Štev. 147.
V Ljnbljanl, v petek, 3D. junija 1911.
Leto XXXIX.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . K 2B-— za pol leta „ . „ 13'—
za četrt leta za en meseo
• i» • n
6*50 2*20
za Nemčijo oeloletno „ 29-za oatalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljnbljanl na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeman meseCno K 1*90
i u Inserati:_i
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t
za dvakrat za trikrat
13 10
za večkrat primeren poput.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, iivzemii nedelje la praznike, ob 6. nri popoldne.
fes" Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nllol štev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona šteT. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. TEB Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske pošti« bran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona it. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Dr. Meri o položaju.
Nemški listi objavljajo: Poročilo, da je pozval baron Gutsch poslanca dr. Šusteršiča k sebi na Dunaj, je napačno. Dr. Šusteršič jc bil na Dunaju zaradi zasebnih zadev in ni niti občeval z Gautschem. (Naš dunajski poročevalec nam je torej napačno poročal. Ur.) O položaju je izjavil dr. Šusteršič: Položaj po izpremembi ministrskega predsednika je primerno sledeč: Nasproti novi vladi zavzemamo popolnoma nepristransko stališče. Baron Gautschu iz prejšnih časov sem precej zaupamo. Naše stališče nasproti novemu ministrskemu predsedniku nam boclo precl vsem narekovala njegova bodoča dejanja. Kake obvezne izjave pa ne morem šc podati, ker mi še ni znano bistvo Gautschevc misije in ker moram še počakati, da se konstituira naša zveza, ki je poklicana, cla zavzame stališče nasproti novemu položaju. Jako skeptično sodim o stremljenjih, da se sestavi koalicijska vlada. Nc verujem, da opu-ste krščanski socialci politiko proste roke. Med Čehi bodo odločevali češki agrarci, ki imajo malone že polovico vseh čeških meščanskih mandatov. Ker je razpadla dosedanja delovna večina, bo prva naloga novega kabinetnega načelnika. da si ustvari delovno večino. Tcžkoče so pa jako velike, ker zamore le številno zelo velika, večina rešiti velika vprašanja v zbornici, kakor hrambno, finančno reformo itd.
Slovenskemu KatoMSkemu dijašivo!
Letos koncem avgusta, se zbere v Ljubljani slovenska in hrvaška katoliška mladina, da v slovenski prestolici manifestira svoje katoliško prepričanje in sklene nove vezi slovensko-hrvaške vzajemnosti. Pokazati hoče, da tucli ona umeva duha časa, in se ve lotiti dela, ki naj zasigura. katoliški misli dosedanjo veljavo v življenju bratskih narodov, obenem pa obe narodnosti zbliža, da bosta skupno korakali in si v medsebojni pomoči ustvarjali pogoje za boljšo bodočnost. V Ljubljani si bodo podale roke vse mladinske organizacije. Zborovali bodo dijaki, telovadni odseki, Marijine družbe, mlade-niška zveza in,,izobraževalna društva.
Sešli se pa bodo vsi v enem znamenju, v znamenju križa. Prešinila jih bo mogočna zavest skupnosti in jim dala novega poguma za prihodnjost. Obiskati nas nameravajo tedaj tudi češki in poljski akademiki. Prihiteli boclo prvikrat na občni zbor »Slovanske lige kat. akademikov« v Ljubljani. Doslej smo stali dijaki vedno v prvih vrstah slovenske katoliške mladine. Prihitimo tudi na ta shod v častnem številu. Pokažimo, da vemo v polni meri ceniti pomen tega sestanka kot enega najvažnejših mejnikov v zgodovini slovenske in hrvaške katoliške renesanse. Zato pa koncem avgusta vsi v Ljubljano, vsi na Shocl slovenske in hrvaške katoliške mladine! — Iur. Anton Ogrizek, t. č. predsednik »Zarje«, zastopnik dijaštva v predsedstvu shocla.
Novi vinski davek.
Iz vladnih časopisov se čuje, da je finančno ministrstvo zopet poiskalo načrt prejšnjega ministra Bilinskega, po katerem bi se davek na vino predelal in seveda še poostril. Jeclro te pre-naredbe jo, da sc obelači vse vino, ne lc ono, katero se toči na drobno v gostilnah, oziroma povžije v glavnih mestih. Doslej ni obdačeno vino, katero se na primer vsaj 56 letrov na debelo kupi od prodiicenta, oziroma vinskega trgovca in doma popije. Po načrtu finančnega ministra se bo pa moral tudi ocl onega vina, katero se. bo povžilo v domači porabi na kmetih in malih mestih davek (vžitninski) plačevati. Minister sc nadeja dobiti iz tako pre-ustrojenega davka na vino več milijonov kron novega dohodka za državne finance.
Osobito davek na vino v steklenicah se bo močno povišal.
Da je nameravani davek na vino hud udarec za našo vinsko produkcijo, ki se ima že tako boriti z vsestranskimi težavami — vsaj brez porabe umetnih sredstev ni shajati pri trtoreji, škropljenje z galico, z žveplom i. dr. — je očividno. Zato so se pa kmetski poslanci, osobito S. L. S., z vso odločnostjo in vztrajnostjo takoj, ko jc bivši finančni minister Bilinski ta novi davek naznanil, postavili v bran in se združeni z drugimi kmetskimi poslanci toliko časa protivili ministrovi nameri, da je ta novi davek, to silno breme za vinarstvo, opustil. Če bo sedanji finančni minister res našel pogum ponoviti to namero, boclo zastavili naši kmetski poslanci vso silo, da strmogla-
vijo to nesrečno namero; to pa iz sledečih vzrokov.
Že seclaj so bili vinorejci v skrajni skrbi, kako bodo pridelano vino prodali. Saj jc šc v živem spominu, kako so pred letom dni naravnost prosili za kupca in vino kar po slepih nizkih cenah prodajali, tako da se niso niti stroški pridelovanja izplačali. In če šc upoštevamo, da se je ogromna večina vinorojcev do celega zadolžila pri pre-novljenju po trtni uši uničenih vinogradov, ter da jim je od dolgov treba plačevati obresti in misliti na odplačevanje najetih dolgov, je jasno, da more vsako novo breme dovesti vinogradništvo v hude krize ali celo v propast. Letos so vsled izredno slabe vinske letine cene vinu visoke, pa kako dolgo? Ako Bog da letos bogat vinski pridelek, bodo cene zelo padle in če bodo sledile še nadalje dobre letine, bo kmalu za gospodarja nastala skrb, kako spraviti vinski pridelek v denar. Če upoštevamo, da jc Ogrska na sto-tisoče hektarov novih vinogradov v ravni lahki zemlji nasadila, cla se je tudi pri nas prenovilo veliko vinogradov, da narašča žalibog konsum žganja in piva, ni pretirano, če trdimo, da bodo nastali za vinarstvo še zelo težavni časi. In taki s tolikimi težkočami in zadolžitvijo spojeni produkciji naj se nova bremena nalože? Gotovo je, da bi vsled novega obclačenja konsum padel; marsikateri gospodar, ki sedaj daje delavcem osobito ob košnji, žetvi, mlatitvi itd. vino, od katerega, če ga kupi saj vedro tO bok. skupaj, ne plača nikakega davka, sc bo zopet odločil za žganje, in tudi drugi nc bodo več jemali vino za dom, ampak pivo.
Nič lAanj pa bo za kmeta nadležen novi clavek, ker bodo finančni organi takoj pri vinski trgatvi preiskali njegov vinski hram, da boclo izmerili, koliko hektolitrov je naprošal mošta, koliko morda napravil za domačo rabo malega vina, petijota; sporočati bo moral c. kr. finančni straži, koliko vina bo prodal in komu in kam; saj vedo kmetje marsikaj povedati, koliko sitnosti imajo prebiti, čc porabijo odpadke iz kletarstva, preše, drože, sadje itd. Jasno je, da bodo kmetje to novo nameravano breme zelo trpko občutili.
Ko sem pisec teh vrstic imel priliko v davčnem odseku državnega zbora govorili s finančnim ministrom, ki me je vprašal, zakaj cla tako ostro nastopam proti temu novemu davku, sem mu mecl drugim tudi to velikansko nadlego kmetov navedel, da bodo morali finančni stražniki vedno hoditi
v vinske hrame in kleti, kar bo kmete zelo razburilo. Minister je odgovoril: »No, naj sc pa določi, da naj vinski produccnt takoj plača ves vžitninski davek, potem bo imel samo pri preša-« nju mošta sitnosti.« Da mi je bil odgovor na t o dan, jc umevno. Takega bremena sploh ne bo zmožen nositi naš kmet, da bi moral kmetovalec takoj jeseni plačati od vsega vina precej visok davek, ki bi znašal pri pridelku le 50 hektolitrov par sto kron in katerih mnogokrat ne bo vedel kje dobiti, oso-, bito v obilni letini, ko nc bo dobil kupca za vino, je gotovo kakor beli dan. Da bi to pomenilo nič drugega, kakor naše itak v veliki večini revne, zadolžene vinorcjce siliti, da bi jeseni za nizke slepe cene oddajali vino in bi pri tem zopet le prckupci, kateri kat po tisoče hektolitrov vina pokupijo in potem cene vina določajo in diktirajOj bogateli, ni dvoma. Zato je ta nameravani davek socialno-gospodarsko nemogoč, krivičen in vsestransko kvar-ljiv, zato ga mora zbornica a limine takoj odkloniti v celoti.
Že so se hoteli uclati nekateri poslanci celo iz vinorodnih pokrajin v strahu, da se nc bo dalo preprečiti te nakane, v pogajanja. Drugi pa smo bili prepričanja, da tu treba zlo zatreti v kalu in predlogo v celoti zavrniti in onemogočiti. Zato bo treba, če bo sedanji finančni minister res skušal ponoviti to novo predlogo, z vso silo nastopiti proti temu davku. Pa tudi da< vek na vino, katero se prodaja v steklenicah, bo v škodo umnemu vinogradništvu, katero jc vpeljalo mnogo žlahtnih trt, katere dajo manj, a žlahtno vino. Zakaj bi za mizo bogatinov ne preskrbeli domači vinorejci finih vin, ali se mora res vse tujim producentom, kar je dražjega, prepustiti? Na tuja inozemska vina, na šampanjec naložite visoki davek, domačo produkcijo pa ■\arujte in omogočite ji, da se bo mogla lepo razviti.
Po teh temeljnih nazorih umnega ljudskega gospodarstva se imajo davki sploh uravnati in kmetijski poslanci bodo vedeli vršiti svoj nalog, svojo dolžnost v varstvo našega kmetijstv/: in vinogradništva.
D rž. posl. P o v š e.
Novo ministrstvo.
Dne 28. t. m. je prevzel Gautsch posle ministrskega predsedstva. Vršil se jc tudi 28. t., m. prvi ministrski svet, a meritoričnih posvetovanj še ni bilo.
LISTEK.
Josip Vandot:
Viiranec.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
Starka jc stopila k mizi. Vzela je deščico v roke in jo jc pokazala .Telici. V nerodnih potezah j" bila naslikana tam trata, okrog trate pa gosto grmovje. Na sredi trate jc ležal mlad fant, in kri mu je tekla iz široke rane na prsih. Iz grmovja pa je gledala puškina cev, in zraven cevi so je režal zloben, kosmat obraz.
»Tale, ki leži na trati, je moj Lojze«, je razlagala Rušica, in čudno — zdaj se ni razjokala več. Samo globoko je vzdihnila in je nadaljevala potem: »In ta grdi obraz v grmovju gotovo poznaš. To je naš grajščak. Veš, on je ustrelil našega Lojzeta.«
»Že sem bila enkrat naslikala tako deščico. Na smreko sem jo bila pribila, cla bi se spominjali ljudje na Lojzeta in bi molili zanj. A vrgel jo je v prepad grajščak, ta zlobnež. Mojo srečo mi je razrušil in tudi spomin na Lojzeta mi hoče razrušiti. A ne pojde, ne pojde, dokler som še živa.«.
