■JHejon *t. 74. Ponamna Mernika 10 h. p« f«itl jr«ij»ai*n: u 4>\ , oO , mesec , 2,20, . (iprnvnlMwu prajaman ta talci leto nspr«j 20 K —^ pol Ifita 0 10 , — • »rt , . \."» Z* pošiljanje na dom 20 h na mcwc, Političen list za slovenski narod. Naročnina in iriaerrte sprejema uprttvniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve o lice 8t. 2. Rskoplal se De vračajo, neiraiikovitna pisma na viprojtmajo. tlrsdniitvo je v Seme-niSlih ulicah fit. 2.1., 17 Ishsja vsak dan, iivzeinsi nedelje in prazniku, ob po" 6. uri popoldne. Ste v. 1 V Ljubljani, v četrtek 2. januvarija 1902. Letnik XXX. Sestanek krščcinsko-misSečegci učiteljstva Krščansko misleče učiteljetvo so je so-šlo pretekla dva dni v Ljubljani v častnem Številu. Sestanek je pokazal, da vrste krščansko mislečega učiteljstva naraščajo, in da to gibanje venolo napreduje kljub vsem napadom nasprotnikov. Prišlo jo na shod lepo število učiteljev in učitelji« od vseh strani slovensko domovine. Mnogobrojna je bila udeležba v nedeljo pri zabavnem večeru v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Dvorana je bila natlačeno polna učiteljstva in pa občinstva, ki je prišlo počastit slovensko učiteljstvo. Po nekaterih umetniško prednašanih točkah »Meščanske godbe« dvignil se jo predsednik »Slomškove zveze«, gospod deželni poslanec Fran Jaklič, ki je pozdravil vso navzoče. Vesel sem nocoj, dejal je govornik, pred večerom drugega občnega zbora »Slomškovo zveze«, vesel sem tem bolj, ko vidim tukaj zbrano toliko in tako častiti družbo, ki jo prihitela iz vseh krajev in iz vseh stanov v to dvorano, da so poveseii in pozabava v družbi krščansko mislečega slovenskega učiteljstva, ki je prišlo že danes v Ljubljano. V tej radosti, ko vidim, da krščansko misleče Blovensko učiteljstvo r;i tako osamljeno, kakor si žele mnogi, pozdravljam v prvi vrsti Vas, gospodje poslanci. (Viharno ploskanje.) Vaša navzočnost sv-doči, da cenite deiovai.jo UrSi^ansko mislp^eer.i učiteljstva, da hočete podpirati s svojega visokega mesta naše delovanje, da hočete uva-ževati tudi naše gmotne težnje, ker veste, da le učiteljstvo, katero je prosto najhujših gmotnih skrbi, se more z vso vnemo, z vso ljubeznijo in nerazdelno žrtvovati svojemu svetemu zvanju, pripeljati narod, katerega zastopate Vi, do časno iti večne sreče. Pozdravljam slovensko meščanstvo našega središča, našo bele Ljubljane. Krščanska misel, potisnjena nekdaj po mestih v kot, osvaja si polagoma srca meščanov. Vi sto prihiteli v našo sredo, ker Vas je prignalo srčno hrepenenje iu želja, da bi že skoraj zavladala krščanska misel med učiteljstvom, kc^ _ prepričani, da lo učiteljem krščanskega mišljenja in življenja morete brez strahu zaupati svojo nado, svoje najdražje, svojo deco. Pozdravljeni tudi Vi, slovenski delavci! Prišli ste, kot bratje k bratom, da si stisnemo po bratovski roke, delavci Vi in delavci mi. Pri težkem delu po delavnicah in tvornicah, sredi neprestanega boja za vsakdanji kruh, ste si ohranili srca čista in živo krščansko zavest, ki daje smer Vašemu javnemu delovanj. Kar čutite v srcu, ko želite svojim otrokom krščanskih učiteljev in vzgo|iteljev, to povejte tudi javno. Združite zahtevo po krščanskem učiteljstvu z jed-nakimi zahtevami drugih stanov, zanesite to zahtevo med delavsko maso, pa boste videli, k»ko hitro bode kri in meso ideja krščanske šole in krščanskega učiteljstva; a mi slovenski učitelji bomo tem pogumnejši i 'll vz'rajnejši, ko se bomo mogli v neenaki borbi z nasprotnikom opirati na vas. In ti mladina I Ti nadepolno krščansko di-Jaštvo! Pozdravljeni! Ko bosto zavzeli po svojih študijah odlična mesta po naši domovini, ostanite zvesti tej ideji, ki vas je pri-Peljftla nocoj v našo sredo, ideji krščanski. Spoznali ste brezversko nevarnost, ki obdaja po šolah mladega človeka, skusili ste, kako težko si ohrani mladenič krščanske idejale neoskrunjene, zato glejte, da boste pospeševali po svojih močeh stremljenje ljudstva za krščansko šolo in vzgojo. Pozdravljam ča-atito duhovščino! Med nami ne sme biti boja in mržnje. Odkritosrčno spoštovanje in ljubezen naj združuje oba stanova k slož nomu in vBpešnemu delu! Pozdravljam vse, ki ste tukaj. Iz dna srca pa pozdravljam stanovske brata in sestre, latere je pri vela živa stanovska in krščanska zavest v belo Liubljano od vseh krajev slovenske zemlje. Prihiteli ste iz zelenega Stajerja, celo od daljno ogerske meje, iz lepe, a za našo somišljenike vroče goriške dežele, iz Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, pa tudi z vročih tal ljubljanskih, kar moram povdarjati, da pokažem, da še živi slovensko učiteljstvo, ki si je ohranilo krščanske vzore še čiste, ki za temi vzori ne hrepeni samo v zavetji svojo sobice, ampak hoče za dosego teh vzorov tudi javno delovati v blagor slovenskega rodu in v strah njegovih nasprotnikov. Vi bratje in sestro! Morda ste se s strahom napravljali na pet, morda ste so čutili osamljene v borbi; sedaj upam, da vidite, da je bil vaš strah nepotreben, da sedaj čutite, da ima slovensko krščansko misleče učiteljstvo pri svojem stremljenji najtrdnejšo z a -slombo v vseh vrstah i n s t a -novi h slovenskega ljudstva. — Ta zavest naj tolaži naše starejše tovariše, ki so hodili doslej po tej poli, a so morda mislili, da so sami, šo enkrat naj jim za-žare oči svetega ognja in navdušenja, ozirajo naj so na mladino in ji kličejo: Za nami! A mladi rod naj zajema v spoznanju, da nismo osamljeni, moč in vztrajnost za neizogibno borbo. Boj bo sicer hud, a gotovo je, da ne brezvspešen, da bodemo gotovo zmagali. Pokojni ar. Lampo mi je nekoč, ko sem bil vos obupan in potrt, rekel: Naprej do zmage, naprej, per aspera ad astra! — Bratje in sestre, pogum! — Per aspera ad astra ! (Dolgotrajno, burno odobravanje in klici: Živio Jaklič! Slava krščansko mislečemu učiteljstvu !) V imenu katoliškega društva slovenskih učiteljic na Primorskem, pa tudi v imenu ravnatelja ženskega izobraževalisča goriškega in člena primorskega šolskega sveta gosp. Štefana K r i ž n i č a je želela učiteljica gdč. \V e i -d i c h pl. II o 1 z i n g e r nadepolnemu otroku »Slomškove zvezo« pa tudi ljubljanski ma teri »Slomškovi zvezi«, da bi pospeševala napredek v katoliškem smislu, kateri edini zamore osrečiti in povzdigniti častivredni učiteljski stan. Nadučitolj g. Vauda iz Veržeja pri Ljutomeru je dejal, da ga je privel v Ljubljano poseben povod od nevarne periierije. Povdarjai je, da jo nevarnost isfcotako silna tudi v središču. Pravočasno so moramo ustaviti nevarnosti, dokler je še čas. Fino je ironiziral tiste, ki bodo končno v