Št. 28. Maribor, dne 22. junija 1911. Tečaj XL V. 1 ,'t r-' y~. • ^pm/Š^">, .'Ilu k List ljudstvu v. pouk in zabavo. SsHaja vsak četrtek In velja s poštnino vred ln v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstrfjal* s«Bela 6 K, Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" t Mariboru, List se dopošilja do odpovedi. — Ddje „Katok Mikavnega društva" dobivajo list brez posebne narofininej m Eosamezni listi stanejo 10 vin* — Uredništvo: Koroška cesta števj 5, Bokopisi se ne vračajo, i—. Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, Inserate se plačuje od enostopne petttvrste ca enkrat 15 sin« «a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj» do srede zjutraj, m N«b zaprte reklamacije so poštnine proste, Slovenskemu ljudstvu! Izid držatvnozborskih volitev na Spodnjem Štajerskem ne opravičuje samo, temveč tudi zahteva, da naslovimo svojo zalivalo na celo slovensko ljudstvo. Glasovi, ki so bili oddani za nas, kandidate Slov. kmečke zveze, so v ogromnih Številkah se javljajoči izraz neomajnega zaupanja, ki ga ima slovensko spodnještajersko ljudstvo do voditeljev, slovenske, krščanske kmečke stranke. Za to zaupanje, ki ga ni mogla izpodkopati ne laž, ne hinavščina, ne nasilnost, iskrena zahvala! Bodočnost bo pokazala, da niste zaupali nevrednim, temveč da se bomo z vsemi močmi trudili za izpolnitev obljube, ki jo danes ponavljamo pred vami, 'da bomo namreč vselej in povsod zvesto in požrtvovalno delovali za verski, narodni in gospodarski blagor spodnještajerskega slovenskega ljudstva. Ljubezen za ljubezen I Zvestoba za svestobo! "Zastava Slov. kmečke zveze plapola po vesoljnem Slovenskem Stajerju. Bodi ta zastava tudi mogočen SČit v složnem boju zoper vse liberalne, socialno-de-.mokratične in narodne nasprotnike našega ljudstva! Z Bogom za narod! Dr. fivan Benkovič. Mih. Brenčič, Dr. Franc Jankovič. Ivan Roškar. Dr. Anton Korošec. Franc PiSek. Dr. KaroS Verstovšek. Brenčič zmagal. Tudi volilni okraj Ftuj-Ormož je govoril svojo zadnjo besedo. V ožji vplilvi dne 20. junija se je odločil z ogromno veČino za kandidata Slov. kmečke zveze, za Mihaela Brenčiča. Oddanih je bilo vseh veljavnih glasov 8695, od teh je dobil Brenčič 5135, Ploj 5560, Tako se je tudi ptujsko-ormoški okraj pridružil s Častno izvolitvijo vsem drugim slovenskim spodnje-štajerskim okrajem ter si izbral za svojega zastopnika kandidata katoliško-narodne stranke. Sedaj je cel Spodnji Štajer z ozirom na svoje politično zastopstvo v enem taboru, v taboru katoliško-narodne Kmečke zveze. Naši pristaši v volilnem okraju so veliko trpeli zaradi dvakratne zaporedne volitve. Lepa zmaga, katero so si izvojevali, naj jim bo zadoščenje za prestali trud, obenem pa naj jim bo tudi zadoščenje prijetna zavest, da se ž njimi raduje vsa katoliško misleča Slovenija. Živel ptujsko-ormoški okraj v taboru Slovenske kmečke zveze!. Na celi črti. Ce vsi pristaši storijo svojo dolžnost, bo zmaga na celi Črti naša. Tako smo mirno in premišljeno govorili pred volitvami, in sedaj po volitvah imamo prijetno zadoščenje, da smo bili dobri preroki. Nevarnost nam je itak pretila samo v dvseh okrajih, namreč vptujsko-ormoškem in celjsko-vranskem, Tukaj je bilo treba več pozornosti in skrbnega dela. Za dr. BenkoviČev okraj se nam ni trebalo bati, kajti vsakdo je vedel, kdor pozna razmere, da tamkaj zmagamo gotovo vsaj v ožji volitvi. V celjsko-vranskem okraju smo vsled krasne in vzorne discipline naših tamošnjih pristašev zmagali takoj pri prvem naskoku, V ptujsko-ormoškem okraju smo se morali vicati Še v ožji volitvi, ki pa nam je prinesla sijajno zmago, kajti Brenčič je dobil 5135 glasov, Ploj samo 3560 glasov. Veselimo se lepe zmage naše stranke na celi Črti, veselimo se skupno z našim pridnim in poštenim slovenskim ljudstvom. Mnogo dela in truda so morali pretrpeti naši pristaši sedaj v volilni borbi, po nekaterih okrajih tudi mnogo zasmehovanja in surovosti. Plačilo za vse prestale težave jim je sedaj sladka zavest popolne zmage naše katoliško-narodne stranke na Spodnjem Štajerskem, Dneve veselja imamo sedaj, A naj ne prevladuje samo veselje, ampak začnimo takoj skrbeti zopet tudi za bodočnost. Prva skrb naj bo sedaj v dnevih veselja, da pridobivamo nasprotnike. Ne žalimo jih radi poraza, bilo bi to neplemenito^ temveč vabimo jih ljubeznjivo v naše vrste. Zladnji in najvišji cilj ni zmaga, ampak da bi se vse spodnještajersko ljudstvo zbralo okoli katoliško-narodne zastave. Potem bodo zmage na celi črti prihajale same. Druga skrb nam bodi razširjenje in poglobitev našega organizacijskega dela. Kjerkoli smo imeli že speljano organizacijo, tam je bilo volilno delo Če no lahko, pa vsaj vzorno. V tem oziru ne smemo in ne bomo devali rok brezskrbno v naročje, pričeli bomo takoj z novim delom, tudi dnevi veselja, nas ne smejo v tem motiti. — Stare skrbi so poplačane s sijajno zmago, sedaj se začnejo ncve skrbi — na celi črti! Politični ogled. — V Avstriji stoji ves politični položaj pod vplivom državpozborskih volitev, Že pred 13, junijem je bila vsa javnost razburkana, S skrajno napetostjo se je pričakovalo, kaj bodo prinesle volitve. Ta napetost se je še povečala v dneh pred ožjimi volitvami. Ker je bilo 168 ožjih volitev, je bilo za vsakega jasno, da bo padla zadnja odločitev Še-le 20. t. m., zato je vse nestrpno pričakovalo izida. Kakšna bo vladna večina, kakšna bo usoda nove zbornice, vse to se ja končno rešilo Še-le 20. t. m. Sedaj, ko to pišemo, nam Še niso znani izidi ožjih volitev, zato še ne moremo reči nič gotovega. Brezdvomno je samo, da se ta splošna napetost ni polastila naše katoliško-narodne stranke. Naši volilci so z ogromnimi večinami pokazali našim poslancem, da jim zaupajo, in poslancem bo tudi v bodoče dobrobit slovenskega ljudstva pred očmi. — V Nemčiji je bil predložen v državnem zboru račun za leto 1910. Po tem je imela Nemčija 1,1910 1499 milijonov mark dohodkov, — V Italiji je predložila vlada državnemu zboru zakonski načrt za volilno preosnovo. Po tem bodo imeli volilno pravico vsi, ki so stari 30 let, ali pa če so opravili vojaško službo. — Na Portugalskem se je razglasila v ponedeljek. republika. Razglasil jo je novoizvoljeni državni zbor. Obenem s tem razglasom se je izdal tudi zakon, po katerem je dosedanja kraljevska rodbina Bragan-za izgnana iz dežele. — Vstaja v Albaniji se nadaljuje. Glasom poročila Edhem-paše so napadli vstaši vnovič pozicije v Selcah in poizkusili, pregnati turške Čete, Turki so potisnili Albance do mostu pri Kanariju ter so most končno tudi zavzele turške Čete. — Na Francoskem se tudi razpravlja o preos-novi volilne pravice. — V senatu se je sprejel zakonski načrt proti neoženjenim. Med drugim se določa:' Kdor je z 29. letom Še neoženjen, se ga pritegne k PODLISTEK. Kj e so moje rožice ... * (Propadlim kandidatom posvetil F. K.) I. Kje ste, kje ste, „štimce" ve; „Stimice" rudeče? Z vami joče zdaj srce, Tužno koprneče. Vas pozdravljam zadnjikrat, Vaš nesrečni kandidat! Vaš---------- II. In obljube, kje ste ve? Trdne kakor skale! Prišel je ta „rimski" zmaj, Pa ste se mul vdale. Men' pa se vsled te boli, Črno dela pred očmi. Črno----------- III. Kje ste, desetaki vi, Ki sem vas zapravil? Da bi stolček mehki si V zbornici pripravil. Pa volitev prišla je In odnesla stolček je. In---------- IV. Kje ste? Kje sta? zdaj možje. Ki ste govorili? Da rudeče bodete, Vneto vsi volili. A glasov ni b'lo nikjer, Vzela jih je „Črna" zver. Vzela--- *--- ; —. ■ t ^ Nova brambna postava. Na podlagi cesarskega pooblastila bode predložila vlada poslanski zbornici zakonski načrt za novo brambno postavo in nov vojaški kazenski red. Glavna in za vse vojaške obvezance pomembna je uvedba 21etne vojaške službe. Ta se bode uvedla, seveda če se sprejmejo tozadevne postavne spremembe v poslanski zbornici, pri vseh' orožjih razven poljskega topništva in jahajočega topničarstva ter marine. Pri slednjih orožjih ni mogoče skrčiti službene dobe, ker zahteva izvežba pri teh vojaških vrstah več časa, kar je le v korist dobro izvežbanega vojaštva. Ker so dajali dosedaj vojaški podrazdelki moštvo za postranske službe, kot so dela po vojaških zalogah, za prolesijoniste itd., in se je Število vežbajoče-ga se moštva vedno krčilo, se bodo v bodoče ustanovili za take službe posebni oddelki, Pvi domobrancih se bode tudi število moštva pri stotnijah' povišalo. Naravna posledica skrčenja službene dobe je, da se bode moralo število rekrutov povišati. Kajti pri 31etnf;m službovanju se je menjala na leto le ena tretjina moštva, med tem ko se bode pri 21etni službi morala menjati ena polovica moštva. Izven tega se nameravajo ustanoviti posebne lormacije oziroma nekatere formacije preosnovati, Dosedaj je znaSala potreba rekrutov 103.000 pa leto, pri 21etni službi pa do znašala 159,500 mož, bd katerih se bo v Avstriji potrebovalo 91,313 mož, ostale može bode dajala Ogrska. Tudi rekrutno število pri domobrancih se bode korakoma povišalo na 28.000 mož, kar se bo v, Šestem letu po uvedbi nove brambne postave izvršilo. Znano je, da se bode moralo moštvo intenzivneje Šolati v očigled krajši vežbalni dobi. Zato bode treba tudi bolj skrbeti za šarže, katerih Število se bode moralo zvišati, ker bo tudi več rekrutov.. Za moštvo izšolati zadostujete dve leti, a za izšolati šarže, da postanejo tudi dobri inštruktorji, je dve leti premalo, in se bode moralo odrediti za podčastnike še tretje Službeno leto, kar je neobhodno potrebno. Gotovo so bode Število onih podčastnikov tem več krčilo, Čim več število prostovoljno dalje služečih podčastnikov naraste. Po novi brambni postavi se bode glede uvrstitve v nadomestno rezervo popolnoma drugače postopalo kot doslej. Do sedaj so se uvrščali v padomestno