Domen Krvina – Andreja Žele Irena Stramljič Breznik Marjan Kulčar Marko Hladnik Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer Urška Vranjek Ošlak Urša Kac Tjaša Benedičič Metka Furlan Suzana Todorović Ines Virč Radmila V. Žugić Jadwiga Waniakowa Татьяна В. Леонтьева Tjaša Jakop Tjaša Jakop Janez Orešnik Razprave in članki Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza stereotipa Povezanost vida in vezljivosti pri netvorjenih in predponskoobrazilno tvorjenih glagolih Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih Internetna leksika v slovenščini: analiza novejših slovarskih virov Besedotvorna hibridnost kolesarskega izrazja Leksem kruh in njegove tvorjenke v specializiranih in splošnih slovarskih ter korpusnih virih Lastna imena v turističnih brošurah o Ljubljani in njihovi prevodi v angleščino O govejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata Koprski istrskobeneški izrazi za nekatere poklice Uvid u hilonimiju gornjega Međimurja Sinonimija i fonemski dubleti u kategoriji deminutiva u prizrensko ‑timočkim dijalektima Polskie nazwy gryki na tle słowiańskim i europejskim Воспитание в русской языковой традиции: мотивационный анализ лексики Ocene in poročila Večavtorski Slovar zvonjenja in pritrkavanja Šesti mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku (2017) Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1958–1965 Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ISSN 0354-0448 Je zi ko sl o vn i z ap is k i 24  20 18  1 ISSN 0354-0448 Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 00_24.1_2018_BLEIWEIS_viola_OVITEK_brez okvirjev_d.indd 1 14. 06. 2018 11:26:55 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 01 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Marko Snoj Aleš Pogačnik Peter Weiss, Simon Atelšek Evita Lukež Birografika BORI, d. o. o. 250 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, SI-1001 Ljubljana, Slovenija 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ISSN 0354-0448 Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra- na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema pri- spevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, revija pa izide predvidoma julija in decembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spod- buja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z ured- ništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavit ve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Iz- virna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman, 00 ZRCola ali ZRCola (veli- kost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne zna- ke, dobiti pa jo je mogoče v okviru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslovu peter.weiss@guest.arnes.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, ti–stim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po‑ vzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jeziko- slovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri priprav- ljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sode- lavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 hrbet knjige 15,5 mm 00_24.1_2018_BLEIWEIS_viola_OVITEK_brez okvirjev_d.indd 2 14. 06. 2018 11:26:55 Jezikoslovni zapiski Ja ne z Bl ei w ei s, v : K m et ijſ ke in ro ko dé lſk e no vi ze (š t. 17 , 2 4. a pr ila 1 84 4) Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 24  2018  1 3Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 kazalo RazpRave in članki Domen Krvina – Andreja Žele Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih Irena Stramljič Breznik Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza stereotipa Marjan Kulčar Povezanost vida in vezljivosti pri netvorjenih in predponskoobrazilno tvorjenih glagolih Marko Hladnik Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer Internetna leksika v slovenščini: analiza novejših slovarskih virov Urška Vranjek Ošlak Besedotvorna hibridnost kolesarskega izrazja Urša Kac Leksem kruh in njegove tvorjenke v specializiranih in splošnih slovarskih ter korpusnih virih Tjaša Benedičič Lastna imena v turističnih brošurah o Ljubljani in njihovi prevodi v angleščino Metka Furlan O govejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata Suzana Todorović Koprski istrskobeneški izrazi za nekatere poklice Ines Virč Uvid u hilonimiju gornjega Međimurja Radmila V. Žugić Sinonimija i fonemski dubleti u kategoriji deminutiva u prizrensko­ ‑timočkim dijalektima Jadwiga Waniakowa Polskie nazwy gryki na tle słowiańskim i europejskim 7 27 45 63 79 93 103 117 131 143 159 179 193 4 Kazalo 207 223 227 231 Татьяна В. Леонтьева Воспитание в русской языковой традиции: мотивационный анализ лексики Ocene in pOROčila Tjaša Jakop Večavtorski Slovar zvonjenja in pritrkavanja Tjaša Jakop Šesti mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku (2017) Janez Orešnik Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1958–1965 Recenzentke in recenzenti Prevod izvlečkov, ključnih besed in povzetkov iz slovanskih jezikov v slovenščino Hubert Bergmann Tanja Fajfar Goran Filipi Metka Furlan Mojca Horvat Tjaša Jakop Mateja Jemec Tomazin Vladan Jovanović Karmen Kenda-Jež Irina Aleksejevna Kjuršunova Domen Krvina Matej Meterc Mija Michelizza Janez Orešnik Irena Stramljič Breznik Tatjana Vladimirovna Šalajeva Silvo Torkar Andreja Žele Vlado Nartnik 5Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 RazpRave in članki 7Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 1 Domen krvina – anDreJa Žele vezniki: poskus opRedelitve njihove vloge v slOvenskih zlOženih pOvedih Cobiss: 1.01 Članek skuša predstaviti vezniške pomene prek njihovih vlog v različnih vsebinskih raz­ merjih. Prikazuje različne soodvisnosti veznikov in povedkov v priredjih in podredjih, opozorjeno je tako na razmerja med istovrstnimi vezniki kot na razmerja med vezniki znotraj istega vsebinskega razmerja. Ključne besede: vezniki, skladenjskopomenska razmerja, soodvisnost veznika in povedka, prirednost, podrednost Conjunctions: Identifying Their Role in Slovenian Complex Sentences This article presents the meanings of conjunctions through their functions in various content relationships. It demonstrates the varying interdependence of conjunctions and predicators in coordination and subordination, drawing special attention to the relation­ ships between conjunctions of the same class and conjunctions within the same content relationship. Keywords: conjunctions, syntactic­semantic relationships, conjunction and predicator interdependence, coordination, subordination vezniki kOt ubesedena lOgičnO-skladenjska RazmeRja Pomen veznika je vsebina določenega razmerja; vezniki odražajo vsebinska razmerja in razumevanje teh razmerij (ta so večinoma bolj abstraktna kot npr. (izhodiščno) prostorska razmerja, ki jih izražajo predlogi). Eksplicitna vezniška ubeseditev medstavčnih razmerij v zloženih povedih dela sporočilo bolj enoumno in zato bolj jasno in konkretno. S pomensko‑slovničnega vidika so vezniki na­ čeloma pomensko odvisne in nesamostojne slovnične oz. skladenjske besede,1 vendar pa je njihova pomensko‑slovnična nesamostojnost zelo različna – vezniki v prirednem razmerju so skladenjskopomensko večinoma veliko bolj samostojni in zato tudi bolj odločilni za izražanje in opredeljevanje vrste konkretnega raz­ merja kot vezniki v podredju (ki pogosto zgolj uvajajo odvisnik; posebej to velja pri osebkovem, predmetnem in prilastkovem odvisniku). Da je eksplicitna vezni­ ška ubeseditev razmerij nujna, dokazuje tudi dejstvo, da poleg prvotnih veznikov poznamo tudi veliko vezniških besed, tj. besed izhodiščno druge besedne vrste v vezniških vlogah. Ti konverzni vezniki vnašajo v prvotni vezniški pomen dodatno 1 O tem na enak način razmišlja češko jezikoslovje (Petr idr. 1986: 214sl.). 8 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... prislovnost ali naklonskost (zlasti pri členkih v vlogi veznika), in oboje vezniško besedo pomensko‑slovnično specializira. Za določena skladenjskopomenska razmerja izbiramo veznike že glede na njihove vnaprej predvidene pomensko‑slovnične zmožnosti, saj načeloma velja, da vezniki v podredju zlasti enostransko uvajajo odvisnike in so razmeroma po­ gosto njihov inherentni del, nasprotno pa prirednost zahteva obojestransko skla­ denjskopomensko vlogo veznika za oba stavka zložene povedi. Vendar pa, kot bo v nadaljevanju predstavljeno, je vsakokratna skladenjskopomenska vloga veznika soodvisna od uporabljenih povedkov,2 ki kot pomenski organizatorji in usmerje­ valniki sporočil vključujejo oz. vsaj predvidevajo tudi okoliščinske in naklonske, pa tudi posebne kategorialne (npr. vid) lastnosti. Ta logična in skladenjskopomen­ ska soodvisnost med povedki in vezniki odpira precej temeljno vprašanje, katera razmerja najpogosteje povezujejo zavestna delovanja z nezavednimi delovanji in stanji in katera so najpogostejša razmerja, ki povezujejo med seboj zavestna de­ lovanja. Vezniki so med skladenjskopomensko enakovrednimi stavki v priredno zloženi povedi zlasti pomensko‑slovnični koordinatorji med dvema povedko­ ma, medtem ko so vezniki med skladenjskopomensko neenakovrednimi stavki v podredno zloženi povedi soodvisno povezani zlasti s povedkom v odvisnem stav­ ku, s povedkom v nadrejenem stavku pa lahko enkrat bolj drugič manj – odvisno od pomena povedka in veznika. Sicer pa je bilo na vlogo pomensko družljivih vsebin pri vzpostavljanju skla­ denjskih razmerij v jeziku v slovenskem jezikoslovju že opozorjeno v smislu, da je razmerje med vsebinama lahko razumljeno tudi brez veznika (Toporišič 1970: 83). Poleg pravih veznikov s prvotno vezniško vlogo spadajo med vezniške besede še konvertirani oziralni in vprašalni zaimki (samostalniški, pridevniški in prislovni) in členki tipa saj, tudi kot del sklopljenega veznika, npr. čeprav, četudi, čeravno. Znotraj vezniških besed lahko govorimo tudi o enodelnih večbesednih veznikih (nastopajo v enoviti besedni zvezi), npr. sicer pa, samo da, le da, to je, potem ko, medtem ko, češ da, in o dvodelnih veznikih (ki nastopajo vedno v parih, a je vsak vezan na svoj povedek), npr. ne samo – ampak tudi, kakor – tako ipd. Dinamič­ nost govora spreminja tudi sistem razmerij v smer naraščanja vezniških besed ter tudi v smer vedno več večbesednih in dvodelnih veznikov (Petr idr. 1986: 216). Obstoj t. i. hibridnih veznikov – hibridnih tako po sestavi kot po vlogi (priredno 2 Zaradi večje poenotenosti pri primerjalni obravnavi slovanskih skladenj je nastala tudi poeno­ tena in poenostavljena delitev glagolov na pomenskovezljivostne skupine: (1) statični glagoli (biti, prebivati, ležati, stati; dotikati se ipd.), (1.1) statičnorazmerni glagoli z nadpomenko imeti (vsebovati, obsegati, želeti, hoteti ipd.), (2) procesni glagoli (postajati, veneti, starati se, celiti se ipd.), (3) dogajalni glagoli (dogajati se, preživljati, rasti ipd.), (3.1) operativni glagoli (ravnati, upravljati, usmerjati, gojiti ipd.), (3.2) kreativni glagoli (ustvarjati, oblikovati ipd.), (3.3) de­ struktivni glagoli (razbijati, ruvati, trgati ipd.), (3.4) glagoli premikanja (premikati (se), gibati (se), hoditi, iti ipd.). (prim. Karolak 2001). 1.1 9Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ali podredno razmerje) – hkrati potrjuje tudi pomensko samostojnost določenih veznikov, večinoma prirednih. V slovenščini so tovrstni konverzni vezniki denimo naj, saj, zakaj, zato, npr.3 Naj bo dobro ali slabo, vse stoično prenaša;4 Poslali so ga, naj jih opraviči; Vprašaj, saj zato so tukaj; Vprašal ga je, zakaj dela te neumnosti; (ozkoknjižno) Smejal se je, zakaj vedel je za njegove neumnosti; Ne razumeš, zato delaš takšne neumnosti ipd. Tudi z naraščanjem možnosti uporabe vezniških besed5 se na neki način veča možnost prehodnosti med hierarhično odvisnostjo, tipično za jezikovni sistem, in vsebinsko enakovredno vzporednostjo. Ta naj bi v obliki priredij prevladovala v govoru – to v jeziku lahko vzpostavlja enakopravnost med večinskimi podredji v pisanem jeziku in priredji v govorjenem. Možnost prehoda med obema pa uravna­ va logična pomenskost (prim. Chloupek 1961; Sloboda 1961). vpRašanje funkcijske dOlOčenOsti Oz. vRstnOsti veznikov Za priredne veznike je vrstnost oz. določenost predvsem za eno skladenjsko vlogo pričakovano bolj tipična kot za podredne veznike. Podredni vezniki so namreč vključeni v vsebino odvisnika in so tako skladenjskopomenski del odvisniške ce­ lote, s povedkom v nadrejenem stavku pa so lahko, kot je bilo že rečeno, bolj ali manj tesno povezani. Tako tudi ni naključje, da se večina podrednih veznikov, ki so prvenstveno sestavni del odvisnega stavka, omejuje zgolj na podredne medstav­ čne vloge. Seveda pa je tudi v podredju (zlasti pri bolj soodvisnih, npr. vzročno­ stnih razmerjih, ki praviloma niso tako enostransko odvisna) razmerje vsebin lah­ ko odvisno od veznika, npr. Vse bi zastavil, če bi se pogovorili [pogojnost] – Vse bi zastavil, da bi se pogovorili [namernost] – Vse bi zastavil, ker bi se pogovorili [vzročnost]; Povej svojim, da prideš [uvajanje predmetnega odvisnika] – Povej svojim, če prideš [pogojnost] – Povej svojim, ker prideš [vzročnost] ipd. Z zamenjavami veznikov pri istih vsebinskih razmerjih oz. pri istem zapo­ redju istih vsebin izrazimo različno razumevanje teh razmerij, in prav od razu­ 3 V nekaterih primerih do konverznosti prihaja šele v povezavi s pomensko najširšimi vezniki, zlasti da, npr. pri izpredložnem namesto da. Prim. najnovejšo obravnavo da v eSSKJ (11. po­ men) 〈http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=da〉. 