nasprotnem mu gibanju spoznali, da so si pete požgali. Vspodbudno pojdimo naprej, se bolj odločni, nego doslej, in naj nas tudi v tiskarskem črnilu malo počrnijo. Nič ne de! Prenesli bemo to, kakor smo prenesli žo marsikaj. In če me bo kdo vprašal, pravi govornik, kako jo bilo, dejal mu bom: »Tiskarsko črnilo šc vso premalo pove, so hujše je! Prepričal bo jo, da je res, kar piše o razkolu naše časopisje, a da bi prišel čas, ko se bodo našo vrste tako pomnožile, tla ne bo razdora mod učiteljstvom in duhovščino, na to dobo napije«. Predsednik »Meščanskega kluba« gosp. Ledenik je nazdravljal imenom krščansko mislečega meščanstva krščansko mislečemu učiteljstvu : Obilo dobtega sadu na narodno gospodarskem in socijalno političnem polju rodila sta I. in II slov. kat. shod. A jedna najlepših in najvažnejših posledic na teh shodih storjenih sklepov in resolucij je »Slomšekova zveza«, združenje našega katoliško mislečega učiteljstva v zvezo, kateri namen je, vzgojiti našo mladino v duhu prvega slovenskega šolnika, ne le v narodnem, temveč tudi |v pravem katoliškem duhu, po nazorih, kateri so bili odobreni na najvišjem mestu s tem, da je še celo presvilli naš prestolonaslednik blagovolil prevzeti pokroviteljstvo katoliško mislečega učiteljstva. Ni moj namen in poklic, obširneje govoriti o preveliki važnosti vzgoje mladine in o neovrgljivi resnici, da je človek navadno produkt v mladosti vcepljenih mu nazorov. Zato tudi naš krščansko misleči narod v obče, posebno pa šo naše krščansko mislečo meščanstvo, ki jo zastopano po tu navzočih članih »Meščanskega kluba«, z veseljem pozdravlja »Slomškovo zvezo«. Saj z mirno vestjo prepuščamo vzgojo svojo dece učiteljstvu, ki nam je porok, da jo bode vzgojilo v katoliškem duhu, učiteljstvu, ki smatra katoliško vero kot trden temelj , na katerega mora biti postavljena vzgoja in izobrazba naroda. Zatoraj dvignem v imenu katoliško mislečega meščanstva čašo v prospeh in procvitanjo »Slomšekove zveze«. C. kr. učitelj Vogelnik jo imenom idrijske podružnice »Slomškove zveze« povdarjai, da bo »Slomšekova zveza« zmagoslavno prodirala, oklepajoč se večnih zmagoslavnih resnic. Dokler bo naš narod veren, toliko časa se mu ni bati za obstanek, ko bo pa izgubil vero, postal bo podlaga tujčevi peti. Dva faktorja pri vzgoji naroda sta duhovnik in učitelj, in blagor občini, v kateri ta dva faktorja delujeta združeno! Velika masa naroda je z nami, in sedaj se vidi tudi, da se nam pridružuje inteligenca, ki misli krščanski. Ne strašimo se torej boja. Brez boja ni zmage! G. nadučitelj G e n č i č s Kojskega je govoril imenom goriške podružnice in povdarjai, da je del učiteljstva zašel na pota, ki ne koristijo ne učiteljstvu, ne narodu. Tedaj pa ste se oglasili Vi vrli, prvoboritelji, in zaklicali ste: Do tukaj in ne naprej ! o ponosom zrete lahko na svoja prizadevanja. Vaša in naša trdnjava stoji trdno ! V verigah terorizma je šo mnogo učiteljstva, a po mišljenju jo velika večina z nami. Lo boječnost jih drži nazaj. Ko bodo videli, da niso nobenega izmed nas obesili, pokazali bodo svoje pravo prepričanje. Besedo je dobil na to poslanec dr Šu-steršič, ki jo bil kakor vsi poslanci, že pri vstopu v dvorano gromovito pozdravljen. Dr. Šusteršič jo izjavil, da pozdravlja zbrano učiteljstvo v imenu katoliško - narodnih državnih in deželnih poslancev, katoliško narodne stranke in »Slovanskega centra«. V znamenju krščanske in narodne šole, narodne šole v pravem pomenu besede, zbralo se je tohko odličnega občinstva v tej dvorani. Tudi v imenu ogromne večino sloven- skega ljudstva prisrčno pozdravlja tiste junake in junakinje, ki so v današnjih razmerah pogumno držo načela, da veljaj krščanstvo v narodni šoli. Prepričani naj bodo, da imajo maso ljudstva za seboj. Oni so narodni, one so narodne v vzvišenem pomenu besedo, oni pa, ki hočejo pozitivno krščanstvo vreči iz šolo, so sovražniki in i z d a j i o e svojega naroda On ostane prt nekdanji svoji trditvi, da tista šola, katero jo narodu dal liberalizem, jo in ostane prokletstvo za narod. Narod zahteva od šole, da mu vzgaja otroke v duhu, ki veje med stariši in mod narodom. Kot verne pošilja narod svoje otruke v šolo, in verne jih hoče imeti nazaj ! Tako misli slovensko katoliško ljudsvo, tako misli ves narod slovenski! Gospe, gospodične in gospodje, ako tudi imato veliko prestajati, bodri naj Vas zavest, da slovensko ljudstvo deiovanje Vaše blagoslavlja! V Vašem taboru stoji slovensko ljudstvo. Zadnjo volitve so pokazale, kakih učitaljov si ljudstvo žoli in kakšnih no mara. Govornik razpravlja potem učiteljske kandidature, s katerimi je narodno napredna stranka pokazala »v dejanju« svojo ljubezen do učiteljstva, ker jo kandidirala v takih krajih učitelje, o katerih jo vsakdo vedel, da bodo propadli. Manikdo naprednih učiteljev že in camera cariiatis premišljuje, kako jo liberalna stranka imela za norca učiteljstvo. Govornik kliče krščansko mislečemu učiteljstvu: Trnjevo pot ima, kdor Be bori za načela! A to pot stalnih načel hodite tako pogumno in nevBtrašeno, kakor ste jo nastopili! Vaše vrste se bodo vedno množile, na konci tega pota pa sa blišči sveti/ križ, kot znamenje gotove zmage! / Burno odobravanje vsega občinstva je kazalo, da je dr. Šusteršič zadel pravo. O nadaljnih govorih poročamo jutri. Vrešenski dogodki in naši Poljaki. Odsek, ki je bil izvoljen iz vseh poljskih strank deželnega zbora gališkega, da bi sa posvetoval o korakih, ki naj bo store z ozirom na dogodke v Vrešnu, je prišel do sklepa, da ne bi bito v interesu Poljakov, ako bi se s strastno razpravo v deželnem zboru o vrešenski aferi na zunaj in znotraj že itak silno razburjeno javno mnenje raz-borjalo še bolj. Užaljenemu narodnemu čutu poljskega naroda so jo itak dalo dovolj izraza b tozadevno razpravo pred forumom Evrope, v državnem zboru dunajskem, in bi bila taka razprava v kakem deželnem zboru le problematične vrednosti. Na drugo stran pa bi se krivo tolmačilo, ako bi dež. zbor gališki, kjer eo Poljaki v večini, molče prešel preko te afere, ki se ne tičo samo vseh Poljakov, temveč vsega humanno čutečega človeštva. Odsek sedmoriceje radi tega sklenil, da se poda v zbornici proklamaeija, ki izjavi popolno soglasje deželnega zbora gališkega a tozadevnim nastopom poljskega kluba v državnem zboru dunajskem. — No, poljski klub pač ne bo nikdar ničesar ukrenil, kar bi no bilo po volji vladi. Szellov novoletni govor. Vodstvo ogrsko liberalne stranke se je včeraj z vodjo Pudmanizkim na čelu poklonilo ministerskemu predsedniku Szellu, da mu izrazi svoja voščila k novemu letu in ga zagotovi svojega neomejenega zaupanja. Szellov odgovor na to čestitko je bil zelo obširen. Pričel ga jo s proslav- ljanjem liberalizma. Omenjajo j zmage pri zadnjih državnozborskih volitvah je namreč izrazil željo, naj bi zastava liberalizma vedno vodila do zmage. Liberalizem je bronasta podlaga, na kateri se more razvijati enotna Ogrska. — Potem je prešel Szell na gospodarski položaj ter se posebno pečal z razmerjem mej obema državnima polovicama, ki se mora rešiti in pojasniti v najkrajšem času. Toda rešitvi se stavijo mnogovrstne zapreke od — avstrijske strani, kjer ovirajo delo skrajno nezdravo razmere radi narodnostnih prepirov. Izvedba carinskega tarifa je povsodi težavna, posebno pa še v naši monarhiji, kjer se mora doseči edinost mej dvema carinskima ozeml|ima. No, Mažari se ničesar ne boje. Postopali bodo strogo v smislu obstoječih zakonov in ne bodo niti za las odstopili od svojih zahtev. 