Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec
1546.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Žalec
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranje in
< ureditve cest na območju krajevne skupnosti Ligoj-na (Vrhnika)
—\Popravek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Žalec)
—	Popravek odloka Skupščine občine Žalec o določitvi vrednosti posameznih elementov za Izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Zalet;)
190«
ms
19*4
190«
1905
190«
190«
1907
1909
1911
J91S
1914
1915
1915
191<
1916 191» 192«
1923
1923
1924
1925
192«
1926
1927
1929
192«
1926
1926
1926
1929
1926
1936
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone TomSlt vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 140 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Uldu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VIJ Telefon direktor uredništvo, uprava in knjigi»vods vo 20 701. prodnja. preklici In naročnine 23 579 — 2lro račun SOlOO-fOa 10323 - Oproščeno prometne** davka no mnenju S ;kretiriate za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72