4 Večina zgledov, razen nekaterih v slovarskih sestavkih, je omejena na bistvene sestavine; vedno se opirajo na to, kar jezikovna raba tako v slovarjih, zlasti SSKJ2 in eSSKJ, kot v besedilnih korpusih in besedilih nasploh izkazuje kot možno, sprejemljivo. 5 Mešanje veznikov z drugimi besednimi vrstami v zelo različne kombinacije vezniških besed vpliva tudi na njihovo uporabo v tem smislu, da se zabrisuje njihova funkcijska delitev na podredne in priredne veznike. Zelo zanimivo bo ugotavljati, ali se ti hibridni vezniki po sestavi in vlogi bolj nagibajo v podredje ali priredje. Če se sestavljene vezniške besede tudi pomensko bolj osamosvajajo, potem je pričakovati, da se bolj nagibajo k prirednosti. Ob eksplicitnem slo­ varskem opozarjanju in ločenem prikazovanju prirednosti (npr. z I.) in podrednosti (npr. z II.) je sicer v takih in tem podobnih konverznih primerih (ko veznik prehaja, a še ne preide polno npr. v členek) morda sicer najbolje uporabiti posebno oznako oz. številko (npr. III.). 2 10 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... mevanja razmerij je odvisna tudi izbira tipa priredja ali podredja. Z zamenjavami veznikov znotraj istega vsebinskega razmerja torej izrazimo različno razumevanje tega razmerja – spremeni se sporočilna perspektiva (glavni ubesedeni usmerniki sporočilne perspektive so ravno vezniki). Izbor veznikov vpliva tudi na razvrsti­ tev stavkov, kar velja zlasti za priredna razmerja in posledično priredne veznike. Pogostejši in s tem navadnejši prehodi med podrednostjo in prirednostjo so ravno znotraj vzročnostnih razmerij,6 kar ne velja samo za slovenščino. Vezniki so tudi pokazatelji in izrazitelji možnih asimetrij med pomensko‑ slovnično koordinacijo, ki pa je lahko izražena s podrednimi vezniki, in pomen­ sko‑slovnično subordinacijo oz. determinacijo, ki je lahko izražena tudi s priredni­ mi vezniki. Ta neizrazit prehod med podrednostjo in prirednostjo se še najbolj kaže pri izražanju vzročnostnih razmerij, npr. ob bolj ali manj enaki izhodiščni vsebini Če so odšli vsi, grem še jaz [podredje] (tudi: Vsi so odšli, zato grem še jaz [priredje]); Naj dežuje ali sneži, gremo ven (tudi: Čeprav dežuje ali sneži, gremo ven); Deževalo je in kljub temu je prišel k nam (tudi: Prišel je k nam, čeprav je deževalo) ipd. Bi pa pri teh primerih težko govorili o popolnih asimetrijah, če je uporaba prirednega ali podrednega razmerja namenska oz. utemeljena. Mogoče tudi smer razvijanja in uporabe veznikov oz. vezniških besed bolj pritrjujeta tezi, da bi bilo znotraj različnih razmerij, npr. vzročnostnih, časovnih, načinovnih ipd., ustrezneje govoriti o različni stopnji odvisnosti med stavki kot pa o izrazitem lo­ čevanju med podrednostjo in prirednostjo (Vinogradov 1947: 708).7 Prav z vidika izrazitejših skladenjskopomenskih vlog se vezniki namreč omenjajo tudi kot po­ sebne vrste prislovi (Barić idr. 2003: 281, 458). Neke vrste vezniški prislovi so medtem, namesto, preden, potem. Poleg bolj ali manj konkretnega skladenjskega pomena je nezanemarljiv tudi naklonski pomen veznikov, ki kaže na povezavo veznikov s členki (Vinogradov 1947: 723); v slovenščini sta tovrstna členka in hkrati veznika saj in sicer, oba izražata vzročnostna razmerja, npr. Skušal ga bom prepričati, saj me nič ne stane; Skušal ga bom pregovoriti, sicer pa nimam ravno veliko možnosti; z izražanjem namere je vzročnostni tudi podredni naj, npr. Nagovarjajo me, naj se umaknem. Sinteza razmerijskega pomena z naklonom je še posebej poudarjena pri določenih tipih zloženih povedi. Npr. pri vsebinskih odvisnikih8 je v nasprotju z drugimi odvisniki tudi zaradi pretvorbe premega govora poudarjena komunikacijska vloga. V zloženih povedih z vsebinskim odvisnikom je izbor vezniške besede odvisen od konkretnega povedka in tako se v ustrezni navezi povedek – veznik izraža 6 To se potrjuje oz. odraža mdr. tudi v najnovejših šolskih slovnicah K. Ahačiča, kjer je vzročno priredje v smislu strogega razlikovanja med kajti (priredno) in ker (podredno) ukinjeno. 7 A. Vidovič Muha (1984: 146): »Tudi s stališča stilistike je zanimiva možnost povezave med prirednim in podrednim razmerjem, pa tudi med različnimi pomenskimi skupinami priredij. Se­ veda, če hočemo te povezave imenovati pretvorbene, bi bili nujni še opisi (slovnično)pomenskih sprememb (vezniški pomeni), ki bi omogočili predvidljivost takšnih postopkov.« 8 Vsebinski odvisniki po stavčnočlenski tipologiji odvisnikov (prim. Toporišič 2000) spadajo med predmetne odvisnike. 11Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 tudi tvorčevo stališče oz. odnos do vsebine, ki združuje sporazumevalno težnjo z naklonskostjo ali čustvenim vrednotenjem: Bojim se, da se Petru ne bi kaj zgodi- lo – Bojim se, da bi se Petru kaj zgodilo; Sovražim, da se Peter tako slabo uči – Sovražim, ko se Peter tako slabo uči; Čudi me, da je toliko stalo – Čudi me, koliko je to stalo; Zdi se, da nekdo gre – Zdi se, kot da nekdo gre ipd. kakO je s funkcijskO dOlOčenOstjO tipičnih pRiRednih in pOdRednih veznikOv v slOvenščini? V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere teze iz prvega in drugega poglavja razprave. Tu se omejujemo na pogosteje rabljene veznike za določene tipe raz­ merij v slovenščini, ki so vključeni tudi v sezname aktualne Slovenske slovnice J. Toporišiča (2000: 431–444).9 Sicer pa so različne (možne) rabe veznikov še vedno najizčrpneje predstavljene v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) z dovolj pomenljivimi funkcijskimi razlagami. Za priredne veznike je vrstnost oz. določenost za eno skladenjsko vlogo bolj predvidljiva kot za podredne veznike Pri prirednih veznikih o konkretnem razmerju bistveno soodloča vsakokratna dru­ žljiva sopojavnost povedkov – to je glagolska kookurenca v konkretnih povedkih, ki se širi na pomensko družljive vsebine (tj. propozicije) z možnostjo vzpostavlja­ nja skladenjskih razmerij, npr. Vesel je in to tudi pokaže; Ne samo da je vesel, am- pak to tudi pokaže; Vesel je, zato to tudi pokaže; Vesel je, to je veselje tudi poka- že; Vesel je, vendar to težko pokaže ipd. Vsakokratna glagolska sopojavnost se dokončno sporočilno izoblikuje z ubesedenim vezniškim razmerjem. Priredni vezniki so tako pomensko‑slovnični koordinatorji med dvema povedkoma, lahko tudi več povedki. Za primere vezniške »izključevalnosti«, npr. pri podvojenem vezniku ali – ali, pa je obvezna tudi medsebojna izključevalnost povedkov, npr. Ali bodi vesel ali pa odkrito potoži. Skladenjskopomenska koordinatorska vloga prirednih veznikov zahteva tudi določeno stopnjo pomensko‑slovnične osamosvojenosti – to je hkrati prvotni in izhodiščni razmerijski oz. vezniški pomen konkretnega veznika. Vso izpeljavno zaznamovanost različnih drugotnih rab merimo po tej izhodiščni vrstni določno‑ sti:10 in (sočasnost, zaporednost), pa (nasprotnost), ali (izbirnost, izključevalnost). 9 Poglavje v Slovenski slovnici zlasti z vidika različne funkcijskosti veznikov informativno do­ polnjuje poglavje Stilna vrednost slovenskih knjižnih veznikov v Novi slovenski skladnji (To­ porišič 1982: 199–224). Škoda, da je omenjena publikacija pri obravnavi posameznih pojavov v slovenščini tudi sicer premalo upoštevana. 10 O tem J. Toporišič (1968: 190) dovolj eksplicitno: »Vendar tudi v polifunkcionalnih veznikih ne gre za funkcionalno polisemantičnost – v knjižnem jeziku je in npr. vezalni, pa pa je prvenstve­ no protivni, v vseh drugih funkcijah pa samo zamenjujeta specializirane veznike.« Sicer vezalni veznik »in je tako lahko vezalno sredstvo priredja par excellence« in podredni veznik »da lahko uvaja odvisnike skoraj vseh vrst«. 3 3.1 12 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... Potencialno najuniverzalnejši priredni vezniki. Vsak posebej in vsi trije temeljni vezniki skupaj pričakovano označujejo vsa osnovna razpoznavna vsebinska razmer­ ja: od sočasnosti in nesočasnosti, protivnosti in vzročnosti do posledičnosti in izbir­ nosti. Koordinacijsko vlogo prirednih veznikov poudarja slovarska funkcijska raz­ laga »uvaja (razmerje)«, »poudarja«: in (‘soobstajanje’, ‘časovna ali posledična zaporednost’, z več ekspresije izraža tudi ‘stopnjevalno poudarjanje’, ‘intenzivnost dejanja’, vzročno‑posledično razmerje, vzročno‑sklepalno razmerje, pogojno‑po­ sledično razmerje, ‘protivnost’), pa (‘protivnost’, ‘pojasnjevalno dopolnjevanje’, vzročno‑posledično razmerje, vzročno‑sklepalno razmerje, pogojno‑posledično raz­ merje, lahko tudi več ekspresije in pogovarjalnosti s ‘poudarjanjem nasprotja’, ‘omejevanje’, ‘stopnjevalnost’, ‘sočasnost’ ali ‘zaporednost’), ali (‘izbirnost’, ‘iz- ključevalnost’, ‘dopolnjevanje prej povedanega’, ‘domneva’, ‘nasprotje’). Istovrstni priredni vezniki glede na posamezna vsebinska oz. logično­ ­skladenjska razmerja Znotraj posameznih vsebinskih razmerij (zlasti) v dvostavčni povedi bi pričako­ vali dopolnjevalne različice in stilne različice. Kar nekaj veznikov je konvertitov s prvotno prislovno vrednostjo (npr. medtem ko), kar krepi njihov razmerijski po­ men, ki se do neke mere lahko tudi osamosvoji. Pri primerjanju vezniških vlog med različnimi vsebinskimi razmerji se lepo pokažejo različne stopnje soodvisno­ sti propozicij, še zlasti to, kako vzporednost propozicij pri npr. vezalnih veznikih prehaja v soodvisnost propozicij že pri stopnjevalnih veznikih, in celo v odvisnost propozicij pri drugih veznikih; odvisnost propozicij je zlasti očitna pri vzročnih veznikih. To gre v smer teze o samo različnih stopnjah odvisnosti med propozici­ jami (gl. razdelek 2), ki bi posledično na skladenjsko‑izrazni ravni lahko nadgra­ dila sedanje ločevanje na podrednost in prirednost. Vezalni vezniki kot potencialni usklajevalniki sopojavitev vsaj dveh povedkov prvenstveno izražajo ‘sočasnost’ in ‘nesočasnost’: in/ter (‘vezanje’, ‘sočasnost’, ‘zaporednost’ in vzročno‑posledično razmerje); pri izmenjevanju z in, pa tudi si­ cer, je ter primerjalno ožje rabljena in bolj zaznamovana različica, ki napoveduje sklepnost nekega razvrščanja. Veznik potem je časovni prislov v vezniški vlogi; v primerjavi z in je poudarjena ‘zaporednost’ oz. ‘časovno sosledje’, ‘dodajanje’, izraža lahko tudi vzročno‑posledično razmerje, vzročno‑sklepalno razmerje, po­ gojno‑posledično razmerje; zaznamovano (ekspresivno) je izražanje ‘nasprotja’. Osnovno naklonsko vezalno vlogo ima dvodelni veznik ne – ne, ki izraža ‘vezanje z zanikanjem’, npr. Ne posluša, ne kaže zanimanja. Sočasnost in nesočasnost, ki jo izražajo vezalni vezniki, je tesno povezana z vidom dejanj v povedkih. Kadar si sledijo dejanja v nedovršniku, veznika in in ter, v brezvezju pa vejica, izražata sočasnost. Nasprotno velja, kadar si sledijo dejanja v dovršniku – tedaj ista veznika izražata nesočasnost, saj dve dovršni dejanji ne moreta potekatii istočasno (razen če je eno le parafraza za drugo); vedno je eno a 3.1.1 13Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 nekoliko za drugim (Krvina 2015: 151–168). Pri tem je pomembno, katerega vida je prvo dejanje v nizu – če je dovršno, z veliko verjetnostjo (slabih 80 %) sledi najmanj še eno dovršno dejanje, vezalni vezniki pa izražajo nesočasnost (zapored­ nost) dejanj. Naj navedemo nekaj primerov (vsi so iz korpusa Kres): (1) Elegantno se zlekne v naslanjač, iztegne noge in gosposko srkne suhi marti- ni. (2) »Tole bo najbrž