12. ura je odbila, kalendarij mejnarodnih trgovinskih pogodb poteka in naj\ečja odgovornost zadene onega, ki bi preprečil pravočasno rešitev te zadeve. Konečno je Szell še enkrat udaril na liberalno struno in pozival zastopnike liberalne stranke, naj vlado z vsemi silami podpirajo na sedanjem potu. Pri tem pa smejo biti zagotovljeni, da jim vlada ne odtegne svoje pomoči. Deputacija je seve vsa navdušena vsprejela Szellove besede in zadovoljna odšla. ltazpor mej Nemčijo in Venezuelo. Napete razmere v Venezueli so se sedaj omilile, ker so vladne čete po večjem delu udušile upor in pregnale vstaše čez kolumbijsko mejo. V bjju z ustaši si je pa venezut-lska vlada nakopala sovraštvo ali vsaj ostro nasprotatvo drugega faktorja, ki jej je lahko mnogo bolj nevaren, nego pa ustaši. Razpor je navstal mej Venezuelo in Nemčijo. Nemško cesarstvo ima ob venezuelskem obrežju nekaj nasdbin, pa tudi sicer biva mnogo Nemcev v ondotnih trgovinsko važnih mestih. Ti nemški podaniki so povodom zadnji ga boja mej vstaši in vladnimi četann naravno morali občutiti marsikako škodo katere povrnitev sedaj opravičeno zahtevajo od venezuelske vlade. Toda to bi ne bilo še najhuje, ko bi vhdne čete ne bile razdrle lep kos nemške železnice, ker sa jo vlada bala, da sa jo poslužijo vstaši. Za ta čin se hoče oficielna Nemčija maščevati in bo proti Venezueli postopala popolnoma tako, kakor pred nekaj časom Francija proti Turčiji. V ta namen bo s svojimi četami zasedla razne venezuelske carinske postaje, okler vlada ne plača zasebnikom za razno škodo 40 milijonov mark. Formalne vojske Nemčija ne bo napovedala, ker ve, da bi v tem slučaju zadela ob odtočen odpor od strani severoameriških zveznih držav. Predsednik Rooseveit je neki že sedaj izjavil, da mu je skrajno neljubo, če ne z državno silo iztirjujejo zasebni dolgovi, toda, ker se v tem slučaju Nemčiji res godi nekaka krivica, no bo nasprotoval začasnemu pritisku na Venezuelo. Vojna v Južni Afriki. Buri so izpustili angleške ujetnike, katere so ujeli v boju pri Tvveefonteinu. Pobrali so jim vso obleko in angleški junaki so morali korakati nazaj v angleška taborišča. Cuje sa, da angleški vojni svet ni več tako strasten proti Burom in da nekateri člani prihajajo počasi do prepričanja, da se z Buri vojna ne bo končala tako, kakor so Angleži prvotno mislili. Zmaga Devvetova pri Tweefonteinu je mnogo večja, kakor pa' poročajo Angleži. Buri so zaplenili tri topove, 67 municijskih voz, 2000 pušk in 115 provijantnih voz. Ubitih je bilo 240 Angležev, ujetih pa 390. Predsednik K r u g e r je v ponedeljek sjire-jel tajnega odposlanca v zadevi miru. Buri pravijo, da sklenejo mir samo pod naslednjimi pogoji: 1. Popolna neodvisnost in integriteta burskih držav. 2. Amnestija za ustaše v kapski koloniji. 3. Angleži morajo zopet sezidati porušeno farme. Dokler Angleška teh pogojev ne izpolni, je mir nemogoč. llazno. Podržavljenje severno zahodne železnice. Z Dunaja se poroča, da se hoče vlada v slučaju, da se par- 1 lamentaričiso reši nagodba z Ogersko, lotiti vprašanja o podržavljenju severno zahodne železnico. To bo nekaka koncesija za one poslansko kroge, ki so interesirani pri tej železnici. — V novem kazenskem zakonu so nekateri hoteli črtati smrtno kazen. Sedaj se poroča, da smrtna kazen ostane, a se nekoliko omeji na gotove zločine. — Novi srbski vojni minister. Sedanji srbski poslanik v Cetinju, podpolkovnik v srbskem generalnem štabu, Bazil Antonič je imenovan novim srbskim vojnim ministrom. — Potovanje kitajskega dvora v P e k i n. V Pekinu pričakujejo, da kitajski dvor 7. jan. t 1. odpotuje s posebnim vlakom iz Paotingfu, da se povrne v Pekin. — Preganjanje kristijanov na Kita j s k o m. V Ninghiafu v provinciji Kanau so umorili Kitajci nekega francoskega misijonarja in veliko kristijanov. — Ruščina o b 1 i g a t n i predmet v čeških k r e d n j i h šolah. V češkem dež. zboru je predlagal poslanec Šamanek, naj se v vse srednje šole s češkim učnim jezikom uvede obligatni pouk ruskega jezika. Razprava o tem predlogu se vrši v eni prihodnjih sej. — Protest mejnarod-nega socialistiškega odbora. Dne 30. m. m. jo v Bruslju zboroval mej-narodni sociaiistiški odbor, ki je mej drugim sklenil protest proti germanizaciji poljskih pokrajin in preti južnoafriški vojni. Zastopane ko bile pri tem posvetovanju Francija, Nemčija, Nizozemska, Anglija, poljski soci-alci, ameriške združene države in Argtn-tinija. Ljubljanski občinski svet. (Seja dno 31. dec. 1901). Vabilo k protestantom. Žup?.n v predsedstvenih naznanilih naznanja, da bo protestantska občina dne 6. januvarija praznovala 501etnico, odkar si jo zgradila cerkev. Zupan vabi obč. svetnike, naj se udeleže te sla vnesti. (!) Proračun mestne klavnice za . 1902 izkazuje 28 833 K 60 v. dohodkov in 46.436 K pokritja. Skhne se pozvati magistrat, naj predloži do prihodnjega oktobra proračun in načrte o razširjenju prašičjega hleva. Kot strokovnjak je v tej zadevi govoril obč. svetnik g. P r e d o v i C. Zakasneli proračun in pro-v i z o r i j. Imenom finančnega odseka poroča obč. svetnik Senekovič o dovolitvi provizorija, češ, da se deslej finančni odsek ni mogel baviti s proračunom za 1. 1902, ker ga župan še ni predložil. Zupan obljublja, da bo tekom meseca januvarja predložil o tem obč. svetu posebno tiskano poročilo. Obč. svet po tem poročilu dovoli, da se smejo za 2 meseca pobirati davki in priklade v isti visočini kot 1. 