rezervo oni, ki so potegnili pri žrebanju visoko Število ali pa oni, ki so bili pri naboru označeni kdfc „manj sposobni" (mindertauglich,. Po novi brambni postavi pa se bodo vsi tudi „manj sposopni" uvrstili v „linijo", samo, da se bode oziralo pri službovanji* na telesne pogreške „manj sposobnih". V nadomestno rezervo pridejo oni, ki vzdržuje* jo kako družino, ki vodijo kako posestvo ali obrt. Tako se bode v večji meri moglo ozirati na družinska in gospodarske razmere potrjenih kot dosedaj. Na ta način torej odpade popolnoma kategorija manj sposobnih ter tudi žrebanje pred naborom* Kdo se bode uvrstil v nadomestno rezervo, bo* določevala posebna mešana komisija, ki bode prouče-» vala v vsakem slučaju družinske, gospodarske in dru* ge, uvrstitev v nadomestno rezervo utemeljujoče raai» mere onih, katerim se ima dovoliti ta ugodpost, • posebni vojaški službi. Kdor je še v 45. letu samski, mora služiti do starosti. Vsak državni in občinski u-radnik mora biti s 25. letom oženjen. Vsak uradnik, ki ima tri otroke, vživa gotove prednosti; prej avan-zira m ima boljšo plačo. -- Angleška je ravnokar dogradila 20. dread-nouglliko, — Poslancem se je določila letna odškodnina v znesku 9000 K. _________________________ Razne novice. * Iz sodne službe. C, kr. deželnosodni svetnik in sodni predstojnik. Karol Nedwed v Slov. Gradcu je na lastno prošnjo stalno upokojen. Iz poštne službe. Vpokojeni poštni oficijal Ivan Peče v Mariboru je imenovan pošitnim nadoficijalom; dalje sta imenovana poštna asistenta Martin Gratz v Celju in Franc Polic v Gradcu. Blaž Ostrožnik je pa imenovan poštnim oficijantom prvega službenega razreda za postajo Zidani most. Poštar ErnestVidovič vLju-tomeru je imenovan nadpoštarjem za Feldbach. — Ab-solvirani gimnazijec Ivan Korun je imenovan poštnim praktikantom pri poštnem in brzojavnem uradu v Gradcu. Iz ljudskošolske službe. Ustanovila se je šola dvorazrednica v Bojsnem, brežiški okraj, in uvrstila v drugi plačilni razred. — Definiltivno so nameščeni: v Hrastniku Milko Jerše, doslej v Ormožu; v Smartnem v Rožni dolini Ludmila Koklič, dosedaj v Žusmu; v Moziriju Franc Hribernik, doslej v celjski okolici; v Št. Pavlu pri Preboldu Jadviga Fohn, doslej v Gornjemgradu; v Rečici Frapc Žemljič. Prestavljen je šolovodja Jože Cugmus iz OreŠja na Bi-zeljskem v PleŠivec, V pokoj je stopila na lastno prošnjo naldučiteljica na dekliški šoli v Št. Juriju ob juž. žel. Marija Orač. Poroka. V soboto dne 24. t. m„ se bode poročil nadrevizor Zadružne zveze gospod Vlado PtuŠenjak z gospodično Jožico Radoličevo iz Maribora. Naše naj-iskrenejše čestitke! Lažnjiva vest. Dne 19. t», m. smo čitali v gra-Škem (!) listu „Morgenzeitung" vest, da je stranka, oziroma Brenčič, sklenil kompromis s štajercijanci. Ta vest je od prve do zadnje Črke zlagana, očividno z zlobnim namenom, očrniti našo stranko in njenega kandidata pred slovenskim ljudstvom. Pooblaščamo pristaše, da imenujejo vsakega brezobzirnega lažnjiv-ea, ki bi o stranki ali poslancu širil take vesti. * Požrtvovalnost ob volitvah. Kmet Jože Hra-stel iz Turja nad Hrastnikom, ki že pet let vsled bolne noge ne more hoditi, se je dal peljati po jako slabem potu na V/% ure oddaljeno volišče k Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, ter je glasoval za katoliško-na-rodnega kandidata g. dr. BenkoviČa. — Čast in spoštovanje takemu možu! * Naši shodi. Na praznik in v nedeljo dne 18. t. m. se je vršilo v ptujsko-ormoškem okraju mnogo volilnih shodov S, K. Z,, o katerih radi pomanjkanja prostora ne moremo poročati obširno in jih samo beležimo, Na praznik so se vršili shodi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in v Cirkovcah, kjer sta govorila dr. Korošec in Ozmec; v Vurbergu, govoril dr. Leslvovar; pri Sv.. Tomažu pri Ormožu, govoril dr. Verstovšek; na PolenŠaku, govoril Plšek; pri Sv. Lovrencu v Slov. gor,, govoril Žebot; pri Sv. Tomažu v Slov. gor. in Podvincih, govorila Brenčič in Pu-šenjak; pri ¥eliki Nedelji, govoril dr. Hohnjec, in pri St. Janžu na Dravskem i.olju, govoril Kemperle. Vsi shodi so se sijajno obnesli. V nedeljo so zborovali: Brenčič v Zavjrču in Stojncih, dr. Korošec na Hajdi-ni, dr. Verstovšek v Domovi, dr. Hohnjec pri Sv. Urbanu in Sv. Bolianku v Slov. gor., dr. Ziajc na MajŠ-bergu in Cri* gori, dr. Benkovič pri Sv. Lenartu, dr. Leskovar pri Veliki Nedelji, Žebot pri Sv. Toma- lzven gori omenjen;n ugodnosti določuje nova brambna postava še ugodnost, da se dovoli enoletnim prostovoljnem, nastopiti vojaško službo tudi po dovršenem 24. letu. Ravno tako se bode odložil nastop vojaške službe do 1. oktobra onega leta, ko dovršijo 24» leto, onim, ki se pripravljajo za kak poklic, ali kateri bi imeli s prekinjenjem svojih Študij, oziroma svojega dela, občutno škodo. Ker bodo nekateri morali, posebno pa v času, dokler ni večje Število rekrutov spopolnjeno, služiti 3 leta, ta dolžnost ne bode obvezna za one, ki bodo "dovršili z dnem nastopa vojaške službe kako državno, ali s pravico javnosti opremljeno nedržavno strokovno šolo za obrtnike, umetnike, tehnike, trgovce, kme-tovaice ali gozdarje in rudarje. Oprostitev od tretjega službenega leta nastopi ne le, Če je bil dotičnik pri naboru potrjen, to je v 21, letu, temveč tudi, Če se kdo prostovoljno javi za izvršitev vojaške dolžnosti. Ker se morejo prostovoljci zglasiti že s 17. letom na vojaščino, končajo torej svojo obveznost z 19. letom in se morejo potem popolnoma posvetiti svojemu poklicu. Glede enoletnih prostovoljcev, določuje nova brambna postava več sprememb. Že določbo, da se preloži termin za vložitev dokaza o pravici do enoletnega prostovoljstva od 1. marca na 1, oktober, bode marsikateri z veseljem pozdravil. Pravica do enoletnoga prostovoljstva se raztegne tudi čez one, ki sicer ne morejo doprinesti izkaza o 0*udijah, ki so se pa na znanstvenem, slovstvenem, tehničnem, umetniškem, umetno-obrtnigkem polju posebno odlikovali. Popolnoma nova določba je dopustitev, k enoletnemu prostovoljstvu onih, ki so dovršili 6 razredov žu, Jovan v Svetinjah, dr. Dermastija pri Sv, Miklavžu in Jeruzalemu, prof. Dermastija pri Sv. Bol-lenka pri Središču, Pišek in Kemperle v Središču, poslanec Jarc pri Šv. Barbari v Hal. in v Stojncih, Roškar v Leskovcu, Kerhne pri Sv. Trojici, Ozmec na Seli, dr. Hohnjec in Pušenjak v Rogoznici, posl. GostinČar v Ormožu, posl. dr. Lampe pri Sv. Marjeti niže Ptuja. — Shodi so dobro izpadli. Na nekaterih so skušali delati liberalci zgago, pa so se samo osmešili. Volilcem dr. Benkovičevega okraja 1 Somišljenike prosimo, da zberejo vse podatke o sleparijah liberalcev pri zadnjih volitvah in jih' vpošiljejo dr. Ben-koviiču v Celju. Podatke rabi gospod poslanec, da bo v državnem zboru lahko razkrinkal liberalno volilno delo. Prosimo ponovno, naj se prav gotovo ustreže naši želji. Zadeva je nujna in važna. * Pedatke o izidih v posameznih krajih bomo prinesli v prihodnji številki, ko bomo imeli vse zbrane. Toliko v pojasnilo. * Argentinskega mesa ne marajo. 400.000 kilogramov argentinskega mesa, katero je bilo poslano iz Trsta na Dunaj, se bo spravilo zopet nazaj v Trst, ker ga nihče ne mara, in se ga bo prodalo na Angleško. vidi se, kako so se goljufali tisti, ki so prerokovali, da se bo radi tega mesa izvršil velik preobrat v draginjskem vprašanju, * Vzorna dež. vinska klet. Zv.eza. poljedelskih zadrug na Štajerskem namerava izpopolniti zalogo vina v deželni vzorni kleti v Eggenbergu. Ponudbo z natančno označbo množine vina, ki je na prodaj, kakovosti, letnika in cene, naj so vpošljejo najkasneje do 4. julija na upravo deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Alte Poststra-Be 152. Obenem naj se dopošljejo tudi vzorci za pokušnjo. * Romarski vlak na Trsat gre iz Maribora dne dne 17. j u 1 i j a t. 1. p o n o Č i in se vrne nazaj v Maribor dne 18. julija zvečer. Natančni vozni red in pa cene, ki so iste, kakor lajni,, glej vzadi med naznanili, kjer se najde tudi vspored pobožnosti in sploh vse, ?car je potrebno. Med potjo obiščemo tudi znamenito Postojnsko jamo, katero so lani romarji splošno občudovali. Južna železnica je obljubila, da bode dala romarskemu odboru na razpolago tudi nek,aj kart (število še ni povedala), s katerimi se morejo romarji peljati nazaj z vsakim osebnim vlakom, in sicer tekom 30 dni, ter morejo vožnjo nazaj enkrat prekiniti. Te karte bodo stale za III. razred približno 3 K, in za II. razred 4 K več, kakor navadne. Ko dobimo od železnice odgovor, naznanimo o teh kartah vse potrebno. Volitve. Na Štajerskem je pri ožjih volitvah raz-un našega Brenčiča zmagal v mestnem okraju Ptuj, Lipnica, Št. Lenart dosedanji poslanec Malik, v zgor-nještajerskih mestih krščanski socialec Neunteufel, v mestu Gradec pa nacionalec dr. Wellenhoi in Wasti-an. Wastian i »a sedaj dva mandata, Obdržal bo gotovo mariborskega in bodo v Gradcu nove volitve. Na Koroškem je zmagal že 13,. t. m. dosedanji slovenski poslanec Grafenauer. Pri ožjih volitvah dne 20. t, m. je propadel krščanski socialec Wal-cher proti nemškemu nacionalcu. V Ljubljani je zmagal liberalec dr. Rav-nihar. Glasovali so zanj tudi soc. demokrat je. — Na deželi so zmagdli vsi poslanci katoliško-narodne stranke. V Ti r s t u so se tudi postavili Slovenci. V okolici je zmagal že 13, junija slovenski kandidat dr. Ri-bar, v mestu samem so pa zbrali Slovenci na svoje kandidate 5648 glasov, V en«m volilnem okraju je prišel slovenski kandidat eelo v ožjo volitev z Italijanom. In potem naj kdo trdi, da je Trst italijansko mesto. kake srednje ali tej enakovredne Šole ali pa 2 tečaja učiteljica, Če se podvržejo posebnemu izpitu. Obenem se pa popolnoma eliminirajo pri vživanju enoletne prostovoljne ugodnosti oni, ki položijo