Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Št. i?. - Leto XX. - Kranj, 21. novembra 1936. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossniajerjev trg št. t. Telefon št. 73 ..Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopisa sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ..Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Provizorična rešitev pokopališkega vprašanja O nujni potrebi novega pokopališča se v Kranju že mnogo let razpravlja in tudi v našem listu srno že večkrat pisali o tem perečem vprašanju. Ker je občina dolžna skrbeti za pokopališče, je pred leti občinski zastop pokopališko stvar vzel prav resno v pretres in določil v vsakoletnem proračunu za pokopališki fond gotov znesek. Med tem se je zgodilo, kar se je pri naglem razvoju našega mesta moglo pričakovati z vso sigurnostjo, da je napočil čas, ko je postalo sedanje pokopališče »prenapolnjeno. Danes je dejstvo, dn ni na našem pokopališču niti enega prostora praznega za drugoverca. a tudi za rimsko katoliške vernike je le malo prostorov. Za slučaj, da bi nastopila kar nas Bog varuj, kaka večja umrljivost, iz kateregakoli razloga, ne bi bilo več mogoče pokopavati mrliče na sedanjem pokopališču. Cerkvena oblast, ki je to predvidevala, se je obrnila na prejšnji občinski zastop. kakor tudi na nadzorne oblasti ter skušala doseči potem ko je uvidela, da se ne da tega vprašanja takoj defi-nitivno urediti z napravo novega pokopališča, vsaj provizorično rešitev. Po dolgotrajnih pogajanjih je napravila cerkvena oblast še s prejšnjim občinskim zastopam dogovor za provizorično rešitev, ki naj bi trajala največ pet let. Z občino se je dogovorilo, da se razširi sedanje pokopališče. Ta dogovor prejšnjega občinskega zastopa s cerkveno oblastjo so potrdile nadzorne oblasti še pred meseci in tudi rešile ter bi moralo biti razširjenje že davno izvršeno. Stvar se je pa nekoliko zavlekla, da je prišla šele sedaj do izvršitve. S tem p rov i zori jem. ki sme trajati največ pel let. pa pokopališko vprašanje še davno ni rešeno. Ta zasilna in provizorična rešitev mora biti resen opomin vsem inerodajnim faktorjem, da je končna rešitev tega vprašanja postala skrajno nujno in pereče vprašanje, ki se bo moralo vzeti v resen pretres, da se čez pet let ne zgodi zopet podobno, kot sedaj, da mesto Kranj nima prostora, kamor bi na dostojen način pokopavalo svoje mrtve. Kakor je splošno znano v Kranju, je javno pokopališče cerkveno in je zemljišče cerkvena last. Mnenja smo, da si je vse kranjsko prebivalstvo že davno osvojilo naziranje, da to sicer lepo pokopališče ne spada več v mestni okoliš, ki je že danes popolnoma zazidan in kjer se razvija vrtno mesto. Ravno tako je treba to pokopališče čimprej spremeniti v lep park, v katerem bodo naši veliki možje obdržali stalno svoje spomenike. V tem parku naj ostane tudi kapelica, ki naj se modernizira in pa olepša. Ker se bo temu parku priključil še poleg nove ljudske šole ležeči vrt, bo tamkaj nastal eden najlepših delov našega mesta. V zameno za ta prostor starega pokopališča, bo morala občina preskrbeti, veliko večji prostor za novo pokopališče, kar bo pač veljalo seveda mnogo denarja. Če se upošteva, da bo moralo novo pokopališče, ki bo vsekakor veliko večje kot sedanje, imeti zidano ograjo, da bo moralo imeti moderno mrtvašnico in mrtvaško vežo ter kapelico, poiem si lahko vsakdo sam izračuna, da bo novo pokopališče kranjsko občino, oziroma občane veljalo pač precej denarja. Ta denar bo treba pripraviti, treba ga bo zbrati v kratkem roku petih let, ki je s sedanjim provi-zorijem dan kot skrajni rok, v katerem mora biti postavljeno, zgrajeno in urejeno novo pokopališče. Ako si sedaj meščanstvo predočuje nujne naloge, ki čakajo na rešitev v našem mestu, kakor gradnja ljudskošolskega poslopja, ki bo veljalo toliko milijonov, kot smo zadnjič pisali, ako se upoštevajo še ostale nujne potrebe, kakor poprava cest, novi most čez Kokro kopališče itd., potem bo potrebno v prihodnjih letih, da bodo mestni očetje zelo previdni in skrbni gospodarji, ako bodo hoteli izvršiti te težke naloge, ki jih čakajo, ne da bi spravili mesto v obupni finančni položaj. ganiziranih v Kmečki zvezi, ki ima že preko 250 krajevnih kmečkih zvez, precej okrajnih in eno okrožno. V kranjskem okraju obstoji trenutno deset krajevnih kmečkih zvez: Besnica, Cerklje, Gorice. Lom, Preddvor, Pre- ■slje, Šenčur, Trsienik, Jezersko in pa bi lednik. Po ostalih občinah krajevnih kmečkih zvez še ni in se bodo v kratkem