1901. Proračun mestnega loterijskega zaklada izkazuje prebitka 39.571 K 30 v., amortizačnega zaklada tega posojila pa 832 975 K 22 v. dohodkov in istoto-liko stroškov. Šolski služkinji na mestni nemški dekliški osemrazredntci so zvišali plačo na mesečnih 20 gld. Podeljene utanove. Štiri cesar Franc Jožefove ustanove po 100 kron za učence in učenke c. kr. mestne obrtne strokovne šole se se oddala R. Poljancu, Mariji Rihter, Ani Trampuš in K. Kušter. Proračun mostne elektrarno ra 1. 1902 izkazuje 5249 kron 21 v. prebitka. Pri števcih je bila lani 8601 žarnica, elektrika je gonila 39 motorjev, novih motorjev bo 25, od pavšalistov je proračunjen dohodek na 40.000 kron. Strošek za tok elek-triške železnice je najmanj 100 kron na dan. Zniža se cena za normalne števce, ki služijo največ 5 žarnicam z močjo 15 sveč, od 16 na 9 kron. Obč. svetnik Š u b i c želi, naj bi župan posredoval, da bi poštna uprava postavila po Ljubljani lepše teleg ržfske kole Po nasvetu direktorija mestne elektrarne se sklene naročiti za vso štiri kotle za svoto 1200 kron cevne zavarovalne ventile, ki omogočujejo večjo varnost osobja v elektrarni. Vihar na Silvestrov o. Občinski svetnik P 1 a n t a n predlaga, naj se o oddaji uradniških služb pri mestni elektrarni razpravljajr javni seji in ne v tajni. Župan heča \lati to z nič kaj veselim obrazom na glasovanje, in pravi, da so se osebne stvari doslej reševale vedno v tajni seji, a obč. svetnik Prosenc zahteva o tem besedo ter pravi, da je župan sam spravil svoj čas zadevo o službi mestnega knjigovodje v javno sejo, torej ni res, kar pravi župan. Gotovi obč. svetniki pridejo preparirani od izvestne strani k sejam. Dimnik, trdi g. Prosenc, je dal, še predno je prišel k seji, besedo, kako bo glasoval, in je dejal, da mora tako glasovati. Obč. svetnik L e n č e izjavi, da se obč. svetu ni treba bati javnih sej, a on bode glasoval proti javni seji. Župan Hri-b a r pravi na to, da se tudi od druge strani preparirajo obč. svetniki. Tako so obč. svetniki, ko so je šlo za večji donesek meščanski godbi, proti kateremu je on bil, ker je prepričan, da se meščanska godba ne da vzdržati, bili preparirani, predno so prišli k seji, da se zviša podpora. Zakaj bi se glede javnosti sej naredila izprememba? Ali je stvarna opozicija? (Obč. svetnik Plantan: Mislim da! Obč. svetnik Turk: Terorizirati se ne pustimo!) Obč. svetnik Prosenc ga po krivici napada. Obč. svet je svoj čas sklenil, da se razpravlja o osebnostih v tajni seji, in on jo ta sklep izvrševal. (Klici: Ne vedno!) Ako se obč. svet pridruži predlogu Plantanovemu, potem bode dal vse stvari taj nih sej v javno sejo. Obč. svetnik P r o-senc konstatira, da je obč. svetnik Maja-ron nujno po telefonu klican k seji. Pri glasovanju je obč. svet z večino glasov sklenil v prilog tajne seje. Zakaj je nastal vihar. Razpisanih je bilo nekaj služb pri mestni elektrarni. Na mesto knjigovodskega asistenta proteži-rali so pristaši župana Hribarja g. Kuklo, katerega očem jo obč. svetnik Grošelj. Najnovejša opozicija v obč. svetu trdi, da gosp. Kukla nima zadostnih sposobnostnih izjiri-čeval in da bi moral na to mesto priti nekdo drug, ki popolnoma zadošča pogojem. V t a j n i s e j i je bil z večino glasov imenovan asistentom g. Kukla. Mi tu zopet konstatiramo, da je bil »Slovenec, obsojen, ker je obč. svetu predbacival posebno ljubezen do — tajnih Bc-j. Kakor se čuje, se je baje sklenilo, da mora zapisnik o tej tajni seji ostati eno leto tajen. Od ostalih razpisanih služb dobil je g. H a f n e r službo krnico vedskega oficijala, g. Svetlin pa službo Uancelista. Novoletno voščilo županovo. V dolgem govoru je župan Hribar jemal slovo od starega leta, a. slovo vzeti od županovega stola je menda pozabil . . . Na števal je razna dela, ki jih je občina izvršila. Stavbinsko gibanje so je zopet pričelo oživljati. Prihodnje leto se bode zidalo v Ljubljani 16 novih hiš. Omenjal je pre-kladališče in tržnico ter rekel o pokopališču, »da se bodo zadeva v smisiu obč. sveta v kratkem res hitro izvršila«. Omenjal je zgradbo »cenene (!) elektriške železnice« in povedal, da so načrti za zgradbo 0 b r t n e š o 1 e p r e s o j e n i in da se v kratkem pričakuje odlok naučnega mini-sterstva. Drž. posl. mesta Ljubljane stvar bo potem, da dobi prispevek od države. Od finančne uprave sa je doseglo 3letno podaljšanje užitninskega zakupa. V s e u č i 1 i š k i odsek bode v kratkem poročal obč. svetu o korakih, katere bi bilo treba v zadevi vseučilišča še storiti. Potem pa je župan Hribar spustil svojo jezo zopet na »Slovenca«, češ da ne more zamolčali »grdobnih napadov na obč. svet« od strani »Slovenca«, ter je znano po-rotniško sodbo zopet obešal na veliki zvon. Pri tem je izjavil, da našemu zastopniku dr. Brejcu dal na razpolago zapisnike tajnih sej, a da je na podlagi teh zapisnikov dr. Brejc so prepričal, da so »Slovenčevi« napadi ne dajo dokazati in da je zato od zagovornistva odstopil. (To je neresnica! Dr. Brejc zapisnikov tajnih sej zadnjih 1 e t, v k a t e r i h smo p o r , č a 1 i nadrobneje o občinski upravi, sploh ni dobil na up ogle d, ker se je izjavilo, dajo bil storjen sklep, d o t i č n i h zapisnikov tri !leta ne dati v upogled! I h zapisnikov prejšnjih let pa imamo nabranega sedaj zanimivega gradiva, ki mej drug,m tudi kaže županovo stališče v zadev sramotne hiše v Ljubljani. Zakaj pred ljub-ljanskimi porotniki nismo hoteli rJiriti porotne razprave, 8rno povedalj y Ti' T'-,80 Prds kl-Pom ljubljanskih porotnikov! župau Hribar naj tisto iz-Javo še erto predre, pa bo vedel - kaj mislimo Op. hrednistva.) ' Zu^ Hribar je dalje govoril, a, se je v »Slovtyi®utf o tajnih sejah mnogo govorilo it da so tudi v današnji seji nekateri obč. «Mnik( namigavali na tajno seje, a v tajnih sejah ni nič najti, kar bi opravičevalo obsojence. (To se je zdelo županu menda posebno važno povdarjati pred tajno sejo na Silvestrov večer 1. 