Starka jc položila deščico nazaj na mizo. Potem pa je pričela pripovedovati o Lojzetu in njegovi žalostni smrti. O svojem življenju je pripovedovala in o srčni tugi, ki jo tare že dolga in dolga leta.
»Joj, popolnoma sem pozabila nate, dušica«, je vzkliknila. »Kaj se je zgodilo s teboj, da ti je obleka raztrgana in krvava? Povej mi, povej, ptičica.«
Jelica se je prebudila iz zamišlje-nosti. Oj, tako lepo jc prepeval ptiček — zlatiček, da je pozabila na vse okrog sebe! Nasmehnila se. je dobri Rušici, pa je pričela pripovedovati. Kakor po navadi je pasla v Brdih koze. Sedela je kraj pota na velikem kamnu. Lepo so se pasle koze krog nje. Naenkrat jc zaslišala lovske rogove in takoj je vedela, cla gre grajščak na lov. Razveselila se je teh glasov; kajti v srcu ji je vstala kar naenkrat radostna misel, da bo šel graščak mimo nje! Padla bi pred njim na kolena, pa ga bi prosila za starše.
ln grajščaku bi se omečilo srce, pa bi izpustil njene starše. Samo, da bi prišel mimo in bi mogla poklekniti pred njim. — Glasovi lovskih rogov so prihajali vedno bliže, in prav natanko se je žc čulo pasje lajanje. Koze tam cd) skalovju so se vznemirile in so se stisnile -kupn j. A Jelica se ni zmenila
zanje. Vstala je in je stopila doli na pot. In samo to je prosila, da bi šel grajščak mimo.
Res, ni jc varalo upanje. Prikazali so se lovci, in med njimi je zagledala grajščaka. Burno ji jc bilo srce v prsih, ko se jc bližal vedno bolj. Noge so se ji pošibile in na vsem životu se je stresla, ko je stal grajščak skoro žo tik nje. Hipoma jo jc navdal strah, da je že mislila zbežali in se skriti v grmovje. A takrat so je domislila staršev. Ta misel jo jo navdala z novim pogumom. Naglo je stopila grajščaku dva koraka naproti in se je zgrudila na kolena. Proseče jc dvignila svoje roke in jc jecljala: »Milostivi... milostivi gospod . . . usmilite se mojih staršev . . .«
Grajščak je obstal. Temno jo je pogledal in ni izpregovoril besedico. Radovedno so sc zgrnili okrog njega lovci in so gledali zdaj grajščaka, zdaj klo-čočo siroto. Samo bledi tujec sc ni zmenil za vse to. Mirno je stopil kraj pota. Utrgal je dišečo mošnjico in jo je zataknil za svoj zeleni klobuček.
»Usmilite so me, milostivi gospod ...« ponavlja Jelica.
Grajščakov obraz jo postajal vodno temnejši. Ni ga ganila gorka prošnja uboge deklice. Z roko jc zamahnil in sunil z nogo Jelico, da so jo prevrnila na tla. ^ pota so mi spravi, seme nič-
vredno!« jc siknil. Potem pa je stopal naglo naprej, šli so lovci za njim, a noben se ni upal izpregovoriti. Pogledali so samo ilitečo deklico s pomilovalnim pogledom, pa so šli za grajšča-, kom.
»Husasa!« je odmevalo nad Jelioo v hosti. Lovski rogovi so peli veselo, da bi človeku srce kar poskakovalo. Psi so lajali tam gori in čulo se je tupatam človeško govorjenje. Bledi tujec je bil stopil k grajščaku, pa mu je rekel: >-Čuješ, Rudolf! Ako lovimo tu, moramo spraviti ubogo deklico s pota. Drugače jo utegnejo razirgati razbesneli psi.«
»Naj jo! Kaj meni mari!« jc odvrnil grajščak. Skočil je v kotanjo in je ob-stal tam kakor pribit. Toda naenkrat jo snel puško z ramena in pomeril. Strel je počil; zacvililo jo. nekaj y grmu in se jc zaprašilo iz kotanje. (Po-ganjači so izpustili pse, ki so se zagnali za obstreljeno divjačino.
»Volk je — krasen volk,« je zaklical grajščak. Skočil je iz kotanje in se ja spustil v tek za psi.
Šo vedno jo sedela Jelica na trat J in je zrla nemo in topo predse. Prebudilo jo jo šele prasketanje tam v grmovju. Dvignila je glavo —- in takrat jc zagledala volka, ki se je prerinil skozi goščavo Pogledal je deklico in je z;u\ilil žalostno. Privlekel sc jc do nio
Nemško-nacionalni politiki šc niso bili pozvani h Gautschu, ker nima še nihče mandata, da se pogaja z Gautschem in se bo konstituirala nemško-nacionalna zveza šele kratko proj, ko sc sestane nova zbornica, Dosedanji neobvezni dogovori poslancev nemško-narodne zveze kažejo, da hočejo zasledovati nemško nacionalni politiki politiko .svobodnih rok in da nasprotujejo par-lamentarizaciji vlade. Nemško-narod-na zveza ne bo delala opozicije, marveč hoče delati tako. da ne bo obvezana nasproti vladi. Za predsednika se še niso zedinili. Groze že. da ne bodo prevzeli predsedstva, če ho Gautiscli preprijazeu 7. Jugoslovani in s Čehi. Predvsem sc pa boje nemški svobodomiselci načelnika naše stranke dr. Šusteršiča ravno tako, kakor so ga boje slovenski svobodomiselci. in že naprej prerokujejo, da se bodo Gautschevi akciji upirali, če bo šusteršiču kaj obljubil. Čudno, da se vedno kaže zveza med našimi slovenskimi in nemškimi svobodomiselci, Še čudnejše, da z veliko slast jo in radostjo in veseljem objavljajo vsak napad nemških strank na naše voditelje slovenski liberalci. Kaj tem ljudem koristi slovenskega ljudstva! Nič, glavno marveč, da lopnejo po naših ljudeh, ki se bore bolj odločno in uspešnejše za koristi Jugoslovana, kakor so se borili kdaj 7. nemškutarskim duhom prepojeni slovensko-liberalni izdajalci koristi slovenskega ljudstva.
\ kljub navidezni jezi bodo nemški nacionalci le pograbili krčevito za predsedniško mesto, zato tucli objavljajo. tla pridejo vpoštev glede na predsedstvo zbornice poslanci Sylvester, Dobernig in l.echer, ki so tudi kandidati za načelstvo bloka nemških poslancev.
Zbornica se bo sklicala najbrže nekaj dni po 11. juliju, da izvoli predsedstvo in odseke in da reši kak nujni predlog. Veliko delo se pa prične šele jeseni.
Enotni češki klub se je že kousti-fuiral. Načelnik je clr. Fiedler, pocl-načelnik Udržal, Klofač in Kramar. Mladočeški klub je izvolil za predsednika dr. Kramafa, za njegovega namestnika dr. Pacaka. Masarvka v klub ne marajo, zato se Ma.sarvk strašno jezi v svojem »Času« čez mladočehe in izjavlja, kar mu vsak rad veruje, da s konstitucijo enotnega češkega kluba ni zadovoljen.
Cesar je 29. t. m. zaprisegel Bie-nertha kot novega nižjeavstrijskega načelniku in Gautscha kot ministrskega predsednika. Bienerth se naseli v nižjeavstrijskem namestništvu in prevzame namestništvo šele koncem septembru. Posle bo vodil namestniški podpredsednik pl. Tels. Kielmansegg se povrne na Dunaj koncem julija in se poslovi od uradništvu. Kielmansegg je izvedel po korespondentu nekega ' .;-najskega lista šele 28. t. m. v Parizu, da ni več nižjeavstrijski namestnik.
Izvoljeni trije dunajski krščansko-Soeialni poslanci ne nameravajo pristopiti zvezi krščan.-socialnih poslancev. marveč osnujejo lastni klub. Mo-sroče jim pristopi še kak drug kršč. soc. poslanec.
V Galiciji so bili še izvoljeni trije poslanci Poljske Ljudske Stranke in en
in je položil glavo k njenim nogam, | kakor bi iskal pri nji varstvu. Iz rane | na desni strani prsi mu je curljala rdeča kri in .je kapula na dekličino pihano krilce. Prestrušilu se je Jelica. A volk je zacvilil žalostno. Tresel se je na vsem životu. Noge so se mu udale. A še vedno je gledal nepremično deklici v oči, kakor da bi ji hotel povedati nekaj. A oči so mu gasnile vedno bolj; še enkrat sc jc stresel — potem pa se je zlek-nil in je bil miren. Glava mu je padla na tla. \ osteklenele oči so še vedno gledale na Jelico.
Od bolesti je vzkriknila mala pastirica. Slišala ni glasnega pasjega lajanja, ki se je vedno bolj bližalo trati. Tudi nevarnosti ni čutila, ki jo je obdajala kroginkrog. Od nekje so se pri-podile njene koze, ki so iskale varstva pri svoji pastirici. Do trate so prišle. A ko so zagledale volka, so se umaknile plašno. K grmovju so se stisnile in so ■»leketale glasno in žalostno.
In naposled jih je zapazila Jelica. Vstala je in je še enkrat pogledala volka. Glasno lomastenje se je slišalo v grmovju in razljučeni, razbesneli psi planejo zdajpazdaj na trato. Sedaj šele je spoznala pastirica pretečo nevarnost. Zaklicala je na pomoč in potem je obstala kakor otrpla. Ni mogla z mesta, kajti noge so ji postale težke kakor iz svinca... Pa takrat se je razgrnilo grmovje — in dobra, stara Ru-šica jo je prijela za roko, pa jo je rešila v varno domovanje.
Tako je pripovedovala mala clekli-
nurbdni demokrat. V 54. volilnem okraju je potrebna še ena ožja volitev.
V nedeljo no viško-olinško slavnost!
Z Viča-Glinc se nam piše: Z vsakim dnevom se množi navdušenje za tukajšnjo nedeljsko slavnost. Kaj takega na Viču še ni bilo, ako smemo sklenati iz priprav, ki se vrše v ta namen. Ob »Domu« že stoji 23 m visok, s slovenskimi barvami okrašen mlaj, na katerem bo plapolala slovenska trobojnica v pozdrav milim gostom, ki bpdo prihiteli v našo sredo. Vrla »Bogomila« je splela. do 500 m vencev, s katerimi bo okusno ozaljšan »Dom«, veselični in telovadni prostor. Za. slavnostni obhod skozi Glince in prijazno delavjsko naselbino Rožno dolino vlada največje zanimanje. Zene in dekleta so poiskale vse do zadnje narodne noše, da bodo v nastopile in dale obhodu slovesnejše lice. Razna, društva, med njimi matica vseh naših društev S. K. S. Z. so že prijavile svojo udeležbo. Veseli nas posebno, da bomo na viških tleh zopet imeli čast slišati mile glasove pevskega društvu »Ljubljane«. Orlov sc je priglasilo toliko, da že sedaj lahko rečemo, da jih bo nad 200. Prvi glavni prihod gostov bo okoli 9. ure iz Ljubljane. Po sprejemu se gostje zbere v »Domu«. Od tu bo pa okoli :;il0. skupni odhod v župno cerkev v sledečem redu: Orli-konjeniki, zastave. Orli, S. K. S. Z., razna društvu. Nazadnje gre domače Ivat. slov. izobraž. društvo. V istem redu naj se slavna društva uvrste tudi po sv. opravilu v slavnostni obhod. Glede vstopnine na veselični prostor pripomnimo, da so otroci v spremstvu staršev vstopnine prosti. Da bo čislanim gostom kolikor mogoče postreženo in da bo vladal vzoren red in neprisiljeno veselje na veseličnih tleh, bodo skrbeli reditelji, katere bo spoznati po belih trakovih na. prsih. Toplo poletno solnce že nekaj dni sije svoje mile žarke na zemljo, upamo, da. nam bo milo tudi v nedeljo in privabilo kar največ cenjenih somišljenikov in somišljenic, katere že naprej najprisrčneje pozdravljamo ter jim kličemo bratski: Na zdar!