zmožnostni (inteligenčni) izpit („Schwindelkurs"). V zakonskem načrtu za novo brambno postavo je izpuščeno določilo, vsled katerega so morali enoletni prostovoljci doslej napraviti usposobljenostni izpit za rezervne Častnike» Tudi ne obstoji več določilo, na podlagi katerega morali služiti e.no drugo leto oni enoletni prostovoljci, ki niso napravili gori omenjenega izpita. KUr se tiče stroškov za enoletne prostovoljce, se principielno uvede služba enoletnega prostovoljstva na državne stroške. Le na izrecno prošnjo se dovoli ;zvršitev službe na lastne stroške. Ta določila so veljavna za vsa orožja izven topničarstva, jahajočega topniČarstva, in trena, Kjer morajo vsi enoletni prostovoljci služiti na lastne stroške. Glede orožnih vaj se bodo uvedla olajšanja, Re-zervniki domobranstva, ki sedaj delajo skupno 16 tednov orožnih vaj, bodo po novi brambnl postavi delali le 14 tednov. Rezervniki, ki 90 dosedaj delali orožne vaje po 12 tednov, bodo odslej delali le 11 tednov. Po 9,. službenem letu se bodo poklicali le oni na o-rožne vaje, ki bi bili kako orožno vajo zamudili. To so v glavnih potezah določila novega bramb-nega zakona. Ta postava vsebuje res nekatera olajšanja, ali znano je, da se pri vojaščini le težko popolnoma zatrejo stare šege in navade. Zlato smo radovedni, kako se bodo izvrševala popolnoma nova določila v očigled dejstvu, da je Še mnogo starih vojŠČa-teov, ki obžalujejo odpravo nekdanjega „Prasentiert!" - «V- ' -. I. , . t '.V* ■ ■' • ' !., ,.(."• •> V Istri so izvoljeni dosedanji poslanoi dr. Laginja, Mandič, Spinčič. V Pulju, katerega se tudi smatra za italijansko mesto, je prišel tudi slovenski kandidat dr. Laginja v ožjo volitev z italijanskim liberalcem. Na G o r i š k e m sta zmagala dne 13. junija dva kandidata katoliško-narodne stranke, dr. Gregorčič in Fon. z velikimi večinami. Tretji kandidat SI. ljudske stranke je prišel v ožjo volitev z liberalcem dr. Gregorinom. Izid volitve sedaj še ne vemo. toda skoro gotovo bo zmagal liberalec, ker so se združili liberalci in socialni demokrat,je. T,udi dosedaj je zastopal ta, okraj liberalec. Lep uspeli so dosegli Slo-venc. v mestu Gorici, kjer so prišli v ožjo volitev z italijanskim liberalcem. Italijanski liberalec je dok»l 1792 glasov, Slovenec dr. Franko pa 1166. Še ni mnogo let, ko so Italijani proglašali Gorico za italijansko mesto, in sedaj tale napredek. Na Nižje-A v atrijskem in n a D u -n a j u so bili poraženi nemški krščanski socialci. Dosedaj so imeli 20 dunajskih mandatov, sedaj jih imajo samo Še Štiri. Plen si delijo med sabo socialni de-mokratje in židovski svobodomiseloi, Propadli so vsi voditelji krščansko-sociatne stranke, kakor GeBmann, Pattai, WeiBkirchner, princ Lichtenstein in drugi. Vzrok tega poraza je najbolj nediscipliniranost volilcev in razprtije v lastnem taboru. Iz poraza nemških krščanskih socialcev se lahko učimo, da moramo držati strankino disciplino in se ne smemo nikdar ozirati na osebnosti. Mariborski okraj. Mariber. Slovenska tvrdka gospoda Šumenja-ka na Tegetthoffovi ulici ¿e bila dne 17. t. m, proto-kolirana. Maribor. Dijaš/ki dom v Mariboru ustanovijo gospodje dr. Rosina, dr. PipuŠ in dr. Tfurner. Občni zbor bo dne 28. junija. Iz mariborske okolice. V sredo, dne 14. t. m. se je raznesla vesela novica o naši sijajni zmagi po vsem Spodnjem Štajerskem. Tudi mi na levem bregu Draj'6 se veselimo, da imamo zopet našega vrlega kmeta in pristaša S, K. Z.., Ivana Roškairja, za poslanca, Zastonj sta se^rudila Girstmayer in ptujski prerok Linhart in še drugi mešetarji, ki so še zadnji dan hudo letali okoli in lovili volilce. Paj vse jim ni nič pomagalo, kajti štajercijance že predobro poznamo. Kdor je le nekoliko razsoden, ve, koga mora voliti. Vsakdo se je lahko na shodih prepričal, kdo je sposoben za poslanca, Roškar ali Girstmayer. Mi hočemo imeti takega moža v državnem zboru, ki pozna vse naše težnje pri kmetih, delavcih in viničarjih. Evangelij sv. Matevža prav nravi: Veliko jih je poklicanih, ali malo izvoljenih. In to je tudi resnica. Žfivio naš poslanec Ivan Roškar! Fram. Dne. 23. junija obhaja matš občespoštova-ni župan gospod Ivan Gerth svojo BOletrtico. Ob tej priliki mu bodo izročili krasen album. Zaslužnem* možu iz srca čestitamo in mu želimo še mnogo let! Hoše. V nedeljo, dne 9, julija po večernicah, bo pri g. "Jož, Rojku ustanovni shod podružnice „Slovenske Straže". Možje, mladeniči, žene, dekleta: pridite v obilnem številu! Govord bo č. g. dr, Franc Kova-Čic, profesor bogoslovja v Mariboru, — Na svidenje! Sv, Bolfenk na Pohorju je imel par dni pied volitvami imenitnega gosta. Neki kmet iz zelenega Pohorja, kateri je vsena Pohorcem dobro znan, je bil tako navdušen za posilinemškega kandidataKresnika, da oi nra bilo lahko od samega navdušenja pljuča razneslo. Pa poslušajte, česa se je ta Štajercijanee domislil. Plačal je enkrat 10 litrov vina in rekel navzočim gostom: Sedaj pa pijte vsi, kateri boste Kres-nika volili. — Sedaj se pa: Vse raiuje, veseluje, da Kresnik zmagal ni, naš nemčur pa le žaluje, z otožnim srcem on ihti: S vit l Ji kronic škoda, ki sem jih za vince dal, saj dve dobri uri hoda sem se jaz podal, sem za Kresnika agitiral, za Pišeka protestiral, sedaj pa se — mi vsak smeii — — Ževesekdo. Kamniea. Na željo mnogih bodo tudi letos ime" le Marijine družabnice iz mariborske okolice svoj shod Mariji v čast v nedeljo, dne 2, julija na praznik Marijinega obiskovanja. Spored je ta-le: Okoli 9. ure slovesen vhod od križa šolskih sester. Ob V40. uri skupno sv. obhajilo, potem pridiga in sv. mafea. Popoldne družbin nauk in blagoslov. Oba govora bo i-mel misijonar iz družbe sv. Vipcencija. Drugo kakor v prejšnfih letih. Sv. Jurij v Slov. Kor. Tu je umrla na oinkošt-no soboto zjutraj, dne 3. t. m., po kratki, mučni bn-lezni, previdena s sv. zakramenti, v 66. letu starosti, Ivana Brezner. Bila je zvesta žena, dobra mati m skrbna gospodinja, Kako splošno je bila blaga pokej-nica priljubljena, pokazal je njen velik pogreb iia binkoštni ponedeljek popoldne,. Za njo žaluje mož, hčerka in dva sinova. Naj v miru počiva! St. Lenart v Slov. por. Dne 26. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne se bode v občinski pisarni pri St. Lenartu v Slov. gor. oddalo 29 občinskih lovov Šent-lendfrtskega okraja po javni dražbi v zakup. Dražbe-ni pogoji se morejo vsak čas pregledati pri mariborskem okrajnem glavarstvu.___ Ptujski okraj. Ormož. Tukaj se je raznesla med liberalci najprej vest, da je odstopil dr» Ploj in da ne sprejme morebitne izvolitve. Vsled tega se je nasvetovalo liberalcem, da se vzdržijo ožje volitve. Toda že v. po ne- deljek }e prišlo iz Ptuja drugo povelje, da se naj vendar volitve udeleže. Zaupniki so to povelje raznesli hitro po celem okraju. p Leskovec. Shod Roškarjev za Brenčiča dne 18. t. m. se je sijajno obnesel. Nad 400 volilcev je z velikim navdušenjem poslušalo poslančeva Izvajanja. — Živel Brenčič! Leskovec. Izid volitev. 1. Občina Leskovec: Brenčič: 44, Ploj: 21. 2. Občina Skorošnjak: Brenčič: 47, Ploj: 1. 3. Občina Veliki Okič: Bfenčič: 122, Ploj 2. 4. Občina Velika V ar niča: Brenčič: 82, Ploj: 4. Cela Župnija Leskovec skupno: Brenčič: 295, Ploj: 28. Pri prvi volitvi: Brenčič: 213, Ploj: 14, Ornig: 22, Za Brenčiča 82 glasov prirastek. Čast vrlim Leskovčanoml Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V zadnjem tre-notku so dobili liberalci navodilo iz Ptuja, da se naj udeleže ožje volitve; pridružili so se jim Štajjercijan-oi. Vest, da se liberalci ne udeleže ožje volitve, je bila torej lažnjiva. Sv. Urban pri Ptuju. Trojiškega klobučarja sin v Škripcih. -V nedeljo se je potikal po naši iari znani trojiŠki agitator Lukman, Letaki, kateri so priporočali Brenčiča kot kandidata za državni zbor, so ga razjezili kakor rudeč robec purana. V svoji sveti jezi jih je začel trgati iz zida. Ali pri tem delu ni bil pri Sv, Trojici, ampak pri Sv. Urbanu. Dobil je pa tudi plačilo za svoje delo. Celo življenje mu bode ostalo v spominu. Kajne g. Lukman? Kakor poizvemo, je pa ta zagrizen Štajercijanee v novejšem času vajen takih teči. Celo njegovi ožji pristaši, kakor Kolmanic in Kocbek, ga baje tako traktirata. Pride pač za vsakega človeka enkrat dan plačila. Linhart je dobil to plačilo na -Ptuju, njegov pris,taš pa pri Sv. Urbana. Lukman, mi ti svetujemo, ostani prihodnjič lepo doma in ne hodi dražit mirjiih ljudi, — Vrbanjski fantje. Sv. Marjeta niže Ptuja, Čeprav se je v nedeljo pod častno besedo razglasilo, da se liberalci ne u-deleže ožje volitve, se tega vendar niso držali. Prišlo je baje v zadnjem hipu drugo povelje. Vurberg. Brenčič je dobil 170 glasov, Ploj 37, razcepljenih nič. Svetinje pri Ormožu. Tukajšnja dekliška Marijina dražba priredi na Petrovo t. j 29. t. m. točno ob 4. uri popoldne na vrtu g. M. Pihlarja v Žerovincih gledališko igro v štirih dejanjih „Svojeglavna Min»»", 8 predgovorom. Prijatelji poltene zabave pridite v obilnem številu. Torej na veselo svidenje! Cisti dobiček je namenjen za družbeno zastavo. Ob slabnem vremenu se igra preloži na nedeljo. Slovenj graški okraj« Sv. Miklavž pri Slovenjem Gradcu» Živio Verd-nik!, zdaj si pa le poslanec, kakor si bil pred volitvami. Kljuka na državnozborskjh vratih je previsoko, da bi jo dosegli taki, kaikor si ti. Čestitamo ti pa vendar in tudi vsem narodnim strankarjem, da ste tako imenitno napredovali. Želimo pa, da, bi nas zdaj še enkrat posetil kot „poslanec". Nacek in Beržnikov Jožek Vas težko pričakujeta, da bi Vam malo potožila, kako nehvaležni so bili volilci na dan volitve. Toliko truda, toliko potov, zdaj pa taka blamaža, to je že žalostno. Ko se tukaj lepo potolažite, Vam svetujemo, da se oglasite še tam v Dobravijah pri tisti