1901!) Župan prepričan, da bodeta obsojenca, »ka- rima je utisnjen žig sramote«, nadaljevala »sveto-hlinskimi očmi« svoje »nesramne napade«. (Pred kratkim se je pa v Zigrebvj ko je agitiral za kreditno banko, s sladko-vo-denimi nasmehi približeval Hribar dr. Lv.n-petu, in še le pred par dnevi so je slinil okoli njega, ki ima „žig sramote«, neki agent banke „Slavije 1" Hribar govori o »nesramnih napadih", ko ima vendar s Tavčarjem vred svojega Malovrha. Hribar govori o »svetohlinskih očeh !" Op. uredništva.) Od te strani no pričakuje poštene kritike, pač pa od strani ljubljanskega občinstva, ki pri volitvah kaže, da jo zadovoljno z obč. upravo. (Privilegirane kaste ! Opomba uredništva) Kakor lani je tudi letos pričel župan a tem, da je pričel pripovedovati, da zaključuje mesto letos z znatnim prebitkom in da od vseh večjih mest v Avstriji je samo finančni položaj Opave boljši od mestnih financ ljubljanskih. Nam se le čudno zdi, da potem obč. svetniki celo leto težijo c»JS 1 a b i h f i n a n č n i h raz m e r a h in da ie se-le nedavno dr. Tavčar izjavljal, da so to ra/.rnere slabe, pa — naj se delajo še taki proračuni. Tega se je menda zavedal tudi g. župan, zato je obžaloval, da so nekateri obč. svetniki pričeli tožiti v javni seji, da se mesto nahaja v finančni stiski. Ooč. svetniki bi morali biti prepričani o »nevest-nosti naših nasprotnikov", ki zadevo izrabljajo proti obč. svetu. (!) Župan je po dolgem b a h a n j u o dobrem stanju mestnih financ izjavil, da ako vlada ne odp še mestu 3% posojila, se bode moral« rogu lacija izvrševati iz »prebitkov". Mi k temu govoru ne bomo pisali komentarja. Prebitek bode pokazala — bodočnost. Imenom obč. svetnikov je voščil županu veselo novo leto dr. Bleivveis. Res bridko je to, da gospod župan ljubljanskega stolnega mesta še celo pri novoletni gratulaciji ne more, izhajati brez »Slovenca«. Ob novem letu obljubujemo g. županu, da bomo zasledovali še nadalje finančno stanje ljubljanskega mesta. Glede obsodbe »Slovenčeve« pa gospodu županu namigujemo le to: Kdo je bil tisti, ki je v občinskem svetu predlagal, da se naj toži »Slovenec«, ker je bajo žalil čast in poštenost ljublj. obč. svetnikov? Bil je d.-. Hud-n i k! Ta se je čutil najboli razžaljenega ! In ta je prvi moral iti! Bomo videli, kateri bo drugi moral iti! Dnevne novice. V Ljubljani, 2. januvarija. Liberalna poŽAtvovalnoflt." O »Rvlir-' ljubu« smo že pred pol leta pisali, da zanj liberalci mečejo denar ven samo zato, ker mislijo, da nam bodo ž njim izpodkopali med ljudstvom tla pred deželnozborskimi volitvami. Rekli smo tudi, da bo po volitvah ta liberalna požrtvovalnost temeljito opešala. ker liberalcu ni nič čez njegov žep. Zadnja lanska številka »Rodoljuba« prinaša res v »Vabilu na naročbo« sledeče klaverne vrstice: »V minolem letu je »Rodoljub" izhajal vsak tnden. Izdajali smo g» vsak teden, ker so se vršilo to leto dtželnozborske volitve in jo bilo treba ljudstvo v večji meri podučovati, da bi ne zaostalo. Seveda je imela »Narodna tiskarna« velikansko škodo. Dajali smo „Rodoljuba" za 80 kr. na leto od teh 80 kr. pa je šlo za poštnino 52 kr., in ker smo nekaj tisoč potrebnim ljud?ni pošiljali list tudi brezplačno, znaša izguta v letošnjem letu več kakor 6000 goldinarjev. V pjihodnjem letu bo .Rodoljub" izhajal zop«t vsakih štirinajst dni, ker tako velike izgflbe, kakor smo jo imeli lansko leto, več no zmagamo. Naročnina 80 kr. ali 1 K 60 vin. je tako nizka, da niti polovice vsf>h stroškov ne pokrije, vzlic temu pa bodemo list nekoliko povečali, tako da bodo imeli bralci znatno več berila kakor doslej.« — »Berilo«, katero obljublja »Rodoljub«, bo pač tako, kakor je b lo doslej, le S« bolj surovo. Gospod Zavedi nima mnogo opravila, ker je treba le izstriči najgrše stvari iz »Nar.« in vtakniti v list duhovite članke znanega dopisnika, s katerim se bavimo mi le v »kotičku« »h Pa v listku. A mi opozarjamo liberalca samo na to, naj vendar enkrat primerjajo »Rodoljuba« z »Domoljubom« ! Tudi »Pomoljub« stane samo 80 kr. na leto, a prinaša krasno gradivo, lepo sestavijo no . in pok-g političnega berila Se zabavne stvari in celo lepe ilustracije! Kje ste pa vi, liberalci, s svojo požrtvovalnostjo? Dokler ste mislili, da vam bo raskavi »Rodoljubov« papir pridobil mandate, sto zanj tisočake šteli in ga liudem vsak teden zastonj usiljevali. Zdaj ste pa pogoreli med ljudstvom, in vam je grozno žal za denar, pa pravite: »Zdaj pa, neumni kmet, cajtenge sam plačaj, če jih hočeš imeti!« Kmet bo pa vsaj toliko pameten, kakcr liberalni doktorji, in bo »Rodoljuba« nazaj poslal. Dokler so ga dobivali zastonj, so ž njim poizkusili, zdaj pa, ko ga bo treba plačevati, se ga bodo morali iznebiti. Vsekako je bilo škoda tolikega denarja za tako malo vspeha. To je zavest, s katero stopajo liberalni časnikarji v novo leto ! Osebne vesti Kranjski dež. odbor ie ugodil prošnji vodje kranjskih dobrodelnih zavodov vladnega svetnika g. dr. Alojzija V a 1 e n t a pl. M a r c h t h u r n a za urnirov-Ijenje ter mu je izrekel zahvalo za njegovo del. »vanje. — Definitivnim okrožnim zdravnikom je imenovan cr. dr. Ad. Wagner v Velikih Liščah. — Ministerski predsednik je imenoval okr. komisarja in lokalnega komisarja za agrarne operacije g. Fr. Ž u p • neka in okr. komisarja g. barona Ernsta pl. ochSnbergerja deželno-vladnima tajnikoma za Kranjsko. — Mestni svet ljubljanski je v sinočnji tajni seji imenoval g. dr. Demetra vitez B 11: i \v e i s a mestnim zdravnikom, g. Jos. Hafnerja knjigovodskim ofioijalom in g. Hsrm. K u k 1 a knj. asistentom pri elektrarni, in j. svetlina kanolistom pri magistratu. Iz celovške škofije. C. gosp. stolni kaplan Jos. Hribar ie imenovan za stolnega vikarja, Č. g. stolni vikar G. \Veis prevzame vodstvo Jožefove tiskarno; č. g. M. Pauiitsch, kaplan v Volšbergu, je prestavljen za stolnega kaplana' v Celovec. — Razpisana je župnija Svinec do 31. ja-nuvarija. Za slovensko vseučilišče je s Koroškega odposlalo prošnje 5 L javnih za-stopov, društev itd. Umrl jo po dolgem hiranju vsled starosti č. g. Jurij Mere i na, vikar v pokoju v isovodnjah, 84 let star. Rajnik je flužboval v Štanjelu na Krasu, v Kredu, ta Banjšicab in v oovodnjah. Ko je stopil P°koj, e šel nekaj let za duhovnega pa-tirja v Erzelj nad Vipavo. Krnalo se je pa /mil v svoje priljubljene Sovodnje, če tudi je bil v Erzelj u v najbližjem sosedstvu Goč, svojega rojstnega kraja. Bil je znan in povsod priljubljen vsled svoje ponižnosti in naklonjenosti priprostemu ljudstvu, s katerim jo najraje občeval. Pogreb je bil v torek popoldne ob 3. uri v Sovodnjah. Bog mu tiaj večni mir! — Pri sv. Križu pri Trstu je umrl župnik č. gosp. Ivan Grvrbi s a 8. — V Kamniku je včeraj umrl vpo-koier.i župnik č. g. Mihael Horvat, bivši upnik v Čatežu ob Savi. Rojen je bil 28. fept. 183(), v mašnika posvečen 30. julija 1857. Pogieb bo jutri dopoldne ob 9. uri. svetila mu večna luč! — V Mariboru je umrl g. I. Kranj o, učitelj pri sv. Janezu na Dravskem polju. — V Radovljici je umrla gospa Jerica H i r s o h m a n n, roj. Gosti «čar. Zaroke. V Sežani se je včeraj poročil sodni uradnik gospod Baltič. Na sv. večer saroeili ste se hčerki vodjo kmetijske šole Grmu g. R. Dolenca, gdč. Ljudmila z tir. mtd. Arnošt Dereanijem, in gdč. Olga z gosp. Bohuslav Skalickim, tehničnim voditeljem državnih vinogradskih za-dev. — Gospod Dragotin Petter, ravnatelj podružnice »Ljubljanske kreditne banke« v Spljetu, se je zaročil z gdč. Štef. Oblak v Ljubljani ' G. Lier. igr iveo slovanskega gledišča je bil odpuščen 18. dec. Rekel je, da ne moro sprejeti takojšnje odpovedi, ker nima niti toliko, da bi mogel priti domov na Češko. 