okusno,« je rekel, ugriznil in se obliznil. (3) V raztopljeno maslo vmešamo moko, prepražimo in dolijemo hladno mleko. Nedovršno dejanje najpogosteje nastopa na koncu niza dovršnih dejanj, le iz­ jemoma na sredini (tudi tu vezalni veznik med dovršnim in nedovršnim dejanjem izraža nesočasnost dejanj): (4) Sklonil se je naprej, nagnil glavo in opazoval fotografijo na zaslonu. (5) Vojaki so se utaborili in pripravljali jedi, poveljniki so sedli v vojni svet. V kombinaciji s prvim dovršnim in dvema nedovršnima dejanjema vezalni veznik med dovršnim in nedovršnima dejanjema izraža nesočasnost, med nedovr­ šnima dejanjema pa sočasnost dejanj: (6) Včasih sva za kosilo kaj malega pojedla, počivala in opazovala rjave sršene, ki so množično letali k reki. Obratno velja, kadar je prvo dejanje v nizu nedovršno – takrat z razmeroma veliko verjetnostjo (od dobrih 60 % do dobrih 70 % v sedanjiku) sledi vsaj še eno nedovršno dejanje, in tedaj vezalni vezniki izražajo sočasnost dejanj (Krvina 2015: 164–168): (7) Z gorivom so polivali in zažigali zastave. (8) Pulil si je lase, zardeval, stokal in krilil z rokami. Če sledi dovršno dejanje, je izražena neistočasnost (zaporednost) dejanj: (9) Zadovoljno je opazoval prizor in namignil sosedu, kako naj ravna. Ločni vezniki prvenstveno izražajo ‘izbirnost’ in posledično ‘izključevalnost’, s tem pa tudi omejene možnosti znotraj obravnavane vsebine, npr. ali – ali, bodisi – ali, bo- disi – bodisi (‘izključevanje’, ‘možnost izbire’, ‘popravek ali dopolnitev’, ‘domneva’ oz. ‘negotovost’, npr. Bodisi so premladi ali pa prestari; V razpravi mora to bodisi potrditi ali ovreči; Lahko vzame znižano garnituro, ali pa izbere samo posamezne dele; Ali res ne more ali enostavno noče). Raba bodisi – bodisi je zaznamovana v smislu knjižnosti, saj je živa zlasti v zapisanih besedilih. Pri dvodelnih veznikih ali – ali in bodisi – bodisi se je med govorjeno in zapisano rabo ohranila bipolarnost (prim. iztočnico bodisi glede na ali na portalu Fran (zlasti v SSKJ2): http://www.fran. si/iskanje?View=1&Query=bodisi, http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=ali). b 14 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... ali1 vez. 1. I. v priredno zloženi povedi ali zvezi 1. v ločnih priredjih uvaja razmerje izključevanja, izbire ali medsebojne dopolnitve povedanega ▪ Možen odgovor je samo da ali ne. ▪ Ali ti ali jaz, treba se bo odločiti! ▪ Ali jih sprejmejo ali pa odslovijo, druge možnosti ni! 1.1 navadno v zvezi s pa uvaja razmerje izbire povedanega ▪ Dano jim je na izbiro, ali vzamejo vse ali pa samo leposlovne knjige. ▪ Lahko naredijo vse danes ali pa pridejo še enkrat. ▪ Kot izredni študent lahko izpit opravi v rednem roku ali po dogovoru. 1.2 navadno v zvezi z vsaj uvaja razmerje dopustne dopolnitve, razširitve, nadomestka povedanega ▪ Prej ali slej se bo treba odločiti. ▪ Mora se vrniti čez eno uro ali pa vsaj čez uro in pol. ▪ Prostore lahko preuredijo po načrtih ali vsaj deloma tudi po svojih željah. 2. v protivnih priredjih, starinsko uvaja razmerje nasprotja ali posledice med povedanim ▪ Otrok je sicer majhen, ali izredno žilav za svoja leta. 2.1 v protivnih priredjih, starinsko uvaja razmerja nepričakovane posledice med povedanim ▪ Bil je vajen podlih podtikanj, ali takšnega dejanja od starega prijatelja res ni pričakoval. 2. II. v podredno zloženi povedi v odvisnikih uvaja vprašanje, domnevo, negotovost ▪ Vprašam še enkrat, ali res mislite kar oditi. ▪ Ne vem, ali je še pripravljen sodelovati. ali2 člen. 1. uvaja vprašanje z možnim dvojnim odgovorom ▪ Ali ga poznaš? 1.1 navadno zanikano uvaja vprašanje, navadno ob začudenju, presenečenju ▪ Ali res ne veš? ▪ Ali ga ne poznaš? 1.2 uvaja navidezno vprašanje, ki je nasprotna trditev ▪ Ali sem vas že kdaj osleparil?! ▪ Ali to resno mislite?! 2. uvaja nasprotje prej povedanemu, ki izraža nejevoljo, presenečenje ▪ Ravno smo se dogovorili, kako in kaj, ali se ti ne prikaže on z novimi idejami! ▪ Sprijaznili so se že, da ga ne bo, ali se jim ne javi tik pred začetkom! 3. ekspresivno izraža veliko mero povedanega ▪ Ali smo se zabavali na njegov račun! ▪ Ali smo tekli, kot še nikoli! 3.1 ironično izraža jezo, nejevoljo ob dejanju drugega, navadno z izpostavljanjem nasprotja povedanega ▪ Ali si pameten! ▪ Ali si upaš! Primer 1: Veznik in členek ali11 Najprej je ali obravnavan v svoji najpogostejši vlogi, tj. kot priredni veznik, ki spaja bodisi stavke bodisi dele stavka; zaradi potencialne prisotnosti elipse (npr. 11 Slovarski sestavki, uporabljeni kot ponazorilo, prikazujejo stanje v slovarski bazi eSSKJ sredi leta 2017 in niso dokončni. 15Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Ali vzamejo vse ali pa [vzamejo] samo leposlovne knjige) ni vedno mogoče jasno ločiti, ali eno ali drugo, zato se pojasnilo nanaša na oboje (tj. v priredno zloženi povedi ali zvezi). Prirednost je ubesedena z razlago »uvaja razmerje česa«, pri če­ mer se česa skuša opredeliti kolikor je mogoče natančno. Prvi pomen kot krovni, najsplošnejši (‘izključevanje’, ‘izbira’, ‘dopolnjevanje’) je razdelan s podpomeni (1.1. ‘izbira’, ali pogosto v zvezi s pa; 1.2. ‘dopustna dopolnitev, razširitev’, ali pogosto v zvezi z vsaj). Pomen 2 je časovno zaznamovan (starinsko), nezaznamo­ vano se izraža s protivnim veznikom toda. Druga vloga ali je uvajanje vsebine, ki izraža vprašanje, lahko tudi posredno kot domnevo, negotovost – tu nastopa kot podredni veznik med glavnim stavkom in odvisnikom (pojasnilo v podredno zloženi povedi in razlaga »uvaja kaj«). Členek ali se obravnava homonimno in je obdelan takoj za veznikom, a po­ sebej. Ta ali večinoma ne nastopa v vlogi, ko bi vezal stavka v eno poved (izjema je pomen 2), izrazita naklonskost pa opravičuje samostojno členkovno obravnavo. Protivni vezniki prvenstveno izražajo ‘nasprotovanje’ in ‘nasprotnost’: pa, a (‘nasprotje s prej povedanim’, ‘nepričakovana posledica’), vendar (‘nasprotje s prej povedanim’, ‘omejevanje prej povedanega’), toda (‘nasprotje s prej poveda­ nim’, ‘omejevanje prej povedanega’, ‘nepričakovana posledica’),12 npr. Malo mu je nerodno, a/vendar bi še enkrat/toda še enkrat bi isto naredil; tako veznik a kot toda sta tipična zlasti za zapisana besedila. pa1 vez. v priredju 1. v protivnih priredjih uvaja razmerje nasprotovanja glede na prej povedano ▪ Veliko obljublja, pa malo naredi. ▪ Zelo ga je prepričeval, pa ni nič pomagalo. ▪ Šele začetnik je, pa tako pokvarjen. ▪ Njemu je mogoče vseeno, meni pa ni! 2. v vezalnih priredjih uvaja razmerje dodajanja in dopolnjevanja, pojasnjevanja prej povedanega ▪ Naj se že enkrat odpravi pa gre! ▪ Zdaj bo prišel pa mu sam povej! ▪ Ob prihodu se vzame listek pa počaka v vrsti na sprejem. ▪ Tam se je zmeraj veliko pilo, pa veliko, preveč govorilo. ▪ To vse skupaj ni bilo dovolj, pa brez zamere! 2.1 uvaja razmerje stopnjevanega dodajanja povedanemu ▪ Ravno sem se odpravljal domov, pa me pokličejo nazaj, da je nujno. ▪ Na svoje vsakoletne obletnice je vabila svoje otroke, sorodnike pa prijateljice pa celo sosede. ▪ Pri pospravljanju je skupaj navlekla veliko starih nenošenih oblek, celo še skoraj nove čevlje, pa ne vem še kaj vse. 2.2 med istima povedkoma poudarja trajanje in intenzivnost dejanja ▪ Skoraj vsi so že odšli, on pa je kar govoril pa govoril. ▪ On bi pel pa pel, čeprav je že pozno. 12 Pri vendar, v primerjavi npr. s toda, tudi v sinhroni rabi ostaja bolj očiten njegov prvotno člen­ kovni pomen (Snoj 2015; Žele 2014). c 16 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... 2.3 navadno med podvojenimi ta, tak, tako uvaja, poudarja naštevanje namerno neimenovanega ▪ Že vnaprej je vedno določeno, da na ta pa ta dan pride ta pa ta. ▪ Zanj so govorili, da je tak pa tak in da je zato težko shajati z njim. ▪ To se najhitreje naredi tako pa tako. 3. v posledičnih ali sklepalnih priredjih uvaja razmerje vzroka in posledice med že povedanim in dodanim ▪ Preveč so pritiskali nanj, pa se jim je uprl. ▪ Ni plačeval davkov, pa so ga preganjali. ▪ Preveč očitno se je izogibal delu, pa je ostal na cesti. 3.1 dodaja sklepanje glede na povedano ▪ Firmi je bil dolgo zvest, zdaj pa bi se mu to že moralo kje poznati. ▪ Hoče, da bi jo imel rad, pa naj manj sili vanj. 4. v pojasnjevalnih priredjih uvaja pojasnilo k povedanemu ▪ Tam rabijo strokovnjake, pa ne kar katere koli. ▪ Že nekajkrat je izgubil delo, pa ne brez razloga. pa2 člen. 1. izraža nasprotovanje pravkar povedanemu ▪ Tega verjetno ne boš sam opravil. Pa bom, z veseljem. 1.1 kot del vezniške besede poudarja nasprotovanje glede na prej povedano ▪ Ne dovolim tega, pa če me nikoli več ne obišče. ▪ Kaj mu pomaga govoriti, če pa stalno beži od ljudi, ki mu hočejo dobro. ▪ Nič ne pomaga, če veliko dela, ko pa je vedno brez denarja. 1.2 kot del vezniške besede dodaja nasprotno ugotovitev ▪ Nič mu preveč ne brani, pa saj bo od drugih dobil potrebna dovoljenja. 2. poudarja navezovanje na pravkar povedano ▪ Pa je to sploh mogoče?! ▪ Pa smo spet na začetku! ▪ Pa delal, kdo bo?! ▪ Pa še kaj pridi. 3. navadno v vprašanjih poudarja nelagodje, vznemirjenost ob negotovosti, ugibanju ▪ Kaj pa, če ga ne bo? ▪ Kaj pa kričiš?! ▪ Kam pa misliš s tem? Primer 2: Veznik in členek pa Pa je izhodiščno sicer protivni veznik (‘nasprotovanje’), vendar pa je protivnost lahko razširjena/omiljena v zaporednost, ki je blizu vezalnemu ((stopnjevano) ‘do­ dajanje’, ‘dopolnjevanje’, npr. Ravno sem se odpravljal domov, pa me pokličejo nazaj, da je nujno; Naj se že enkrat odpravi pa gre!) ali posledično‑sklepalnemu priredju (‘vzročnost’, npr. Preveč so pritiskali nanj, pa se jim je uprl). Členek pa je obravnavan homonimno. V prvem pomenu (s podpomeni, npr. ‘nasprotovanje’) sicer ima izrazito konektorsko vlogo, ki se navezuje na vezniško, čeprav je prisotnost naklonskosti mnogo očitnejša (npr. Tega verjetno ne boš sam opravil. Pa [izjavljam: ni dvoma, negotovosti] bom, z veseljem; Nič ne pomaga, če veliko dela, ko pa [poudarjam, izpostavljam] je vedno brez denarja). V drugem pomenu je členek povezovalni, zato je konektorska vloga še vedno izrazita (npr. 17Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Pa še kaj pridi). Naklonskost najizraziteje izstopa v tretjem pomenu (‘nelagodje’, ‘vznemirjenost’ ob negotovosti, ugibanju). vendar1 vez. v priredno zloženi povedi ali zvezi 1. v protivnih priredjih uvaja razmerje nasprotja s pravkar povedanim ▪ Niso mu dali prav nič upanja, vendar je počasi okreval in celo ozdravel. ▪ Nimajo veliko znanja, vendar so zelo vztrajni in željni uspehov. 1.1 v protivnih priredjih uvaja razmerje nasprotja z izpostavitvijo zadržka, omejitve pri povedanem ▪ Saj se trudi dokončati šolo, vendar z izpiti mu gre zelo počasi. ▪ Na tej relaciji vozijo vlaki, vendar imajo večurne zamude. vendar2 člen. 1. poudarja povedano ▪ Šolo naj konča, to je vendar predpogoj, da se pogovarjamo o zaposlitvi. 1.1 poudarja samoumevnost povedanega ▪ Zdaj je vendar zadosti stara, da gre na svoje. ▪ Saj ga vendar pozna že od malega! ▪ Po končani devetletki pa ga vendar ne bo učil poštevanke! 2. izraža nestrpnost, nejevoljo ▪ Kaj vendar dela cele dneve zaprt v stanovanju?! ▪ Naj samo ne obljublja, naj vendar naredi že enkrat! 3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče ▪ Glej ga, vendar si se spomnil tudi na nas! ▪ O, vendar se nam je spet uspelo zbrati! ▪ No, po dolgem času vendar tudi ena spodbudna novica. Primer 3: Veznik in členek vendar Vendar je tipični priredni (v nasprotju z ali v podrednih povedih ne nastopa) veznik, ki izraža le protivnost (‘nasprotje’, lahko z ‘zadržkom’, ‘omejitvijo’). Prevladujoča, celo izhodiščna (prim. Snoj 2015) besednovrstna opredelitev je pri vendar sicer členek, kar je po obsegu razvidno tudi iz zgornjega sestavka (splošno poudarjanje, poudarjanje ‘samoumevnosti’; ‘nestrpnost, nejevolja’, ‘veselje’ ob pozitivnem presenečenju). To dejstvo vsekakor opravičuje homo­ nimno obravnavo. Vzročni vezniki prvenstveno izražajo ‘vzročnost’ s ‘pojasnjevanjem’ ter ‘skle­ panjem’ in ‘posledičnostjo’. Ti vezniki izražajo jasna logično dorečena razmerja, kar kaže na njihovo pomensko bolj specificirano uporabo: saj (‘vzročnost s po­ jasnjevanjem’, npr. Bo zmogla, saj ima dovolj energije), sicer /pa/ (‘vzročnost s pojasnjevanjem’, npr. Očitno se dobro počuti, sicer bi že odšel; Niso izgledali ne- zadovoljno, sicer pa se bodo prav hitro oglasili), namreč (členek v vezniški rabi, ki pojasnjuje, npr. Udeležba ni bila prav velika, veliko ljudi je bilo namreč še na dopustu), kajti (‘pojasnjevanje z utemeljevanjem’, Dobro bi jih bilo prepričevati, kajti drugačni pritiski niso dobri). č 18 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... saj1 vez. v priredno zloženi povedi 1. uvaja razmerje utemeljevanja, pojasnjevanja prej povedanega ▪ Takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost. ▪ Ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate. ▪ Bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan. 1.1 uvaja razmerje vzroka in posledice ▪ Nič ne poslušaš, saj ne moreš o tem nič vedeti. ▪ Preveč hiti, saj bo polovico stvari pozabil. 