hiši, kjer so šivilje doma. Tam gotovo dobite navodilo, kako se Vam je treba zdaj zadržati, da čez 6 let zopet lahko propadete, če se Vam bo tedaj Še zljubilo kandidirati, pa mislimo, da ne. „Nar. List" pa le berite! Tam je zapisana sama resnica!. Vsak shod je bil tako imeniten za Verdnika, za dr. Verstovšeka pa nič, zdaj jih pa kar okoli 1500 manjka. To se že vidi, da še računati ne znate. Ali pa mislite, da so pristaši K. Z. tako neumni, da ¡>i vse verjeli, kar se jim kdo nalaže? Reveži ste prepozno vstali. Sv. Martin ob Paki. Z veseljem smo zrli na dan volitve na prihajajoče naše može in mladeniče, kako so šli s ponosom in navdušenostjo borit se za zmago pravične in dobre stvari, za korist ljudstva in slovenskega naroda. V prvi vrsti moramo pač v tem oziru najpreje pohvalno omenjati vrle Skorljane, ki se vkljub oddaljenemu potu niso ustrašiU in so se v tako velikem Številu udeležili volitve. Pa tudi iz Rečice, paške vasi in sploh iz vseh drugih vasi so prišli volilci izkazat zaupanje vrlemu kandidatu Kmečke zveze. Iz tega se vidi, kako obsojajo ljudje surovi napad na ljubljenega dr. Verstovšeka. Nasprotniki so strahovito poparjeni. Surovežem, kateri so povzročili, oziroma dejansko napadli g. dr. Verstovšeka, za danes samo toliko, da se še vidimo! Mislinje. Naš goreč pristaš celjskih liberalcev, g. IrSiS, je postal bržčas v novejšem času nadoskrb-nik čez mislinjsko graščino. Na dan volitve smo namreč videli, da so graščinski delavci, Žagarji in vozniki, popolnoma pod njegovo komando. Kakor svoje hlapce jih je gorni na volišče in Še oštei marsikaterega, če ni dosti hitro prišel, ali Če Verdnikovo ime ni bilo natanko zapisano. s Dolič. Dne lb, t. m. je prišel sem nek pijan razgrajač. Pri neKi gostilni, napade tam sedeče može. Eden izmed teh, braneč se njegovih napadov, je bil pa tako nesrečen, da mu je na roki prerezal žilo. V malo minutah mu je odtekla kri, da se je mrtev zgrudil na tla. Malo prej je nasilnež žugal: Danes mora Še smrt biti, in bil je sam tisti nesrečnež. s Ravne pri Šoštanju. Dasiravno je izid volitve v občim okolica Šoštanj sramota za našo občino pred vsem poštenim, svetom, vendar smo se mi Ravničani kljub strastni nasprotni agitaciji hrabro držali in največ pripomogli, da je dobil naš kandidat nad tretjino glasov. Sramoto naj nosijo DružmirČani sami s svojim županom Košanom. Zahvalimo se pa Slivnici iz £avodnjega, ki nam je ponudila svojo pomoč za popi- sovanje glasovnic; hvaia lepa, znamo sami pisati, da zapišemo kandidata naše poštene Kmečke zveze, ne pa laži-liberalne Narodne stranke. Liberalna politika in liberalna agitacija ženski kaj slabo pristoja, čeravno te v njej poučuje sam učitelj Smolnikar. Se marsikatera bridka nam hoče na dan, toda za danes naj zadostuje. Povemo samo: sovraštvo do vere ip vsega, kar je Ž njo v zvezi, se je že velikokrat hudo kaznovalo. Konjiški okraj. Kebelj na Pohorju. Dasiravno smo zelo oddaljeni od mestnega in posvetnega hrupa in šuma in smo v tem visokem planinskem kraju takorekoČ odtrgani od sveta, se je vendar opazila zadnji čas posebno med Štajercijanci precejšnja razburjenost zaradi bližajočih se državnozborskih volitev. Duška tej razburjenosti so dali dne 13. junija z glasovnicami za „večnega" Kresnika in nato pa pri pijači, in eden Še celo z besedo: auibiks. Naš krčmar Bodlej, trgovec Jože in drugi, kojih imena danes še zamolčimo, so kar goreli za svojega ljubljenega^Kresnika. Mimo Bocl-lejeve gostilne zadnji Čas ni bilo skoro varno iti človeku, ki ni trobil v štajercijanski rog. Omenjeni je vedno razlagal svojim pivcem „ŠtajerČev" evangelij. Najbrž se je nadejal, da mu bo zato tudi Kresnik stopil v denarno sorodstvo. Toda ta preklicanost. Padli so Kresnikovci, kakor so dolgi in Široki in vzdihujejo: „Oh zdaj, pa nikdar več, oh, zdaj pa nikdar več, Kresnik preč je preč." Ubogi Kresnik! Tudi naš Jože je bil popolnoma nervozen vsled agitacije za Kresnika. Dejal je, da še niti k volitvi ne gre in si bode tisti dan raje spekel ter pojedel piško. Toliko pa naj bo gospod Jože prepričan, cla bomo odslej osobito pazili na njegovo trgovino. Ko je na volilni dan poslala komisija po smodke k Jožeku, je iste baje zavil v izkaznico, sam pa ni prišel nič volit. Vkljub vsemu temu pa smo vendar ponosni in veseli na izid volitev v naši občini Kot. Izmed 179 volilcev se je udeležilo volitve 74 volilcev, in sicer 64 za F. Pišeka in 9 pa za Kresnika1; eden je bil neveljaven. Rezultat kaže, da se tudi pri nas ljudstvo že zaveda svojih pravic in ne verjame takšnim Ivresnikovcem ip drugim takim volkovom v ovčjih oblekah. Verhole. 87 zvestih pristašev Kmečke zveze je pri nas navdušeno volilo našega kandidata. Sivonra-di Lipoglav pa je seveda prignal Štajercij&nce, da so mu po potu na volišče obade odganjali, ki so letos zelo nadležni; a število obadarjev je bilo sramotno nizko, bilo jih je 5, skupaj torej s poglavarjem vred 0. Kmečka zveza zmaguje. k Sp. Grušovje. G, Fr. Pišek vživa med naš mi volilci veliko zaupanje. Nekaj mevž ni Šlo volit, 74 naših mož pa je junaško izpolnilo volilno dolžnost. Večina Kresnikovcev se je sramovala priti volit; iz Dob-riške vesi je prišlo vse, kar za Kresnikom leze ino gre, sramoto zabeliti sta pomagala, kakor se splošno sklepa iz njunega obnašanja, pobrški Jur in dobrov-ski Janez, in Kresnik je dobil — 4 glasove. Jerum, jerum. Živel PiŠek! Sv. Jernej pri Ločah. Občina Sv. Jernej je dala pri zadnjih volitvah za Pišeka 53, za Kresnika 19 glasov. Kresnikarji so, kakor po navadi, prišli vsi, naših je ostalo precej doma. Volitev se je vršila v gostilni g. Zajelšnika. Mnogi volilci so rekli, da bi šli pač raje v občinsko pisarno, ki saj ni štajercijanska, ampak občinska in se v njej da volitev opraviti bolj brez „vsega tega", kakor v krčmi. -- V občini Zgornje Laže je dobil Pišek 41, Kresnik pa 14 glasov. Ne bomo se veliko motili, Če pravimo, da so Sentjernej-čani v vseh treh občinah, katerim so prideljeni, dali katoiiško-slovenskemu kandidatu dobrih 80, štajerci-janskemu kakih 25 glasov. Vsi uglednejši in veljav-nejši volilci, možje kot fantje, so volili Pišeka, No, kakor je videti, nemške šole pri nas še ne bo treba, zidati. Celjski okraj. c Celje. Velika napaka se zgodi, Če dobi kakšna požarna bramba napačno znamenje. V Celju n. pr. je mestna požarna bramba že parkrat hitela ravno v nasprotno stran vsled napačnega signala, Tudi sedaj ob volitvah 30 imele, kakor se je splošno govorilo, požarne brambe v St. Pavlu 111 Gotovljah že pripravljene brizgalne za g. dr. Korošca, Sedaj je pa dne 13. junija g. Roblek, čeravno imajo v Žalcu parno brizgalno, popolnoma pogorel. — O nesreča! c Žalec. Že zopet me je vodila nočna pol mimo Žalca, in to 11a usodepolni večer sv. Antona. Zopet sem slišal žabji koncert in usodni „schwach" pod oknom spalnice g, Robleka. V hiši pa je brlela slaba luč. Slišali so se iz hiše globoki vzdihi: Izgubljeno! Premagani! Grem dalje po trgu malo bolj korajžen kakor zadnjič. Za dr. Koroščev god sem si ga namreč po volitvi eno merico več privoščil. Na trgu je samo še par pijanih' demonstriralo, katerim je. pa pridno odgovarjal čuk raz lipo na Grabnu. Pri Hau-senbihlerju pa je še gorela svetla luč. Bil je k sreči odgrnjen zastor na oknu, da sem lahko opazoval prizor, katerega ne pozabim. Zbral se je ves cvet žalske inteligence, da počaka in skupno proslavi zmago svojega ljubljenca g. Robleka in izda povelje na po-grorn Koroščevih volilcev, starčekov in slabotnih* ženic. Poročila iz voblnega bojišča so neprenehoma dohajala. a vedno manj so bila zbranemu generalnemu štabu povoljna. Videlo se je, da jim več ne diši vino. Mislil sem, da se je natakarica zmotila in jim natoči-la jesiha, ali da so primešali pelipovega izvlečka za pomirjenje živcev. Šteli so, primerjali številke, obračali orzojavke, trdili pomoto; in zadnje poročilo: Poraz na ceii črti! je vse popolnoma zbegal. Ne bodem pozabil grozno spačenih in skremženih lic. Spomnil sem se slik potresa v Mesini ali razdejanja Sodome in Gomore, Tiho in brez slovesa so se razšli. Ravno tako tudi zunaj na obljubljeno vino, pivo in pitanega vola čakajoča banda pouličnih razgrajačev. Ni bilo tulenja, ne žvižga, tudi ne pijače; vse je izgubljeno. Niso si voščili lahko noč, ker jim je popolen poraz težil srce. Cuk na grabenski lipi pa je v enomer 0-znanjeval smrt liberalizmu v Savinjski dolini. Tudi jaz sem se napotil za razhajajočimi in Čul globoke vzdihe in tiho kletev premagancev. Jaz pa si korajžen za njimi pojem: Roblek zmage nima tralala. In šel sem spat, da že dolgo ne tako veselega srca in sem vedel, da zastonj čakam, da bi osedlali Zalčani obljubljenega osla in ga jezdili v Dubrovlje. St. Peter v Savinjski dolini. Silno jezi liberalno stranko, da si je naš sedanji poslanec tako mirnim potom pridobil tako lepo veČino glasov. Posebno pa jezi podloškega Franca, ki bi bil nemara tudi rad Koroščev volilec sedaj, ko je g. Roblek propadel. Pa žalibug je to prepozno za sedaj. Zato seže nad poštene ljudi, kateri gredo mirni mimo njegove hiše in mu s krščansko besedo voščijo dober večer; namesto, cla bi s Krščansko besedo: Bog daj, odgovoril, začne klicati fej. Pa dragi Franček, predno boš vse Korošče-ve volilce ofejkal, te bo popolnoma skupaj potegnilo. Te je že itak precej pri agitaciji za Robleka. Gotovo te bodo Roblekovi pristaši postavili za Častnega člana, Tudi njegov oče, prej prepoln veselja nad že zagotovljeno jim zmago, je sedaj ves poparjet. in hodi ves vrtoglav sem in tja po vasi in gleda, kje bi prišel do kakšnega zaupnega moža, cla bi mu malo potožil svojo revščino. Ako se mu pa ne zdi dovolj zaupen, reče samo: oh ja, tako je, ja; to se mu suče na jeziku venomer, dokler ne dobi kakega zaupnega moža. Ker