31. dec. dnbi cd Govekarja pismo, naj pride k g. Staretu in podpiše novo pogodbo; s to bi se angažiral za opero, opereto, dramo, za statista in za igre s petjem. To vse bi delal za 80 gld. mesečno, od katerih bi moral še 10 gld. plačevati nazaj na predujem. Soproge niso h', teli sprejeti nazaj. Dopoldan jo govoril z g. Staretom. Ko je prišel zvečer, da podpiše pogodbo, je dobil odgovor, da ga ne marajo, ker dopoldne ni podpisal, udaj nirna ničosa. Ker se ne more vrniti nazaj, prosi, da bi ga občinstvo podpiralo vsaj toliko, da more domov. NaSe uredništvo sprejme rado kak dar za gosp. Liera. Pri nedeljskem koncertu »Glasbene Matice" bodeta najboj zanimali simfonični pesmi »Divja žena« in »Golobe k«, ki sta obe vzeti iz narodne pravljice in se naslanjata naErbenovi baladi. Zi lažje razumevanje podamo tu program obeh: »Divja žena«. I. A 1 1 e -g r e 11 o. V revni koči so otrok mirno igra s svojimi igračami, mejtem ko mati kosilo kuha za moža, ki dela na polju. — P o c o p i u a n i m a t o. Oirok postaja nemiren, neče se igrati, začne jokati in kričati. Mati ga jezna svari, naj miruje, Če no, pride divja žena. Za trenotek to pomaga, dete se umiri. — Allegretto, tempo I. Otrok se iznova nekaj časa igra z raznimi igračami. — P o c o p i it a n i m a t o. Ali zopet postaja nemiren, neha igrati se, kmalu joka in kriči na vse grlo. V jtzi pokvari igrače in jih razmeče na vse strani. Mati si ne ve pomagati in v svoji jezi kliče: »Divja žena, pridi in vzemi poredneža!« — II. A n d a n t e sostenuto e molto t r a n q u i 11 o. Vrata se odpro. Suha, pošastna žena se počasi bliža. — P i ii a n i m a t o. S hreščerim gl;;som, podobnim vihri, zahteva de te od prestrašene nr.atero. — Allegro. V groznem strahu pograbi mati otroka in ga stisne k sebi. Div|a žena so vedno bolj bliža in vedno eil-neje zahteva od matero otroka. Vname se divji boj zanj: divja žena strastno st«za roke in s koščenimi doigimi prsti grsbi po njem, mati pa ihti in ga vedno bolj k sebi stiska. — Meno mosso, allegretto. Ura bije 12, divja žena izgine. — III. An dan te, pozneje p i u le nt o. Oie preneha z delom na polju ter, nič hudega sluteč, mirno koraka domov, Blizu hiše postaja r;iu tesno pri srcu. — Poco a poco stringendo, maestoso. Ko vstopi, zagleda grozen prizor: mati leži nezavestna na tleh, roke ji oklepajo mrtvo dete. — »Gol obe k«. I. An dan te. Marci a funebre. Plakaje stopa mlada vdova za rakvijo umrlega soproga. II. Allegro, pozneje andante. Čez leto dnij gre mlad zal fjnt po cesti, sreča žalujočo vdovo, jo tolaži in pregovarja, naj neha žalovati, in vzame njega za moža. — III. Molto vivace, pozneje allegretto grazioso. Vdova pozabi žalost ter praznuje hrupno in veselo svatbo z mladim ljubljenim ženinom. — IV. Andante. Grob prvega moža že krije trava, in v vzglavju je vzrastel hrast. Na hrastu gnezdi goiobek in grli o grozovitosti zločestne žene, ki je svojega prvega moža zastrupila. Turobni ti golobji glasi sezajo ženi do srca. Spozna očitbe, vzbudi se ji pekoča vest, in od brezmejnih srčnih bolečin zblazni ter skoči v vodo. — V. Andante. Tempo. I. pozneje psu Ivnto. tempo di marcia, (Epilog.) Za koncert „Glasbene Matice" jo p e v o k a s k u š n j a v petek zvečer ob 7,8 uri. Štajersko deželno gospodarstvo. t*jei'n'ii dž e lni proračun za prihodnje loto izkazuje 20,464.908 K potrebščin ter parno 10.726.273 K pokritja, tedaj primanjkuje 9,738.635 K. t. j. za 639.174 K več nego v tekočem letu. V pokritje primanjkljaja sa bodo porabile iste doklade, kakor v letu 1901. Dragocena stelja. Nehote sc\6 je nastiala na Metlovi pri Pliberku neka žena svinjam — desetake. Imela je 4 desetake za- vite v neki cunji, katera je prišla med smetje in tako pod svinje. Ko je pogreSila denar, so preiskali vse, ali zastonj; tu se spomni še nekdo, naj gredo gledat k svinjam in res, ravno so jih grizlo in trgale na male kosce. Vendar pa je le cd enega nekaj manjkalo, tako da je dobila žena v Celovcu vse zopet nazaj. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi. Pri prvi volilni seji podpornega društva /a slovenske visoke,šolce v Pragi bili so izvoljeni v odbor: predsednikom : nadinžener pri dež. odboru gosp. P. Tomšič, njega namestnikom: dež. svetnik g. dr. Bv>b. Pranta, blagajnikom : advokat g. dr. I. Ettel z Hvozdomilu, tajnikom: akad. slikar g. Jos. Germ, odbornikom arnanuens s univ. knjižico g. dr. Ivan Žrnavc; namestnikoma sta bila voljena: c. kr. rud. nadkemisar g. Rad. Vidic in redaktor g. I. Kufner; revizorjema : advokat g. dr. K. Šebesta in revi-dent drž. železnic g. Gr. Šporn. Že pri prvi seii pokazalo se je živo zanimanje za vele-vsžno društvo s pristopom med ustanovnike in člene; upati je, da bode tudi domovina spoznala veliki pomen tega društva ter se odzvala pozivu odborovemu z jednako požrtvovalnostjo. Savinjska podružnica »Slov plan društva" ima dne 5. t. m. prihodnjo nedeljo svoj občni zbor v Šoštanju. Celjski Oechs je bil ta dni zopet radi razžaljenja časti obsojen na 8 dni zapora. Oechs je razžalil Slovenca gosp. Spar-hakelna. Kipar Tončič je izložd v oknih prodajaln« g. Žargita v Kamniku kipa sv. Antona pušč. in sv. Roka namenjena za Kra ljovico v hrvatskem Primorju. Kipa sta fino izdelana in delata mojstru čast Nova podružnica Ciril-Metodove družbe. Dne 22. dec. se je v G 1 o b a s -niči na Koroškem ustanovila nova podružnica sv. Cirila in Metoda za Globasnico in okolico. Pristopilo je nad 30 udov, med temi dva ustanovnika. Udnine se je takoj vplačalo 72 K. Navdušenje in zanimanje za podružnico je jako veliko. V odbor so izvoljeni sledeči gg.: prvomestnik: Janez J e k 1, župan; tajnik: Janez Dragasnik, kaplan; hla-gajnik : Joži f K o n r a d, posestnik v Stebnu; namestnika: Pranco Čebul in Dragotin H a r i h. Če bo vlada, kar je le iz srca želeti. v kratkem potrdila pravila, namerava podružnica še pred postom napraviti veselico. Dal Bog novi podružnici veliko vspeha, naj združuje duh sv. Cirila in Metoda vse kmete v občini, d& bodo trdno stali navzlic prizadevanju nasprotnikov odtujiti je slovensko-katoliški stranki. Ljubljanske novice. Č a r o v n a predstava bole danes ob 8. uri zvečer v restavraciji »Kat. Doma.« Vstopnina prosta. — M e s t n i magistrat je imel v preteklem letu 49.024 poslovnih vlog. — Ogenj v d i m n i k u je bil v soboto pri Maliču. Ognjegasci so ogenj skoro p-.