2. uvaja razmerje nasprotja s prej povedanim ▪ Kaj tako silijo vame, saj ni kaj povedati. ▪ Kako naj odgovarja, saj se sploh ne spozna na to področje. saj2 člen. 1. izraža soglasje, pritrjevanje ▪ Saj saj, nikoli ne izpolnijo obljub! ▪ Niso več daleč. Saj ravno zato, vsak trenutek lahko pridejo. ▪ Saj sem rekel, da ne bo šlo. 1.1 navadno v zvezi z res izraža pritrjevanje in hkrati opozarja ▪ Kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti. ▪ Saj res, z menoj gre. 2. izraža zanikanje ali zadržano sprejemanje česa ▪ Saj to je (tisto), nikakor se ga ne more odkrižati! ▪ Saj nič ne rečem, odgovoril pa bi lahko! 3. izraža, poudarja samoumevnost povedanega ▪ Saj veš, kakšne so stvari v resnici. ▪ Saj sem rekel, da tako ne bo šlo. ▪ Pa saj bo vse zvedel od drugih! 4. izraža podkrepitev trditve, namere ▪ Saj kdo bi bolj zaslužil srečo kot ona! ▪ Saj tudi polovica narejenega bo dovolj. ▪ Saj ne ve, česa se je lotil! Primer 4: Veznik in členek saj Tako kot vendar veznik saj vzpostavlja le priredna razmerja (izhodiščno ‘uteme­ ljevanje’, ‘pojasnjevanje’, dodatno pa še ‘vzročnost’). 2. pomen z izrazitejšo na‑ klonskostjo (‘nasprotje’) že nakazuje prehod proti členku; vezniško uvrstitev ute­ meljuje zlasti povezovalna vloga med stavki. Sledi homonimna obravnava členka saj. V teh pomenih (‘soglasje’, ‘pritrjevanje’, ‘zanikanje’, ‘zadržano sprejemanje’, ‘samoumevnost’) je naklonskost izrazito prisotna, poleg nje pa je zaznavna tudi besedilna konektorska vloga (npr. Kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti). Sklepalni vezniki prvenstveno izražajo ‘sklepanje’ in ‘utemeljitev’: zato /pa/ (‘sklepanje’, ‘nepričakovana dopolnitev kot nadomestek’, npr. Ni zadovoljna, zato pa jo vse takoj razburi), torej (za vzročno‑sklepalno razmerje z dopolnilnim pojasnilom, npr. Ni denarja, torej se bomo morali drugače zoorganizirati), tako d 19Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 (prislov v vzročno‑posledičnem razmerju, pogosto v zvezi z da npr. Prišel je dobe- sedno na njihov prag, tako da so ga sčasoma sprejeli in vključili v delo), tedaj (za pogojno‑posledično razmerje), pa (za vzročno‑posledično in pogojno‑posledično razmerje, npr. Ni je upošteval, pa je odšla). torej1 vez. v priredno zloženi povedi ali zvezi 1. v sklepalnih priredjih uvaja sklep glede na izrečene vzroke ▪ Razmere se poslabšujejo, torej je zadnji čas, da se kaj ukrene. ▪ Šolo je končal, torej si mora iskati delo. 2. v sklepalnih priredjih uvaja pojasnilo k izrečenemu ▪ Otvoritev razstave bo prvega maja, torej na praznik dela. ▪ Zadnje čase je pogosto na bolniški, torej očitno ima probleme z zdravjem. torej2 člen. 1. izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost ▪ Torej glede škode ne misliš nič ukreniti? ▪ A tako torej, že vse da je naprej odločeno. 2. izraža navezovanje na povedano ▪ Ti si torej proti ukrepanju na tak način. ▪ Torej so se vendarle uvrstili naprej. ▪ Vsega smo si torej sami krivi? ▪ Kaj torej storiti ... prav dobro ne kaže. 3. izraža poziv, spodbudo k ukrepanju ▪ Torej, kako si se odločil? ▪ Torej gremo v akcijo ali ne! Primer 5: Veznik in členek torej Pomen veznika torej je razmeroma specializiran, saj izraža le ‘sklepanje’, ‘pojas­ njevanje’. Homonimno obravnavani členek torej je pomensko širši, saj izraža tako ‘nejevoljo’, ‘začudenje’, ‘nestrpnost’ kot tudi ‘poziv’, ‘spodbudo’, hkrati pa nasto­ pa tudi v povezovalni vlogi (‘navezovanje’). Kljub temu, da je ponekod fonetično delno osamosvojen (npr. Torej, kako si se odločil), njegova izrazita vezanost na posamezne enote členku torej onemogoča medmetno rabo. Za podredne veznike, ki so prvenstveno sestavni del odvisnega stavka, velja, da jih združuje potencialni istovrstni odvisnik Zato je tudi njihova vrstnost oz. vrstna določnost načeloma opredeljena širše kot pri prirednih veznikih. Pomenska usmeritev celotne podredno zložene povedi pa je odvisna zlasti od pomenske (in tudi naklonske) usmeritve povedka v nadrednem stavku.13 To najlažje dokažemo z uporabo najuniverzalnejšega in tudi najbolj 13 Pri odvisnosti propozicij, ki se skladenjsko‑izrazno odraža v različnih podrednih razmerjih, je družljiva sopojavnost povedkov oz. glagolska kookurenca nadrednega in odvisnega povedka bistvena. In znotraj t. i. pomenske družljivosti povedkov se je izkazalo smiselno opozarjati, 3.2 ⏷ 20 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... razširjenega podrednega veznika da: Povedal je, da pride [predmetni odvisnik, zadobnost], Sram ga je, da ni izpolnil obljube [predmetni odvisnik, preddobnost], Vse bi bilo drugače, da ni tega storil [pogojni odvisnik, preddobnost; stilna zazna­ movanost (starinsko)],14 Udaril ga je, da se je opotekel [posledični, isto‑ do za­ dobnost], Najel je delavce, da bi delo lahko končali [namernost, zadobnost], Prišel je, da se potoži [namernost, zadobnost] ipd. Potencialno najuniverzalnejši podredni vezniki. Zanje je tipično, da so soodvisno povezani zlasti s povedkom v odvisnem stavku, s povedkom v nadrejenem stavku pa lahko enkrat bolj, drugič manj, odvisno od pomena povedka in veznika. To izraža tudi slovarska funkcijska razlaga »uvaja kaj« : »izraža (vzrok, namen, način itd.)«. Da (prvenstveno uvaja predmetne vsebinske odvisnike z različno vsebino, po SSKJ so opredeljeni kot »pripovedni odvisni stavek«), ko (izraža časovni odvis­ nik; izražanja drugih odvisnikov, npr. vzročnega, so zaznamovana), če (‘pogoje­ vanje’, ‘pogojnost’), ki (‘oziralnost’, ‘dopolnjevanje’, ‘opredeljevanje’). Veznik da zaradi svoje pomenske splošnosti oz. nespecializiranosti uvaja vsebino, ki se v celoti odvisno povezuje s pomenom matičnega povedka v nadre­ jenem stavku. In od matičnega povedka je odvisno, ali vsebino da­odvisnika po­ mensko zoži ali razširi ali pa načeloma omogoča odvisnik s kar najširšo vsebino; s popozicijskim (vsebinskim) udeležencem uvaja vezljvost ali družljivost.15 da1 vez. 1. I. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet ▪ Bojim se, da je prepozno. ▪ Že vidim, da nimam sreče. ▪ Omogočila mu je, da je končal študij. 1.1 v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet ▪ Saj sem ti rekel, da rajši počakaj. ▪ Prosi, da naj mu dajo mir. 2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek ▪ Prav je, da si prišel. ▪ Škoda, da zapraviš toliko časa. 3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek kje je sopojavnost povedkov zavestnega in nezavednega delovanja možna in kje ni logična. Tako npr. glagoli odločitve, privolitve in obljube (odločiti se za, dogovoriti se, sporazumeti se, obljubiti ...) načeloma niso pomensko družljivi z glagoli stanja, neodvisnega od volje vršilca/ nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmedenosti, inteligentnosti, podobnosti, npr. *Peter je obljubil Ani, da bo zbolel, *Peter se je dogovoril, da zasovraži Anino prijateljico itd. 14 eSSKJ pri vezniku da tega pomena ne beleži več. Prim. http://www.fran.si/iskanje?View=1&Qu­ ery=da. 15 Tovrstni povedki po S. Karolaku (2001: 24–25) spadajo med pomensko sestavljene glagole, ki jih deli v skupine glagolov (1) predvidevanja, pričakovanja, slutnje, (2) nadejanja, upanja, želje, (3) strahu, slutnje, (4) nanašanja, (5) obljube, veljave, (6) govorjenja, (7) zmote, (8) pomoči, (9) laži, (10) namere, (11) zanimanja, (12) maščevanja, (13) oštevanja, zmerjanja, (14) razisko­ vanja, preiskovanja. ⏵ 21Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ▪ Nima navade, da bi se pritoževal. ▪ Ni dvoma, da imaš prav. 4. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem ▪ Odsvetoval je pot skozi gozd, češ da je nevarno. ▪ Pravi, da posojilo lahko vrne v kratkem, zdaj pa da še ne more. 5. v zvezi s samo, le uvaja omejevanje prej povedanega ▪ Takoj bo nastopil, samo da si oddahne. ▪ Vse je vedel, le da ni smel vsega takoj povedati. 6. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dogajanje v nadrednem stavku ▪ Kesa se, da je tako ravnal. ▪ Žal mu je, da se je spozabil. 7. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrednem stavku ▪ Sedel je, da bi se odpočil. ▪ Prišel je, da se malo potoži. ▪ Najel je delavce, da mu kopljejo temelje. ▪ Najel je domačine, da so mu sproti svetovali kako in kaj. 8. v načinovnih odvisnikih, v zvezi z ne izraža način, kako poteka dejanje v nadrednem stavku ▪ Vedno plane v sobo, ne da bi potrkal. ▪ Nihče ga ne omeni, da se ne bi zraven nasmehnil. 8.1 navadno v zvezi s kot, kakor izraža način poteka dejanja, procesa s primerjavo ▪ Smeje se, kakor da se ni nič zgodilo. ▪ Vedno prime za kljuko, kot da se mu zelo mudi oditi. 9. v posledičnih odvisnikih izraža posledico, ki jo ima dejanje v nadrednem stavku ▪ Tako ga je udaril, da se je kar opotekel. ▪ Tako in toliko se je živciral, da je zbolel. 10. ozkoknjižno, v pogojnih odvisnikih, navadno zanikano izraža pogoj za uresničitev dejanja, stanja v nadrednem stavku ▪ Lahko bi bilo marsikaj drugače, da nisi tako trmast. ▪ Da ga niso tolikokrat pregovorili, bi že zdavnaj odšel. 2. II. 1. kot členek izraža ukaz, zahtevo, opozorilo ▪ Da se mi pri priči umakneš! ▪ Da nisi o tem niti črhnil! 2. kot členek izraža ugibanje, začudenje, ogorčenje ▪ Pa ne, da tega še nisi delal?! ▪ Menda da pride. ▪ Da te ni sram! 3. kot členek izraža poudarjanje, pojasnjevanje ▪ To je bilo zadnjič, da veš! ▪ Da smo si na jasnem: tega ne bomo več podpirali! da2 člen. 1. ozkoknjižno izraža pritrjevanje ▪ Da, vem. ▪ Da, in od tega ne odstopam! ▪ Pa sprejmete vabilo? Včasih da in včasih ne, odvisno kaj ponujajo. 1.1 ozkoknjižno poudarja, potrjuje povedano ▪ Da, zagotovo pridem! ▪ Da, res je bilo tako. ▪ Da, ne maram ga več videti! Primer 6: Veznik in členek da 22 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... Podobno kot priredna veznika vezalni in ter ločni ali je da podredni veznik z najšir­ šim in s tem tudi najsplošnejšim pomenom. Njegova najosnovnejša vloga je uvajanje odvisnika ob glavnem stavku.16 V tej vlogi da k pomenu odvisnikov z najsplošnej­ šo vsebino (tj. predmetnih, osebkovih, prilastkovih, ki bi jih lahko imenovali tudi »vsebinski odvisniki«) ne prispeva dosti, jih le začenja, vpeljuje, stavčnočlensko umešča, kar se odraža v razlagi »uvaja vsebino«. To v zgornjem sestavku velja za pomene od 1 do 5. Ob členkih, ki pridobivajo vezniško funkcijo, spremembi besednega reda in/ali brezvezniški rabi, ki nakazuje možni prehod podredja v smeri soredja, bi bilo v nekaterih od teh odvisnikov veznik da mogoče tudi izpustiti (npr. Takoj bo nastopil, samo da si oddahne > Takoj bo nastopil, samo oddahne si) ali ga zamenjati z dvopičjem (npr. Že vidim, da nimam sreče > Nimam sreče, že vidim > Že vidim: nimam sreče). Drugače je pri pomensko bolj specializiranih odvisni­ kih (tj. z jasno, natančno določeno vsebino), kot so vzročni, namerni, načinovni, posledični, pogojni. Pri teh veznik predstavlja bistven del njihovega pomena in ga zato ni mogoče izpustiti – zaradi njegove splošnosti lahko da (razen v namernem in načinovnem odvisniku)17 sicer zamenjamo s pomensko bolj specifičnim veznikom, ne moremo pa ga izpustiti (npr. Sedel je, da bi se odpočil > *Sedel je, bi se odpočil; Vedno plane v sobo, ne da bi potrkal > *Vedno plane v sobo, ne bi potrkal; Kesa se, da je tako ravnal > ker je tako ravnal > *tako je ravnal; Lahko bi bilo marsikaj drugače, da nisi tako trmast : Lahko bi bilo marsikaj drugače, > če ne bi bil tako trmast / *nisi tako trmast). Takšna vpetost veznika v pomen odvisnika želi odraziti tudi razlaga »izraža namen/način/posledico« itd. Istovrstni podredni vezniki glede na posamezna vsebinska oz. logično­ ­skladenjska razmerja Kot že omenjeno v komentarju pri da, si podredni vezniki znotraj posameznih vse­ binskih razmerij lahko dopolnilno in deloma tudi stilsko porazdelijo vloge. 