vama pa želim obema vkup dobro, vama pa tudi svetujem, da se skesata svojih zmot in ne poslušata liberalnih žvižgačev in piskačev, in šla bosta lahko mirno spat, ne da bi fejkala nad poštenimi ljudmi in zdihovala nad velikansko vašo izgubo. — Kme-tiČ iz Podgrada. Sv. Frančišek. G. nadučitelj Terček je prišel ves navdušen iz volišča, seveda za Verdnika. Cuješ, kedaj te bo vendar pamet srečala, ker si naš domačin in Še zdaj ne veš, da tebi in, Jermanu, ki se piše za Kolenca, nič ne pomaga. Ali vama Še ni zadosti bitka lani na „Stražah", kakor so nekdaj naš kraj imenovali? — Požarni brambovec. Vel. Pirešica. Liberalna stranka je umrla. Bog ji daj večni mir in pokoj, da bi jo nikoli več ne bilo nazaj. Liberalci so se prav lepo pripravljali na smrt in pogreb. Imeli so prav InŠtne muzikante, da so delali kratek čas celi Savinjski dolini. Ko so pa videli liberalci, da se bliža zadnja ura, so si dobili še duhovnika iz Celja. Mož je rojak iz Žalca. Ne bom ga opisoval, kak je bil, saj vsak ve. To pa vendar vem, da bi vsak rad vedel, kako pridigo je imel. Najbolj je razlagal zgodbe sv. pisma, in to tako lepo, da so se vsi liberalci jokali pri g, Ježovniku, kjer je bil zadnji shod. Tak jok je bil, da so Ježovnikove dekle komaj sproti nosile kuhinjske cote, cla so si liberalci brisaii solze. Zadnja dva dneva pa so tako divjali, da si pošten človek ni bil več svest življenja. Dne 14. junija so se jim pa glave povesile navzdol. Sedaj po volitvi so tako otožnega srca, kot bi bili pri spovedi kak veliki greh zamolčali. Naši so pa veseli. Zato kličem tudi jaz: Bog živi našega g. dr. Korošca, drž. poslanca, Bog živi pa tudi vse volilce S. K. Z. cele Savinjske doline! Mozirje. Na dan presv. ReŠpjega Telesa je hiša g. Cesarja sredi trga oznanjala veselje. Iz hiše je vihralo šest zastav, vsa okna so bila okrašena z venci in s krasnimi podobami. Hiša je bila res v ponos mozirskega trga. Na predvečer pa je naredil g. Cesar z bengalično lučjo razsvetljen napis: „Sijajna zmaga!" Neki socialni demokrat v bližini se je celo izrazil: „Tu gori večna luč", Da, ta „večna luč" je nekega sivolasega starčka tako razburila, da je metal svoj klobuk ob tla, in rotil se je, da je bilo groza. Star pregovor pravi: Resnica v oči bode, včasih pride celo do možgan. Mozirje. Napuh in ošabnost mozirskih napred-njakcv presegata vse meje. Fabrikant sodavice, Mik-lavc, se je pred veliko množico izrazil, \ da raje da svoje I11Š0 in vse svoje posestvo, preden zataji napredno liberalno prepričanje, in gre za hlapca. Sedlar Trogar, kmečki sin, se je izrazil, da plača 5000 K, ako zmaga Verdnik. Vsi di ugi, kateri niso tako „.bogati", so rekli: A to bo veselje, to bomo pili, zdaj bomo pokazali tem preklicanim „klerikalcem". Da, zares junaško so korakali na volišče in z veseljem so pisali glasovnice tistim ubožcem, za katere je morala že občina plačevati. Na volišče so tiščali celo 5 volilcev, kateri ne bi smeli imeti volilne pravice, vnadi, cla jih ti rešijo iz groznega propada. Pa glej ga spaka! U-pov polno pričakovanje na izid volitve, jim je napravilo na obrazih hude bridke poteze, pobesili so nosove in poskrili so se v svoje brloge. Oh, sedaj pa nikdar več! Mozirje. Pred tremi tedni so pobirali mozirski liberalci po trgu za godbo na dan presv. ReŠnjega Telesa in nabrali precejšnjo svoto. Godba je bila nar ročena, in g. župnik je dovolil, da smejo tudi v cerkvi igrati v slučaju, ako bi ne bilo procesije. Grozni polom liberalne stranke pa je mozirske naprednjake tako presenetil, da jim je zmešalo možgane, in v tej zmedenosti so prepovedali godcem, dasiravno so bili že polnoštevilno zbrani, aa niso smeli igrati. Godba se je pa polnoštevilno brez pihal udeležila procesije. Lepa navada v Mozirju je bila, da so pri procesiji s sv. ReŠnjim Telesom skoro iz vsake hiše plapolale po dve ali tri zastave. Hiše, katere so se vedno odlikovale, so bile sedaj brez zastav in brez dekoracij ter so s tem pokazale do sedaj pod krinko skrito barvo. Da, zares krčevito so se zvijali mozirski gospodi-ci, vsakdo je imel drugo bolezen. Prvi je imel grozni glavobol, drugi trganje po kosteh', tretji krčevito bolest v črevesih. Klicali so: doktor, doktor, a ni bilo človeka, da bi jim zamogel olajšati bolečine, in sedaj bodo jadrali vsi za pogrebom Narodne stranke, da pretočijo tam na gomili svoje zadnje grenke solze. Mozirje. Izdajalski nemčurski pečat pred svetom so si pritisnili mozirski naprednjaki dne 13, junija, ker so oddali 49 glasov za Štajercijanca Werdnig-ga, in s tem omadeževali nekdaj sloveči mozirski trg. Odlikoval se je posebno „Hotel zur Post". Od te hiše se je oddalo 10, beri deset glasov, za Werdnigga. 0-meniti moramo še tudi to, da je nekdo zapisal na glasovnico: Rimsko-katoliŠki hudič, Dosedaj se je trdilo, da so v trgu Mozirje same osebnosti, a 13. junija ste skovali ne samo osebnosti, ampak skovali ste tudi mozirskemu Sokolu nemčurski grb, katerega naj potisne na zastavo Savinjski Sokol. Vaša narodnost, s katero ste se vedno ponašali, je splavala proti Štajer-cijanski k.ompaniji, z vzklikom: Sedaj pa zdrava o-stani! 0<1 Savinje. Radostno streljanje se razlega po vsej dolini, mogočni kresovi žare po vseh hribih, slovenske trobojnice vihrajo jaz višin, vse oznanja velikansko radost in navdušenje nad zmago S. K. Z. in njenega voditelja dr. Korošca. Strahovit je bil dvoboj med njim in med Roblekom, a velepomembna za na-daljni razvoj naše stvari v Savinjski dolini je tudi naša zmaga. Liberalni primojjdušovci so dobili plačilo za svoje surovo in nesramno divjanje. Pristaši S. K. Z. so bili ves Bas volilnega boja resni, mirno in dostojno se vedejo tudi sedaj po slavili zmagi. Liberalci pa so sila poparjeni. Koliko prekrokanih poči, koliko letanja in vpitja, koliko denarja in Šnopsa, a vse, vse je luč! Kake priprave so že delali za obhajanje zmage, alkohol bi tekel v potokih, mazali so si že grla, da bi se drli par dni in noči, nazadnje pa je vse upe odnesla — Savinja! Stokrat lepša je zdaj Savinjska dolina, ko je prestopila v tabor S. K. Z., ko je pokazala, da ne mara tujega, Škodljivega liberalizma. Pod praporom K, Z. hoče živeti in se borili tudi za-naprej do popolne zmage v' vseh zastopih. Da se zna bojevati in tudi zmagati, je pokazal 13, junij. Griže. Ne se smejali! Za sredo, dno 14, t. m. so imeli liberalni klukci v Žalcu veliko opravila s pripravljanjem manifestacije, kakoršne še ni videl Žalec. Šiudirali in vbijali so si glavce, kako bi najbolje proslavili slavnosten večer zmagovalcu Robleku. Pripravljeni so bili topiči, smodnika je bilo na stotine kilogramov pripravljenega, v nekem hlevu v Žalcu pa so „iutrali" osla, na katerega so nameravali posaditi strašilo, ki naj bi predstavljalo našega kandidata g, dr, Korošca. — Za ta „Špas" se je zelo zanimal neki trgovec Kveder, ki se sicer ne brani kmečkih grošev, toda tačas je hotel imeti več dobička. Baje se mu je sanjalo, da je hodil vedno ogledovat osla, ga tipal po trebuhu ter čakal z nastavljenim klobukom na liberalno-oslovske cekine. V tem je dpŠel glas, da je Roblek — „luč"! Pričelo je tako deževati, da so se vse „prašnice" zmočile in. kakor bi strela udarila, je nastala v Žalcu mesto pričakovane bak-ljade taka tema, da so liberalcem upadla srca — ušesa pa na dolgo izrastla. Dramlje. Ne hvali dneva pred večerom! Na Rob-lekovem shodu je žalski Piki tolažil naše maloštevilne, že obupane liberalce, da ima Roblek že mandat v žepu. Najbrž se mu je .žep Še tisti dan raztrgal in je izgubil mandat na pobi v Št, Jur. Vsi Dramoljča-ni smo bili o tem prepričani, edini Jarnovič je Še na dan volitve, ko smo izvedeli, da je v naši občini velikanska večina oddanih glasov, za dr. Korošca, trdil, da itna Roblek kljub temu še vedno do svoje zmage za di_. Korošca 1000 na razpolago. Roblek se je zmotil, Piki je govoril neresnico, 'Jarnovič tudi, mi smo pa zmagali. Dramlje. Dejanj, ki so se vršila pri razdelitvi glasovnic in izkaznic, je zmožen le naš občinski tajnik in njegovi pomagači. Ce bi hoteli vso nečedno zadevo natančno popisati, bi ne bili kmalu gotovi. Naj zadostuje to-le: V nedeljo, dne 11. t. m. je na poziv g. Jeseneka cela truma voUlcev, okoli 80, oblegala občinsko pisarno, ker se jim od občinskega urada niso dostavile izkaznice in glasovnice. Popoldne istega dne pa so kar Štirje raznašali potrebne listine za volitev po Pietovarjih, in sicer: Solincev Miha, JarnovtiČeV, pomagač, učitelj in njegova milostljiva. Pa Še ti so deliii samo izkaznice, ne pa glasovnic, Češ, te dobite v Jarnovičevi trgovini na dan volitve, pa so se presneto zmotili. Dramlje. Dne 13. 'unija smo poplačali Dramelj-čani Robleku zasluge, ki jih' je priboril za nas v državnem zboru tekom Štirih let. Z Roblekom smo si torej levit! Upnika g. Jarnoviča pa prosimo, naj še počaka eno leto, ko bodo v Dramljah občinske volitve; takrat dobi tudi on svojo piačilo: glavnico in obresti! Polzela. Ker se dne 18. t. m. zaradi premale udeležbe ni mogel vršiti občni zbor Hranilnice in posojilnice na Polzeli, se razpisuje s tem drugi občni zbor na nedeljo, dne 25. t. m. z istim vsporedom, na istem kraju in ob isti uri. 'Ako se ne udeleži isti dan zadostno število zadružnikov, se sklepa po par. 35 pravil brezpogojno pri vsakem številu navzočih. — K obilni udeležbi vabi — odbor. Iz Polzele. Zadnji zdihljeji, zadnja tolažba na večer sv. Antona! Roblek ima tri glaseke več kot Korošec. Vsled tega „zmagoslavje" z rjovenjem in raz-sajanjem! O revčki liberaleki! V računu ste slabi! Ali ne vidite, da od 304 glasov ni 150 absolutna večina, ampak 153. Niste torej „zmagali". Ali ne vidite, kako globoko so padli vaši glasovi od 1. 