ustanovile. Da pa more organizacija kmečke zveze res strumno nastopiti, mora imeti organizacijo do popolnosti izpeljano. Zato so se v ponedeljek 16. novembra t. 1. zbrali v Kranju vsi odborniki krajevnih kmečkih zvez kranjskega okraja, ter so osnovali Okrajno kmečko zvezo za kranjski okraj, ki naj se poteguje za vse potrebno, kar se tiče kmečkega stanu, bodisi to v ožjem krogu kranjskega okraja, kakor tudi potom glavne kmečke zveze v Ljubljani za splošne potrebe na višjih mestih. Vodstvo Kmečke zveze za kranjski okraj se je soglasno sestavilo na seji Okrajne kmečke zveze, kar daje najboljše zagotovilo, da je organizacija stvarno zamišljena. Da ima organizacija izgled za bodočnost in dovolj drzen polet, ki ga pač zahteva današnji položaj kmečkega stanu, izgleda po tem, da to vodstvo sestavljajo mlade moči, ki so tudi primerno strokovno izobražene, saj so trije člani vodstva absolventi kmetijske šole na Grmu. Torej ima okrajna kmečka zveza za kranjski okraj izgled Kmečka organizacija se širi Hudi časi težijo našega kmetu in mu onemogočajo vsako možnost napredovanja, da vzdržuje svoje gospodarstvo in lastno življenje iz gruntovih korenin. Prisilili so našega kmeta, da se posluži še edinega sredstva, ki ga naj obrani popolnega propada: kmečki človek se organizira v svoji stanovski organizaciji — v Kmečki zvezi. Kmečka zveza ima namen združiti vse kmečke ljudi, brez razlike položaja, ki ga zavzema v svojem stanu, torej ludi kmečke gospodinje, sinove, hčere in vse kmečke posle. — Kmečka zveza lioče biti vsem kmečkim ljudem vez in mesto, da s pomočjo vsakega z vsemi skupno nastopi in se bori za stanovske pravice in proti krivicam, ki jih mora danes naš kmečki človek doprinašati za lo. da se nekaterim drugim stanovom dobro godi in da imajo nekateri vsega preveč, do česar niso upravičeni. Kmečka zveza hoče organizirati vse kmečke ljudi in jih združiti v enotno kmečko fronto, du se uresniči pravica, ki je vsekakor na strani kmečkega stanu, da se gospodari v posameznih krajih, v občini, banovini in državi tako. kot se mora tam. kjer je v taki večini kmečki stan koi pri nas. Danes pa je povsod vse naše gospodarstvo usmerjeno in urejeno tako. da se povsod nakladajo bremena gospodarsko slabejšim in da se napravi vse, da se še več naloži tistemu, ki je že itak preveč obložen. Davki, dajatve, carine, poslovniki, zakoni: vse to je treba v marsičem izpre-meniti. in tega ne bo storil nihče, ako kmečki človek ne bo stopil na plan ter povedal dovolj glasno in odločno: za- htevamo to in to, ne klonimo pred nikomur in tudi ne bojimo se nikogar, ker toliko in toliko dcsettisočev nas je! Ko bo kmečki človek mogel nastopiti tako, tedaj se bodo vsa gospodarska vprašanja reševala tako, da bo mali človek prišel do takega kruha, ki ga zasluži s svojim delom in žrtvami, ki jih doprinaša za svoj narod in državo. Ne zadostuje kmetom, če imajo mnogo svojih zadrug, ni dovolj, če so močno izobraženi, premalo je, če bi mislili da bodo s svojo politično organizacijo svoj položaj spravili na trdnejše noge. Vse to je prav, dobro in nujno potrebno, toda brez stanovske organizacije, ki druži ljudi enega stanu, enotnih pogledov in enotnih potreb in okoliščin v katerih živijo, je vse to premalo, mnogo premalo. Treba je kmetom svoje stanovske organizacije, ki more res zastopati in varovati koristi svojega stanu! Vsi stanovi so že zdavnaj močno stanovsko organizirani, da imajo celo svoje stanovske zbornice. Zato ti stanovi dosegajo take uspehe, zato pa oni tako lahko varujejo svoje interese, zato tako uspešno valijo bremena raz svojih ramen. Kmečki stun pa ni imel svoje stanovske organizacije, o svoji stanovski kmečki zbornici pa skoro niti sanjati ni upal! V tem je pruvi vzrok, da je kmečki stan pri nas v tako žalostnem in brezupnem položaju! Toda z nastopom Kmečke zveze, je dana možnost, da se tudi kmečki ljudje organizirajo v svoji stanovski organizaciji. Z veseljem se mor«* ugotoviti, da je že danes tisoče slovenskih kmetov or- za zelo uspešno delovanje po stavljenih nalogah in namenili. Vodstvo okrajne kmečke zveze tvorijo: Ovsenik Janez, Predoslje, načelnik; Perne Alojz, Povlje, podnačelnik; Vehovec Janez, Voklo, tajnik in Udir Joža, Sp. Besnica, blagajnik. Kmetje v vseh težavah, ki jih imate se obračajte do tega vodstva, ki vam bo v vseh stanovskih zadevah šlo na roko in vam nudilo pomoč v imenu celotne naše stanovske organizacije. Kmetje! Organizacijo imamo in ta organizacija nima drugega namena, kot da stanovske tovariše in trpine