-gasiii. — Veliko nesrečo so včeraj preprečili bgnjegasci. V Kirbiševi fllijalki v Šelen-burgovi ulici je izpuhtel plin. Da bi pravočasno ne prišla pomoč, zgodila bi se velika nesreča. — Tujci v Ljubljani. V preteklem mesecu je v tukajšnjih hotelih in gostilnah bilo 1060 tujcev, z.% 180 več nego meseca decembra leta 1900 — Prijeta tatica. V Št. Jakobski cerkvi jo bi!a včeraj pri tatvini zasačena 13 letna Mariji Iladež. 31. dec. je bilo v Št. Jakobski cerkvi ukradenih čevljarje vi ženi Ivani Biaa 7 K. — Tri deset a ko je zgubila delavčeva žena M. Z. od Prešernove ulice do Streliških ulic. — Zgubil jo nek vojaški prostovoljec v mestu srebrno žepno uro s srebrno vorižico. — Kako bodo spravili z o 1 e k -triške železnice sneg? G Žibkar j« oddal vodstvu elektriške žel«znice stroje, ki bodo s posebnimi pripravami in tudi s primesjo soli topili ;;neg na tiru elektriske železnice. — N-i š 1 a je Marija Oblak 60 kron denarja. — Kurje perje p r o m o -t i 1 o. Marija Mazi dala je kurje perje Mariji Kobilca »puk*ti«. Kobilca je perje vredno 60 kron prodala in je sedaj zaprta. — Prijet g r a t u 1 a n t Franu *Joč, ki jo policijsko preganjan, prišel jo svojim znancem v Ljubljano voščit novo leto. ,-stražnik ga jo prijel in poljal na rotovž voščit novo leto tudi policijsi; mu .'• •f-.i, hi g,-* ni lulil s »Spehkamro«. — »Blazen« tat. Vče- raj je kradel okolu starinarjev neki Prano Bizjak. Stražniki so ga prijeli, a na magistratu je Biz|ak simuliral, da je blazen. Zdravniki so iziavili, da je še preveč »brihten-. Mestna elektrarna v Celovcu je dovršena. Po celovških ulicah bode gorela elektrika še le od 1. jan. 1903, ko preneha pogodba s plinovo tovarno. Seja mestnega sveta tržaškega. Dne 23. t. m. so v tržaškem mestnem svetu nadaljevali podrobno razpravo o proračunu za leto 1902. Debate sta se udeležila Slo- m venca Fran Dolenc in dr. Rybah Prvi je vprašal, kako to, da ima mestna tehtnica primanjkljaj, na kar mu je asesor dr. Artico odgovoril, da je temu kriv prostor in pa dve zasebni tehtnici. — Res je, da je tehtnica nameščena jako nesrečno, kar občutijo zlasti Kraševci, ki privažajo na trg seno in podobne pridelke. — Dr. Rybar je predlagal, naj bi se občina začela zopet pogajati z vlado v svrho, da bi ista prevzela v lastno upravo občinski višji gimnazij in občin, višjo realko; na tak način bi se prihranilo na leto kakih 260.000 kron. — Svet. Ravasini je izrazil željo, naj bi vlada rajši prevzela obrtno šolo in pa trgovinsko in navtično akademijo. — Dr. Rvbar je obširno odgovarjal Bcnussi, ki je rekel, da Rybaiev predlog ni nič novega; spominja na neki govor Mojzesa Luzzatta proti takemu predlogu, ki je vrhovatil v tem, da ni nobenega poroštva, da bi vlada spoštovala italijanski značaj navedenih dveh zavodov. Kako misli v tem oziru vlada, izhaja iz dejstva, da je na državnih nemških srednjih šolah italijanščina le fakultativen predmet. Benussi jc patetično vprašal dra. Rybaia, je-li Trst nemško mesto?! Res je — je dodal, — da se nekaj časa sem Nemci in Slovani prepirajo o posesti Trsta, in baš zato mora govornik nasprotovati predlogu dr. Rybaia. Glede predloga svet. Ravasinija je omenil Benussi, da se občina pogaja z vlado gled trg. akademije in da je prevzela stroške obrtne šole samo zato, da je učni jezik italijanski. Dr. Rybaf je odgovoril, da nikakor noče braniti nemških šol, ki jih v Trstu vzdržuje vlada, samo toliko omenja, da obiskuje te šole 70% italijanskih dečkov. Ako se torej italijanske rodbine ne obotavljajo pošiljati svoje otroke v nemške šole, bodo jih še rajši pošiljali v državne italijanske. Sicer pa se ne kaže toliko neza-upnosti nasproti vladi, kadar se zahteva vseučilišče. Na to zadnjo opazko je repli-ciral zopet Benussi, da zamore univerzo ustanoviti le vlada, ker bi študije in izpiti na zasebnem vseučilišču ne imeli nobene veljave. Sicer pa je tudi Benussi izrekel grajo staršem - Italijanom, ki v svoji slepoti pošiljajo svoje otroke na nemške šole. — Potem je Ravasini odtegnil svoj predlog dočim je predlog dra. Rybara padel z vsemi proti 4 glasovom naših svetnikov. Svet. Dolenc je zahteval pojasnila glede | 1450 K nagrad—določenih učiteljem na italijanskih oddelkih v okolici. Tudi tajnik Bozzo je bil mnenja, da je ta postavka odvečna, ker so učitelji v okolici izjednačeni z onimi v mestu. Svet. Dolenc je zahteval, da se to postavko zbriše. Dr. Artico je rekel, da se dajejo te nagrade učiteljem v okolici za to, da ne prosijo tako pogostoma za premestitev v mesto! (Stvar je pač malce drugačna! Te nagrade se delijo za posebne politične zasluge. Op. ur.) Predlog svetnika Dolenca, da se da sirotišnici sv. Jožefa primerna podpora, se je odkazal šolskemu odseku. Končno sta še Rascovich in dr. Rybar i malo pograjala okrajne zdravnike, ki ne j vršijo svojih dolžnosti, kakor bi trebalo. I Tudi sinoči (27.) je bila seja. Itfagloma umrla je ;gv> U r a - tivii s oor tako poškodoval, d;» bo U-žko okreval. Nova slovenska far.i v Ameriki so je ust nov.in v N e \v b u r g u. Kotiček sa liberalce. .Narodov" p rot- o v d-., m r.i jo Milo vrh. Ta rtlovek .Min .. /j l,i ,-ep i}.-,-, zln.ra pr>-1 roč io, a jo vredno njegovo poštenosti. V poročilu Uar mrgoli klicev »žlindra", dočim noben poslanec teura klica ni rabil in ako bi s« bil fini iz poslani&kih ust, dob li bi hh«-ralci in .Narodov" fcefreilakter odgovor, kakršnega zaslužijo. Na iraleriji je neki liberalko zaklical »Žlindra", a udušili ho tfa klici o P 1 a n t a n u in umolknil je. Toliko resnici na ljubo in na ljubo »Edinosti*, ki v svo.i »rt sniooljubnoBti* porodilo o seji posnema po — „Narodu". — Razburjen j o je zavladalo včeraj med ljubljanskimi liberalci. Fantje, ki pri stolnici poiudne zvon«, bo pomotoma dvakrat opoludn« zazvonili. Liberalci so upili, da dajo to »klerikalno lumparijo" v „Nirod". Kaj, ako bi fantje dvakrat zazvoniti poiudne zato, ker se prvič liberalci niso odkrili ? — „N.^rod" se jezi. da je neki duhovnik pismeno nagovarjal svojega župljana, naj opusti „Narod". Sklicuje se na o b r t n i zakon, češ s tem se dela škoda njegovi obrti! Ta jo pa res lepa! Torej „Narod" priznava sam, da |o njegovo delovani« »obrt!" Pisatelja Tavčar in Mulo\rh sta torej postala „obrtnika!" Kes, grozna krivica, če klerikalci tako motilo — pošteno obrt! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 1. jan. Cesar je odločil, da se kazensko postopanje proti tovarnarju Lowenfeldu, ki je v dvoboju usmrtil huzarskega poročnika p!. Soyka, ustavi. Dunaj, 2. jan. Strankarski shod kršč.