1907, in nagi narastli! In to vkljub vsem vašim pripomočkom, v katerih niste izbirčni. Koliko pijače, Šnopsa, koliko plakatov, s,katerimi ste v temnih nočeh onesnažili naše hiše, ker belega dneva se bojite — segli ste po Čl.......blatu. In na dan volitve sCe razvili tako nesramno in vsiljivo agitacijo, kakršne še niso gledale naše oči. Mi smo bili in ostanemo mirni. Pa zabičamo .vam liberalcem: tako ne bo nikdar več! Bog daj, da se vidimo še kedaj pri volilni borbi. In zdaj vam vaše veselje privoščimo. Sram naj vas bo, da niste priberacili še več glasov, ko ste se zvezali z vsemi sovražniki krščanskega slovenskega domaČega prebivalstva, z nemčurji, demokrati in Štajercijanci, Nemec svojega glasu ne da za karsibodi Slovencu. Zia katero ceno ste pa, vi, napredni „Slovenci", pridobili nemške glasove? Ste jim obljubili, da se bodete spo-prijaznili s šulferajnsko Šoio? Potem smo zagotovljeni, da bode s prihodnjim Šolskim letom nemška Šola clvorazredna in da jo bodo napolnili z otroci slovenskih naprednjakov, Heil und Sieg! Zmajga pa je le naša! Iz Polzele. Zanimivo bi bilo podati iotograiije nekaterih liberalnih mladeničev in agitatorjev, ki so pretekle dni izrabili svoje jezičke in svoja grla, svoje nožičke in svoja kolesa, in zdaj v miru počivajo. Mladi Cizel, mladi Farenik, mladi Plevnšek, mladi Repič, mladi knjigovodja Žiganov, ki očividno doma nima do.v.olj opravka, mladi naslednik dr. Kodermana, Radoslav Tušak, vsi pod vrhovnim poveljstvom loČi-Škega Stahlna, posebnega prijatelja Šole in učiteljev, ki ga imamo Polzelani še v posebno dobrem spominu od časa blagoslovljeni a naše Šole, Za danes nimamo Časa, in Vi g. urednik pa bržčas ne več prostora, pa saj se laliko Še drugokrat pogovorimo! c Grajska vas. Volitev pri nas se je obnesla še dosti dobro, če pomislimo, da je bila tukaj prej trdnjava liberalizma. Liberalci so delali z vso siio, da bi spravili vse volilce na svojo stran, pa so se pošteno zmotili. Posebno predrzno je, da, so trije liberalci nekega bolnika, kateri je že leto in dan v postelji, kar vlekli na volišče, češ, če ti ne greš, pa-tudi hmelj ne bo šel. Pa vse je bilo zastonj. Drugi dan je hodil tako imenovani vodja od hiše do hiše, bled kakor stena, in tolažil prej korajžoe, a zdaj vse obupane volilce. Posebno žalostno je za tri, dokaj vrle može, kateri so stali prej trdno na naši strani, pa zadnjo uro so se dali zapeljati. Upamo, da se ne bodo dali več. Pa tudi nekatere ženske so nasprotno agitirale. Neka vdova., katera je strastno agitirala za Robleka, je sedaj vsa besna,. Na dan volitve je stala v sredi svojih razgrajačev in. bi bila najraje kar hlače oblekla in jim načelovala. ,Mati, le bolj mirni bodite, drugače znate še več korbic dobiti, — Živel dr. Korošec! c Gotovlje. Pri nas sicer počasi, vendar vstraj-no napredujemo. Pred 4. leti je bilo za Robleka 122 in nasproti samo 4 glasovi. Proti Brinarju smo imeli že 19' in proti Karba in Goričarju že 3G gia=pv. Sedaj smo postavili proti Robleku že 44 glasov in je za Robleka glasovalo samo 108 glasov, torej 11 manj kot 1. 1907. Nasprotniki so imeli tokrat 118 glaso»' večine, sedaj pa še samo G4 glasov. Vseh volilce v je bilo v občini 168. Glasov se je oddalo 153, torej je samo 15 volilcev izostalo. Slava našim vrlim volilcem, ki to ostali trdni in niso prodali svoje značajnosli za kozarec vina ali piva. Slava posebno tovarniškim delavcem, ki stojijo vselej kakor en mož na, naši strani* Vidi se, da mnogo berejo in so značajni ter se ne u-klonijo terorizmu nasprotnikov in ne nastavijtrn \abi pijače in obljub. c Dobrna. Nepopisno veselje nas navdaja, nad zmago našega dičnega vodje dr. Antona Korošca. Odkrito moramo povedati, da nas ni bilo malo strah, kako bo ta vojska izpadla, V resnici prava pravcata vojska je bila ta volitev. Pri nas so nasprotniki storili -.-se, kar je le mogoče, da bi spravili svojega Robleka do zmage. Vsi nemškutarji s par Nemci, razni Šnopsarji iji sodrga, vse je bilo po koncu. Kakor pri občinskih volitvah, tako se je tudi pri državnozbor-skih posebno osobje deželnih toplic s Častnimi izjema-mi kazalo kot zagrizen sovražnik, večine domačega prebivalstva. Pri občinskih volitvah je volil ravnatelj toplic, potem topliŠki kasir naše nasprotnike. To je skrajno razžaljivo od strani deželnega odbora, kj je seveda tudi volil. Dežela voli zoper svoje deželane: mati zoper svojo hčer. Nečuveno. In potem hočejo ti gospodje mir; ne boste ga imeli. Deželni vrtnar je celi dan agitiral, to naj si deželni poslanci zapomnijo; mi ne plačujemo vrtnarja in rentmojstra za to, da bi zoper nas agitirali, ampak da bi kaj delali v toplicah, ki še nikoli niso bile tako zanemarjene, posebno glede vrtnarskih opravil, kot letos. V vozeli so pripeljali Stagojce s svojimi Kilijanom in dičnega Ton-Čeka Lopanovega na volišče dne 13. junija. Ce je res. da so bili celo topliŠki konji v take namene vpreženi. bomo že izvedeli. Prav lepa družba je bila vkup: nedorasli mladiči'in Hasenbiclil., nekateri sodnijsko kaz-njeni in stari g. Orosel, Wregg, najemnik Uniona s svojimi hlapci itd.. In pri vsem tem le 39 glasov za Robleka. Govorili so, da bodo 150, pozneje so bili bolj poceni, in so rekli 100, in nazadnje 50 volilcev spravili za Robleka, Pridržali so si tuje legitimacije, rek-ši: na dan volitve boš dobil nazaj; silili, žugali, obljubljali so pivo in denar. Pa le borih 39 glasov! O kako slabo, kako žalostno je posilinemštvo na Dobrni., Roblek je lahko ponosen na svoje dobrnske glasove in Narodna stranka na svojo novo pridobitev: Koschuch,, Orosel, Hasenbichl, Wregg itd. Pri nas je pa vladala taka disciplina, da so se vsi čudili. Že od nekdaj se gg. komisarji kar zavzemajo nad lepim mirom in dostojnostjo ter krasno udeležbo pri volitvah na Dobrni. Le eden vzgled. Neki volilec pride ob y210, uri in. zapasi, da je izkaznico pozabil doma. Takoj, ne da bi mu kuo rekel, se vrne domov 1% uro daleč in res prileti 10 minut pred sklepom na volišče veselega obraza, da zamore voliti našega Korošca. Dali smo mu za; vezilo ob njegovem godu vse svoje glasove. 85% je volilo, Drugi so bili zadržani. Hvala Bogui! Zdaj pa naprej na delo! c Št. Jurij ob Taboru. Kresno nedeljo, dne 25-t. m.t. m., bo po večernicah v cerkveni hiši poučeni shod o treznostnem gibanju. Prijatelji in sovražniki alkohola, pridite! Skofja vas. „Živio", dr. Korošec je zmagal. Pri nas je dobil seveda Roblek več glasov, kakor dr. Korošec, toda pomisliti je treba, s kako surovostjo se je delalo pri nas za Robleka. Posebno vneti so bili dolgi Mahneti, modri 3urček, bogati Johann Bincl, Ro-pan, neki Gmeiner, Lešnik, posebno pohvalo pa zasluži škofjevaški očka Okorn; kar je ta mož počenjal, to presega že vse meje politične dostojnosti. Toda vse skupaj ni nič pomagalo. Kadar bodo občinske? volitve, tedaj bo treba temeljito obračunati ž njim, — Zdaj pa adijo, pa Še večkrat na svidenje, Vransko. Živio dr. Anton Korošec, Zmaga j» naša. Zakaj? Zato, ker so volili dr, Korošca pošteni in pametni volilci, pri Roblekovih volilcih so bili pa tudi uzmoviČi vmes. Ponoči dne 11, junija so liberalni čuki vzeli slovensko zastavo in plakat dr. Korošca (že veste kje); poleg tega so vzeli tudi vrv. Ne vem, ali mislijo Robleka obesiti? Ti liberalni uzmoviČi so napravili potem tatrmana, en par Čudnih, nikakor pa ne čednih gospodičin, je ovenčalo tatrmana, Trbovc je dal star dežnik, vse to je pa vozil po trgu Anton. Drolc, In kje ste pa sedaj liberalci., ali ste šli v mišjo luknjo? Ali imate že mlip za KoroŠČeve mleti? Kje pa so zaprtki, ki ste jih nabirali, da bi KoroŠČeve volilce obmetavali ž njimi? Ali ste jih sami pojedli? Možje-volilci, bodimo veseli, da nismo pri teh ljudeh,, stopajmo ponosno pod zastavo S. K. Z, Vranski liberaleki bodite pa tudi vi ponosni na svojo zastavo, posebno na zastavonošo! c Iz Luč v Zg. Savinjski dolini. V „Nar. Listu"" se je neki liberalec ali demokrat zaletel v našega župnika in tudi kar v dva župana. Ker g. Polanšek še ni bii župan, ko je bil pri nas ces, namestnik Clary,, ampak jaz, letijo besede: „Kdo se je skril v stranišče, ker je pozab;! govor za Claryja? Pravijo, da naS župan", — gotovo na mene podpisanega, zato pa kar povem, da se dozdaj meni še ni bilo treba pred nikomur skrivati, kakor so se že skrivali nekateri Verd-nikovi agitatorji, Dozdaj lahko še vsakemu' v lice pogledam in sem to tudi storil pri ces. namestniku, ko sem ga v kratkem govoru pozdravil in dal v njegovo roke prošnjo za našo cesto, kar lahko tudi g. dr. Go-ričar potrdi, ki me je predstavil in vsi, ki so bili, zraven. Torej to je tolsta laž, kakor tudi, kar se piše o mojem nasledniku Polanšeku in našem gosp. župniku Lekšetu. Resnico pa piše, da se je zdaj'ko so slišali Verdnika in brali, kako nesramno pisarijo o nas Lučanih liberalni Časniki, začelo ljudem v glavi svitati, vsem poštenim — pravim tudi jaz v glavi", — liberalcem pa se utegne tudi svitati — „v trebuhu"!; To vam povem, ker ste me napadli.--Jakob" Plae- nik-Riliar, bivši župan in občinski odlornik. Luče. Slišal sem o dopisu iz Luč v „Narodnem Listu", katerega pa ne berem že zato ne, ker ga vsiljujejo pri nas najmanj spoštovani ljudje. Kar se očita župniku, je vse zlagano. Kdor ga posluša in se po tem ravna, ne bo škode trpel in tudi v zapor ne bo prišel, katerega so pa že večkrat videli oni, ki agiti-rajo za Verdnika in trosijo „Nar. List" med ljudi. Neznani, in vendar zpaui dopisnik — ptič se po petju spozna, to dobro vem kot lovec — piše: „imamo župana, ki ne zna ne Citati ne pisati in dela vse tako, kakor župnik hoče." Lej ga no! sem si mislil, kedaj; sem pa pozabil citati in pisati, in začnem, in je šlo,, in vsakdo se iz tega, kar je tukaj pisano in pa iz mojih podpisov pri občinskih rečeh, lahko prepriča, kako debelo laž je znesel dopisnik. Res je, da nisem študiral visoke šole z malimi okni v Gornjem Gradu, kar so naši Verdnikovi priganjači že po večkrat storili, pa iz tega še ne sledi, da ne bi znal .