16 V latinščini ima podobno vlogo veznik cum, ki ob izhodiščnem pomenu »ko« sicer uvaja časovni odvisnik, vendar je pomen celotne povedi zelo odvisen od izbire časa in naklona v odvisniku in glavnem stavku – konjunktiv v odvisniku kaže na tesnejšo vsebinsko povezanost (kot jo ocenjuje upovedovalec) in lahko izraža npr. vzročnost. V funkciji predmetnih odvisnikov se medtem v la­ tinščini uporablja akuzativ z infinitivom: ve [kaj], da nič ne ve ~ scit SE nihil SCIRE. Za izražanje preddobnosti se rabi infinitiv perfekta (da ni nič VEDEL ~ se nihil SCI(V)ISE), zadobnosti pa infinitiv futura (da ne BO nič vedel ~ se nihil SCITURUM ESSE). 17 Podobno kot pri vezalnem in/ter ima tudi tu, zlasti pri namernem odvisniku pomembno vlogo vid dejanja v odvisniku: kadar je da razširjen še z bi ali naj (v drugem primeru je da lahko izpuščen in ostane le vezniški naj), je odvisnik gotovo namerni, dejanje pa je z znatno verjetnostjo (ok. 65 %) dovršno – če je nedovršno, je vezano zlasti na ponavljalnost. Še pomembnejši kazalec vrste odvis­ nika je vid njegovega povedka, kadar odvisnik uvaja samo da: tedaj z dobrimi 52 % zmerno prevla­ duje nedovršnik, da pa v tem primeru uvaja zlasti predmetni ali osebkov (npr. Takoj je opazil, da se mu tresejo roke; Izkazalo se je, da njune trditve ne držijo), mnogo redkeje namerni odvisnik (npr. Kmalu jih pripravi, da se smejejo skupaj). Če je dejanje v odvisniku dovršno, je odvisnik večinoma namerni (npr. V kompostni kup vpihavajo zrak, da odpadki hitreje razpadejo; Tišina, ki zavlada v prostoru, ga pripravi, da se vidno nakremži), le redko pa predmetni ali osebkov (npr. Dejstvo je, da zrelost nastopi šele pri določeni starosti, po razvoju čutov) (prim. Krvina 2015: 138–144). 3.2.1 23Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Tako je npr. veznik ko tipičen veznik za uvajanje časovnega odvisnika, ven­ dar ga lahko uvaja tudi veznik če, ko želimo poudariti ‘že ustaljeno ponavljanje česa’, in to vsaj deloma prehaja že v ‘vzročnost’. Npr. ko : če (Jezen sem, ko kdo tako ugovarja : Jezen sem, če kdo tako ugovarja). Veznik ker je tipičen veznik za uvajanje vzročnega odvisnika, vendar ga lahko uvaja tudi veznik da, ko želimo poudariti zlasti ‘vsebino določenega dejstva’, in ne toliko ‘načina ravnanja’, npr. ker : da (Žal mu je, ker je tako ravnal : Žal mu je, da je tako ravnal). Različna stopnja naklonskosti in stilnosti je posebej poudarjena pri uvajanju vzročnega od­ visnika s ker nasproti ko (Ne bom tajil, ker je res! : Ne bom tajil, ko pa je res!) ali npr. pri uvajanju pogojnega odvisnika s če nasproti z zaznamovanim da (Če bi to vedel, bi bilo vse drugače : Da bi to vedel, bi bilo vse drugače) ipd. skladenjskopomenska soodvisnost med povedki in vezniki Kot smo videli že pri vezanosti pomena (ne)istočasnosti na glagolski vid pri ve­ zalnih veznikih, je vsakokratna skladenjskopomenska vloga veznika soodvisna od uporabljenih povedkov, ki kot pomenski organizatorji in usmerjevalniki sporočil vključujejo oz. vsaj predvidevajo tudi okoliščinske in naklonske lastnosti. Soodvisnost med povedki in vezniki odpira precej temeljno vprašanje, katera razmerja najpogosteje povezujejo zavestna delovanja z nezavednimi delovanji in stanji, in katera so najpogostejša razmerja, ki povezujejo med seboj zavestna de­ lovanja.18 18 Pri odvisnosti propozicij, ki se skladenjsko odraža v različnih podrednih razmerjih, je družljiva sopojavnost povedkov oz. glagolska kookurenca nadrednega in odvisnega povedka bistvena (prim. Karolak 2001, Žele 2004): (1) glagoli odločitve, privolitve in obljube (odločiti se za, dogovoriti se, sporazumeti se, obljubiti ...) načeloma, nezaznamovano niso kookurenčni z gla- goli stanja, neodvisnega od volje vršilca/nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmede­ nosti, inteligentnosti, podobnosti, tudi ne z glagoli volje, npr. hotenja, želje, poželenja, tudi ne z glagoli občutenja, npr. milosti, ljubosumnosti, zavisti, sovraštva, npr. *Peter se je odločil zboleti, *Peter je obljubil Ani, da bo zbolel; *Peter se je dogovoril, da zasovraži Anino pri- jateljico; *Peter je obljubil Ani, da bo zasovražil njeno prijateljico; (2) glagoli resignacije in tolerance (sprijazniti se z/s ...) so kookurenčni z glagoli stanja, neodvisnega od volje vršilca/ nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmedenosti, inteligentnosti, podobnosti, npr. Janez se je sprijaznil s pohabljenostjo; Ana se je sprijaznila s svojo plahostjo, niso pa kookurenčni z glagoli volje, tudi ne z glagoli odločitve, pobude in ne z drugimi operativnimi glagoli, pri katerih je relevantna tudi udeleženska korefenčnost/nekoreferenčnost, npr. nesmiselni *Peter se je sprijaznil s tem, da sovraži Ano (nasproti smiselnemu Janez se je sprijaznil s tem, da ga Ana sovraži), nesmiselni *Janez se je sprijaznil s svojo odločitvijo stopiti v zakon (nasproti smiselnemu Janez se je sprijaznil z odločitvijo staršev, da mora stopiti v zakon) ipd.; (3) glagoli odpuščanja, oprostitve, dopustitve niso kookurenčni z glagoli stanja, neodvisnega od vo- lje vršilca/nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmedenosti, inteligentnosti, podobnosti, npr. *Janez je oprostil Tončki, da je inteligentna, in so kookurenčni z glagoli odločitve, pobude in z drugimi operativnimi glagoli, npr. Janez ji je oprostil, da je odšla od njega; Janez jim je prizanesel, tako da ni dajal nepotrebnih naukov ipd. 4 24 Domen Krvina – Andreja Žele  Vezniki: poskus opredelitVe njihoVe Vloge V ... Lahko izhajamo iz predpostavke, da medpropozicijska vzporednost načelno omogoča, da se v priredju lahko sopojavljajo povedki zavestnega in nezavednega delovanja, medtem ko propozicijska odvisnost v podredju to načelno omejuje, vsaj v nekaterih odvisnikih, npr. Dobro so se dogovorili in zdaj bodo veseli nasproti *Dobro so se dogovorili, da bodo veseli [povezava s predmetnim odvisnikom ni mogoča], glede na smiselno možnost Dobro so se dogovorili, da so veseli [‘vzroč­ nost’]. Ti zgledi potrjujejo, da ne odloča samo merilo zavestnega ali nezavednega delovanja/stanja, temveč tudi pomenje izbranega glagola. Sklenemo lahko, da je poleg družljive sopojavnosti povedkov pomembna tudi skladenjskopomenska vloga veznika, stopnja sovplivanja pa se meri glede na pri­ redno ali podredno vezniško vlogo. za sklep Vezniki kot ubesedena logično‑skladenjskopomenska razmerja so hkrati tudi glavni ubesedeni usmerniki sporočilne perspektive v zloženih povedih. V različni soodvisnosti s povedki med drugim soodločajo tudi o jasnosti in enoumnosti upo­ vedenega. Vsaj posredno pa vezniki kljub svoji vrstni določljivosti potrjujejo, da se razmerja, ki jih izražajo, nagibajo bolj k različnim stopnjam odvisnosti in da je zato znotraj posameznih razmerij v zloženi povedi morda smotrneje govoriti o različnih stopnjah odvisnosti kot pa o zgolj podrednosti in prirednosti. Oba izraza namreč označujeta samo večjo ali manjšo stopnjo odvisnosti, tako da ne zaobseže­ ta neodvisnih ali skoraj neodvisnih razmerij tipa Zelo je svojeglav, [in/tj., se pravi, da ...] zelo trmari ipd. viRi Gigafida = Gigafida: elektronska zbirka slovenskih besedil 〈http://www.gigafida.net, dostop 14. 6. 2017〉. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 〈www.fran.si, dostop 14. 6. 2017〉. eSSKJ = eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 〈www.fran.si, dostop 19. 3. 2018〉. liteRatuRa Barić idr. 2003 = Eugenija Barić idr., Hrvatska gramatika, Zagreb: Školska knjiga, 32003. Chloupek 1961 = Jan Chloupek, K parataktickému spojování vět v nářečí, Slovo a slovesnost 22 (1961), št. 4, 254–262. Karolak 2001 = Stanisław Karolak, Od semantyki do gramatyki: wybór rozpraw, Warszawa: In­ stytut Slawistyki PAN, 2001. Krvina 2015 = Domen Krvina, Glagolski vid v sodobni slovenščini: doktorska disertacija, Filozof­ ska fakulteta v Ljubljani, 2015. – Razmnoženo. Petr idr. 1986 = Jan Petr idr., Mluvnice češtiny 2: tvarosloví, Praha: Academia, 1986. Sloboda 1961 = Karel Sloboda, Parataxe a hypotaxe z hlediska modální výstavby souvětí, Slovo a slovesnost 22 (1961), št. 4, 241–254. Snoj 2015 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar 〈www.fran.si, dostop 14. 6. 2017〉. 5 25Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Toporišič 1968 = Jože Toporišič, Priredni odnosi v slovenskem knjižnem jeziku, Jezik in slovstvo 13 (1968), št. 6, 184–192. Toporišič 1965–1970 = Jože Toporišič, Slovenski knjižni jezik I–IV, Maribor: Obzorja, 1965–1970. Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Vidovič Muha 1984 = Ada Vidovič Muha, Nova slovenska skladnja J. Toporišiča, Slavistična revija 32 (1984), št. 2, 142–155. Vinogradov 1947 = Viktor Vladimirovič Vinogradov, Russkij jazyk: grammatičeskoe učenie o slove, Moskva – Leningrad: Učpedgiz, 1947. Žele 2004 = Andreja Žele, Koreferenčna vezljivostna razmerja v slovenskih povedih, Slavistična revija 53 (2004), št. 1, 13–25. Žele 2014 = Andreja Žele, Slovar slovenskih členkov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014 (Slovarji). summaRy Conjunctions: Identifying Their Role in Slovenian Complex Sentences Conjunctions as lexicalized logical syntactic‑semantic relations are at the same time also the chief lexicalized indicators of the communicational perspective in complex sentences. In various interdependence with predicates, among other things they help determine the clarity and unambiguity of what is verbalized. At least indirectly, even though their types can be defined, they confirm that the relations that they express incline more toward de­ grees of dependence and that therefore within individual relations in complex sentences it may make more sense to talk about various degrees of dependence than simply about subordination and coordination. Namely, the two expressions indicate only a greater or lesser degree of dependence, such that they do not include independent or nearly indepen­ dent relations of the type Zelo je svojeglav, [in/tj.; se pravi, da ...] zelo trmari ‘He is very obstinate [and/i.e.; that is to say that ...] he stubbornly persists a lot’ and so on. 27Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 irena Stramljič Breznik Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokoRpusna analiza steReotipa Cobiss: 1.01 Stereotipi so rezultat poenostavitve in ne ustrezajo stvarnosti, temveč poudarjajo tipične in za ljudi pomembne lastnosti objektov, dogodkov ali drugih ljudi. Največkrat se oblikujejo na osnovi nepreverjenih dejstev in govoric ter tako pomenijo neke vrste predstopnjo pred­ sodkov. Namen prispevka je s korpusno analizo preveriti stereotip ženske ne povedo nič pametnega. To je metodološko izpeljano na podlagi ustreznega izbora slovenskih glagolov govorjenja ter njihove realizacije z edninskim opisnim deležnikom na -l za moški in -la za ženski spol. Veljavnost stereotipa je preverjena na podlagi pogostnosti ene ali druge oblike v slovenskem referenčnem korpusu Gigafida. Ključne besede: sociolingvistika; korpusna analiza; spol; stereotip; slovenski glagoli govorjenja Women Don’t Say Anything Important: A Corpus Linguistics Analysis of a Stereotype Stereotypes are the result of simplification and do not correspond to reality, but they em­ phasize qualities that people find important, and typical qualities of objects, events, and other people. They are usually formed based on unverified facts and rumors, and in this way they represent a preliminary phase in the formation of prejudices. This article uses corpus analysis to check whether the stereotype about women not saying anything smart is true. It is possible to carry this out methodologically on the basis of a suitable choice of verbs of speaking and their realization with the descriptive participle ending with ­l for the male gen­ der and the descriptive participle ending with -la for the female gender. The validity of the stereotype is tested based on the frequency of one or the other form in the corpus Gigafida. Keywords: sociolinguistics, corpus analysis, gender, stereotype, Slovenian verbs of saying sOciOlingvistične Raziskave O jeziku in spOlu Interes za raziskovanje jezika in spola se je pojavil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in ga je spodbudil drugi val feminističnega gibanja. Pregled spoznanj o sociolingvističnih razlikah med spoloma, ki so jih opravili tuji raz‑ iskovalci na primerih angleških in ameriških govorcev, si je mogoče ustvariti na podlagi izčrpnega prispevka Petra Gaborja (Gabor 2007: 117–152). Podoben pregled zasledimo v prevodu poglavja Diskurz in spol Shari Kendall in Deborah Tannen iz zbornika The Handbook of Discourse