-soc. stranke za Nižjo Avstrijo se bode vršil dne 6. t. ni. Razgovor bo o pripravah za deželnozborske volitve. Dunaj, i. jan. Včeraj je na Dunaju s čevljarskim šilom napadla služkinja prodajalke Gangl svojo gospodinjo. ker ji le ta ni dala novoletnega darila, in gospodinjo težko ranila. Dunaj, 2. januv. Razni časopisi poročajo, da so v Florenci aretirali nekega avstrijskega natakarja imenom B r a n d s t 11 e r j a, ki je dunajski policiji ponudil razkritja o zaroti proti cesarju Franc Jožefu. Sumi se, da se ima opraviti s sleparjem, ki išče s tem materijelnega dobička. Berolill, 2. jan. V novoletni noči je umoril urar Ples svojo ženo. tri svoje otroke in končno samega sebe. Vzrok brezdelnost. Petrograd, 2. jan. „Vjederaosti" javljajo iz Sarajeva, da se v kratkem izvede aneksija Bosne. Važne premembe v administraciji Bosne pripravljajo pot konečni rešitvi tega vprašanja. Petrograd, 2. jan. Trije finski časopisi so za vedno prepovedani. Dmsj*11 M«K: 29. decembra. Fran Pavlin, učitelj, 61 let. Rade-cKega cesta 11. Caries pedis et cubiti. -iO. decembra. Marija Maier, šolskega nadzornika hči, 12 let. Breg 16. Per;tojitis. — Ana Lošič, kuharica, 85 let. r»ljanska cesta 20. ostarelost. — Marija Gestrin, zasebnica, 66 b t, Kongresni trg 5. ostarelost. 31. decembra. France Oblak, krojačev sin, 16 mos. Radeckega cesta 2. Bronch tis capil. — Ana Sene-gačnik, uradnikova vdova, 92 let, Emonska cesta 10, ostarelost. V bolnišnici: 26. decembra. Ana PetroCmk, kurilčeva ž-?na, 68 let., srčna hiba. 29. decembra. Katra Križaj, dninarita, 76 let, kap. Meteor©tojg-i6iall. Podpisanec si usnju naznaniti Vašemu blagorodju, da se je do-poslana tinktura za ieicdeo rabila z dobrim vspehom p: i želodčnem ter črevesnem kalaru, kakor tudi v boleznih na jetrih in obistib. Gradec, dnč 2. februvarija 1897. Bolnišnica usmiljenih bratov. Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Ferdinand Slufbser, mM podobar in izdelova-j p teij oltarjev. tf? St.Ulrioh-Gr6den'Š Tirolsko, V' V >i/ ¥lastn,k papeževega " častnega križa Jro fet-' Že mnogo časa svetujem vsem. kateri trpijo na bolefirah v želodcu in nerodnostih v čreves b, da uporabljajo Vašo izvrstno žolodčao tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem H. 3 25 1 Don Peter Franceschini, župnik. M o m jan (Istrai, dne 6. oktobra 1900. _ ,— „Pro B ccclesia et puuiliee", X priporoča f^Hlo!)«', ^Žfiirjc, |>ml<»ht' k 1'jŽt'V JM>t, VSe iz lesa. ^ " Ilustrovan kataleg zastonj! G. Ferdinand Stuflesser jo za tukajšnjo župno cerkev napravil dva nova altarja. Cena je za to hvalevredno delo primeroma nizka. Delo priporoča mojstra. Knez oš kol', župni urad Sv. Jurij nad Taborom due 19. aprila li*j). Fr. Zdotsek, župnik. Testor ego iufrascriptui. Eccles aa S. Joachinu de urbo Rsctor. altare et 13eatae Mariae virginis simulacruin, ijuao pro hac eadem ecclesia domiuus Ferdiuandus Stuflesser de S. Ulrich-Oroden, Tyrol, ligno insculpsit, coininuni spectantium judicio maxime probata. auetoris in arte saera exoellentiam prae se forre, eumipie ego libeutissinie omnibus commendo Datum Roinae, t .Mariii 1901. 510 fi—5 Aloysius Pallolia, ecel. R. ipo, snažno, suho Lepe, kokošje perje, I., . . kg. — K 50 h Kokošje perje, II., . . ~ _ * 25 » Puranovo perje ... » 1 » — » Gosje perje isvrstno, (mino puha"....... » 2 » 60 » Gosji puh(llium)I vrste. „ 10 „ — Kdor vzamf* puha ve kil skupaj, dobi ci'np|t». PoSilja na ti a vaako (jostajo ali ^jošto proti povzetju. Frano Podlipnik, Stuhlwcissenburg, Ogersko. Prosim, da se ti a s/o v zapiše prav (8 7) razločna. Št. 1223 i il % ii m m Si £ Uacjam si cenjenemu obdinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel staro znano restavracijo Koslerjeve pivovarne v Spodnji Šiški ter bodrttn skrbel, da hoda slavni občinstvo dobila dobro pijačo, ukunna tjorka in mrzla jedila vsaki čas ob točni postrežbi. 1231 3 2 Otvoritev dne 5. janiivarija 1902. Na obilen obisk vabi FmilC Klail^eli. Tvrdka Supevc v Prešernove uSice št. 3 uljudno naznanja precast. svojim odjemalcem, da bode kot slej tudi v bodoče izvrševala vsa jI naklonjena naročila. 1266 3-2 > m n. m j k a, o i* z a. • :J[ J>aA 31. decembra. %k*\in>. Ifta.Tii dolg v ao»h . . . 98-96 SSVujjtii drla vni diolf: r srebra............98 95 i&v.itrijska iluta renta A°/0 . ..... 1j8-70 Av«trijsta kronska renta 4"/„, 200 kron . . 96 95 Ogrrfka dat?, renta 40/0.........11H 60 0«ei«k» Kronska renta 4°/„, 2(X3 .... 94*20 ATitro-oversko bančne dolaice, 600 glti. . 1E90-— tropine delnice, 160 fcld..............634 75 Irtindon vista ................239 06 M«.w8ki dr*.. banKovci sa 100 rn. nem.dr)!.velj 117-16 20 inari ..... 20 frankov (napoleondor" Italijanski bankovci C. kr. cekini ... 31, dece mbra. 3'2"/P drinrne arečke i. 260 gid.. . 67„ državne «-e4ke L 18fi(), 100 gld. . Državne ursč^e I. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžuice Rudolfove želei. po »00 kroft Tistne sr»4ke 4"/„, 100 gid...... Dnnavske vravnavnr srečke 60;„ 23-44 59-04 93 60 11-31 190 — 171-50 96-80 147-50 265-- OunavsK« vr^vtiavno posojilo 1. . . . J06-76 Zastavna pisma av. oar.ietn.-krsd.banke i"/0 . 94-60 Prijoritetne obveznice državne leleznice 434-— . > južne ielezmee 3"/„ 318 — > » južne železnico 5°/„ . 119 30 i > dolenjskih želeinic 4°/„ . — ' — Kreditne srečke, 100 gld..............403 — srečke dunuv, parohr. družbe, 100 gld. . 600- - Avulrijsicega rudečeja križa stsčie. 10 gld 60-— Ogerakoga > „ » 6 » . 24'— BudimpeSt, bazilika ■ srečke, 5 fcld. ... 17-30 Rudolfove srečke, iO «ld. . . . 74 - 230 -260 - :>a'C5ove :ireCia'., 40 31 Gendis srečke, 40 gld. . VValdatomove sreiiko, iiO f;iJ. ....-- Louhljaiisics srečtis . . • • ... 73 — Akciie anglo-avstrijskft banke. 200 Rld. . . ž61 ~ (« Akcije Ferdinandove se-/, žele;:., 1000 g«, et- . 554-J —i Akcije tržaškega Lloyda. ;y00 gld. . . • Akcije južne »eleznicc, 200 «ld. »r. . Spkflna avstrijska .itavbiaska druJba MontansKa družba avsvr. plan. «6 i 73 50 145 — 393 - Trboveljska premo^&rnk^ družba, 70 gsa. 42U Papirnih rubljev 100 m — • ; , -i:,1) Kv Kakup tu prodaja irsaLkuvrstnih drit.vaih papirjev, are6k, denarjev itd. ativarovaiija za zgube pri žrebanjih, pri iz:>rebanju na|manj8et;» dobitka. — £>roi»oae za vsako trehanje. (vula-nina uvriitev narodll na borzi. Mestjarnicna delniška oružha & m c L, VlInllzeilR 1(1 in 13, Dunaj, I., StrobeigassH ?.. «^l»ci»MiUaTW*»vReh joepoaarsklhinta^dnih ^ o korsnih^dnostih "vseh ip.kul.ol]ski!> -;r»dr,.»tBJ!l saolrie« Jn »ostnl sviti za dosego kolikor ]e mogoče Tiiocof« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih BT?Rvnio. *3£g| Izdajatelj: Or. Evgen Lampe. Odgovorni vrednik -. Iv?n Rakove«, Tisk »Katolifike Tiskarne v Ljubljani.