GAUTSCH IN MAŽARI.
»Pester Lloyd« poroča, da. so stvarni pogoji za sestavo nove večine, kar se tiče tudi Ogrske, v prvi vrsti, da so gladko rešijo bančne predloge in zagotovilo, da se sprejmejo celotno pre-osnove brambne postave, ki so že predložene v celotnem obsegu ogrski zbornici. Avstrijska vlada, mora .sprejeti v svoj program nujno rešitev brambnih predlog s podporo sposobne delovne večine. Na Ogrskem se mora z gotovostjo računati na to, da se brezpogojno zagotovi rešitev brambnih predlog.
NEČUVEN ŠKANDAL V BUKOVIN-SKEM DEŽELNEM ZBORU. — POSLANEC PRETEPEN DO KRVI.
V seji bukovinskega deželnega zbora dne 28. t. m. so bili velikanski škandali. Sejo so morali dvakrat prekiniti. Ko so razpravljali o podporah, je očital rumunski narodnjak Bonches, da porabljajo deželni denar za to, da se obogatila rodbini Onciul in Lupu. Onciul jc nato zaklical: Vi ste nava-
ca prijazni starki. Držala jo je Rušica za roko in jc poslušala zvesto. Ko je deklica nehala, jo je pobožala po bledom licu. »Sirota uboga, koliko moraš pretrpeti zaradi hudobnega grajščaka! A ne žalosti se preveč! Dokler živi stara Rušica, se ti ne zgodi več žalega. To ti obljubljam s svojo besedo.«
Hvaležno jo je pogledala Jelica in radost ji je zasvetila v očeh. »Kaj nc, da mi rešite očeta in mamico iz črne ječe? Oj, tako bi vas rada imela potem, tako rada!«
Starka jo je stisnila k sebi. In v Čudnem svitu so ji zažarele oči, ko je odgovorila: »Du, rešim jih ... Le zaupaj name, Jelica — še danes bodo prosti tvoji starši.«
Ptiček, ki je molčal nekaj časa, je pričel zopet prepevati v odprti kletki. Lepa in sladka je bila njegova pesem stokrat lepša nego drobnega škrjan-čka, ko se vrača v jutru s sinjega neba. — Starka je vstala in je stopila precl vrata. Pozorno je poslušala tam, a nikjer ni bilo več pasjega, lajanja. Solnčni žarki so se bili zopet poskrili tam za vejami široke bukve. Temno je postalo po koči in komaj so se še razločevali posamezni predmeti. Vse je bilo tiho in mirno. Le ptiček je gostolel veselo, da se je zdelo, da sedijo nekje v kotu gorske Vile in pojejo prikrito.
Starka se je vrnila v izbico. Z mize je vzela deščico. »Varno je sedaj v gozdu. Pojdiva, Jelica.«
Še enkrat se je ozrla Jelica na Ptička, potem Pu je stopila za Ru$ieo.
den lažnjivec! Bonches mu Je odgovoril : Vi ste tat! Ponarejevalec menic! Izgubljen subjekt! Velikansko razburjenje. Vihar je bil tak, da so se bali, da se poslanci stepejo. Bonchesovi pristaši so klicali: (Pustite, da govori! Saj govori resnico! Mož ljudstva je! Onciu-lovi pristaši so klicali: Pijan je! Ležal je tri dni v jarku! Deželni glavar Hor rnuzuki je prekinil sejo. Ko jo jc zopet o tvoril, se je obnovil škandal, tako cla so morali še enkrat prekiniti sejo. Izven zbornice so rumunski nacionalni poslanci napadli rumunskega poslancu Chisanovici in ga. pretepli clo krvi. Lc s tožavo so jim ga iztrgali mirnejši poslanci.
ČEŠKI AGRARCI O SPRAVNIH POGAJANJIH Z NEMCI.
Praga, 30. junija. Glasilo čeških agrarcev »Venkov« objavlja članek, ki se peča z nameravanimi spravnimi pogajanji med Čehi in Nemci. »Venkov« izvaja, cla. če bodo delali zgolj z dosedanjimi sredstvi, se bodo spravna pogajanju. zopet izjalovila. Hočemo rešiti nemško-češko sporno vprašanje in smo to že tudi resno dokazali. Če se pa hoče doseči uspeh, morajo Čehi, Nemci in vlada odkritosrčno sodelovati. Dozdaj smo pa resno delali na spravo zgolj mi in morebiti še konservativci; medtem ko so zavzemali Nemci stališče absolutne negacije, vlada, pa pristransko stališče Nemcem v korist. Če Nemci in vlada ne izpremene svojega, stališča, je gotovo, da bo vplival položaj v češkem deželnem zboru tudi na položaj v državnem zboru.
KDO JE KRIV KRVOPRELITJA V DROHOBYCZU.
Dosedanje preiskave so dognale, da je povzročil krvoprelitje v Droho-byczu okrajni komisar. Preiskovalni sodnik je že zahteval, da naj ga odstavijo. Dozclaj so pokopali že 27 žrtev.
PRVI RUSKI DREADNOUGHT
so izpustili v morje 29. t. m. v Sevasto-polu. Dolg je 180, širok 26 55 m.
NOVI VELIKI USPEHI VSTAŠKIH ALBANCEV.
Turčija tistih svojih obljub, danih evropskim veleoblastim, da Torgut paša ne bo napadal Malisorov, po stari turški navadi ni držala. Iz Plavnice se namreč poroča dne 23. t. m., da so Turki vse storili, da osvoje vse važnejše točke. Osem dni že operirajo vse turške čete proti Malisorom v Gusinjah, Tuziju, Selceh, Kastratiju, Kopliku, Skuliju in Zali. Malisori so se sicer že umaknili, a od minulega petka nadalje so delali Turkom velike ovire. Ko so zasedli nekaj važnejših točk, so napadli Turke, jih porazili in pregnali iz njihovih postojank. Del Turkov je bežal proti Tuziju, drugi del proti Guzi-njam, tretji pa proti Kopliku in sicer v največjem neredu. Vstaši so vzeli Turkom veliko pušk, streliva, več tisoč zabojev provijanta, šotore in druge stvari. Padlo je veliko mrtvih in ranjencev. Malisori so zopet zasedli postojanke Koplik, Tuzi in prelaze čez Selce. Torgut paša ni bil niti varen v Kopliku in se je umaknil 21. t. m. v Vrako. Malisori so ^usedli celo važno postojanko pri Dinozi. Nadalje se bojujejo v Zali, in sicer ob Bojani pri Luarci, pri Pen-tariju in v Miridita Ktela Croja. Bojev
Starka je zatvorila duri. Toda ni zapazila, da je pustila okence na stežaj odprto, in tucli tega ni videla, da je pozabila zapreti vratica na kletki. Utihnil je ptiček in je skakal nemirno s šprajce na šprajco.
Rušica in Jelica sta šle po ozki soteski in sta «e ustavili tam zunaj ob skalovju. Ležale so mirno koze na mahu. Ko so ju zagledale, so zameke-tale. Urno so vstale in so ju obstopile. Rušica je pogledala na solnce. »Poldne bo,« je izpregovorila. »Zdaj pojdi lepo domov. Veš, pa me pridi še obiskat. Vesela te bom vsakokrat. Zaradi staršev ne skrbi več. Kmalu bodo prosti — tako ti rečem jaz.«
Jelica je prijela starko za roko. »Veste, kadar prideta oče in mati domov, se morate preseliti k nam. Oj, v gozdu je tako žalostno! -— Kajne, da pridete k nam?«
»Mogoče — cla, mogoče ... Ostani zdrava, ptičica, in ne jokaj več!« — Izpregovorila je Rušica pa je mignila z roko. Potem pa se je obrnila. Počasi in opiraje se na kljukasto palico, jo stopala skozi gozd proti Skoku. Deščico pa je stiskala k sebi, kakor bi se bala, da jo izgubi ali pa ji jo kdo ukrade. Jelica je gledala za njo. Ko so utihnili njeni koraki sredi šume, se je obrnila in je gnala svojo živinico proti domu.
Popoldne se je vrnila Rušica v svojo kočo. Sedla jc za mizo in si je podprla glavo z roko. Tako globoko se je zamislila, cla ni niti pogledala na kletko, kier ni bilo več ntičkn.
so se udeležili tudi Črnogorci, Miriditi in rod Zala poleg Malisorov. V Hrabro so se tudi borili poraženi turški vojaki. V Plavnici je znano, da so zaplenili Malisori dovolj orožja in streliva za cel mesec. Malisori so najbolj zadovoljni, ker so ugrabili Turkom toliko pušk. Vjetnike so Malisori zopet izpustili, ko so jim vzeli orožje. Vstaši ravnajo s turškimi vjetniki jako lepo, medtem ko postopa Torgut paša zelo grdo. Od 22. t. m. jc došlo v Skader clo 600 ranjencev, a še vedno se vozijo novi. — Malisori so torej s pomočjo svojih zaveznikov zelo porazili Turke, ki ta poraz zakrivajo, kakor ga zakriva tudi po Turkih podkupljeno judovsko časopisje, ki slavi sultana, ker je ministrom v Carigradu 28. t. m. rekel, da upa, cla ne bo po Albaniji več tekla kri. Albanski revolucijski odbor je poslal bolgarskemu narodnemu sobranju spomenico, ki naglaša, da so Turki s svojim postopanjem sami povzi'očili vstajo. Spomenico so nakazali v arhiv.
POSEBEN ČRNOGORSKI POSLANIK V PETERBURGU.
Črnogorski knez je poslal v Peterburg posebnega poslanika Mijuskovi-ča, ki je izjavil zastopniku »Novega Vremena«, da Črnogora. ni kratila nevtralnost s tem, da je dala zavetišče albanskim beguncem, ker ji je to narekovalo človekoljubje. Vojsko črnogora ne želi, a vznemirja jo, ker stoji 60.000 turških vojakov ob črnogorski meji. Turčija mora dati Albancem olajšave, cla nastane mir. Na Albanijo špekulirata Avstrija in Italija, kar bi pa motilo evropsko ravnotežje.
VOJAŠKI NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
»E1 Liberal« poroča, cla, so bili v Coimbrj vojaški nemiri. Vojaki so slavili prejšnjega kralja, katerega podobo so nosili po mestu. Iz Lizbone, so odposlali dva artiljerijska polka v Coimbro.
LIBERALNI REŽIM V NEMČIJI.
Iz Berolina poroča »Zeit«, cla delajo konservativci na to, da pade kancler Bethmann, ker zavzema socialnim demokratom prijazno stališče, Cesar Viljem je zadnje čase sem zamaknjen v socialnc demokrate, ki jih je svoj čas kruto sovražil. Baje bi cesar Viljem ne nasprotoval Bethmannu, če bi pričel delati kulturnobojno politiko.
PROTI ZAROTNIKOM V RUSIJI.
V Peterburgu so zadnje dni zaprli hčer generala Prossen, učiteljico Mo-šencavo, hčer dvornega svetnika Mvok-tina in veliko dijakov in dijakinj, ker so zapleteni v socialno revolucionarno organizacijo.
KITAJSKA PROTI IZSELJEVANJU V RUSIJO.
Kitajske oblasti zabranjujejo kuli-jem potovati v vzhodnoazijske ruske province. Ruska vlada namreč gradi velike vojaške stavbe, za katere rabi 40.000 kulijev, a dobila jih je šele 2000.
Cerkveni veslnik.
c Podgrp.d v Istri. Prihodnjo nedeljo. dne 9. julija, se bo vršilo slovesno posvečevanje nove cerkve v Podgradu, ki je bila že blagoslovljena dne 11. de-
VIII.