združi v enotno kmečko fronto za priboritev pravic, ki gredo kmečkim ljudem. — Uspehi bodo gotovo doseženi, toda v tej fronti ne sme manjkati nobenega kmečkega gospodarja in gospodinje, ne sme biti nobenega kmečkega fnata in dekleta, da bi ne bili v Kmečki zvezi, pa tudi vsi kmečki posli se morajo združiti v enotni stanovski organizaciji, v Kmečki zvezi, ki bo stanu priborila boljše čase in tako koristila tudi vsakemu kmečkemu človeku, ker se bo zboljšal njegov socialni položaj. Kmečka stanovska organizacija je na pohodu! Kmečka zveza se širi! Vsi kmečki ljudje na okope ob zadnji uri, nobenega naj ne bo, ki bi ne bil član Kmečke zveze, ker toliko »prej bomo zmagali kolikor prej bomo vsi stanovsko organizirani! Brez borbe ni zmage! Ločani volimo 6. decembra Občinske volitve imamo 6. decembra. Odločitev ne bo težka. Vsakomur je znano, kako se sedaj dela pri občini. Dočim prej ni bilo časa niti za vlaganje prošenj, se je zdaj naredilo že veliko. Kdo se je prej le spomnil na ureditev naših klancev in trgov, kdo je prej kaj delal za regulacijo Sore v Fužinskem predmestju, kdo je bil, ki je izvedel škarpo v Vincarje? In ne samo za delo, spomniti se moramo tudi na preganjanje, ki so prej trpeli naši ljudje. Kdo je bil vzrok, da so nam prepovedali naš prosvetni tabor, nas s puškinimi kopiti suvali, ko smo hoteli imeti svoj shod na trgu, kako so preganjali sedanjega bana g. dr. M. Natlačena v našem župnišču, kako je moral priti in oditi skrivaj k nam? Kdo je bil vzrok, da so nam vzeli kino in društvo? Z raznimi akti lahko postrežemo in vse to podpremo! Kdo je naše može vtirel iz občine, iz Mestne hra- nilnice, gasilskega društva, podružnice S. P. D. v Šk. Loki? Kdo je naše somišljenike zapiral in spravljal v kazni? Kdor je pošten in se spominja na vsa ta nešteta nasilja in še druga, ki jih zaenkrat še ne navajamo, bo pri volitvah od srca glasoval za listo, ki jo predstavljajo gg. Ziherl, Planina, Kmetic, Ogrin, Matek in Šubic. Droč pa s tistimi, ki so nas ovajali in preganjali, ti naj nikdar več ne poskusijo priti na vodilna mesta! 6. december naj bQ Za Škofjo Loko in Staro Loko dan, ki bo postavil na čelo občin može, vredne spoštovanja in zaupanja, može, katerih pogledi so v verskem oziru uprti v Rim, v narodno—državnem pa v Bel-grad. Kakor nam niso mogli v teh hudih časih dokazati protidržavnosti, tako se tudi v verskem oziru ne premaknemo. Delamo po geslu: „Z Bogom za narod!" Tedenske novice KRANJ Ljudski oder. Naši požrtvovalni igralci pripravljajo veseloigro Olge Scheinpflugove ..Gugalnica". Sodelujejo igralci in igralke, ki so znuli vselej naše občinstvo prijetno zabavati. Zato opozarjamo že danes vse prijatelje poštene zabave na to veseloigro. Nikomur ne bo žal, kdor si jo bo ogledal! Zahvala. Vsem, ki so se me ob moji 50-let-nici spomnili s čestitkami, se tem potom naj-srčneje zahvaljujem. Češenj Karol Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol v Kranju, za okraj kranjski ima redni letni občni zbor, v ponedeljek 13. novembra ob °. uri dopoldan v mali dvorani hotela ..Stara pošta" v Kranju. DNEVNI RED: 1. ) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. ) Poročila odbora. 3. ) Poročilo zastopnika Z A K S. 4. ) Razpravu in sklepanje o delovanju podružnice. 5. ) Volitve 6. ) Slučajnosti. Udeležba /.a člane obvezna, nečlan. Pa iskrene vabljeni. Otvoritev seje okrajnega kmet. odbora v Kranju. Plenarne seje okr. kmet. odbora v Kranju dne 9. t. m. se je udeležil tudi na- prošeni župan občine Stražišče, Križnar Anton, kateri je začel strastno napadati posamezne postavke lanskega in letošnjega proračuna in s tem tudi indirektno zakonita določila, ki v glavnem predpisujejo obliko proračuna. Ko ves odpor proti zakonitim določilom ni zalegel_ je Križnar napadel okr. referenta češ da se ljudje silno pritožujejo, da referenta ob ponedeljkih ni v pisarni. Kmet. referent nani je na to povedal in tudi na podlagi uradnega dnevnika dokazal: 1. ) da je vsak dan, večinoma že ob 7. uri zjutraj, vsak ponedeljek dopoldne v pisarni, iz-vzemši redke primere, ko je nujno uradno zadržan. 2. ) da je v primerih, ko je referent zadržan vedno v pisarni pomočnik referenta, ki je o vsem informiran. 3. ) da mora sr. kmet. referent vsak ponedeljek iti /.a kake pol ure, v katerem času referenta nadomestuje pomočnik, na sejmišče, da zumore na zahtevo kr. banske uprave pred. ložiti tedensko poročilo o tržnih cenah v Kranju. 