Delovni uspehi
v Notranjih Goricah
Krajevna skupnost Notranje Gorice-Plešivi-ca, praznuje svoj praznik 5. decembra. Na ta dan je leta 1944 odšla v partizane prva skupina domačih fantov, potem, ko je bilo pričakovati maščevalne ukrepe Italijanov zaradi miniranja železniškcga tnostu čez Ljubljanico pri Preserju.
Letošnje praznovanje označujeta dva dogod-ka: zaključek del pri asfaltiranju ceste, ki pove-zuje naselje Bluše s ccsto Ljubljana-Vrhnika in odprtje obnovljene dvorane v Zadružnem dotnu.
Cestni odsek, ki pelje iz Notranjih Goric sko-
zi Bluše, je že dolgo vznemirjal krajane zaradi prahu in slabega vzdrževanja. V naselju je okrog 40 hiš s 150 prebivalci. Značilno zanje je, da se zavedajo moči, ki jo imajo, če složno rešujejo skupne probleme. Predlanskim so v tem času dogradili vodovodno omrežje, v veliki meri s samoprispevkom in z delom, letos pa so dali v promet poldrugi kilometer asfaltiranega cestišča. Za gradnjo je bilo treba zagotoviti okrog 160 starih milijonov; 80 so jihzbrali sami in s tako prepričljivo legitimacijo uveljavili prednost pri razporejanju sredstev občinske ko-munalne skupnosti, v krajevni skupnosti in pri Komunalni skupnosti Vrhnika, na ketere ob-močju poteka zadnji del ccste. Zaključna dela pri urejanju bankin so opravili sarni s prosto-voljnim delom. Marjan Merlak in Stane Su-sman, ki sta imela na svojih ramah največje breme, sta dobila ob prazniku bronasti priznanji Osvobodilne fronte. Naselju se s tem uspehom odpirajo boljše razvojne možnosti: urediti je treba prometne povezave, ki jih sedaj, na pragu Ljubljane, sploh ni, ter naselje razširiti in urba-nistično obdelati.
Zadružni dom v Notranjih Goricah je lansko zimo zajel požar. Največjo škodo je napravil v dvorani in zavrl sicer uspešno kulturno življe-nje. Ob prazniku je spet zaživela; prenovljena in izpopolnjena bo spet prispevala h kulturni rasti, predvideno pa je, da bo v njej našlo pro-stor za telesnovzgojne dejavnosti tudi športno društvo JAMA. Dvorana je bila obnovljena s sredstvi občinske kulturne skupnosti, krajevne skupnosti, zavarovalnice in s prostovoljnim de-lom krajanov.
V tej krajevni skupnosti se vrstijo ena za drugo akcije za ureditev bivalnega okolja. Mno-go sredstev je že bilo zbrano s samoprispevki in opravljeno veliko prostovoljnega dela, marsikaj pa je še nerazvito, neurejeno. Predšolski in šol-ski otroci se vzgajajo in izobražujejo v slabih materialnih pogojih, višje razrede morajo obi-skovati v drugi krajevni skupnosti, drugod je treba iskati zdravstvene usluge, nezadostno je razvita preskrba, poštne usluge... V posamez-nih naseljih ni prometnih zvez, cestna zveza z Ljubljano je ovirana in nevarna zaradi dveh prehodov čez železnico z gostim prometom in slabo speljane ceste. Varnost in tudi ekonomič-nost vedno gostejšega prometa, ki priteka v mesto z Bloške planote in Barja, zahteva čim-prejšnjo gradnjo novega cestnega odseka med Notranjimi in Vnanjimi Goricami brez prehoda čez železniško progo.
Kljub prizadevnosti je mogoče ugotoviti, da razvoj te obrobne krajevne skupnosti zaostaja za razvojem okoliških skupnosti. Odprte so možnosti za poselitev nekaterih za kmetijstvo manj zanimivih predelov na pobočjih in ob vznožju Plešivice in za razvoj uslužnostnih de-javnosti. Težnja krajanov je, da se krajevna skupnost, razvije v skupnost, kjer bo delovni človek in občan lahko zadovoljil vse osnovne življenjske potrebe.
MARJAN TOMŠIČ