Neznosna vročina se je razprostirala tisti dan nad zagorsko dolino. Nebo je postalo naenkrat sivkasto, kakor da hi se bilo zakrilo v meglo prahu. Vse jc mirovalo širom okrog. Po gozdovih se ni ganil listič. Zdelo se je, da je zaspal nekje na planini vetrec, ki veje navadno ob poletnih popoldnevih čez zagorski svet. Zaspalo so bile tudi ptice in divjačina. Le divja kokoš jo vzfrfotala tuintam z zelene trate. Mogoče je hotela kam daleč; a. poletela je samo do bližnje smreke in se je spustila zopet na tla v hladno senco. Le bele gore se niso izpremenile. Kakor vsak dan. tako so tudi danes gledale mirno in resno v zeleno dolino. Svetile so se jim mrtve skale in večni sneg so objemali žarki, da se je lesketal z višine, kot bi bil posut s tisočerimi biseri.
In na tisti lesketajoči sneg je gledala s strmih Peči mala deklica. Visoko nad grad je plezala, mimo ogromne skale, ki je visela z vrha tako, da se je zdelo človeku, ki jo je gledal od daleč, cla se mora zdaj in zdaj odlomiti in se skotaliti na ponosni grad. Razrušila bi pač grad in podrla močno zidovje. A kaj takega ni bilo mogoče. Sto in sto let je že visela tako, u se še vedno ni odlomila. — Po ozki stezi je hitela mimo nje deklica. Njeno belo oblačilce S( je svetilo in gosli, zlati lasje so ji padali po ramenih. Zdelo se je, cla hiti Sneguljčica po hribu • i v zgor, da prispe tem hitreje v s.jje domovanje sredi tihega gozda. Tuintam se ie usta-
eembra 1910. Slovesnost posvečevali ja, ki so začne zjutraj, ob i), uri, izvrši prem. g. škof clr. Andrej Karlin. Nova cerkev Ijo posvečena, v čast slovanskima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu. Popoldne sc bo vršila v novi cerkvi tudi sv. birma.
c Dostop k sv. Očetu. Da se prepreči dostop nevrednih oseb k svetemu Očetu, jo c. kr. ministrstvo za zunanje posle odredilo, da sme c. in kr. poslaništvo pri Vatikanu v prihodnje lc onim avstrijskim in ogrskim državljanom izdajati priporočila za avdijcnce. pri sv. Očetu, ki se izkažejo razen z dokazilom istosti tudi še z nravnostnim spričevalom ali s priporočilom domačega cerkvenega, ali političnega urada. Le oclličn jakom in osebam, znanim c. in kr. poslaništvu, sc izdajajo taka priporočila neposrednje, kakor doslej. Pri skupnih romarskih vlakih morajo seveda, kakor doslej, vodniki vse potrebno za avdijenco pri sv. Očetu preskrbeti.
Dnevne novice.
'+ Nemški nacionalci in dr. šusteršič. Po informacijah dunajskega poročevalca smo prinesli vest, da je ministrski predsednik poklical k sebi dr. Šusteršiča, da bi ž njim konferirai. Ta vest sama je spravila štajerske nemške nacionalce v tako nervoznost, da so postali vsi zmešani. S prikrito jezo in nevoljo pišejo, da je bil v Trstu pri dineju pri prestolonasledniku izmed vseh poslancev samo dr. šusteršič navzoč, in kako pride Gautsch do tega, da povabi prvega k sebi ravno dr. šusteršiča. Potem pogrevajo zopet tiste stare čenče, da misli dr. Šusteršič minister postati in groze, da bi pomenilo imenovanje kakega Jugoslovana v ministrstvo za alpske Nemce znamenje za boj proti Gautschu. Iz vsega se kaže velika zavist in jeza par nemških kričačev na Štajerskem, kateri bi radi igrali neko vlogo v avstrijski politiki, pa so vsled svojih nezmožnosti za to nesposobni. Naj si nikar tistih par ljudi ne domišljuje, da se bo Slovencem na Koroškem in Štajerskem z drugačno mero merilo, kakor Nemcem na Češkem. Vsem enako! Baron Gautsch je pa postal gotovo pozoren na velike politične glave okrog graškega »Grazer Tagblatta« in bo gotovo v prihodnje namesto dr. šusteršiča poklical na konferenco tiste velike luči okrog graškega lista, da mu bodo na strani stale, ko bo dunajski parlament na pravo pot obrnil. Našim domačim liberalcem se pa ne čudimo, da toliko pišejo o dr. Šusteršiču, ko o svojem edinem poslancu dr. Ravnihar-ju nimajo nič pisati. Pa je tudi zelo zanimivo, da se pri tem prav nič ne razlikujejo ocl — nemških nacionalcev. Je res zanimivo, kako vpliva taka »ničla«, kakršen je po zatrdilu naših liberalnih listov dr. Šusteršič, nakrat na vso avstrijsko javnost in kako časih kratko siučajno nepravilno brzojavno poročilo odpravi marsikatero nejasnost.
X Dr. Krek je govoril dne 29. junija popoldne na sijajno obiskanem
vila, da si otare •/. rdečih lic znoj, ki ji je tekel curkoma s čela. Zavila je mimo skale in se jc prikazala visoko tam gori kraj majhnega gozdiča. Daleč čez obronek je padala senca visokih smrek in debelih borovcev. Mah sc je širil kroginkrog, in deklica, se je vsedla nanj. Prijetno ji je bilo tu in videla je lahko daleč po dolini, ki se je širila doli pod njo. Tam v kotu, ravno nji nasproti so se svetili beli snežniki in je lesketal zlati petelin na zvoniku cerkvice Device Marije na Produ.
Mala deklica se jc vlegla na mehki mah. Roke jc položila pod glavo in je gledala v krasoto, ki se je širila okrog nje. Toda kmalu soji postale oči težke. Komaj jih je še odpirala. Mirno iri tiho je bilo vse okrog. Čulo se je samo pritajeno šumljanje gorskega potoku, ki je hitel po belem produ k materi Savi. Prijetno so šušleli li glasovi kot polglasna uspavanka. Ni čudno kmalu so se zaprle mali deklici oči. Glavica se ji je naslonila na stran — in Sne-guljčica jc zaspala kraj gozdiča v prijeli senci.
Mimo so prihrenčale tri čebelice iu bo hitele nad deklico. Vscdle so se tam doli na Iri rožice, ki so rasle samotno na bdi skali. Takrat se jc stresla speča deklica, a ni so predramila. Kajti k nji *c prispele zlate sanje. Zdelo se ji je. da je. prišla nekam daleč v samoten gaj. Lepo jo bilo lam in prijetno. Ravno nad gajem so so dvigale belo gore visoko, visoko, da so se dotikale neba. Ptiči so prepevali lepe pesmi in rož1"''1 yte^eJo laku krasno!
(Daije.)
shodu v Dolu o položaju in neusmiljeno razkrinkal laži, ki so jih širili ob zadnjih volitvah liberalci o S. L. S. in o njenih poslancih. Bilo je navzočih tudi nekaj Sršenovcev, ki so bili tudi popolnoma zadovoljni z izvajanji poslanca clr. Kreka.
-f- Kamnik za »Slovensko Stražo«. V nedeljo 9. julija priredi podružnica »Slovenske Straže« v Kamniku pri Krištofu ob pol 4. uri popoldne veselico v korist obmejnim Slovencem. Zavedni Kamničanje in okoličani v nedeljo popoldne h Krištofu!
+ Naše pevske zbore, kateri se udeleže mladinskega shoda meseca avgusta, opozarjamo, da se prihodnji teden prične z razpošiljanjem not za zbor »Slovenska zemlja« na besede M. Elizabete, kompozicija A. Sveteka, katero bodo izvajala na koncertu, ki ga priredi »Ljubljana« na čast udeležencem shoda vsa društva skupno. Razpošiljalo se bo po najmanj 10 glasov nroti odškodnini 50 vin., katero je treba s poštnino vred naprej vposlati, ker se sicer na naročilo ne bo oziralo. Naslovlja se na slov. glasb, društvo »Ljubljana«, hotel »Union«. Prosimo čim hitreje naročil, že ker je v interesu stvari, da sc tem preje začne z vajami. Posebno se nujno obračamo na vse izšolane naše pevke in pevce s prošnjo za sodelova-njel Svoje naslove naj blagohotno takoj javijo ali slov. glasb, društvu »Ljubljana« ali pa uredništvu »Slovenca«, nakar se jim takoj pošljejo note in se jih obvesti, katere pesmi se bodo sicer še proizvajale.
+ Volitev v Dalmaciji. Z uničevanjem pravaških glasov, z glasovanjem mrtvih in z drugimi nepostavnostmi je bil kakor jc bilo pričakovati naprej in smo v sredo že omenili, v tropir,skoči miškem okraju izvoljen clr. Ivčevič z 5627 glasovi. Pravaški kandidat dr. Krstelj je dobil 4903 glasove, kar je ogromno število za prvi naskok. Drniš so pravaši žc popolnoma priborili; ondi je dobil Ivčevič 1661 glasov, Ivrstelj 2857, v Oklaju Ivčevič 339, Krstelj 778. Večino za Ivčeviča so dali Novi, Me-Čevica in Trogir. — Dalmatinski pravaši, naprej!
-f- Odlikovanje. Cesar je podelil gardemajorju J e r n e j u p 1. An-d r e j k a z Livnograda naslov in značaj gardnega podpolkovnika.
-f- Predstava »Miklove Zale« v Celovcu se ponovi pri Trabesingerju v nedeljo 9. julija ob 4. uri popoldne.
-f- Slovenska posest. V Mariboru je vsled imenovanja dr. Zdolšeka sodnikom za Vransko izpraznjeno sodnijsko mesto. Nemški Volksrat je določil za to mesto bivšega »Triglavana« dr. Bi-ceka, ki sedaj utrjuje nemštvo v Ljutomeru. Ni nobenega dvoma, da bo prof Pittreich to storil, kaj- Volksrat želi, ker mu še nikdar ni odrekel nobene želje.
-f- Luka Jelenec je povedal na skupščini Zaveze v Trstu, da je odpovedalo »Zvončka« le pet šol. V vednost našim krajnim šolskim svetom!
-f Učiteljska tiskarna ponuja svoje tiskovine za prihodnje šolsko leto. Liberalne učitelje opozarjamo na sklep deželnega šolskega sveta, po katerem bodo plačali iz svojega žepa tiskovine, ki jih naroče brez vednosti krajnega šolskega sveta.
X Osebne vesti. Kontrolor deželnega plačilnega urada Rudolf Vesel je postal blagajnik. Računski praktikant Srečko Magolič je postal računski asistent XI. činovnega razreda, davčni praktikant Robert Ganslmayer pa začasni davčni asistent.
X Vojaška imenovanja. Vpokojen jc podpolkovnik 17. pešpolka Štefan Ilaluska, premeščeni so računski poročnik Rudolf Nick od 7. k 77. pešpol-ku, polkovni zdravnik dr. Lovrenc Bi-skup od mariborskega deželnobrain-bovskega polka k deželnobrambovske-mu polku 27 v Ljubljano, deželno-brarnbovski narednik Ivan Mausser od 27. k 26. deželnobrambovskemu polku.
X Osebne vesti z državne železnice. Naslov nadzornik je podeljen tajniku trasirskega oddelka v Novem mestu; naslov višji stavbni komisar je podeljen stavbnemu komisarju IV Morpurgo, načelnikovemu namestniku vzdrževalne prožne sekcijc Ljubljana 1.; v 6. službeni razred sta povišana extra statum naslovni nadzornik Krn. Afth, trasirski odd. Novo mesto, in kot nadzornik Julij vitez pl. Zahony, stroj-ni komisar in načelnik ljubljanske ku-| rilnice (od 1. januarja 1911).