Analysis iz leta 2001, ki so ga 1.1 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6­0156 (Slovensko jezikoslovje, knji­ ževnost in poučevanje slovenščine – vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinan­ cirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 28 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... uredile Deborah Schiffrin, Deborah Tannen in Heidi E. Hamilton (Kendall – Tannen 2012: 185–198). V nadaljevanju zato podajamo bistvene in za prispevek relevantne poudarke iz teh dveh prispevkov. Kot je znano (Kendall – Tannen 2012: 185), so začetek razmisleka o tem, kakšna je biološka določenost ženskega in moškega obnašanja in zakaj so moške norme prepoznane kot splošne, v letu 1975 odprle tri monografije, in sicer avtoric Robin Lakoff Language and Woman’s Place, Mary Ritchie Key Male/Female Language ter urednic Barrie Thorne in Nancy Henley Language and Sex: Difference and Dominance. Raziskovanje spola in diskurza je spodbudilo interdisciplinarni pristop lingvi­ stov, antropologov, psihologov, pedagogov, literarnih zgodovinarjev in drugih, saj tak pristop po eni strani omogoča raziskovanje jezikovnih obrazcev, ki so poveza­ ni s spolom, in tudi pristop, ko skozi jezik izraženi spolni obrazci služijo za opa­ zovanje družbenih vidikov odnosa med spoloma. Zgodnejše preučevanje jezika in spola je bilo usmerjeno na tri področja: (1) opazovanje razlik med moškim in ženskim govorom, (2) opisovanje ženskega govora in (3) vloga jezika pri ustvar­ janju in vzdrževanju družbene neenakosti med spoloma (Kendall – Tannen 2012: 185–186). Slednji vidik posebej izpostavlja monografija Robin Lakoff, v kateri je izpostavila neenako vlogo moških in žensk, ki je določena z razlikami v sociali­ zaciji spolov. Družbena norma namreč predpostavlja manjšo samozavest žensk, odražajočo se tudi v t. i. v jezikovnem stilu. Raziskave (Kendall – Tannen 2012: 188, 190–191) odkrivajo, da so spolne razlike povezane tudi z različnimi komunikacijskimi strategijami. Tako so po­ govorni rituali žensk usmerjeni na pripadnost, ki se vzpostavlja prek intimnosti, medtem ko so moški pogovorni rituali povezani s statusom in usmerjeni na ne­ odvisnost. Ritualizirano nasprotovanje in tekmovalnost v govoru sta tipična za moške, za ženske pa ne. Raziskovanje jezika moških je pokazalo, da moški radi prevzemajo vlogo strokovnjaka oz. avtoritete v pogovoru, medtem ko se ženske teh vlog izogibajo. Spol določajo po eni strani biološke razlike, po drugi strani pa so razlike med spolo­ ma socialno in kulturno kodirane in institucionalizirane. Pri tem je jezik ena izmed oblik, preko katere se uresničuje spolna tipizacija oz. prek jezika družba programira tako moške kot ženske (Gabor 2007: 131–132). Na to, kaj se pojmuje kot moško oz. žensko, kaže tipični besednjak, s katerim opisujemo bodisi moške bodisi ženske. To potrjuje tudi raziskava (Avsec 2002: 23–35), v kateri so bili raziskani slovenski ste­ reotipi o moških in ženskih osebnostnih lastnostih, na podlagi prevoda in priredbe vprašalnika (BSRI – Bem Sex Role Inventory, Bem 1974) za merjenje maskulinosti in femininosti. Podobno kot v tujih raziskavah se je pokazalo, da stereotipi o žen­ skah temeljijo na lastnostih, povezanih z bivanjem v skupnostih (težnja posamezni­ ka po združevanju v večje socialne enote, značilna je kooperativnost, skrb za druge 1.2 1.3 29Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 in vzdrževanje medosebnih odnosov), stereotipi o moških pa na agentnih lastnostih (nagon po samopotrditvi, samozavest, individualizacija, samozaščita, samoafirma­ cija, ekspanzivnost). Za povprečnega moškega so bile v slovenski raziskavi najbolj značilne lastnosti moškost, tekmovalnost, moč, bojevitost, oblastnost, pogum, od- ločnost in občutek večvrednosti, za ženske pa ženskost, nežnost, čustvenost, toplina, skrbnost, radovednost, sočustvovanje in ljubeznivost. V slovenskem okolju se torej moškost še dodatno povezuje predvsem z močjo in pogumom, ženskost pa s komu­ nikativnostjo in radovednostjo (Avsec 2002: 33). To potrjuje, da si predstavniki istega kulturnega kroga delimo predstave o tem, kako naj bi se moški in ženske vedle in katere lastnosti so zanje tipične. Gre za del t. i. socialnega znanja, ki ga uporabljamo pri interpretaciji sveta, ki nas usmerja, kako delovati v okolju, in pomeni znanje o socialnih pravilih, ki so del določene kulture (Gabor 2007: 132). Gabor (2007: 133–148) po sklopih predstavlja rezultate tujih raziskav o raz­ likah v ženskem in moškem diskurzu, ki se jih da v določeni meri prenesti tudi v naš kulturni prostor. Študije o distribuciji in realizaciji fonoloških in slovničnih oblik med spoloma so pokazale, da pripadniki nižjega socialnega razreda v govoru uporabljajo več prestižnih lingvističnih form kot pripadniki socialnega razreda neposredno nad njimi. Pri tem je uporaba prestižnih oblik bolj tipična za ženske kot za moške, kar nekateri interpretirajo kot željo žensk po boljšem družbenem položaju. Tega jim lahko nudijo le moški s čim več socialnega prestiža, zato se ženske načeloma ne zanimajo za take, ki so nižjega socialnega razreda kot one same. Tudi sicer naj bi bil ženski govor bližji standardnemu kot govor moških, zato je verjetna posplo­ šitev, da je tudi govor slovenskih žensk bolj fin kot govor moških. Gabor (2007: 136) to interpretira z več možnimi razlogi: da se ženske tako uklanjajo socialnim pravilom o ženskah kot milih, nežnih in neagresivnih bitjih, da tako govorijo tudi zaradi otrok oz. želje, da bi jim tako omogočile vzpon po družbeni lestvici. Tako namreč otroke v vseh kulturah inkulturirajo h kulturno prestižnejšim ciljem (Vuk Godina 1995: 52‒70). Podobne ugotovitve o značilnostih sociolektov različnih družbenih skupin, zlasti srednjega sloja, ki se še posebej zavestno, tudi jezikovno distancira do obrobnega sociolekta, potrjuje tudi Skubic (2005: 185–232) za slo­ vensko okolje. Razlike med spoloma v komunikacijski kompetenci niso povezane samo z obvla­ dovanjem jezikovnih struktur in slovničnih pravil, ampak tudi z védenjem, kdaj je kaj primerno glede na okoliščine. Ena izmed raziskav (Coates 1993 po Gabor 2007: 136–137) se je usmerjala na mehanizem izmenjave govorcev z vidika prek­ rivanja (rahlo prehitevanje predvidevanja, da je govorec na vrsti za govorjenje) in prekinitve (kršitev pravil menjavanja govorcev v pogovoru). V pogovoru med dve­ ma moškima in dvema ženskama se prekinitve skoraj niso pojavljale, v pogovoru 1.3.1 1.3.2 30 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... med moškim in žensko pa so moški veliko prekinjali ženske. Ženske v pogovoru z moškim niso uporabljale niti prekrivanj, ki jih je bilo nekaj pri pogovorih z drugo žensko. Ženske so tudi pogosteje uporabljale t. i. diskurzivne označevalce, s kateri­ mi so izkazovale pozitivno pozornost govorcu. Pri raziskavah spola in govornega stila (Swacker 1975 po Gabor 2007: 139) se je pokazalo naslednje. Zgovornost je sicer v večini družb pripisana ženskam (ženske govorijo več kot moški), vendar omenjeni stereotip ne drži. Moški so pri eksperi­ mentu, v katerem so morali opisati tri slike, v povprečju govorili namreč štirikrat toliko časa kot ženske. K vzpostavljanju mita o ženski zgovornosti prispeva tudi ženskam pogosto pripisovana beseda klepet ‘živahen, sproščen pogovor o nepo­ membnih stvareh’, ki po slovarskem pomenu vsebuje dve pomenski sestavini: zgo­ vornost in trivialnost. To je napeljevalo k posplošitvi, da ženske razpravljajo o tri­ vialnih, manj resnih in zato odvečnih temah. Raziskava je pokazala, da so teme, kot so šport, politika in avtomobili, videne kot resne, teme, kot so vzgoja otrok in odnos med ljudmi, pa trivialne. Taka hierarhizacija pa je jasen odsev socialnih vrednot. Študije z angleškega govornega območja prav tako potrjujejo, da se ženske načelo­ ma »previdno izražajo«, saj pogosteje uporabljajo izraze (mislim, prepričana sem, recimo, mogoče), ki izražajo gotovost ali negotovost trditve. Previdni govor se uporablja za ublažitev povedanega in preprečuje, da bi pogovor postal ogrožajoč za govorca. Sicer pa so raziskave potrdile, da se moški pogosteje pogovarjajo o neosebnih stvareh, ženske pa pogosteje o zelo osebnih. V preizkusu rabe povednih konstrukcij s sklepnimi vprašanji tipa npr. Kriza z be- gunci je strašna, kajne? in brez njih (Kriza z begunci je strašna.) so preizkušanci, ki so morali odločiti, komu bi pripisali izrečeno, v večjem deležu primere s sklepnimi vprašanji pripisali ženskam. Druga študija je tudi potrdila, da ženske pogosteje upo­ rabljajo sklepna vprašanja, toda ne v smislu izražanja negotovosti, ampak v smislu spodbude k nadaljnjemu pogovoru, medtem ko moški sklepna vprašanja uporabljajo pogosteje v smislu potrditve za izraženo trditev v smislu Kriza z begunci je strašna, mar ne? Raziskava glede rabe odločevalnih vprašanj, tj. takih, ki zahtevajo le odgo­ vor da/ne, je potrdila, da jih ženske uporabljajo trikrat pogosteje kot moški. Hkrati pa ženske tudi postavljajo več vprašanj kot moški (npr. ugotovljeno pri analizi po­ govorov ob nakupu železniških voznih kart). Razlage, zakaj je tako, so različne. Ena izmed njih je, da so lahko ženske bolj radovedne, čeprav druge raziskave kažejo, da vprašanja načeloma postavljajo tisti, na strani katerih je družbena moč. Pri raziskovanju uporabe ukazov in direktiv v deški oz. dekliški skupini se je po­ kazalo, da so fantje uporabljali eksplicitne ukaze, dekleta pa blažje direktive. Po razlagi je to posledica hierarhične organiziranosti fantovskih in nehierarhične or­ ganiziranosti dekliških skupin. Tudi očetje v pogovoru z otroki dajejo več direktiv 1.3.3 1.3.4 1.3.5 1.3.6 31Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 kot matere, kar vodi k sklepanju o različnem didaktičnem poslanstvu očetov in mater. Ta drugačnost pa je družbeno zapovedana. Na podlagi posnetih pogovorov, v katerih je bilo preverjano preklinjanje in raba tabuiziranih besed, je bilo ugotovljeno, da moški preklinjajo pogosteje kot ženske, oboji pa preklinjajo pogosteje v prisotnosti lastnega spola. Kaže torej, da se moški v pogovoru prilagajajo nežnejšemu spolu. To je nekatere sociologe napeljalo na tezo, da je dejansko dominanten spol ženski, moški spol pa prestižnejši. Če moškim ne bi bila pripisana družbeno prestižnejša vloga, ne bi bili privlačni za dominantni spol. Po drugi strani pa je raziskava govora žensk, ki so pripadale delavskemu razredu iz revnih mestnih četrti (Coates 1993 po Gabor 2007: 144), pokazala, da je tudi pri njih spekter kletvic lahko zelo širok in raba tabuiziranih besed pogosta. Pri opazovanju dajanja poklonov in pohval je potrjeno, da ženske dajejo in spre­ jemajo več komplimentov kot moški. V ženski družbi je dajanje in sprejemanje komplimentov vsakdanje in je povezano predvsem s pohvalo videza. Moški pa v primerjavi z ženskami neradi dajejo komplimente drugim moškim, če pa že, so namenjeni lastnini in spretnosti. Lingvistične raziskave torej potrjujejo splošno védenje, da so ženske bolj vljudne od moških. To potrjuje raba členkov kot jačite­ ljev oz. šibiteljev izrečenega, ki je pri ženskah pogostejša kot pri moških. Govor moških pa je navadno manj vljuden in bolj stvaren ter neposreden. K spolsko določenim razlikam v jeziku z vidika moči oz. nemoči se pristopa torejna dva načina: prvi vidi ženske kot zatirano skupino; razlike med moškim in ženskim govorom interpretira na podlagi moške dominance in ženske podrejenosti. Razisko­ valci te skupine želijo dokazati, da je moška nadvlada posredovana preko jezikovne prakse. Drugi pristop je pristop razlik, ki poudarja, da moški in ženske preprosto pripadajo različnima subkulturama. Slednje morda kaže na upor žensk, ki nočejo pristati na podrejenost in poudarjajo le svojo drugačnost v odnosu do moških. slOvenistične lingvistične Raziskave O jeziku in spOlu Problematiki spola v jeziku je bil v slovenistiki posvečen 33. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (1997). Med zanimivejšimi je prispevek, ki prikazuje zastopanost ženskih oblik v uradovalnih besedilih (Bešter 1997: 9–23). Avtorica ugotavlja, da je ženski spol v njih le deloma upoštevan, zlasti v obrazcih se poja­ vlja redkeje, kot bi bilo mogoče pričakovati, to pa priča o tem, da se večina insti­ tucij premalo zaveda rabe ženskih oblik. Siceršnji napredek k temu po svoje prispeva standardna klasifikacija pokli­ cev, ki prinaša poimenovanje poklicev v obojespolni obliki (Stabej 1997: 57–68). O zakriti in izraženi družbeni hierarhizaciji lahko govorimo na primeru femina­ tivov, tj. ženskih oblik, ki jih tvorimo kot vzporednice moških. Ada Vidovič Muha 2 1.3.7 1.3.8 1.3.9 32 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... 