4. ) da je sedanji kmet. referent sploh šele od aprila t. I. v Kranju, da se tu splo'i še ni dobro UŽivel in da je moral letešnjo jesen oditi skoraj za mesec na orožne vaje, da terej v tem času ni mogel biti ob ponedeljkih v pisar, ni. 5. ) da je kmet. referent — kakor je vedno tudi bil v Celju in Slovenjegradcu -- veda« in STRAN 2 povsod tudi V privatnem stanovanju in even. tuelnotudi ob poinoči za ljudi in za ljudske koristi na razpolago. SVARILO! Opazovana oseba, katera je pretekli teden ukradla na grobu Crobathovih porcelanasto vazo, se opominja, da isto takoj odda na prvotno mesto, sicer se je kazensko zasleduje, ker je poznana. Neokusnost! Prijatelji sedanjega predsedniku .občine v Kranju g. Karla Česna so ob njegovi 30-letnici priredili na Stari pošti družabni večer, kamor so povabili prijatelje in znance gospoda predsednika brez ozira na strankarsko pripadnost. Vabila je razposlal poseben odbor, ki ima točen seznam vseh oseb, katerim so bila povabila odposlana. Isti večer je kazal na Stari pošti v kavarni g. F. Sire tako vabilo s kuverto, kjer je bil naslov: g. Ciril Pire, bivši župan. Ne vemo, če je g. Ciril*Pirc res prejel tako vabilo ali ne. Če ga je res prejel, potem mislimo, da ni potrebno povdarjaii, da mu ga odbor ni poslal, kar lahko vsak dan dokaže. Zdi se nam pa, da je zelo verjetno, da mu ga je poslal kdo iz one kuhinje, ki je takih podtikanj že navajena in ki je imela interes na tem, da se zaradi tega priobči zgražanje v Narodu. Morda bi bilo prav, če bi dobili do-tično kuverto na razpolago in bi se po strokovnjakih ugotovila pisava in odkril pošiljatelj. Tak način strankarskega boja moramo obžalovati ! Komasacija kranjske občine z občino Prim-sJcovo je sedaj postala stvarnost. 24. XI. t. 1. je bil že podpisan tozadevni odlok. Prihodnjič pa bomo o tej stvari obširneje poročali. PRIMSKOVO Gradnja novega pokopališča. Dolgo je /.<; kar je pogorela Krivčeva hiša pri cerkvi. Ostala je groblja in nihče se ni zmenil zanjo. Tudi ko je g. dekan predlagal naj se prostor izrabi za pokopališče, se ni nihče zganil. Z ►GORENJEC« vso vnemo pa se je letos zopet oprijel tega g. dekan in po sporazumu z vaščani dal napraviti potrebne načrte. Komisija je na licu mesta napravila ogled in potem načrte takoj odobrila. Razpisana so bila dela. ki jih je dobil g. Oblak Metod. G. Oblak je takoj pričel z delom in bo že to zimo napravljeno vse potrebno, da se bo pokopališče kmalu blagoslovilo in izročilo svojemu namenu. Kakor je bil sedaj ta prostor v sramoto vsej vasi, tako bo novo pokopališče eno najlepših v vsej okolici in l>» v ponos Primskovemu. Vidimo, kako lepo se dela v lepi skupnosti! Odsek kranjskega Prosvetnega društva se je pred kratkim ustanovi] pri nas. Kako je bilo potrebno začeti s prosvetnim delom pri nas ni treba na široko pisati, ker vsak kdor ve, da je naša vas postala iz kmečke vasi ta-korekoč delavska vas, si bo na jasnem, da je v taki vasi potrebno mnogo dela na katoliški prosveti. Med delavske vrste se širi duh brez-boštva, naše prosvetne organizacije pa morajo biti ognjišče žive vere. S teškim srcem smo šli na delo. ker nismo mnogo upali. Bili pa smo veselo presenečeni, ko smo videli, kako mladi fantje polni navdušenja stopajo v katoliške prosvetne vrste. Ze na prvem sestanku ki ga je otvoril kranjski g. dekan Matija Škerbec je bilo navzočih 25 fantov. Dne 8. t. m. pa se je vršil III. prosvetni fantovski večer. Udeležba je bila rekordna. Saj se je udeležilo tega večera 36 fantov. Predaval je g. dr. Kalan Janko o nalezljvih boleznih. Prosvetni večer je obiskal tudi novi g. kaplan Blaj Franc, ki bd duhovni vodja tega fantovskega odseka pri nas. S ponosom so fantje pripeli na svoje prsi prosvetne znake. Toda nasprotnik divju v svoji jezi in išče, kako bi pokazal svojo bol nad tem. da so fantje v katoliških prosvetnih vrstah. Dogodil se je slučaj, da je fant izstrgal našemu članu s prsi znak in ga v besnem srdu pomendral. Ne ustrašite se fantje! S ponosom nosite naše znake, da nasprotnik vidi koliko vas je in s kom mora računati. Bodite vstraj-ni! Zimski večeri so dolgi. zato z veseljem vsako sredo prihajajte na sestanke v gasilski dom. Predavanja bodo različna in upamo, da boste z vsemi prav zadovoljni. Tudi igrali bomo, priredili kakašornico, za katero se je razen peščice ljudi ves okraj dosedaj izrekel. Končno je pozval vse navzoče, da gremo vsi na delo da v nedeljo 29. t. m. vsi glasujemo za listo Cufer — Planina. Osebna vest. Dosedanji poveljnik našega I. planinskega polka g. Mihajlo Lukič se je poslovil, kot poveljnik je prevzel posle dosedanji pomočnik g. polkovnik