Pogrešana deklica — mrtva. Trojannkova pol tretjo loto stara hčerka Kristina, ki je izginila 12. junija 1911 na Dobenem (okraj Kamnik), jc bila najdena v sredo 28. junija 1911 popol-| dno mrtva v grmovju, že vsa objedena. Kavno la dan sc ie u«■ 1 j a l u otrokova
mati v Bosno, gledat v Kozarae oziroma Prijedor deklico, ki so jo tamkaj vzeli ciganom, če jc to njena hči; materina ljubezen ni mogla strpeti, da l>i čakala natančnejih poročil. -— Našel je deklico delavec slučajno, ko jo šel k studencu vodo pit. Ob kraju vode je ležala. Kako je zašla v dolino pol ure daleč? Kako je mogoče, da jo niso našli, saj so jo iskali deloma v dežju in nalivu ponoči in podnovu nad tri dni in da bi ne slišali klicanja otrokovega? Ali bo sodnijski ogled mogel pojasniti ta nenavaden dogodek?
—	Na Dobrovi je bilo v nedeljo dne 25. junija lepo predavanje s pomočjo skioptikona. Gosp. nadučitelj Fr. Fa-binc je vodil društvenike po raznih krajih domače in tujih dežela. Videli smo Ljubljano, Kranj, Novo mesto, Krško, Idrijo, pa tudi Carigrad, Peking, Tokijo in Njujork itd., itd.
—	Podružnica Slov. plan. društva v Kranjski gori priredi dne 2. julija t. 1. pešizlet v Chiusa-Forte na Laško. Odhod iz Kranjske gore v soboto zvečer ob 10. uri z vlakom do Trbiža, odtod peš čez Rajbl in Raccoland v Chiusa-Forte. Povratek z vlakom ob 5. uri popoldne. Tura jc zelo zanimiva in gotovo ne bo nikomur žal, ako se pridruži na ta izlet. Pešhoje 10 ur.
—	Prodaja borovega, jelovega in bukovega lesa. Gozdarsko ravnateljstvo deželne vlade v Sarajevu proda iz gozdnih okolišev: a) Črna. gora, oddelek Konjiča, b) Črna gora, oddelek Nevo-sinje, c) Slatinica—Račica okraj Konjiča in d) Grušča—Rakitnica okraj Konjiča, približno 500.000 m3 borovega in jelovega ter 270.000 m® bukovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na celo razpisano količino se glaseče ponudbe, ki jih jc vložiti do dne 14. septembra t. 1., 11. ure dopoldne pri gozdarskem ravnateljstvu deželne vlade v Sarajevu. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Shod v Mokronogu. K našemu poročilu o shodu dr. Lampcta v Mokronogu moramo pripomniti: Razgrajal je Bule iz Mirne, ki jc pripeljal seboj nekaj hlapcev in fantov, i>omagali so mu Šlajpah, šuštar Smrekar vulgo Pompa-durček, Peter Strel, vsi iz Mokronoga, pa nekaj pobičev iz Št. Rupcrta, med njimi kramar Rugelj. Gospod Anton Bule, mesar v Mokronogu, je naš vrl somišljenik in je cel čas na shodu stal poleg Lampeta.
—	Imenovanja. V področju tržaškega državno-žclezniškega ravnateljstva je imenovalo ministrstvo: Za inšpektorje: Julija pl. Ritter-Zahony, načelnika kurilnice v Ljubljani; dr. Ev-gena Glucklich, podnačelnika pravnega oddelka pri ravnateljstvu v Trstu; Antona Mezzar, postajenačelnika v Pulju. Za tit. inšpektorje: Leona, Breymann, prometnega kontrolorja pri ravn. v Trstu; Ivana Breda, podnač. strojnega oddelka pri ravn. v Trstu; Riharda Bierhandl, podnačelnika prometnega oddelka pri ravn. Ar Trstu; dr. Roberta San ter pl. Ricdenegg, načelnika komer-cijelnega oddelka pri ravnateljstvu v Trstu. Za tit. stavbne nadkomisarje: Franca Palese pl. Grettaberg, načelnika kurilnice v Divači; Evgena Wiener, podnačelnika sekcije za vzdrževanje železnice; Pavla Morpurgo, podnačelnika sekcijc I za vzdrževanje železnice v Ljubljani; Evgena Feresini, pri sekciji za vzdrževanje žel. v Trstu; Leo-nido Franič, pri stavbnem oddelku ravnateljstva v Trstu; Josipa Zwillinger, načelnika obratnega vodstva v Trstu. Za višjega revidenta: Štefana Gombač pri računskem oddelku ravn. v Trstu; Kolomana pl. Ferrari; Aleksa Schaffer, pri kontrolnem oddelku ravn. v Trstu; Josipa Hočevarja, tarifnega kontrolorja pri ravn. v Trstu; Ernesta Gozai, podnačelnika obratnega urada v Trstu, drž. žel.
—	Smrtna kosa. iz Bršlina pri Rudolfovem se poroča, da so včeraj dne 29. t. in. popoldne spremili k večnemu I>očitku na pokopališče v Prečno A. Ko k al j a, posestnika in kamnoseka v Bršlinu, ki je dne 27. t. m. večno zaspal. Pokojni je bil pristaš S. L. S. K njegovemu pogrebu so se, razun mnogo druzega ljudstva, udeležili novomeški veteranci z novomeško godbo, katera je neumorno svirala žalostne koračnice od pokojnikove hiše do pokopališča v Prečni. Pred hišo pokojnega in pa na pokopališču so mu zapeli pevci »Delavskega podpornega društva« iz Novega mesta nagrobnice. Člani »Delavskega podpornega društva« so pokojnika spremili, pod zastavo, prav do njegovega groba. Navzočih je bilo tudi več duhovnikov iz domače, prečenske in sosedne župnije, kakor tudi .usmiljeni bratje iz kandijsko bolnice. Tudi je bilo k sprevodu pristopilo več go-spode iz bližnjega Novega mesta. Rajnki je bil stai' komaj 10 let. a je žc moral zapustiti svet ter ženo z več nepreskrb-
ljenimi otrori. Pobrala ga je prezgodaj
neusmiljena sušlca. Naj mu ostane blag spomin!
- Dekanijski odbor v Trnovem na Notranjskem priredi za svoja društva v nedeljo, dne 9. julija v Trnovem celodnevni tečnj s sledečim sporedom:
1.	Dopoludne: od ]m>1 9. do 10. uro bo v dvorani preda vanjo: »Društveni zakon«, predava poslanec dr. Krek. Od 11. do 12. ure bo predaval nadučitelj Grad iz Košane: »Društveno poslovanje«. —•
2.	Popoludne: od l. do 2. uro nadaljevanje prejšnjega. Ob 3. uri govor gosp. poslanca dr. Kreka, kratka dramatična predstava, javna veselica s telovadbo, petjem, tamburunjcm itd. Telovadbo oskrbe združeni odseki Orla, petje in tamburanje »Košansko pevsko društvo«, predstavo kat. slov. izobraževalno društvo v Trnovem. Ze danes vabimo vsa v dekanijskem odboru zastopana društva, da se tečaja kar najmnogo-brojneje udeleže, druga bratska društva pa vabimo k popoldanski veselici.
—	Slomškova podružnica za Reftka dolino na Notranjskem zboruje dne. (i. julija ob 3. uri popoludne pod »Pre-mom«. Predaval bo tudi katehet preč. g. A. Ažman. Cenjeni člani in članico se vabijo, da sc* gotovo vsi udeleže, ker so na dnevnem redu važna posvetovanja. Na svidenje! .1. Grad, tč. pred-« sednik.
—	Izlet ameriških Slovencev v staro domovino. Parobrodna družba »Austro-Americana« priredi za ameriške Slovence s svojim znanim najhitrejšim parnikom »Martha Washing-ton« dno 29. julija izlet v Ljubljano. Parnik »Martha Washington« odpluje dne 29. julija iz New Yorka in 4. av« glista se ustavi na Azorskih otokih, dne 7. avgusta pa v Gibraltaru. Od Gl* braltara vozi parnik v Neapolj, kjer bode 10. avgusta in v Patras na Grškem (11. avgusta). V Jadranskem morju se bode parnik ustavil v Gružu, Kotoru ali pa v Visu ter se vsidra dno 13. avgusta v Trstu.
—	Poiar v Gorici. Požar je uničil ves les, ki je bil pripravljen za zgradbo nove cerkve Jezusovega Srca. Skoda znaša 13.000 kron. Zavarovan les ni bil.
—	Semenj v Horjulu. Ker kužna bolezen slinavka (kuga v gobcu in na parkljih) v občini Ilorjul še ni ponehala, prepoveduje so semenj v Horjulu dne 12. julija t. i.
—	Novi Iznajdbi. G. Zvonimir Maslo, železniški uradnik v Ljubljani, je patentoval zopet dve novi iznajdbi. Prva je posodica za sol in poper, ki so sama zapira in odpira in prepreča, da se na sol in poper ne naseda prah, do-nešen iz cesto itd. Druga iznajdba je lična higijenična posodica za žemlje in kruh, ki izda vselej, ko se malo zavrti v to pripravljeni gumb, po eno žemljo ali en kruh. Zemlje ali kruha ni potem več mogoče spraviti v posodico nazaj. Ta iznajdba varuje kruh pred muhami, prahom in otipavanjem tretjih, morda celo bolnih osob. Poleg tega ima posodica veliko okvirjev za reklame tvrdk. Stala bi na mizah. Vsled veliko praktičnosti iu higijenične važnosti se bosta obe iznajdbi povsod uvedli po gostilnah, hotelih itd.
—	Iz Šenčurja. V nedeljo dne 25. t. m. je stolni prošt ljubljanski Janez Sa-jovic blagoslovil naše znamenje, ki se je postavilo v čast presv. Srcu Jezusovemu. Slavnostni govor je imel šentjakobski župnik Janko Barle. Ker je bilo vrhutega tudi še lepo vreme, se jc; svečanost izvršila nad vse sijajno. Takoj ob 8. uri zjutraj so jeli korakati farani iz posameznih podružnic s svojimi ban-deri v vas, da se udeleže posvetitve presv. Src u Jezusovemu. Spremljala jih je mengiška godba, na čelu so korakali Orli. V znamenju jc ob 9. uri daroval stolni prošt sveto mašo, pri kateri je pelo nad 150 pevcev in pevk, spremljala jih jc vrla mengiška godba. Popoldne je vprizorilo izobraževalno društvo igro »Lumpacij Vagabund«, pri kateri sta sc posebno odlikovala brata Franc in Avgust Jeločnik; tudi srečolov smo imeli. Vsa slavnost se je izvršila v najlepšem redu. Navzočih je bilo nad 5000 oseb. Znamenje samo je nekaj posebnega. Načrt zanj je izdelal g. arhitekt Vurnik iz Radovljice. »Stavba sama je staroslovenskega značaja, v krogu pod kupolo so vdelane reliefne podobe, ki predstavljajo patrone vseh 9 podružnic. Kip Srca Jezusovega je iz marmorja in je 1 meter 85 centimetrov visok ter tehta 1200 kg. Ko je nek strokovnjak kip zagledal, je vzkliknil: »Takoj se vidi Vurnikovo delo!« Rajni kipar Vurnik je namreč zasnoval kip. Dasi so ljudje veliko zastonj delali in vozili kakor tudi dali zastonj kamen in marmor za oltar, stane vendar znamenje s kipom vred nad 8000 K. Napis je zložil pesnik g. Silvin Sardenko in se glasi: »Glej Srce ljubezni vredno — Ki edino ljubi vedno.« Vsem udeležencem nedeljske posvetitve presv. Srcu bo ostal
ta dan v lepem spominu; kdor pa znamenja še ni videl, pa vabimo to nedeljo v Šenčur, ko se igra in šaljivi srečolov Ropet ponovita.