3.1 3 (1997: 69–79) ugotavlja, da so poimenovanja za intelektualne poklice žensk do­ sledno izpeljana iz moških oblik, kar odraža družbeno resničnost. Pozno, tj. šele v začetku 20. stoletja, je bil namreč možen vstop žensk na univerzo. Hkrati pa avtorica zagovarja stališče jezikovne nezaznamovanosti, ki jo imajo tako imenske kot gla­ golske kategorije, npr. ednina v odnosu do dvojine in množine, sedanjik v odnosu do drugih časov. Enako velja tudi za nezaznamovanost po spolu, ki je v veliki večini primerov homonimna z obliko za moški spol, ker je ta oblika morfemsko manj obre­ menjena. Po njeni oceni bi bila namreč kršena obvestilna učinkovitost v besedilih, ki bi dosledno navajala slovnične oblike tako za moške kot ženske. Takšna ekspli­ citnost bi bila namreč zgolj »izraz odtujenosti [in] v bistvu verbalna kompenzacija nemoči spremeniti družbo oz. sistem njenih vrednot« (Vidovič Muha 1997: 78). Za pričujoči prispevek je bila v zborniku posebej zanimiva razprava, ki je s frazeološke perspektive skušala raziskati, ali se govorjenje moških in žensk razli­ kuje, in to preko frazemov govorjenja iz SSKJ (Kržišnik 1997: 45–56). Avtorica je ugotovila, da v slovarju dve tretjini izpisanih frazemov ocenjuje lastnost ženskega govorca, in sicer glede na količino, kakovost in jakost govorjenja. Zato je po njeni presoji iz tega gradiva lažje oceniti, kdo govori koliko, in težje, kdo govori kako, saj so frazemi, ki tematizirajo medčloveško govorno obnašanje, redki. spolni steReotipi v jeziku Stereotipi so rezultat poenostavitve in ne ustrezajo stvarnosti, temveč poudarjajo tipične in za ljudi pomembne lastnosti objektov, dogodkov ali drugih ljudi. Naj­ večkrat se oblikujejo na osnovi nepreverjenih dejstev in govoric in tako pomenijo neke vrste predstopnjo predsodkov. Če so stereotipi sicer enostranske in posplo­ šene, a vendar na neki način nujne kolektivne predstave o svetu, ki nas obkroža, pa veljajo predsodki za negativna in emocionalno nabita stališča do določenih družbenih skupin, ki temeljijo na napačnih in nefleksibilnih posplošitvah, tj. na negativnih socialnih stereotipih (Mikolič 2008: 67–77). Glede na področje stere­ otipizacije ločimo ekonomske, kulturne in etnične stereotipe; zlasti močni so sle­ dnji. Etnični stereotipi namreč nastanejo z generalizacijo nekaterih lastnosti na cel narod ali skupino in predstavljajo selektivne, samoizpolnjujoče in etnocentrične sodbe, ki oblikujejo zelo nepopolno in pristransko ter neustrezno reprezentacijo sveta z namenom, da se poenostavlja kompleksnost pojavov (Nastran Ule 2000: 156–162). Med zelo opaznimi pa so tudi spolni stereotipi, ki so odraz patriarhalnih odnosov v družbi in posledične delitve dela po spolu. Stereotipi, predsodki in klišeji so pogosto predmet različnih humanističnih disciplin, zato ni naključje, da jim je bi posvečen 43. Seminar slovenskega jezika literature in kulture (2007). V njem so bili med drugim predstavljeni pogledi treh jezikoslovcev. Stabej (2007: 13–24) obravnava povezavo med identiteto in sporazumevanjem v slovenskem jeziku in problematizira stereotip o ogroženosti jezika. 3.2 33Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Drugi prispevek izpostavlja, da so tudi slovarji (eno‑ ali dvojezični) lahko z izbiro iztočnic, označevalnikov in zgledov prostor pojavljanja stereotipov, zato se avtorici sprašujeta o avtoriteti slovarjev, pričakovanjih uporabnikov in slovarskem odslikavanju realnosti (Rozman – Holz 2007: 25–35). Tretji prispevek (Jemec Tomazin 2007: 36–44) prikazuje razširjenost stereo­ tipa, da je pravniški jezik zelo hermetičen. Ugotavlja, da pravniki med izobraževa­ njem srečujejo različne tipe pisanj, ki jih hitro ponotranjijo, nato pa za razmislek o jezikovni vrednosti zapisanega ne najdejo ne časa ne potrebe. Sicer potrebno in tudi uspešno sodelovanje med pravniki in jezikoslovci je slednjič spodbudilo tudi prevajanje temeljnih dokumentov EU. Gorjanc (2007:185–192) ugotavlja, da je tudi v slovenskih slovarjih več nega­ tivnih kot pozitivnih izrazov za ženske v primerjavi z izrazi za moške, o ženskih identitetah se je v izdaji SSKJ iz leta 2000 govorilo preko moške oblike (npr. do- centka = ženska oblika od docent).1 Pa tudi v ponazarjalnem gradivu so ženskam pripisana stereotipna opravila kot npr. gospodinja pere in lika; negovala ga je, ko je bil bolan ipd. S slovarsko stereotipizacijo se je ukvarjala tudi zanimiva primerjalna raziskava poljskega in slovenskega enojezičnega slovarja (SSKJ 2000) glede predstavljanja ženskih in moških vlog (Bednarska: 2013: 35–42). Iz analize 32 gesel iz obeh slo­ varjev, povezanih s čiščenjem, delom in razvedrilom, je bilo razvidno, da poljski in slovenski slovar prinašata številne asimetrije v dojemanju ženskih in moških vlog. Pri geslih kuhati, peči, cvreti, čistiti, pospravljati, prati, sesati, pomesti, lika- ti, brisati, nakupi, vzgajati, jokati, vekati, jamrati, tarnati, stokati, tožiti, klepetati v obeh slovarjih prevladuje pripisovanje ženskam. Pri geslih zaslužiti, vzdrževati, voziti, delo, delati, služiti, študij, študirati, pogum, šport, kaditi, cigareta, čik, piti, alkohol, pivo, vino, vodka in zasvojenost pa prevladuje pripisovanje moškim. To je po svoje zanimiv slovarski anahronizem, saj je prepričanje, da je ženski mesto doma, v kuhinji, in da so gospodinjska dela izključno ženska dolžnost ter da je skrb za otroka izključno ženska domena po anketnih odgovorih sodeč že prese­ ženo (Furlan 2008: 61–76). Čeprav je po drugi strani res, da so stereotipi zelo trdovratni in odporni na spremembe (Nastran Ule 2000: 160). jezikovnokoRpusna analiza spolnega steReotipa Peter Gabor (2007: 149) izpostavlja, da v vsaki družbi obstaja precej spolnih stereotipov, kot so npr.: ženske govorijo več kot moški, moški se ne znajo pogo- varjati ali ženske ne povedo nič pametnega ..., za katere se večinoma izkaže, da 1 V izdaji SSKJ2 so razlage dosledno spremenjene po vzorcu, npr. docentka ‘univerzitetna preda­ vateljica, za stopnjo nižja od izredne profesorice’. 3.3 3.4 4 4.1 34 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... 4.2.1 so veljavni samo glede na uporabljeni zorni kot, tj. dokler so opazovalci žensk moški in obratno. Namen prispevka je s korpusno analizo preveriti, ali stereotip ženske ne pove- do nič pametnega drži. To je metodološko mogoče izpeljati na podlagi ustreznega izbora glagolov govorjenja in njihovega pojavljanja v korpusu Gigafida. Za izbor ustreznih glagolov govorjenja smo uporabili Pomensko mrežo slovenskih glagolov Jureta Zupana (Zupan 2013: 358–359), in sicer glagole, združene v dveh pomenskih kategorijah, znotraj katerih je delitev na nedovršnike (1) Govoriti ne- umno in dovršnike Povedati kaj neumno ter (2) nedovršnike Govoriti lahkotno in dovršnike Povedati lahkotno, ki najbolje pokrivata pomensko polje nespametno in nepomembno govorjenje. Pri tem se lahkotno govorjenje razume kot govorjenje o sorazmerno manj pomembnih zadevah. 92 glagolov iz tega vira smo nato dopolnili še z 10 dodatnimi glagoli iz Si­ nonimnega slovarja slovenskega jezika (SSSJ 2016), združenih v skupinah (a) go­ voriti/povedati kaj neumno, nespametno, nepremišljeno in (b) govoriti/povedati veliko vsebinsko praznega, nepomembnega.2 Upoštevane glagole je mogoče na podlagi pomenskih definicij iz Slovarja sloven­ skega knjižnega jezika (SSKJ2) znotraj pomenske kategorije neumno in vsebinsko prazno govorjenje združiti v naslednjih 15 specifičnejših skupin: (1) neumno govoriti: bedačiti; (2) vsebinsko prazno, (dosti) govoriti/povedati: besedičiti, bluziti, čenčati, čenčariti, govoričiti, lapati, marnjati; izčenčati, nabesedičiti, nabluziti, načenčati počenčati, razčenčati, sčenčati, začenčati se; (3) veliko in nespametno govoriti/povedati: klobasariti, klobasati, klobuštrati; sklobasati, zakloba- sati; (4) nespametno, nepremišljeno ali nepremišljeno na več krajih govoriti/povedati: blebetati, blekati, budaliti, čvekati, čveketati, plentati 2., šleviti 2. nar. vzhodno ‘čvekati’, trobezljati, trobuzljati; blekniti, čvekniti, izblebetati, izblekniti, izčvekati, izgobezdati, izragljati, iztrobezljati, nablebe- tati, načvekati, natrobezljati, počvekati, razblebetati, razčvekati, razkokodajsati, razkokodakati, raztrobezljati, sčvekati, zablebetati, začvekati, zblebetati; (5) vsebinsko prazno, nespametno, dolgovezno govoriti/povedati: čeljustati, česnati, flancati, kla- fati, klamfati, kvasati, kvasiti; izčesnati, načesnati, nakvasiti; (7) veliko govoriti/povedati o nepomembnih stvareh, s številnimi podrobnostmi: brbrati, devet- kati, dolgoveziti, regljati, pleteničiti; izbrbljati, izbrbrati, nabrbljati, nabrbrati, napleteničiti, naregljati se, razbrbrati, spleteničiti; (8) neumno, nespametno, omejeno ravnati, govoriti: prismodovati, topoglaviti, trapati; (9) govoriti/povedati mnogo in nepomembne stvari: gostobesediti, klepetati, žlobudrati; izklepetati, naklepetati se, poklepetati, preklepetati; 2 Iz Sinonimnega slovarja slovenskega jezika (SSSJ 2016) spadajo v pomensko skupino ‘ne­ umno, nespametno govoriti/povedati’ še blekati, plentati, prismodovati, šleviti in k pomenski skupini ‘vsebinsko prazno govoriti/povedati’ besedovati, dolgoveziti, kvantati, lapati, žežnjati, žužljati, žužnjati. Izločili smo glagole besedovati, kvantati, žežnjati, žužljati, žužnjati in njihove dovršniške pare, saj so po SSKJ v za temo prispevka ustreznem pomenu ‘govoričiti’ oz. ‘čenča­ ti’ oz. ‘vsebinsko prazno govoriti’ vsi redko rabljeni. 4.2 35Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 (10) govoriti veliko neresničnega, izmišljenega: tvesti, tveziti; natrobiti; (11) lepo, izbrano, a navidezno vsebinsko prazno govoriti: krasnosloviti, leporečiti; (12) pri govorjenju uporabljati fraze, puhlice: frazariti; (13) prijazno, lahkotno se pogovarjati: kramljati, pomenkovati; nakramljati se, pokramljati, prekram- ljati; (13) prizadevati si govoriti učeno: dohtariti; (14) brezuspešno si prizadevati govoriti duhovito: duhovičiti; (15) veliko in predrzno govoriti: gobezdati, gofljati; izgobezdati, nagobezdati. Razločevalna pomenska sestavina neumno se v definicijah glagolov govorje­ nja uporabi zelo redko, le dvakrat. Več pa je takih pomenskih sestavin, ki impli­ citno izražajo to lastnost, in to prek besedne zveze vsebinsko prazno ali prislova nespametno, ki je v bistvu evfemizem za sopomenski prislov neumno (SSSJ 2016: 526), ali nepremišljeno, ki je v sinonimnem razmerju z brez premisleka, strmogla- vo (SSSJ 2016: 520). Izmed naštetih skupin so bili z delnim zadržkom sprejeti glagoli, razvrščeni v skupinah od 13 do 15, saj ne gre za glagole, ki bi neposredno opredeljevali ne­ umno govorjenje, ampak je poudarek na prizadevanju govoriti na določen način (dohtariti, duhovičiti) oz. govoriti na predrzen način (gobezdati). Iz seznama v Zupan 2013 smo izločili le glagole blejati, klamafati in nakla- dati, saj bi bilo treba zaradi sovpadajočih, a nerazdvoumljenih oblik v korpusu pregledati prav vsako konkordanco. Pri prvem glagolu – blejati – gre namreč za poseben tip živalskega oglašanja, ki korpusno ni razdvoumljen tako, da bi lahko neposredno dobili podatek, ali gre za živalsko oglašanje ali za govorjenje ljudi. Drugi glagol – klamfati – s kvalifikatorjem niž.(je) pog.(ovorno) ‘sestav­ ljati, zabijati’ je v homonimnem (enakoizraznem) razmerju do glagola klamfati s kvalifikatorjema pog.(ovorno), slabš.(alno) ‘vsebinsko prazno, nespametno go­ voriti’. Pri glagolu nakladati pa bi bilo treba od primera do primera ločiti, ali gre za pomen 1. ‘nalagati na vozilo’ ali za pomen 3. ‘veliko, obširno, a vsebinsko prazno govoriti’. Slovenščina je oblikoslovno bogat jezik, ki spolsko razlikovanje oblik ohranja tudi pri trospolskih oblikah deležnika, pregibnega še glede na tri števila, tj. ednina (go- vorilm, govorilaž, govorilos), dvojina (govorilam, govoriliž, govorilis) in množina (govorilim, govorilež, govorilas). omejitve Raziskave Relevantnost podatkov iz opravljene korpusne analize ima dvoje vrst objektivnih omejitev. Prva je vezana na status nacionalnega referenčnega korpusa Gigafida, ki je po naravi statičen korpus, saj so zadnja aktualna besedila iz leta 2011. S korpu­ som je neposredno povezan SLOLEKS: slovenski oblikoslovni leksikon (〈http:// www.slovenscina.eu/sloleks〉, 17. 