Ivan Markulj. Prvemu bodi izrečena zahvala za njegovo pomoč javnosti, posebno obrtništvu, drugemu pa naš iskren pozdrav. Praznik katoliške mladine bo 8. decembra. Ta dan bo sledeči spored: ob pol 8. uri zjutraj zbirališče v Društvenem domu, kjer se ob 8. uri izroči mladini prosvetnega društva stari mladinski prapor. Nato slovesen vhod v župno cerkev k sv. maši, med katero bo skupno sv. obhajilo. Po sv. maši se vrne sprevod v društvo, kjer ima nagovor društveni podpredsednik. Zvečer priredi mladina akademijo v Društvenem domu, pri kateri ima slavnostni nagovor naš priljubljeni g. prof. Filip Trčelj. Staremu praporu pripnn svoje trakove: starešinstvo, dekleta in fantje. Ta dan je tvoj mladina, zato stopi zopet na plan! Prireditveni odbor za prosvetne prireditve v 1. 1936 — 37 se je pretečeni teden organiziral v Kat. prosv. društvu. Pod pokroviteljstvom g. župnika Podbevlka so prevzeli vso skrb za delo in organizacijo pod predsedstvom g. Planine sledeči: kot predsednikov namestnik g. Kmetic Lojze, kot tajnik g. Klobovs Peter, blagajnik g. Cadež Joško, kot zastopnik K. P. D. g. Vovk Jože, zastopnik mladine g. Finžgar Franc, in kot odborniki gg. Šubic Anton, Tavčar Jernej, Trdina Janko in Oblak Jože. Prav puzno bomo zasledovali njihovo delo in jih v vsem podpirali, ker želimo, da tudi v prosvetnem oziru Šk. Loka napreduje. Iskreno pozdravljamo naše poznane organizatorje. Kino Društveni dom pripravlja za 6. in 7. za posetnike iznenadenje. Vršilo se bo žrebanje. Natančneje bo povedano na kino vabilih. Opozarjamo na to! ŠENČUR Nujna potreba gradnje novega šolskega poslopja. Svoječasno smo že poročali v našem listu o nevzdržnem stanju razmer na naši šoli, ki glusno kriče po definitivni ureditvi. Šolski prostori narodne šole v Šenčurju so že davno postali pretesni in^-premajhni in absolutno ne odgovarjajo številu šolarjev. Treba je vedeti, da imamo blizu 300 šoloobveznih o-trok in to domačih ter iz Srednje vasi, kateri tudi pohajajo v našo šolo. Sedaj sta pri 4 raz. na razpolago le dve učilnici. Ena učna soba za ponnvljalni razred pa je že nad dve leti v pritlični sobi tukajšnje kaplanije, ki jo je g. župnik dragovoljno začasno odstopil v blagor in korist naši mladini. Krajevni šolski odbor v Šenčurju je 1. 1932 zaprosil za komisijski ogled in obravnavo radi preskrbe zadostnih šolskih prostorov za o-snovno šolo v Šenčurju. Ogled se je vršil dne 27. septembra istega leta. Predmet ogleda in obravnave je bil: izbira stavbišča, določitev stavbnega programa in porazdelitev (kritje) stroškov,— Pripominjamo, da je do sedaj krajevni šolski odbor izbiral tale stavbišča s pare št. 198, last Vidmarja Janeza, Šenčur 120; pare. št. 405 in 408, last Bobnar Marije, Šenčur 114; pare. št. 503, last Vidmar Albina, Šenčur 94; pare. št. 769/1, takrat last Sokolskega društva in sedaj last g. Franca Rabiča, (vse v d. v. Š.) Ne vemo, kje so gg. določili mesto zgradbe novega šolskega poslopja. Vemo samo, da se ta zadeva odlaša od leta do leta, dasi je nujna potreba preskrbe šolskih prostorov in stanovanj za osnovno šolo v Šenčurju dosegla višek. Vsem je znano, na koliko zaprek in o-vir je v zadnjih letih naletela namera, da se zgradi novo moderno šolsko poslopje, ki bi odgovarjalo potrebam sedanjega časa. Da se to končno srečno prebrede. je res treba pravega križevega pota. Šele zadnji čas slišimo od merodajne strani, da problem postavitve nove lepe osnovne šole v Šenčurju postaja stvarnost. Naj bi gradnja novega šolskega poslopja v Šenčurju prešla v odločilni stadij začetnega dela. da bi se čimprej ko mogoče dvignila nova stavba v čast in pon >s narodu slovenskemu in v korist naši mladini, ki je temelj in geto 94k>m* pri nakupu naših površnikov. Vsak površnik ima svojo 100°/o vrednost. Izvolite prepričati se tudi Vi, milostljiva, o kakovosti in dovršenosti našega kroja. upanje boljše bodočnosti našega naroda in Mimogrede . . . Rubriko „Stražišče v Gorenj- naše domovine. To je skupna zahteva ljudstva cu čitamo v Šenčurju z veliko pozornostjo, zainteresiranih vasi, ki se ne more več zado- Zadnji dopis z dne 14. nov. je nekega šenčur- voljiti s tesnim in slabim sedanjim šolskim skege „bohema" tako navdušil, da je začel pi- prostoroin, ker je postal neprikladen za po. sati izvirno tragikomedijo v dveh dejanjih: učevanje. Šenčur ima pravico, da to odločno ..Kako se pridobi in zopet izgubi županski zahteva! stolček." Naši izseljenci v severo-vzhodni Franciji Imel bi še marsikaj povedat o verskem življenju izseljencev. Mnogo