—	Sodni j a v Kostanjevici preganja župnika na Vel. Dolini in dr. Božiča zavoljo prestopka po § 19. shod noga zakona. Shod je bil uglašen in dovoljen. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem. St. 13.161. 27. V. 1911. Naj prejme gospod Janez Gnjezda, župnik v Vel. Dolini. Na dan 28. maja t. 1. po prvi sveti maši (okolu 7. ali pol 8. ure zjutraj) na župnijskem dvorišču v Vel. Dolini sklican volilni shod se dovoli. Dr. Mathias l. r. Ribnikar je ukazal, da se mora vse shode naznaniti. Čudno! Ribnikar je pa zboroval v Cerkljah pod hrastom na hlodih in v Krški vasi poti lipo — shoda pa baje nista bila niti naznanjena. Če sta klicana dr. Božič in župnik Gnjezda k sodniji v Kostanjevico •— mora se klicati Ribnikar k sodniji v Krško.
—	»Pevski krožek« slov. katol. delavskega društva v Kropi priredi dne 9. julija t. 1. vrtni koncert združen s šaljivim srečolovom na vrtu gospe Marije Jalen v Kropi z bogatim sporedom (14 pevskih točk). Med posameznimi točkami svira domača godba gasilnega društva na pihala. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstop prost. V slučaju slabega vremena se vrši koncert teden pozneje. Ker je čisti dobiček namenjen za stroške izleta k mladeniškemu taboru v Ljubljano, uljudno prosi za obilno udeležbo odbor.
—	Ponarejeni bankovci. Že nekoliko dni krožijo v Trstu prav dobro ponarejeni bankovci po 20 K. Bankovci so jako dobro ponarejeni, le na oglih niso okrasJd povsem enaki. Te dni so pri vseh javnih blagajnah zasledili 50 takih falzifikatov. Vzlic. poizvedbam niso mogle oblastnijc priti še na sled ponarejevalcem.
—	Nov sumliiv slučaj kolere na parniku »Oceania« v Trstu. Parnik »Oceania«, ki je pred petimi dnevi pri-plul iz Amerike in na katerem jc neka ženska, obolela in umrla za kolero, jc bil pet dni v kvaranteni v lazaretu sv. Jerneja. Včeraj so imeli parnik izpustiti iz kvarantene in jo bil pripravljen da odpluje, ko se je pripetil nov drugi slučaj kolere. Obolela je neka žena za sumljivimi znaki kolere, vendar doslej niso šc bakteriologično ugotovili, ako je res prava azijska kolera.Vzlic temu je zdravstvena oblast ukrenila, da ostane parnik do daljne odredbe še v kvaranteni. Jutri odločijo o tem definitivno.
—	Stavka zidarjev vPulju. V Pulju stavka 600 zidarjev.
Ljubljanske novice.
lj Okrasite Ljubljano z rožami in celenjeml Temu opetovanemu našemu pozivu se je odzvalo še precej Ljubljančanov, pogrešamo pa posebno odziva med trgovci in drugimi podjetniki. Kako lep bi bil na primer pogled na Mestni trg, če bi n a cl izložbenimi okni na strešicah izložb se razvijalo bujeno cvetje, kot je to v lepi navadi po drugih mestih. Naj bi gg. trgovci tako izvršili primerno reki a-n o za svojo trgovino, obenem pa storili nekaj v okrašenje mesta v korist občinstva ter tujskega prometa. Pa tudi razni denarni zavodi bi lahko kaj žrtvovali v okrašenje svojih poslopij, — drugod so okrašeni z zelenjem celo uradi — zasebne stranke pa. naj bi na svojih oknih pokazale, koliko ljubečih, skrbnih ženskih rok na-pravlja prijeten njihov dom. Vzgled naj bi jim bila okna stanovanja jrosp. Friderika S e r t i č a, c. kr. okr. tajnika v pok., Kolodvorska ulica v hiši g. Ho-jine, nasproti Bambergove hiše, kjer sta. gospa in gospodična Sertič na. oknih ustvarili toliko krasnega cvetja, da vsak tujec, pa. tudi domačin z občudovanjem zre na ta okna., iz katerih ga pozdravlja cvetno življenje. Kako bi oživeli pusti mestni zidovi, kako bi bila prikupljiva Ljubljana, ako bi tudi povsod drugod po mestu imeli toliko smisla za ljubkost svojega doma in za skupno smisel — za lepoto Ljubljane.
lj Zbor »Ljubljane«, moški in ženski, ima danes zvečer sestanek v Rokodelskem domu, b kateremu so vabljeni tudi podporni člani in prijatelji društva.. Poroča zborovodja in drugi.
lj Socialnodemokratična konkurenca domačim pekom. Dunajska so-cialnodemokr. velepekarna »Hammer-brotwerke« namerava, kakor pravijo socialni demokratje, ustanoviti v Ljubljani in v Trstu podružnice.
lj Občekoristna zadruga za stavbe In stanovanja v Ljubljani jc imela 26. junija ob 8. uri zvečer v gorenjih prostorih »Pri Roži« svoj redni občni zbor. Predsedovat je istemu ravnatelj zadru-*r«, g. finančni tajnik dr. IUipriik ter s<-
ga je uddftžifo številno članoV. Zadruga jc v pretočenem upravnem letu 1910 dokončala svoje prvo delo, katerega jc zasnovala v početku, ter dogofoviia zgradbo velike stanovanjske hiše v Gradišču in isto dala svojim članom na razpolago. Pomen te stavbe bode pač rastel od leta do leta, vendar bode pa celotno gospodarsko vrednost po-kaizala bodočnost. — Poslovni promet izkazuje v postavki aktiva vsoto 330.036 K 28 vin., v postavki pasiva pa 324.638 K 22 vin., ter znaša vsled tega čisti dobiček za upravno dobo 1910 5.398 K 6 vin. Čisti dobiček se je razdelil po določilih pravil na različne rezervne fonde in se je sklenilo, izplačati članom V/o dividendo oziroma jo pripisati še nepolno vplačanim deležem. — Gibanje članov v poslovnem letu 1910 jo poslednje: koncem prejšnjega lela je ostalo 75 članov, pristopilo jc nanovo 23 in odstopilo 10, tako da ostane koncem leta 1910 še 88 članov. Stanje zadružnih deležev znaša 31.693 K 41 vin. Zadruga se je vdeležila po svojem zastopniku tudi IX. mednarodnega stanovanjskega kongresa na Dunaju (30. maja do 3. junija) in razstavila na razstavi načrtov, ki je bila združena z istim tudi načrte zadružne hiše. Konec leta 1910 je prinesel vsem zadrugam lepo božičnico v podobi zakona z dne 22. decembra 1910, drž. zak. št. 242, v zadevi osnovanja fonda za priskrbo malih stanovanj. Na podlagi tega se osnuje v 10 letih sukcesivno 25 milijonski fond, ki se vporabi kakor garancijski fond za druge hipoteke malih družinskih stanovanj do skupne višine 200 milijonov kron. Korist tega zakona bodo imele javne korporacije, pred vsem občekoristne stavbne zadruge, in je zatorej jasno, da so te. za bodočnost, eminentne važnosti, katerim bode pri reševanju težavnega stanovanjskega vprašanja pripadla velika naloga. Volitve so izkazale naslednji uspeh: v načelstvo so bili izvoljeni naslednji gospodje: dr. Rupnik, Skušek, Rothl, dr. Papež in Lilleg, kot namestnika, pa gospoda Urbančič in Rastei-ger; v nadzorstvo so bili voljeni gospodje: Višnikar, Mandelj, Vesel, Win-ter in Rak, kot namestnika gospoda Pibcrnik in Jan. — Ko se jc načelstvu in nadzorstvu, posebej pa gospodu ravnatelju, finančnemu tajniku dr. Rup-niku, dalje blagajniku, g. davčnemu nadupravitelju Skušeku in pa iz nadzorstva odstopajočemu članu gospodu gimnazijskemu ravnatelju in šolskemu svetniku dr. Bezjaku izrekla zahvala občnega zbora, se je isti zaključil.
lj I. ljubljansko uradniško kon-sumno društvo v Ljubljani je imelo preteklo sredo svoj občni zbor v gostilni »Pri Levu«. Poročalo se je na občnem zboru, da ima društvo 11.321 K 41 vin. izgube. Konsumno društvo dolguje Zvezi slovenskih zadrug 29.893 K 07 vin., Mestni hranilnici ljubljanski pa 30.300 kron.
lj Umrli so v Ljubljani: Matija Janša, lilapcc, 24 let. — Anton Kocmur, delavec, 31 let. — Anton Marinčič, mestni ubožec, 51 let. — Jakob Lovša, dninar, 46 let. — Viktorija Brajer, hči sobnega slikarja, 2 leti. — Fran Pctrič, posestnikov sin, 9 let, — Fran Šilar, posestnikov sin, 12 let.
lj Pazite na otroke. Nek 71etni deček se je v soboto splazil na vrt »Dekliškega. liceja« na Bleivveisovi cesti in tam polomil in poškodoval cvetlično grmičje, poleg tega pa odlomil tucli eno drevesce. V takih slučajih naj bi poseglo vmes šetajoče občinstvo so-sebno še pri nasadih, ki so izročeni javnemu varstvu.
lj Stavka pekovskih pomočnikov se deloma še nadaljuje. Pri onih mojstrih, ki so zahteve pomočnikov odobrili, gre delo redno naprej, le pri mojstrih, ki še tega niso storili, se stavka še nadaljuje. V sredo popoldne je imela pekovska zadruga pri »Štruklju« društven shod, pri katerem so nekateri mojstri sklenili, da se z organizacijo ne pogajajo, pač pa so zadovoljni se pogajati vsak s svojimi pomočniki, ako jim ti stavijo sprejemljive zahteve, kar pa se dosedaj še ni zgodilo. Več stavkujočih pomočnikov se bo moralo zagovarjati pred sodiščem radi svojega nastopa napram stavkokazom.
Ij Strah. Nek ključarski vajenec se je predzadnji večer preoblekel v Rebru v žensko obleko in šel na Grad strašiti otroke. A kmalu se pa za njim prikaže še hujši strah. Ko je namreč policijski stražnik to doznal, si je tudi on hotel ta strah ogledati. Ko ga dohiti, ga je legititnoval in tako sedaj otroci zopet prosto dihajo. Vajenec pa je sedaj v hujšem strahu, kaj se z njim zgodi, kakor so bili otroci na Gradu.
lj Stari znanec. V sredo je opazil stražnik, da policiji dobro znani eno-roki Avgust Novak na semnjišču prodaja še novo kolo. Ker se je stražniku lo zdelo vsek«k'.i sumljivo, je Novaka
vprašal, odk"o'd ima kolo in k"er je trdil, da je njegovo, ga je stražnik predstavil k uradu. Tudi tukaj si jc hotel pomagati z raznimi lažmi, katerim pa policija ni. verovala. Dognalo sc je, da je Novak res kupil kolo pri neki tvrdki na obroke po 20 K na mesec, katerih bi pa ne bil nikdar plačal. Na kup je dal 10 K ter hotel nato, cla pride do večjega denarja, kolo takoj prodati. Policija je Novaku kolo odvzela, njega pa naznanila sodišču.
jI Štacijsko poveljstvo in poveljstvo 28. pehotne divizije jc zopet prevzel pod maršal Kusmanek.
lj S ceste. Ko je šel v soboto po Poljanski cesti 661etni delavec G»egor Sršen in stopil baš za njim prišedšim električnim vozom na progo, ga je ta zadel ter pahnil na stran tako, da jc padel. Pri padcu si je Sršen izbil dva zoba ter se na glavi močno telesno poškodoval. Prvo pomoč mu je dal gosp. dr. Levičnik, potem so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. •— Istega dne se je tucli na križišč" Stritarjeve ulice, Pred Škofijo in Mestnega trga pripetila z električnim vozom nezgoda. Ko je namreč iz Stritarjeve ulice proti Mestnem trgu s tovornim vozom pripeljal posestnik Anton Novak iz Štefanove vasi, je takrat, do križišča prišel tudi električni voz in se tam ustavil. Ker Novak ni mogel dalje, se je ustavil. Ko pa jc električni voz peljal mimo konja, sc ta vzpne na zadnji nogi in udari z glavo v šipo električnega voza, katero jc razbil in napravil s tem 5 K škode in se po glavi obreza 1 s steklom. — Na Rimski cesti se je pa nek hlapec znesel nad konjem. Zategnil mu jc vrvico v gobec tako tesno, da je konj ocl bolečin kar zijal. Plačilo za to dobi neusmiljenež pri pristojnem oblastvu.