^čitati in pisati", ker dobro vem, da se v drugih Šolah več nauči, kakor pa v takih. Očita se mi tudi, „da delam vser kakor župnik hoče". No ja! Saj nisva sama z župnikom; nas je 12, in kar sem župan, smo se Še vsi skupaj posvetovali in vedno enoglasno storili vse, kar smo spoznali za dobro. Tudi metlo smo vzeli že v roke, že poprej, kakor je pisal „Nar. List", da bo treba vzeii malo metlo v roke m pomesti po naši občini. In res, pomedli smo prejšnjega policaja, ki je pri gosposki toliko veljal, da mu še sabljo nositi niso dovolili. Klemenov, ali ni res to? 'Jaz sem pisal resnico in se-zato tudi podpišem. Podpiši se pa tudi ti dopisnik „N,. Lista", če si pošten.--Franc Polanšek, župan. Gornjegrajčanl pozor! Ker je za živinorejce, zlasti v občinah Luče, Ljubno, Solčava itd. velike važnosti, da smejo gnati svojo živino na sejme na Koroško, se je drž. in dež. poslanec dr. K. VerstovŠek tar- koj obrnil na namestnijo v Gradcu, da se dovoli gnati živino pa koroške sejme, Veterinarski nadzornik, je naznanil poslancu, da smejo gnati živino na sejme brez vsake ovire; nadzornik namestnije se je obrnil v tej zadevi do vlade na Koroškem. Ravno tako je posl, dr. K. Verstovšek tudi posredoval pri vladi na Koroškem, da se ne zaprejo koroški sejmi tem občinam. Radovedni smo zopet, kaj so ukrenili liberalci v tem važnem vprašanju. Ničesa", ker oni znajo le obroko-vati i Iz Šmartna pri Gornjem Gradu. Dne 13. junija smo spremili k večnemu počitku Ano Zagožen, po domače Helakovo Ano iz Dele. Pokojnica, vzgled in vzor krščanskega dekleta, je bila velika dobrotnica cerkve. Lep pogreb, katerega se je udeležila tudi Marijina družba z zastavo, je pričal, kako jo je vse spoštovalo. Št. Jurij v Sav. dolini. Kakor povsod, so tudi naši liberalci slabi preroki. V „Nar. Listu" so pisali, kako bo Št. Jurij dne 13. junija pokazal, da stoji po večini v Roblekovem taboru. 13. junij pa je pokazal ravno nasprotno. Roblek je dobil 135 glasov, za 109 manj ko leta 1907. S. K. Z. pa je oddala za dr. Korošca 223 glasov, za 100 več kot pred 4. leti. Socialni clemokratje so vsi volili Robleka, Liberalni razgrajači, sedaj imate plačilo za to, da ste trgali dr, Ko-roščeve lepake ip jih obmetavali z gnilimi jajci — znaki te liberalne kulture se še vidijo pri cerkvi —, da ste cele noči prerogovilili in uganjali vsakršne neumnosti. Na sramoto ste hoteli postaviti volilce S. K. Z., za buteljne ste imenovali naše hribovce, še pri (volilni komisiji ste hoteli odjesti našim glasovalno pra-vico, ostudno ste lagali, da so baje najboljši pristaši S. K. Z. za Robleka. Vaši prvaki so se pridušali, da se ne bodo več vtikali v politiko, da jim svobodno pljunemo v obraz, če jih bomo Še kdaj videli pri volitvah itd. Zdaj vidite, vse vaše laži in pridušanje pi moglo omajati naših zavednih volilcev, Propadli ste, in da nikoli več ne vstanete, za to bo že skrbela S. K. »5s« irtiaesfriB tik železniške posije Pesnica pri Maribora, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in "oz-d« ter lepe zidane z opeko kiite kije ic vinitanije se ceni primerno m jako ugodno takoj proda, featam so prod* tndi manjše porami, ki meri 5 oralov in sicer >b»ioji iz travnika, sadoaosnika, in lesene hiše. Obe posestvi ;«j»te krasn« lege za vinograde, Jfat&nineje pri g. Zinauer Sv. Jakob ' Slov. gor. 845 Pekovskega učenca s plačo 8 K vsprejme Josip Novak, Zreče pri Konjicah. 610 Štefan Kaufmann trgovin« z ielezsiao v Haclg-oni, priporoča najboljše ooelne «•like in lopate dobre kose in srpa, pravo štaj. železo po najnižji cenf In so-33 lidni pčstrežbi. Lepa prilika. Kdor želi kupiti ja-ko lepo posestvo, ki meri 47 oralov zemlje, obstoji iz 7 oralov lepih sadonosnikov, da se naredi do 20 polovnjakov sadjevca, 8 oralov lepih travnikov, kateri se trikrat letno kosijo, 6 oralov rodovitnih njiv, štiri orale lepega vinograda z lepo trto, priraste nad 40 polovnjakov dobrega vina, in 7 lepih poslopij, vse zidano in v najboljšem stanu, 1 lepa enonadstropna vila z 8 sobami zraven vile mlin, lepi hlavi za 20 glav, vse obokari» in podano, veliki svinjski hlevi, 2 gospodarski hiši, lepa viničarska hiša, 3 lepe kleti, 2 stiskalnici, 1 kozolec, dobra voda zraven poslopja. Posestvo je arondirano, jako lepo in rodovitno, in ne v bregu, živine se lahko veliko redi, ker priraste veliko krme. Pri posestvu ostane vinska posoda, 2 ioza, plju-gi, brane. Posestvo leši četrt ure od železniške postaje in cerkte, Proda se radi smrti po prav nizki ceni za 28000 kron; polovica lahko ostane na posestvu vkrgi-Sena. Več se izve pri g. Josip Sa-jelšniku pri 8v. Jerneju p. Sv. Duh—Loče pri Konjicah. 561 Cerkveni skl. odbor pri sv. Lovrencu v Slov. gor. kupi suhe hrastove trame in to: 8 dolgih 11 in pol met, debelih 16/18 cm; eden dolg 13 in pol m, debeli 26/26 cm. — Blagovoljno naznani župnijskemu uradu — pošta Juršinsi pri Ptuju. 663 Krasno doblčkanosno posestvo ki meri 28 oralov zemlje, se tako proda. Posestvo je četrt ure od cerkve in šole, pol ure od železniške postaje in 1 in pol ure od Maribora oddaljeno ter leži v šolnini legi tik okrajne ceste na pri. jaznem kraju. Govedi se redi 12 glav. Gozd je poln. Napiavi se mnogo jabolčnika in nekaj vina. Sejano je vse. Poslopja so vsa zidana in v dobrem stanu. Cena s polovico premičnine je 21000 K. Več pove lastnik Franc Sernec v Gradiški, štev. 32, p. Pesnica. 597 Kupci pozor! Podpisani stem naznanim, da so na prodaj takoj v prijazni mariborski okolici vsakovrstna dobičkonosna posestva, pri katerih nakupu brezplačno posredujem, če se pismenim vprašanjam znamka priloži. J. Sernec, pos. sin v Gradiški p. Pernica. 490 Trgovci pozor 1 V lepem, zdravem kraju na Spodnjem Štajerskem, tik farne cerkve, proda se lepa velika hiša, z gospodarekim poslopjem in nekaj zemljiščem, v kateri se nahaja dobro idoča trgovina. Letni promet: nad 100.000 kron. klub temu da so živinski sejmi bili zaprti, V dokaz so na razpolago knjige, vozni listi, fakture itd. Proda se hiša z trgovinskimi prostori z veo opravo z blagom vred, ali tudi brez blaga. Vozovi, kopji itd. so tudi na razpolago. Kdor bi hotel trgovino na velike „en gross" upeljati, bi bil promet ogromen, ali pa če bi še marsikatero reč v trgovini vpeljal, kar do sedaj ni. Kdor se za ta prostor zanima, naj se pismeno obrne na upravništvo tega lista. 627 ilni krajevni agenti nemščine zmožni, se sprejmejo ali s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod „Merkur" Brno Novi ulica 20. 645 Sedlarski pomočnik in učenec se sprejme pri Andreju Hribernik, sedlarski mojster v Prevaljah Koroško. 653 Za kovače oglje iz kostanjevih drv, dva vagona ima na prodaj F. Mihelič, gostilničar v Krasni pri Poljčanah. Og\je se proda na ža-kelj, ali na met stot na licu mesta, ali na Poljčansko postajo postavljeno. Več se izve pri lastniku. 652 Lepo posestvo se proda; dva velika vinograda, lepi sadonosnik, veliko košenine, da si lahko dve kra ve in eno tele redi, celo leto ni potreba kupovati krnje, nadalje lepa hiša, dve veliki obokani kleti, zidan hlev za živino, voda blizu hiše, hosta tudi da dosti stelje, in veliko vinske posode, velika močna stiskalnica, stroj za sadje mleti, motike, krampe, drevesne škarje. Proda se zaradi onemoglosti obdelovanja. Vse skupaj meri okoli 14. oralov, cena vsega skupaj 6000 K. V knjižeco je 4900 K. Posestvo leži v fari Tehaije, dober četrt ure od farne cerkve, v Osenci št 1. Vet pove Valentin Stojan v Slan cih št. lo. Tehaije. 660 I mesec stari otrok je za svojega za oddat. Noslov v upravništvu. Franc Jannik, Poberžstrasse št. 12 pri Mariboru. 6S8 Iščem kompanjona g kapitalom od 12 — 13 0()0 K. da izgotovim eno novo opekarno peč (Ringofen) ali pa tudi je na prodaj po prav u-godni ceni, zavoljo primanjkanja denarja. Opekarna peč je vsebine 72.000 kom. opeke in nad opekarno pečjo se lahko suši 75'000 kom. strešne opeke in ilovica je prav dobra za lončarje. Prodaja se tudi gospodarska poslopja v sredi mesta. Opekajna peč je 15 — 20 minut oddaljena od postaje in mesta Slov. Bistrice. Več pove upravništvo tega lista. 615 Mladenič lepega krščanskega vedenja, s premoženjem 1600 K. gotovine in nekaj pohištva, star 38 let se želi v svrho ženitve seznaniti z deklico v starosti od 25 do 38 let, ki bi bila lepega krščanskega vedenja, lepe zunanjosti, in ki bi imela svoj lastni dom. Tudi vdove brez otrok niso izkjučene. Cenjene ponudbe z sliko se naj blagovolijo pošiljati na upravništvo Slov. Gospodarja v Mariboru. Tajnost strogo zajamčena. 662 Učeuca poštenih staričev se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Davorin Tombah pri št Vidu niže Ptoja. 665 Išče se blizu trga ali mesta stanovanje s hrano in postrežbo ali brez iste proti dogovoru za vpokojene-ga g. župnika srednjih let. Ponudbe na upravništvo „Slov. gospodarja" pod napisom „bivališče". 667 Delavnica zs popravila! á »tsa B- S «o £ Ve! ka zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tb4 u otroke! Mr. «o» tastt»|! Sraaafoae od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ors K Pristna srebrna ura „ Original ornega ura „ Kuhinjska ura ,, Bndiljka, niklasta ,, Poročni prstani u Srebrne verižic s — Večletna jamstvi - Nasl. Dietinger Theod. Fehrenbach arar in očaiar 447 Maribor, gosposka nlkm 26. KqM|M zlatnino In srebrn. 860 T— 1H- — 4'— 8'— 3,— a1— Proda se: Lep, svitel kočtjažki voz, zraven tudi še Skoraj nove križne vajeti Vprašati je pri Rozi Leyrer, Gosposka ulica 22, Maribor. 690 Poziatsrskl pomočnik se takoj sprejme v delo pri g. Jakob Golobic, kiparju v Ljutomeru. 