dobrega a tudi slabega. Pa si raje oglejmo še socialno stanje naših ljudi. Od zadnjih štrajkov se je položaj delavcev močno poslabšal. Zaslužijo od 30 do 30 frankov, s čimer se da skromno živeti. Delo v železnih rudnikih pa je zelo naporno in nevarno. Slovenci smo že od doma navajeni na garanje, zato je slovenski delavec tu iskan in cenjen — dokler je zdrav, da spravi na šiht iz jame od 15 do 20 ton rude. Zanimivo je, da je Hrvatov po železnih rudnikih prav malo. Držijo se raje tovaren in gozdnih del čeprav se manj zasluži. Eden mi je dejal pred krutkim: „Bom gledal, na najdem delo v fa-briki. Če zaslužim po 20 frankov, imam raje, kakor pa če jih tu imam po 30 na šiht " Za slučaj bolezni ali poškodbe pri delu dobivajo polovico plače poleg brezplačnih zdravil in zdravniške oskrbe. Žena in otroci morajo zdravniški pregled in zdravila plačati, mislim pa, da le polovico. Opaža se, da zdravniki gledajo bolj na korist rudnika in bolniške blagajne, kakor pa v korist delavca. Za vsakovrstne bolezni, se dajejo vsem enaka zdravila: škatla bonbonov zoper kašelj, zavitek čaja ali kaj podobnega. Povsod ima zdruvnik bolniške blagajne kako specinliteto, ki naj bo zdravilo za vse. Najbolje se še delavec pozdravi, če ga pustijo tako dolgo doma. da se odpočije. Pogosto pa zdravnik spozna bolnika prehitro za zdravega. Pritožba ne pomaga. Dobiš odgovor: Ne morem pomagati. Iščite lažje delo. Na rudniku, pa pruvijo: Lahkega dela nimamo, mi blok (to je v jamo) ali pa pojdite k zdravniku, da ste bolni. Podobna je težava, kadar je delavec za delo nesposoben vsled bolezni ali poškodbe. Imajo že kar izgrajen in dobro premišljen sistem kako kljub jasnim pravicam ujeti delavca v paragrafih, ali ga pa oškodovati vsaj z zavlačevanjem, preden se mu izplača majhna renta. Za nesposobnost vsled bolezni se izplačuje jako neznatna podpora, trajno ali začasno, kakor je bolezen. Navadno taki odrinejo domov, kjer bi za silo še živeli, toda je zopet težava v tem, ker ima naša država tozadevne pogodbe, kakor jo imajo drugi narodi. Izplačajo ga za tri leta in je odpravljen. Boljše je, ako koga poškoduje pri delu. Izplačujejo mu večjo rento, mora se pa seveda vsaj eno leto boriti do tretje instance, predno doseže pravično odmero. Ta renta se pošilja tudi v Jugoslavijo. Zato vsakemu najbolje kaže oditi domov, kjer se bolj poceni živi. Niso redki slučaji, da delavca v jami do smrti potolče. Hudo je za družino, ki izgubi red-nika pa obenem tudi v toliko sreča, ker v tem slučaju toliko dobiva, da v Jugoslaviji lahko brez težav živi. Družinski očetje prejemajo poleg svoje plače; še družinske doklade. Pri številni družini znašajo doklade skoro toliko, kakor očetov zaslužek. Francozi precej skrbe za številne družine, kakor vidite. Vsako leto tudi prirejajo šole in občine materinski dan. Na taki prireditvi vedno odlikujejo matere številnih družin. Inozcmci imajo v primeri z domačini precej številne družine in mnogo naših mater bi dobilo tako odlikovanje, če bi jih delili tudi inozemskim in ne samo fruncoskim materam. V industrijskih krujih se prav pogosti zgodi. da morajo francoski učitelji poučevali jugoslovanske, poljske in italijanske otroke a le prav malenkosten odstotek francoskih. Naše matere sicer na odlikovanja dosti ne dajo, še nerodno bi se jim zdelo, a so zato tembolj vesele družinskih doklad, ki jih dobivajo. Nekatere občine dajejo številnim in revnim družinam še posebne podpore v obliki prehrane: mleko, kruh, obleka, dobivajo pa to podporo le domačini. Družina s tremi otroki je namreč oproščena državnega davka na dohodke. Zato pa morajo primanjkljaj na davkih nadomestiti samski in poročeni brez otrok, na ta način, da k normalnemu davku doplačajo še 40 procentov. Tudi duhovnike štejejo davkarije k samskim brez otrok. Nič kaj z veseljem ne plačam še tistih procentov za nameček, pa se končno potolažim z mislijo, da je davek pravičen. Kadar otroci dorastejo, tedaj so starši v v skrbeh, kam z otrokom, fantom ali dekletom. Služba bi se dobila hitro, ker teh ne manjka in tudi plača bi ne bila preslaba, a so vmes francoski predpisi, ki kar se da zavirajo inozemce jemati v službe. Strožje in manj strogo izvajanje je odvisno od vsakokratnega režima in njegove socialne politike. Kakor je zaenkrat se dajo ti predpisi prebroditi brez posebnih težav, ker francoska dekleta služit ne gredo rada, za fanta se pa služba dobi no rudniku, pri kmetu ali ga dado izučit kake obrti. Zaradi težav, ki jih imajo starši, ko je treba otroka spraviti do