Telefonska in Drzojavna poročila.
DR. ŠUSTERŠIČ NA DUNAJU.
Dunaj, 30. junija. Od d r. Š u s t e r-š i č a smo naprošeni objaviti, da ni bil poklican na Dunaj, temveč da je prišel t je samo v zasebnih opravkih (prišel je po svojega sina, da ga. pelje na. počitnice). (Vest našega dunajskega poročevalca s tem popravljamo. Ur.)
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 30. junija. Popoldne sc sni-de izvrševalni odbor nemške narodne zveze. Dne 4. julija se konstituira klub nemških krščanskih socialcev.
Praga, 30. junija. Poslanec Baxa je izjavil, da vlada namerava predložiti češkemu deželnemu zboru spravne pogoje, ki se bližajo stališču Nemcev. Čehi morajo odločno zahtevati varstvo čeških manjšin. Če se je na ministrskem predsedstvu spremenila samo oseba, in nc sistem, tedaj Čehi svojega stališča napram vladi nc morejo spremeniti.
BIENERTH IN KKUEN.
Dunaj, 30. junija. Odstopivši avstrijski ministrski predsednik Bienerth je pisal ogrskemu ministrskemu predsedniku prisrčno poslovilno pismo. Khuen je. Bienerthu istotako prisrčno odgovoril.
NADVOJVODA KAROL FRAN JOSIP
SE NASTANI V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 30. junija. Po poroki se nadvojvoda Karol Franc Josip « svojo soprogo Žito nastani v Budimpešti, kjer prevzame .poveljništvo nekega polka.
POLET ODLIČNEGA AVSTRIJSKEGA ZRAKOPLOVCA.
Dunaj, 29. junija. Aviatik Adolf Warchalowski jc srečno poletel danes s svojim letalnim strojem 1000 metrov visoko z Dunaja v Novo mesto.
PROTI ZDRAVILIŠČU ZA JETIČNE NA SEMERNIKU.
Semernlk, 30. junija. Včeraj se je vršil velik protestni shocl proti zgradbi zdravilišča za jetične na Semerniku. Dež. posl. Silberer je dejal, da bi s tem vile, ki so jih posestniki sezidali na Semerniku za 14 milijonov, mnogo izgubile na vrednosti.
NARODNI PRAZNIK V ZAGREBU.
Zagreb, 30. junija. Dne 5. julija, na dan narodnega praznika v korist hr-vatstvu v krajih, kjer so se mecl Hrvati naselili Mažari in Nemci, ne bo v Zagrebu izšel noben časopis.
ZA ŽRTVE V DROHOBYCZU.
Krakov, 30. junija. Občinski svet je določil za žrtve v Drohobyczu 10 tisoč kron.
VELIKA STAVKA POMORŠČAKOV.
Hull, 30. junija. Zastopniki stavkujočih mornarjev so se pogodili z lastniki brodov, a ko se je zbralo na shodil 12.000 mornarjev, da zaslišijo vspeh pognjiinj, so se dogovorom uprli in na-
stal je velik vrisč. Sklenili so nadalje, vati s stavko.
London, 30. junjia. Cunard črta in črta Canadia Pacific sta se sporazumeli s svojimi mornarji.
UNIVERZA V FRANKOBRODU.
Frankobrod na M., 29. junija. Mestni svet je sklenil v Frankobrodu ustanoviti univerzo izvzemši teologični oddelek.
ZOPET SMRT AVIATIKA.
Pariz, 30. junija. Aviatik poročnik Trochon je padel s svojim letalnim strojem in podlegel groznim ranam.
AVSTRIJSKA NASELBINA V AR-GENTINIJI.
Buenos Aires, 30. junija. Po naročilu avstrijskega velcindustrijca Ar-turja Kruppa potuje po Argentiniji komisija, ki ima. namen določitev prostorov za naselitev 1200 avstrijskih rodbin.
VELIK POŽAR NAFTE.
Krakov, 30. junija. Po napornem SOurneni delu sc je posrečilo ugasiti požar nafte v G orlici. Škode jc 700 tisoč kron.
KONEC MEŠČANSKE VOJNE V MEHIKI.
London, 30. junija. »Morningpost« poroča iz Mehike: 3000 ustašev pod vodstvom Jureza, ki so odpadli od Ma-dera in so se na svojo pest nadalje bojevali, so se podvrgli vladi. Jurez je pobegnil čez mejo v Združene države. Meščanska vojna v Mehiki jc definitivno končana.
VELIK POŽAR NA TURŠKEM.
Solun, 30. junija. V mestnem delu Iladia Sofia je požar povzročil 2 milijona kron škode. Oškodovane so večinoma inozemske družine.
SKRIVNOSTNI UMOR.
Trldent, 30. junija. Tu so potegnil! iz Adiže truplo 45 letnega moža, ki je bil brez obleke, le na roki je visel še kos srajce. Glava jc bila preklana s sekiro. Sodni zdravniki sodijo, da je bil mrlič že nekaj dni mrtev, predno je bil vržen v reko. Nič ne znajo, kdo da bi bil umorjeni in tucli ne, kdo da bi ga bil usmrtil.
PROTI JUDOM V RUSIJI.
Peterburg, 30. junija. Stolypin namerava ostro nastopiti tudi proti tistim judom, ki vodijo velika trgovska podjetja in banke. V celi Rusiji so po-ostrili predpise o popotnih listih, ki sc izdajo judom. Judovska stanovanja policija nenapovedano večkrat preišče ponoči.
PROTI BOLGARSKEMU VLADARJU.
Minolo nedeljo jc opozicija na 4C shodih protestirala proti bolgarskemu vladarju. Car Ferdinand jc z ozirom na razburjenje v Bolgariji sklenil, da 1. julija ne potuje v inozemstvo. Radikalnega poslanca Zanova, ki je nazval armado pretorijancc, je pozvalo veliko častnikov na dvoboj. Zanov pa izjavlja, da ni za. to, kar govori v narodnem sobranju, dolžan, da cla komu zadoščenja. Častniki nameravajo Zanova osebno pretepsti, čc nc bo hotel dati zadoščenja.
Stavka v Amsterdamu. Stavkujoči pristaniški delavci nadlegujejo žene in olroke deloljubnih delavcev, razbijajo okna prodajalcem živil in pretepajo njih nastavljence.
Velika železniška nesreča isc je pri-petala v Borczowu, Galiciji. Trčila sta dva osebna vlaka. Ranjenih je do 30 oseb.
Šlejerske novice.
š Celje. (O b s o j e n i r a z g r a j a» či.) Dne 28. t. m. je bila pri okrajnem sodišču v Celju sodnijska obravnava g. Krištofiča, knjigovodje Ljudske posojilnice v Celju, contra zdravnik dr. Sernec, urednik Spindler, črkostavec Libenski in hlapec Žohar ter dr. Ser-ncca contra Ivrištofič. Omenjeni so na nekem volilnem shodu g. Krištofiča ali dejansko napadli ali z besedami žalili. G. Krištofič jc bil ranjen na čelu in vratu. Rezultat obravnave je bil ta: Krištofič jc bil oproščen, zdravnik Sernec obsojen na 60 K ali tri dni zapora, Spindler obsojen na tri dni zapora. Libenski obsojen na sedem dni zapora, Zohar obsojen na 14 dni zapora. Tega hlapca Žoharja jc gospodar Vinko Janič že pred obravnavo spodil iz službe radi njegove krivde. Zdaj ima vsaj 11 dni varno stanovanje v družbi Libenskega, Spindlcrja in zdravnika Semeca. Urednik Lesničar je odletel obsodbi, ker je pred sodnikom prosil g. Krištofiča za odpuščanje, na kar mu je g. Krištofič drago volje odpustil žaljen je. S to obsodbo se je naredil konec liberalnemu »Faustreehtin na volilnih shodili. Po ■tej obsodbi sc bodo
liberalci morali navaditi na volilnih shodih nastopati kot civilizirani ljudje, š Dr. Kalan — trud le zaman. Lep
načrt so imeli. Dr. Kukovec jc mislil poslančevati v Posavju, dr. Božič v Slov. Gradcu. Ali propal je Božič, pro-pal je Kukovec. Zdravnik Sernec je videl te propade in upal, da čez te politične mrliče spleza sam na krmilo generala Nar. stranke. Zakaj propali Kukovec in Božič nimata več zaupanja. Toda tucli Sernecu jc hitro spodletelo. Sodnijska. obsodba na 60 K! Zato pa misli mladi dr. Kalan, po ženi sorodnik Roblekov, dobiti Savinjski mandat. Snuje v ta namen politično društvo za Savinjsko dolino ter nastopa kot resen »Kronpratendent« Nar. stranke. Ubogi Kukovec, stolec se maje! Toda Kalan — trud bo zaman!
š Duhovniške vesti. Č. g. kaplan Jožef Lasbaher v Jarenini je imenovan za župnika pri Belih Vodah. — Č. g. mestni župnik Mešiček v Brežicah je določen za soprovizorija v Artičah. — Deficient, č. g. Anton Postružnik je nastavljen kot kaplan pri Mali Nedelji.
š Štajerska žurnalistika. Sobotna • Številka »Siidsteierischc Volksstimme« se bavi v uvodnem članku z vzroki vojega postanka in konca. Med dru-im pravi, da bode v ugodnem trenut-u zopet začela izhajati, ali žc sedaj e čuje, da v drugi obliki, ker bo tudi astopala malo drugačno smer. Dosedanji urednik Watzlawek pa se baje tudi ne bo več pojavil.
š Liberalci v škripcih. Res slaba že mora biti pri štajerskih liberalcih. Včasih so še mislili, da bodo morda le kdaj prišli do kake veljave politično in gospodarsko, a sedaj se je pri volitvah pokazalo, da ne bo nikoli nič iz njihovih naporov. Včasih prodre iz liberalnih vrst kak glas in vsak je vedno za nje — skrajno žalosten. Sedaj se govori, da se cela Zadružna zveza močno rahlja. Kar je bilo kaj boljših in imovitejših zadrug, so že vse odpadle in sedaj je že zveza na tem, cla bode začela svojim uradnikom peči kruh iz slabše moke in ga rezati bolj na tenke kosce. Gre se seclaj o tem, kateri uradniki bodo odpuščeni in kako se ostalim »uredi« plača. Žalostno gospodarstvo vsevednih mladinov.
š »Kolera« v Mariboru. V sredo je vladalo na mariborskem koroškem kolodvoru veliko razburjenje. 2e v vlaku, ki vozi iz Celovca do Maribora, so opazili potniki, da hodi neki rezervni oficir, ki je potoval ravno k orožnim vajam v Gradec, preveč pogosto na stranišče. Bojazljivo so se obrnili sopotniki do kondukterja in ga obvestili o ne-dvomljivem slučaju kolere. Ta je seveda takoj obvestil oblasti v Mariboru, in kaj čuda, da je že pri vlakovem prihodu pričakovala koroške potnike cela komisija. Začeli so sočutno povpraševati potnike po zdravju in ubogi oficir je moral vse priznati. Privoščil si je bil v Celovcu juho iz rakov in nato sc mu je pojavil takozvani »koprivni prišč«. Da uteši neznosno srbenje, jc šel večkrat na stranišče, kjer se je hladil z vodo. Zdravnik jc dognal resničnost izpovedbe in nato se jc smel poročnik odpeljati. Vsi so se pa smejali.
š Italijanski minister v Celju. Te dni se je mudil v Oljn kraljevi italijanski minister baron Adolfo Cavatzza. Stanoval je v slovenskem hotelu »Beli vol« in s tem priznal njegovo veljavo in uredbo. Iz Celja je odpotoval na Dunaj.