687 Franc Kancler, mizarski mojster Sp. Hajdinj št. 12 pri Ptuja, vzame v delo poštenega mizarskega pomočnika; plačilo bo primerno. Vzamem tudi v uk enega presej močnega 16 let starega fanta z dobrim šolskim spričevalom. Imam novo p-ostorno delavnico. 688 Enonadstropna hiša s 11 stanovanji in malo gostilno. 1200 K se plača, drugo lahko ostane vknjiže-no. Vpraša Reckenzahngasse št 30 Maribor. 658 Učenec za trgovino mešanega blaga z primerno šolsko izobrazbo se sprejme pri Mihael Zabukošek na Planini. Štajersko. 672 Proda se hiša sredi trga zraven farne cerkve tik okrajne ceste. Pripravna za kakega peka, mizarja ali mesarja, ker takega obrtnika tu zelo potrebujemo. Tudi za kmeta sli gostilničarja. Več se izve pti lastniku te hiše. Naslov pove upravništvo tega lista. 673 Absolvent štajerske dež. vinorej-ske šole z odliko in triletno dobro prakso, versiran v pisarniškem poslu, išče primerne službe. Ponudbe sprejema upravništvo. 689 Iz celega sveta. Dolarska prlncezinja vzela kočij aža. Mesto D anbury ameriške države Connecticut je jako razburjeno. Meščani so namreč izvedeli, da je najbogatejša dedinja gdč. May Baileyova, milifonarjeva h'či, že nekaj tednov tajno poročena, in sicer je njen soprog popolnoma preprost kočijaž. Mlada gospa ni samo bogata, temveč tudi izobražena. Študirala je žensko vseučilišče in napravila akademični izpit. Razep tega je pa Še lepa, tako, da ni manjkalo častilcev. Starši so jo obdali z vsemi mogočimi udobnostmi. Imela je tudi svoje posebno služabništvo, med temi je bil tudi lepi kočijaž, Irec Patrik O'Connor. Med tem in njegovo gospodarico se je vnela ljubezen, o kateri ni nikdo niti slutil Kakor je v Ameriki običajno, je ta dolarska princezinja sama s svojimi služabniki in služabnicami potovala. S tega potovanja pa je zopet popolnoma po ameriško svoji materi sporočila, da se je v Londonu poročila s svojim kočijažem. Novoporočenca se hočeta po povratku s svojega potovanja naseliti na svoji farmi na deželi. Tja je odšla tudi njena mati, kateri vsled hčerine poroke nič več ne ugaja bivanje v boljši družbi. Divji mož. V Belgiji so videli kmetje v gozdu Soignies Čudno žival, ki je skakala z drevesa na drevo. končno pa izginila v grmovju. Prebivalstva se je lotil vedik strah. Končno se je priredil splošen lov, da. se reši dežela zagonetnega strahu. Res so naleteli v grmovju na popolnoma nagega Človeka z dolgimi, razmršenimi lasmi in ravno tako Brado. Mož je skakal po drevju kakor opica, potem pa zopet izginil v grmovju. Se-le pri drugem lovu so prijeli čudnega moža. Pri tem je divji mož zarjovel, a na vprašanja ni odgovoril. Hlastno pa je požrl kruh, ki so mu ga ponudili. Opici podoben človek je nosH okoli vratu verižico z medaljonom, ki je imel napis „Mygrean". Policija je dognala, da je bilo tako imte neki norveški barki, ki se je leta 1895. na francoskem nabrežju razbila in se je vse moštvo potopilo. Moža so pripeljali v Antwerpen, in tam se je dognalo, da je res mornar s ponesrečene norveške ladje. Ko ga je ogovoril neki kapitam norveško, se je mož tako razburil, la je o-medlel. Pozneje se je zavedal ter pripovedoval romantično dogodbo, kako se je edini rešil s potopljene barke, potem pa živel celih 12 let v francoskih in belgijskih gozdifi, kakor zver. Najbolj globoka luknja v zemlji, ki so jo izvrtali, je pri Czuchowu v okrožju Rybnik v Sleziji. Ima 2240 m pod površino. Vrtati so začeli pred 10. leti (v decembru 1900) ter je imela odprtina v začetku 44 cm premera, ki se je pa pri vedno večji globini zmanjšala sčasoma na 5 cm. Zanimiva je temperatura, ki so jo opazovali v različnih g(tobo£inati. V globočini 602 m je kazal termometer 28 stopinj Celzija, do 780 m globočine je naraščala toplota eelo malo in neredno. V globočini 1160 m je bil« SO stopinj Celzija, pri 1267 m 60 stopinj, in pri 2090 m 80 stopinj, pri 2221 m globočine 83'4 stopinje Celzifa. Povprečno je naraščala toplota za 1 stopinjo Celzija pri vsakih naHaljnih 31'8 m, tako, da bi dosegla topota pri 2700 Narodno gospodarstvo. Najboljši strešnik. Vedno višja cena raznih surovin, zlasti tudi vedno višje delavske plače v staivbni obrti so tirale iznajdljive glave do tega, da so jeli izdelovati razne umetne produkte za kritje strehi. Med temi produkti nadkriljuje daleč vse druge škrilj ali skalca iz asbe-sta in cementa, Več vrst takega škrilja je patentiranih, a med vsemi metodami je gotovo tehnično najpopolnejša in najbolj posrečena orta, ki jo je izumil mo-ravski stavbni mojster Hloch. — Ker pozna Široka javnost asbestni škrilj doslej le pod imenom „eternit", zato bo le v njeno korist, ako jo seznanimo tudi z drugimi proizvodi te vrste, zlasti z azbestnim škriljem po Hlochov.em sestavu po imenu „Zenit". Metoda proizvajanja obstoji v tem, da se zmešata azbestni cement (event. nekaj barve) z malce vode v gosto malto; ta se nabaše v kalupe (modele) in odvečna voda se odstrani s pritiskom in delovanjem sesalk*. Na ta način se obstojine zelo tesno sprimejo, 'z vsega nastane homogenna masa, čije odvečno vodo odstrani nadaljni močni pritisk in osuševanje. „Zenit"-ovi asbestni Škrilj se loči od vseh drugih Škriljev te vrste, zlasti tudi od eternitov v naslednjih rečeh: Najpreje o načinu proizvajanja: a) Iz asbesta, cementa in vode napravljen močnik se namaže v forme, se pa ne predelava na strojih za popir ali s pomočjo kakršnih koli pasov. b) Največjo važnost se polaga na to, da se dobo popolnoma homogenne, to je skozinskoz enake plošče, kajti to je klavni pogoj dobrote strešnega materi-jala. Iz tega pa sledi tudi za produkt sam, da: 1. Ne opaziš na „Zenitovih" ploščah najmanjšega sledu o kakih plasteh (Schichtenbildung), kot jih ima ravno tako navadni naravni škriljevec, kot tudi drugi umetni škrilji, 2. Materijal je na obeh straneh popoluonna e-nak, nima tedaj „desne" in „leve" plati. 3. Vsled sesanja in pritiska se zvežeta vpzilo (cement) in vlaknina (asbest) mnogo tesneje, nego s pomočjo samega, Četudi Še tako silnega tlaka. 4. Ker ne ležijo obstojine v plasteh (niso „Ših-tane"), zato se plošče ne zvijajo pod različnimi toplotnimi uplivi, zlasti pa je vsaka eksplozija (razpokanje) popolnoma izključena. V primeri z drugim krovskim materijalom (slama, les, ilovnata in cementna opekp, naravna skalca) ima „Zenit" sledeče prednosti: a) "Je silno lahek, 8—10 kg tehta 1 kvadr. met.; zato sme biti ostrešje pri tem kritju dosti Šibkeje, nego pri drugih, in to pomeni velik prihranek pri njegovi k.onštrukciji» Zlasti za pokrivanje starih poslopij je najbolj na mestu asbestni Škrilj, ker ni treba novega nastrešja. b) Plošče s« Skozinskoz enako debele, zato se zapre streha tesno kot Škatlja in je neprepustna za dež in sneg. c) Vpija (absorbira) asbestni Škrilj „Zenit" zelo malo vode, po dolgem deževju komaj 4'25% svoje teže, nasproti eternitu z 6'25%. d) Je popolnoma neprepusten za yodo, obenem pa zelo slab prevodnik toplote, torej izvrsten izolator za mraz in vročino ter zelo trpežen napram vremenskim izpremembam. e) Mater-ijal je tako prožen, da se hodi po strehi iz njega brez skrbi, da bi se kaj potrlo. f) Varnost v slučaju ognja je večja, neeo pri kateremkoli doslej znanem strešnem materi-jalu. To so pokazale mnoge preizkušnje. Ta Sigurnost je pa le naravna posledica liomogenne njegove strukture. g) Treba je le redkokdaj popravljati streho iz ,,Zenit"-ovega Škrilja, pokrivanje je zelo enostavno, zato ne drasro in prevozni stroški so majhni vsled lahkote blaga. Zastopstvo za Štajersko in Kranjsko ima za „Zenif-ovi Škrilj domača tvrdka Zajec et Horn, betonsko podjetje v Ljubljani. (Glej inseratni delt) Velike garancije, ki jih prevzema tvrdka za asbestni Škrilj, ki ga ima v zalogi, morajo zaupapje v „Zenit" le poveCati.: metrih globočine temperaturo vrele vode. Ta izredni poizkus je torej vnovič dokazal, da narašča sporedno z globočino tudi toplota zemeljskih plasti. Negotovo seveda Še ostane dejstvo, ako bi naraščala temperatura tudi do globočine 100 km, ali Še dalje. V tej globočini bi morala biti potemtakem že žareča tekoča smtfv. Ali obstoja ali ae, je to še sporno vprašanje n-čenjakov. Mestni svet, sestavljen iz samih žensk. Mesto Hunnvell v Ameriki je menda prvo na svetu, kjer sta mestni svet in vsa uprava v rokah žensk. Te dni se jo sestal prvič k seji. Ko je prevzela županica predsedstvo, je grajala najprej vi ostrih besedah prejšnjo mestno upravo, ki je bila v rokah moških. Z ve i-ko zgovornostjo, kakeršne so amožne le ženske, je na^-stopila proti igranju v kavarnah, gostilnah' in igralnicah. Igralcem je zažugala z velikimi denarnimi globami. — Omenila je tudi, da ima že pripravljen načrt zakona, s katerim se omeji prodaja alkoholnih pijač, ter je povedala, da je že imenovala neko svOjo prijateljico za policijsko nadzornico, ki bo pazila na to, da se odpravi vsako izkoriščanje. omarski vlak Krščansko-socialna z^e-a priredi letos Mi T M Vlak bo šel iz Maribora dne 17. julija zjutraj in pride nazaj B60 9 »Soft v Maribor 18. julija zvečtr. Sprejemal bo romarje na vseh ■ štajerskih postajah. Vozni red in vozne cene so sledeče: Tlak odhaja 17. julija ob Postaje Vlak se Trne 18. julija ob Odhod 12 uri 45' zjutraj m Maribor 1 [ Dohod 7. uri 50' zvečer 12. 66' „ Hoče n 7. n 40' b 1. n 1' „ Slivnica n 7. b 34' b b J. b 2' „ Rače n 7. b 29' b w 1. v 19' » Pragarsko n 7. b 16' b " 1. 31' » Slov. Bistrica r 7. b 5' b m 1. b 46' „ Poljčane v 6. b 51' b 2. 9' „ Ponikva n 6. b 28' n - . 2. 16' „ Grobelno jj 6. 0 21' b 2. 22, „ Sv. Jurij jj 6. % 15' b 2. 30' , Štore ji 6. b 6' b 2. 40' „ Celje tj 5. b 56' b 2. 54' „ Laško jj 6. b 42' b b 3. b 4' n Rimske Toplice y) 6. b 32' b 8. 22= „ Zidanmost jj 5. ji 15' b 3" y 33' „ Hrastnik tj 5. 1) 5' b v 3. m 43' „ Trbovlje » 4. » 58' m v 4. m 59- , Ljubljana 3. m 52' n Dohod 6. a 5