kruha, skušajo dobiti francosko državljanstvo, ker potem vse sitnosti odpadejo. Otroka, rojenegu v Franciji, brez posebnih formalnosti vsak čas lahko vpišejo za Francoza, drugače pa zlasti radi sprejmejo za svoje državljane družine z mnogimi fanti. Deklet imajo Francozi dovolj in družine z dekleii neradi naturalizirajo. Sicer pa nič hudega, kadar dekle odraste že dobi kakega Francoza, da se z njim poroči in s tem na lahek način naturalizira. Mlajši rod je pod tem vidikom za slovenski narod pravzaprav zgubljen. Komaj malo doraste se raztepe na razne strani, zlasti v Paris, Nancy, Metz in druge večje kraje. V tujem jezikovnem tnerju se hitro asimilirajo. Le če so bili straši zelo narodno zavedni in so znali nekaj te zavesti vcepiti svojim otrokom, jim pišejo otroci iz služb v slovenskem jeziku, sicer pa kar po francosko. Potem morajo pa mlajši doma tolmačiti očetu in materi, kaj jim pišeta sin ali hči. V dobro mlajšemu, že skoro francoskemu rodu pa ne smem zamolčati, da se po večini ne sramujejo, da so njihovi starši Jogoslovani in se za Jugoslavijo tudi zanimajo. Hotel bi, da bi bila vsa naša mladina takšna, kakor je bila tista italijanska natakarica, ki je ob neki priliki servirala v boljši restavraciji v Metzu večji jugoslovanski družbi. Posluša naše govorjenje in nazadnje vpraša, če smo Poljaki. Nato pa še nekdo od družbe zastavi vprašenje. če je ona Poljakinja. „Ne, sem Francozinja, moji starši so pa Italijani." Potemtakem ste naturalizirana, je bil naš odgovor. „Da, odvrne pa kljub temu Italijanka vedno ostanem." Kar videlo se ji je s kakšnim ponosom je zadnje besede povdarila. Tako zavedna jugoslovanska mladina bi bila tudi nam v čast in ponos. Kaj nnj še omenim, kar naj bi spadalo v poglavje: socialne razmere izseljencev. So še nekatere malenkosti. Na primer, da stanujejo v precej čednih delavskih hišah. Hiše so od rudnika in delavci plačujejo prav majhno najemnino, ki je trikrat manjša od najemnine za enako stanovanje pri zasebniku. (Konec prihodnjič.) Na Angleškem dvoru!, je razlika štirih sekund ali ura kupljena pri B. Rangus-u v Kranju je točna. Zato kupujte ure, zlatnino, srebrnino, jedilno orodje, kristal, očala itd. itd. le pri zlatar in ki Vam tudi vsa popravila strokovno pod garancijo izvrši, kakor ure, zlatnino, očala itd. Kupujem staro zluto, srebro ih starinske predmete. Sprejemam vso poprtvila nalivnih peres. sodni cenilec v Kranj-u STRAN 4 Prepričajte se!!! važno 11! Gotovo že premišljujete, kje bi kupili Miklavževa darila manufakturnih in modnih stvari? Najcenejše edino le pri »GORENJEC« !!¡;¡¡!¡¡!l!¡!!¡¡!f¡íli¡IIB 11 Bajže Ijnu" na Roženvenskem klancu v KRANJ-u Pri nas najdete veliko izbiro manufakturnega in modnega blaga, kakor moškega in dam-skega perila v odlični kvaliteti, ter kar je najvažnejše, po skrajno nizkih cenah. Pravkar dospela pošiljka raznih Miklavževih daril. Ogled nakupa brezobvezert E Tudi Ti se prepričaj o dobri kapljici, ki ti jo nudi novo o-tvorjeni^Buffet pri Stankotu". Vina vseh vrst in razna jedila se dobe vedno najboljša le v mojem lokalu. Za obilen obisk se toplo priporoča Stanko Kapušin KRANJ - Prešernova ulica m Poziv kmečkim dolžnikom Podpisnnu združenja denarnih zavodov v Dravski banovini pozivajo v imenu vseli pri njih včlanjenih denarnih zavodov vse kmečke dolžnike, ki mislijo, da jim gre zaščita po Uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov z dne, 25. 9, 1936. da čimprejo predlože svojim zavodom — upnikom nova potrdila o tem. da so kmetje v smislu nove uredbe in pravilnika, ker drugače denarni zavodi ne morejo obračunati njihovih dolgov in jih izročiti Privilegirani a. grarni banki. V zvezi s tem odkljanjajo denarni zavodi vsako odgovornost, če ne bodo mogli pravilno in pravočasno obračunati kmečkih dolgov zaradi pomanjkanja podatkov, katere jim morajo nuditi občinska potrdila. Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini. Ljubljana Zadružna zveza Ljubljana. Zveza jugoslovanskih hranilnic. Ljubljana. Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana. Kmetijstvo Za poživljanje pridelovanja travniških in deteljnih semen ter za poživljenje krožkov travnih semenarjev se bo vršilo na Stari Pošti v Kranju v ponedeljek 23. t. m. ob 1. uri pop. zborovanje in prosi razgovor. Poročala bodeta kmet. Teferent Wernig in travni semenar Pod-peskar iz Kokrice. Na sestanku oz. zborovanju so dobrodošli vsi poljedelci, ki se zanimajo za pridelovanje travnih semen. Socialisti v udruženi opoziciji. Socialisti imajo novo himno: Danes tukaj jutri tam! Sami ne vedo, kod in kam! Dovolj, da vodje imajo hram! Delavec naj ostane sam! V. j sociji. ali vas ni sram? Zagovornik ljudske fronte dr Kulovec se je zopet ojunačil in je napravil korak naprej ter posta! odličen zagovornik ljudske fronte. Le naj gre tako naprej, ho daleč prišel! Kaj se bo zgodilo, ko pade Mndrid? Na tleh bo. Na lovu. Veliki diplomati, ki hodijo iz države v državo, se povsod udeležujejo lova. Za nimivo je pri tem to. da se doma bahajo, kako so vjeli drugega! Smola z restavracije. Na Dunaju večkrat poskušajo sezidati neko habsburško restavracijo pa vedno kdo pride, da jim jo sproti podere. Ženini in neveste! Tudi Vi se boste kesali, če se ne boste fotografirali na tako slavnostni dan, ker edinole lepa fotografija Vam bo v trajen spomin, katero dobite pri fotograf -JUG- Kranj (Sedaj nasproti Savnika). Pridem tudi na dom brez poviška cene! Kakor mnogi želite tudi Vi dobro in ceneno kupiti, kaj ne? poizkusite pri P. Majdič JVIerkur" - Kranj Če hočete biti dobro in poceni oblečeni in imeti zimske plašče, kakor tudi vse damske obleke po najnovejši modi. fini izdelavi in kroju kupite le v trgovini Angela Levičnik KRANJ - pri „Gorenjki" Nadalje imam na zalogi otroške oblekce, predpasnike in vse ostale potrebščine po konkurenčnih cenah. Naznanjam vsem klavcem kakor tudi ostalim interesentom, da sem kakor prejšnja leta tudi letos kupec za vsako množino svinjskih in ostalih kož, po najvišjih dnevnih cenah. R. BATI8TIČ Strnžišče — Kranj Kože prevzemam tudi v Kranju, Kosovska c. 38 poleg klavnice. Jur' s pušo Politiki se šalijo. Pretekli teden je bil Zagreb popiišče političnih šal. Najprej je prišel v Zagreb notranji minister g. dr. Anton Korošec, ki je povedal, da je Zagreba vesel, ker je lepo vreme in da on ni kakor mesec, ki bi se iz-preminjul nad Zagrebom. Nekaj dni nato je čudežno izpregovoril Maček na vprašanje novinarjev, kuj je novega ter jih je \ prašal, če znajo molčati. In ko so mu povedali, da znajo, je odgovoril, da 00 tudi zna. Nihče ni razumel tega. jaz pa razumem, saj sta bila obndva zelo dobre volje, kakor je dobre volje maček V mesečini. In kot tretji sem vesel jaz. ko vidim, da se večkrat zgodi kot pri mojem rešetu, da iz šale nastane resnica. Miklavževe volitve. Mnogi se zgražajo, zakaj je vlada dovolila, da bodo v gotovih občinah 6. decembra volitve, ko je to vendar Miklavžev dan. Jaz pa to stvar razumem. V nekaterih občinah bodo izvolili Miklavža, drugod pa par. keljna. In to razliko med občinami hoče vlada pokazati ljudem, da bodo vedeli se tudi \ politiki varovati purkelina! Kaj se godi v slovenski JNS? Tako se vprašujejo nekateri. Jaz pa jim povem, da nič, ker slovenske JNS sploh ni! Pa je sumu jugoslovanska. No, pa kaj se godi v jugoslovanski JNS? Nastaja slovensku, hrvaška in srbska JNS. No, in kam spada dr. Krämer? Dr. Kratner spada ven! Ribnikar ui več v JNS? JNS ne. more več v kalnem ribariti, zato ni več potreben! Kaj pa Pur? Krämer zastonj kliče: Ptic. P ne, Puc? lil H L I OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se olaču 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otnmane, divane, modroce in vsa v to .stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetni k, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Proda se mala hišica. Poizve se v Stru-ževem 44. Premog, drva, koks vseh vrst in najboljše kakovosti dobavlja promptno in po najugodnejših cenah nova tvrdka Dom. Čebin podružnica Kranj Vidovdanska cesta — Telefon št. 14. Dežnike lastnega izdelka vseh vrst dobite sumo pri dežnikarju Jenko Alojziju KRANJ poleg trgovine g. Jazbeca Popravila se sprejemajo, izvršujem jih točno in solidno po najnižji ceni. Popolnoma novo konjsko opremo poceni prodam. Veternik Andrej, Zalog 4 p. Golnik. Meblirana soba z dvema posteljema se odda solidnim osebam. Poizve se v u-pravi lista. Tri parcele se prodajo poleg glavne ceste, elektrike in vode. Poizve se Cirči-če št. 7. Prikrojevalka in šivilja moškega perila ter po možnosti vešča stroja gumbov in gumbnic dobi takoj službo. Ponudbe pod „ Prikrojevalka" na upravo lista. VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinnrni v Ljubljani Fran-kopanska ui. 11. (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kran J". 254^451343173^429^667^4077927238^013^5163442954238^24^508^^^^408077^673449^309037^^^7^7543^^0^73 48^16^0403057^689^12^^89231265^7334^3708^^4376130774361222434033961^01072413355^4520^517313965^^ -%%4O 999999999999999999999999999999999999999999999999999999972