š Nezgoda pri senu. Posestnik Anton Radej na Blanci pri Sevnici se je ponesrečil v soboto pri senenem opravilu na zelo redek način. Mož je bil na vozu in je zlagal in tlačil seno, ki so mu ga metali njegovi ljudje na voz. Tekom dela so pa konji nenadoma voz potegnili in Radej se je prekuc-1 nil vznak z voza, ker ni bil priprav-■ Ijen na premik. Revež je pri priči I umrl, ker si je zlomil tilnik. Drugih ljudi ne zadene nobena krivda.
š Z okna sta padla. Zena tovarniškega delavca Augustija v Celju je pustila svoja dva dečka brez varstva do-
Ima. Pri tem sta se otroka — petletni Franc in triletni Jožef — spravila na okno v drugem nadstropju in sta padla na cesto, ko sta se neprevidno na-
! gnila z okna. Franc se je pri tem precej poškodoval, mali Jožek si je pa odrgnil samo nekoliko kože. Oba so spravili v celjsko bolnišnico, kjer se r vsi čudijo, da se dečkoma pri 10 metrov globokem padcu ni pripetilo nič hujšega.
š Nova električna centrala ob Dravi. Ob Dravi med Ptujem in Ormožem namerava nek švicarski konzorcij ve-
liko napravo za pridobivanje električne sile v višini 34.000 konjskih moči, ki pa bi se sčasoma še zvišale za 20.000 konjskih moči. V konzorciju je zastopano tudi mesto Ptuj. Za dovršitev projekta je bilo treba dolgotrajnih obravnav z železniškim ministrstvom in ogrsko vlado, ker tvori Drava na mestu, kjer se namerava zgraditi električna centrala, mejo. Sedaj se je odločilo železniško ministrstvo za sklep opcijske pogodbe glede porabe električne sile za železniške namene. V prihodnjih dneh se prično vodopravna pogajanja, ki bodo trajala nad en mesec. Napeljava električne sile bo zelo dalekosežna. Ni izključeno, da bo vodila do Nižje Avstrijske, kjer bi sc naj oskrbovale južno ležeče industrijske pokrajine z elektriko. Pri izvršitvi projekta ste udeleženi tvrdka Siemens & Scliuckert in električna družba Ganz v Budimpešti.
rr i: oibjrs iM.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 30. junija.
Pšenica za oktober 1911 ....	1168
Rž za oktober 1911......9 23
Oves za oktober 1911.....S04
Koruza za julij 1911......713
Koruza za avgust 1911.....727
Koruza za maj 1912......6 68
Efektiv: mlačneje.
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30fr2w, sred. zračni tlak 736-0 mm
O a	C«s opazovanja	' Stanje baiu-meira v mm	1 empe-ratura po Celzi|u	Vetrovi	Nebo	B O _ > 3 £ a fc — >
28	9 zveč.	743 7	16 2	sr. jug;	del. obl.	
29	7 zjutr.	7443	11-3	sl. jug	jasno	00
	2 pop.	741 9	23 1		M	
	9 zveč.	741 2	181	sl. svzh.	del. obl.	
	7. zjutr	7402	140	sl. jjzvh.	soparno	02
30	2. pop	7356	25 7	sl. jug	jasno	
Srednia včerajšnja temp, 17 5' norm. 190'
Razpisuje se služba • i »
2C02
pri župni cerkvi v Ambrusu. Natančneje podatke se izve v župnem uradu v Ambrusu, p. Zagradec, Dolenjsko.
ISHICIiS—ilSni^IlSSIlSTt^S-ilStii
vrravafloz i

železnato JCina-Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom ln malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
izborili ohus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovije.
Za slabokrvne in prebolele
jc zdravniško priporočano ■
črno Dalmatinsko vino Iff III najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4-50 BR. NOVJiKOVIC, Ljubljana.
Razpisuje se	-004
® organista
d ePoltiDuem Gradces.
Plača po dogovoril. Prednost, Ima dober,pavee, priden, oženjen rokodelec. Nastop kakor hitro mogoče. — Zglasiti sc je do 20. julija t. 1. pri
župnem uradu d Polhouem Gradcu.
DfiiciiP
poštenih staršev, pridna, zanesljiva in zdrava, iz-učena šivilja, ki mogoče zna nekoliko kuhati in ima veselje do trgovine na deželi, sc sprejme lahko takoj po dogovoru.	1973 4—1
Naslov sc izve pri upravništvu »Slovenca'.
as Sprejme se ss
gospodična
■—i II ■ —— —— ——— IU III — —■ II
izvežbana popolne slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. — Pismene ponudbe na upravo „Slo-venca" pod šifro: Z. H.
1092
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
''IZa/bol/, kosm. zobo-čistil, sred-	tfV
sr
s t v o
lzdelovatel)
G <3evdl Ljubljana, Stritarjeva ollca l
Mm
Senilna ponudba!
posestnik, trgovec in obrtnik, išče znanja v svrho poročitve z izobraženo in blago gospico ali vdovo. — ftili mora dobro siluirana; dopisi če mogoče s sliko, katera se eventuelno 192<> vrne, se prosijo na
..posestnik" glar. poštno ležeče Ljubljana, tajnost najstrožja.

Veletrgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki
Ime:
R. Miklcmc
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.

Glavna zaloga: Graška c. 22, Podružnica ..Narodni dom"
Prazen Je Izgovor, da se mora blago Iskati pri tulcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnomii ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev In prosim za umogo-brojnl obisk o Čemur sc lahko vsakdo snui prepriča, Cc tudi z na|manjSim poizkusom.
VcleCastltun gg. duhovnikom ponudim voSCcne, kakor tudi druge vrste sveC, ter o!|e in kadilo za cerkve
V zalogi Imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjam slav. občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga, ter deželnih in drugih pridelkov.
In Zabukovskl premog ponudim po K 2-10 za 100 kg pri odjemu celega voza prosto v hlio postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor žito, fižolu, orehov i. t. d., i. t. d. ter rabljene solnate iu druge vreCe, petrolejske In oljnate posode.
Pismena naroČila se izvršujejo z obratno poŠto. '2859
Sprejme se takoj v službo zanesljiv
in pošten
poštenih staršev sprejme takoj
Janko Šink1567 5 1
lectar in svečar, Kranj št. 107.
postiljon
proti primerni mesečni plači. Naslov pove upravništvo .,Slovenca". 2012
Pomočnika in učenca za usnjarsko obrt
sprejme takoj Val.Rihar, Polhovgradec.
zidana, pritlična, z 200 sežnjev travnika in dva orala gozda, se bode v nedeljo 9. julija t. 1. ob 4. uri na licu mesta v Dvoru pri Št. Vidu nad Ljubljano prodala dražb enim potom.	2009
Roza Cepeljnik.
Vsa £jubljatia govori o tem, da je
arol Jftanmšek-
ova
pražena kava
najboljša ! ! ! !
Slovenska trgovska šola v Ljubljani
Kongresni trg štev. 2.
Sprejemno naznanilo.
Na dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani sc bodo sprejemali
učenci
dne 6., 7. in 8. julija 1.1. ter dne 16. septembra t. L,
vsakokrat od 10. do 12. ure dopoldne.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole.
V	1. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Hrez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. trgovski letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim vspehom dovršili 4. razred kake srednje šole.
K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine in prispevka k učilom.
Ostala pojasnila je dobiti v šolski pisarni. V Ljubljani, dne 10. junija 1911,
2007
Ravnateljstvo.
n
A
■ ■ ■' . , , ■" Tovarnis ka~;var-


_ v -—exportna1vrdk^ ut zlatnine : s^ena znamka;
T^nriVliar) a M iak.citm trrr.	.	4». .	,' , r -.V:;.
C o
nt '.T V

ti——cent
° ° "/i £ a> J
jana Mestni trg ,n srebrnine. bastna tovarn a u r v Švici. .: S
m
Naznanilo.
Na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani
(Poljanska cesta)
bode vpisovanje za I. razred
v nedeljo, dne 2. julija 1911
dopoldne od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Sprejemni izpiti bodo v četrtek, dne 6. julija od 9. ure dalje-
Zunanji učenci sc lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnatelju.
Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranja, Novem mestu in Radovljici — in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta. Dotični roditelji naj si torej izposlujejo pravočasno to dovoljenje.
196:
Ravnateljstvo c. kr. II. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 23. junija 1911.
Naznanilo.
J£a c. kr. prvi državni gimnaziji v £jubljani,
Tomanova ulica štev. 10 zraven »Narodnega doma" bode vpisovanje za I. razred v nedeljo dne 2. julija 1.1.
dopoldne od pol 9. do 12. ure u ravnateljev! pisarni. S seboj je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo, oziroma obiskovalno izpričevalo.
Sprejemni izpiti bodo u Četrtek, 6. julija od 9. ure dalje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu ; morajo se pa potem pred izpitom osebno oglasiti v rav-nateljivi pisarni.
Po odloku c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2354, se smejo učenci, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah c. kr. okr.' glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po douo-Ijenju C. kr. dež. Šolskega sveta. Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 23. junija 1911.
93
MIWA
M
jc edini
varnostni brisi aparat
ki je rešil vprašanje pravilnega nastavljanja klin je s pregibnostjo v zglbu.
Brez pregibne klinje ni mogoče britve pravilno nastavili na lice.
„Miwr OBiuis nedosežno in prekaša vse druge sisteme.
Brilni aparat »MIWA« stane s posnemalnim aparatom in 10 klinjami vred K 24-—
Izdelovalnica:
Kovinska industrija ltfinter & Hdler akc. dr., Dnnaj XX.
Zaloga za mesto:
flnt. Krisper, dalje Br. Hlaoka in vse tozadevne trgovine.
1117
Robert Smielowski
arhitekt in mestni stavbni mojster
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, katera sc izvrše najsolidnejše in po zmerni ceni.
Rimska cesta štev. 2
(Recherjeva hiša).
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Sociologija.
.........................................................................................................................................................................
7 llitUPri Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2 20, UCS^C- ti MliSGi i. vezano K 3 20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenju,	SSSSST^SSSi
točnega navodila za ohkano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da sc ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10'80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi sc moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
pcszije $nt©n l^edueeU«. tiMfe..
1. del K IJ-80, elegantno vezano K 5 —; — 11. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških
individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. ......................................................................................................................................................................
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2*—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurea. K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus, Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v Štirih delih in z epilogom. K ii-—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-60.
K. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik.
Roman. K 1-90, vezano K 3-—. T. zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poeni z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in Vil. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.) zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5'80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih de-8. janjih. I< I'40, vezano K 2-40. Roma. Silvin Sardenko. Poezije. K2-—, vez.K3-20. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran ltihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5-—. Črna žena. Povest iz domafe zgodovine. K 1-40, vezano I< 2-—.
10, 11, 12,
Ljudska knjižnica:
L zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-CO, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1-—, vezano K 1-00.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Se-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-00., vezano K 2-60.
6.	zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-00, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnoho in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno jc.
8.	zvezek: Pasjcglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Rgipet. Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica,
5. V
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—. zvezek: Isto II. del. K 1-20, vezano K 2-—. zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2-—. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13. zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2'—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (0 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —'35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra-Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—l'J10). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-—.
Krek. Turški k?iž. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestra. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8'—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovd kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (H) moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tičck. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ,,zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80. 5. in G. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) -- 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra
v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — C. Črev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7, Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60. 7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskili vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Bctlehernskih poljanah. Bo. žična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (IG moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz« Kj)i preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skriv-nost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskili vlog.)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pre-pirljiva soseda ali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralii. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška doklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža. p- Za^ moške vloge: Turki pred Dunajem.)
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času
osvojile vse naše domače odre.
Use te Knjige se flote u KntoliiKI Buknarnl»Ljubljani, p Knjigarni,Ilirija" u Kranju ln 1. Krajec nasl. v Nouem mestu.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«
Odgovorni urednik: Ivan Štelo.