1. 2018), tj. leksikon besednih oblik za sloven­ ski jezik. 4.3 5.1 5 36 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... Opazili smo, da marsikaterega glagola iz nabora relevantnih v korpusu ni in s tem tudi ni njegovih oblik v pregibalniku (kot npr. nabesedičiti), zato v preglednici podatka ni. Taki primeri kažejo na sorazmerno zanesljivost korpu­ sa, saj je zanje mogoče najti spletne potrditve, npr. Znanci so govoričili o hordi brezdušnih svetovnih kriminalcev, v barih naše soseske so fantje posedali in ob steklenici piva napletali strašljive zgodbe, celega hudiča so znali nabesedičiti o Legiji.3 Posebej nastopi težava pri homonimnih glagolih (npr. kvasiti1 slabš. ‘vse­ binsko prazno, nespametno govoriti’ ali kvasiti2 1. ‘povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati’), kjer oblike niso razdvoumljene. Tudi nekateri glagoli zaradi svoje specifične pomenskosti glede na rabo podspola živo ali neživo niso razdvoumljeni, npr. kot pri glagolu regljati: (a) živo človeško ([...] tašča je regljala z zadnjega sedeža in tolkla šoferja s sončnikom); (b) živo živalsko (Žabica je regljala [...]); (c) neživo (V spre- jemnici in istočasno dnevnem prostoru je regljal predpotopni črno-beli tele- vizor [...]). Izmed teh treh primerov je relevanten le prvi za pomen 3. slabš. ‘govoriti, pripovedovati’. Druga omejitev pa izhaja iz bogate oblikoslovne paradigme glagolov, ki v svojih vzorcih pregibanja vključuje enakoizraznost nekaterih oblik, kot je razvidno iz paradigme glagola govoriti (4.3). Glagoli vsebujejo 9 oblik: za tri spole v treh številih: pri tem so tri enakoizrazne na ­la, tri enakoizrazne na ­li in le tri različ­ ne. Zato smo pri iskanju pojavitev upoštevali le žensko‑ in moškospolske oblike samo ednine. Pri tem smo predpostavili, da je opisni deležnik ednine ženskega spola (blebetala) vselej razdvoumljen od dvojine moškega (blebetala) in množi­ ne srednjega spola (blebetala). Preverili smo namreč nekaj povezav deležniških oblik s korpusnimi konkordancami in pokazalo se je, da obstaja določen manjši odstotek primerov, ki po avtomatskem označevanju niso bili pravilno razdvo­ umljeni, npr. v paradigmi glagola blebetati je navedenih nič pojavitev pri obliki deležnika ženskega spola v dvojini (blebetali), v homonimni obliki deležnika moškega spola v množini (blebetali) pa 40. Natančno preverjanje konkordanc je pokazalo, da je 39 primerov resnično moškospolskih, eden pa za ženski spol (Ženski sta še kar naprej blebetali o milijonski vrednosti kovanca, o neprecen- ljivi vrednosti za Egipt [...]). 3 〈legijatujcev.blog.siol.net/2008/03/23/govorice‑so‑in‑bodo‑o‑legiji‑tujcev〉, 5. 8. 2017. 3a Glagol je dvakrat v nedoločniku, le ena konkordanca kaže, da gre za moškospolsko rabo: »Kaj budalim!« sem skočil. 3b Glagol je obakrat zabeležen v nedoločniku. 3c Glagola gobezdariti in frazariti sta nedovršna in ne dvovidska, kot sta označena v Zupan 2013. 3č Kadar je številski podatek za poševnico, pomeni, da glagol v Sloleksu ni zajet in je bila zato v korpusu Gigafida poiskana samo oblika za opisni deležnik ženskega oz. moškega spola v ednini. 3d Oblika glagola tveziti je v SSKJ2 nadrejena obliki tvesti. Sloleks daje ločene podatke tako za njuno pojavitev v nedoločniku kot njune oblike. 5.2 37Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 6 Rezultati Preglednica 1: Nedovršni glagoli Glagol Vse oblike pojavitev v korpusu Gigafida Ženskospolske oblike ed. na -l Moškospolske oblike ed. na -l bedačiti / / / besedičiti 320 21 46 blebetati 1181 65 163 blekati 27 0 1 bluziti 2115 27 119 brbrati 27 2 9 bubljati / / / budaliti 3 / 13a čeljustati 9 1 1 čenčariti 1 0 1 čenčati 228 9 13 česnati 122 4 3 čvekati 1244 82 122 čveketati 23b / / devetkati / / / dohtariti / / / dolgoveziti 399 58 107 duhovičiti 307 19 51 flancati / / / frazariti 21 0 1 gobezdati3c 220 2 28 gofljati 37 2 4 gostobesediti 7 / 2 govoričiti 728 33 95 klafati / / / klepetati 6103 882 718 klobasati 678 6 53 klobasariti / / / klobuštrati / / / kramljati 2653 303 415 krasnosloviti / / / kvasati / / / kvasiti 874 11 79 lapati 139 3č/13 /24 leporečiti 229 8 46 marnjati 13 / /2 plentati / / / pleteničiti 359 16 85 pomenkovati se 988 100 130 prismodovati 1 / / topoglaviti / / / regljati 185 13 13 šleviti / / / trapati 139 3 2 trobezljati 188 7 21 trobuzljati / / / tvesti 50 2 6 tveziti3d 369 21 81 žlobudrati / / / Skupaj 19.927 1710 2439 38 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... Preglednica 2: Dovršni glagoli Glagol Vse oblike pojavitev v korpusu Gigafida Ženskospolske oblike ed. na -l Moškospolske oblike ed. na -l blekniti 914 161 405 čvekniti 31 4 13 izblebetati 186 35 78 izblekniti 5 1 2 izbrbljati 5 3 / izbrbrati / / / izčenčati / / / izčesnati / / / izčvekati 97 33 36 izgobezdati / / / izklepetati 212 62 87 izkokodakati 1 1 / izregljati / / / iztobezljati 1 0 1 nabesedičiti / / / nablebetati 4 2 0 nabluziti 2 0 2 nabrbljati 2 / 0 nabrbrati / / / načenčati 2 0 2 načvekati 15 5 3 načesnati / / / nagobezdati 1 / 1 nakvasiti 4 0 2 naklepetati 96 4 4 nakramljati se 1 0 napleteničiti 14 1 2 naregljati se / / / natrobezljati 5 3 1 natrobiti 14 2 5 počenčati 1 0 0 počvekati 105 8 6 poklepetati 4571 610 620 pokramljati 1695 219 253 preklepetati 23 4 1 preklamljati 6 0 3 razblebetati 1 0 1 razbrbrati / / / razčenčati / / / razčvekati 10 1 2 razkokodajsati 3 0 2 razkokodakati 15 3 3 raztrobezljati / / / sčenčati / / / sčvekati 91 20 39 sklobasati 3 0 2 sklobuštrati / / / spleteničiti 3 / 0 zablebetati 11 0 5 začenčati 2 0 1 začvekati 12 0 6 zaklobasati / / / zblebetati 33 5 16 Skupaj 8197 1190 1604 39Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Interpretacija Upoštevaje vse korpusne pojavitve izbranih dovršnih ali nedovršnih oblik glago­ lov, ki eksplicitno ali implicitno govore o neumnem, malovrednem in vsebinsko praznem govorjenju, kaže, da so glagoli v rabi zastopani z 10.991 primeri. Če upoštevamo edninsko moško obliko opisnega deležnika na -l (14,4 %) in jo pri­ merjamo s številom pojavitev le edninske ženske oblike opisnega deležnika na -la (10,3 %), je razmerje v korist moškospolskim oblikam. Pojavnost v korist moške­ ga spola je v tem primeru enainpolkrat več oblik za moški spol. Seveda je zanimivo vprašanje, ali je moškim pogosteje pripisano samo ek­ spresivno govorjenje te skupine glagolov ali pa moški tudi sicer več govorijo. Podatek smo pridobili z upoštevanjem stilno nevtralne in pomensko splošne oblike nedovršnega glagola govoriti in njegove dovršniške vzporednice povedati. Korpus Gigafida prinaša za govoriti 490.189 in za povedati 909.693 pojavitev, skupno torej 1.399.882.4 Glede na vse oblike moškega oz. ženskega spola je mogoče ugo­ toviti podobno stanje kot pri skupini zaznamovanih glagolov, da je namreč skoraj štirikrat več deležniških oblik obeh glagolov pripisanih moškemu (42 %) kot žen­ skemu spolu (11,6 %). Prevlada moškospolskih oblik ima svoj razlog tudi v dejstvu, da je od spolov nezaznamovan moški, od preostalih dveh pa ženski nasproti srednjemu (Topo­ rišič 1992: 289). Moškospolska slovnična nezaznamovanost nasproti ženskemu spolu se v jeziku kaže pri primerih priredno zloženega osebka različnih spolov, ker je v takih primerih oblika povedka v moškem spolu. To se pokaže ne samo v zvezah z dvema različnima spoloma (Jure in Ana sta šla na sprehod), ampak celo s tremi različnimi (Jure, Ana in dete so šli na sprehod). Možna in dopustna pa je tudi t. i. atrakcija, tj. da se oblika povedka ravna po spolu najbližjega samo­ stalnika (Konji, krave in teleta so se pasla; Konji, teleta in krave so se pasle in Teleta, krave in konji so se pasli – Toporišič 2000: 266, 610). S tem smo pojas­ nili dejstvo, da so moškospolske oblike deležnikov verjetno po frekvenci vselej višje kot ženskospolske. V nadaljevanju smo se odločili za pogostnostno hierarhizacijo prvih deset najpogostejših glagolov in njihovih edninskih deležnikov moškega spola na -l in edninskih deležnikov ženskega spola na ‑la. 4 Vsi trije številski podatki ne upoštevajo pojavitev za srednji spol. 6.1.2 6.1 6.1.1 40 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... Preglednica 3: Deset najpogostejših nedovršnikov in dovršnikov glede na edninski moško­ oz. ženskospolski deležnik na -l/-la s slovarskimi kvalifikatorji Neumno, nespametno, vsebinsko prazno govoriti ali govoriti o sorazmerno manj pomembnih zadevah Najpogostejši glagoli v korpusu Gigafida Najpogostejši glagoli glede na edninski deležnik ženskega spola Najpogostejši glagoli glede na edninski deležnik moškega spola 1. klepetati (6103) 1. klepetala (882) 1. klepetal (718) 2. kramljati (2653) 2. kramljala (303) 2. kramljal (415) 3. bluziti (2115) pog. 3. pomenkovala se (100) 3. blebetal (163) slabš. 4. čvekati (1244) slabš. 4. čvekala (82) slabš. 4. pomenkoval (130) 5. blebetati (1181) slabš. 5. blebetala (65) slabš. 5. čvekal (122) slabš. 6. pomenkovati se (988) 6. dolgovezila (58) slabš. 6. bluzil (119) pog. 7. kvasiti (874) slabš. 7. govoričila (33) ekspr. 7. dolgovezil (107) slabš. 8. govoričiti (728) ekspr. 8. bluzila (27) pog. 8. pleteničil (85) slabš. 9. klobasati (678) slabš./nizko 9. besedičila (21) redko 9. tvezil (81) slabš. 10. dolgoveziti (399) slabš. 9. tvezila (21) slabš. 10. kvasil (10) slabš. Skupaj 16.963 Skupaj 1592 Skupaj 1950 Neumno, nespametno, vsebinsko prazno povedati ali se pogovoriti o sorazmerno manj pomembnih zadevah Najpogostejši glagoli v korpusu Gigafida Najpogostejši glagoli glede na edninski deležnik ženskega spola Najpogostejši glagoli glede na edninski deležnik moškega spola 1. poklepetati (4571) 1. poklepetala (610) 1. poklepetal (620) 2. pokramljati (1695) 2. pokramljala (219) 2. bleknil (405) slabš. 3. blekniti (914) slabš. 3. bleknila (161) slabš. 3. pokramljal (253) 4. izklepetati (212) ekspr. 4. izklepetala (62) ekspr. 4. izklepetal (87) ekspr. 5. izblebetati (186) slabš. 5. izblebetala (35) slabš. 5. izblebetal (78) slabš. 6. počvekati (105) slabš. 6. izčvekala (33) slabš. 6. sčvekal (39) slabš. 7. izčvekati (97) slabš. 7. sčvekala (20) slabš. 7. izčvekal (36) slabš. 8. naklepetati (96) ekspr. 8. počvekala (8) slabš. 8. zblebetal (16) slabš. 9. sčvekati (91) slabš. 9. načvekala (5) slabš. 9. čveknil (13) slabš. 10. zblebetati (33) slabš. 9. zblebetala (5) slabš. 10. počvekal, začvekal (6) slabš. Skupaj 8000 Skupaj 1158 Skupaj 1553 Interpretacija V skupini nedovršnikov nastopa deset različnih glagolov, ki se pri opisnih delež­ nikih za ženski in moški spol prekrivajo precej, a ne popolnoma, vendar se deloma razlikujejo po pogostnosti. V skupini opisnih deležnikov za ženski spol sta specifična samo glagola go- voričiti in besedičiti, pri moškospolski skupini deležnikov pa sta specifična glago­ la pleteničiti in kvasiti. Vsi štirje se glede na frekvenco pojavljajo v drugi polovici preglednice z manjšim številom pojavitev. 6.2.1 6.2 41Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Sicer tako pri žensko‑ kot moškospolskih deležnikih prevladujeta glagola klepetati in kramljati, sledi še glagol pomenkovati se (pri ženskospolskih de­ ležniških oblikah se pojavi na tretjem, pri moškospolskih pa na četrtem mestu), vsi trije pa spadajo med stilno nezaznamovane glagole, ki jih druži pomen ‘pri­ jazno, lahkotno se pogovarjati’. Po skupnem številu je njihova frekvenca pri obeh spolih celo nekoliko višja pri moškospolskih oblikah (2136) v primerjavi z ženskospolskimi (2114). Primerjalno gledano se pri obeh spolih skupno pojavi osem glagolov, med katerimi so imenovani trije stilno nezaznamovani (klepetati, kramljati, pomenko- vati se), preostali štirje so slabšalni (čvekati, blebetati, dolgoveziti, tveziti) in eden označen s kvalifikatorjem pogovorno (bluziti). Glede na frekvenco opisnih deležnikov ženskega spola pa je zanimivo, da je višja frekvenca pri ženskem spolu le pri glagolu klepetati, pri preostalih skupnih glagolih (kramljati, pomenkovati, čvekati, blebetati, dolgoveziti, bluziti, tveziti) pa je frekvenca višja za opisne deležnike moškega spola. Število različnih glagolov med prvimi desetimi je v skupini dovršnikov manjše, le 5, kar je razumljivo zaradi različnih predponskih obrazil ob istem glagolu. Tako nastopajo dovršniki (po/iz/na)klepetati, (po/iz/s)čvekati, (iz/z)blebetati ter pokra- mljati in blekniti. Pri opisnih deležnik ženskega spola je med prvimi desetimi specifičen le glagol načvekati, pri moškospolskih deležnikih pa čvekniti in začvekati, ki si deli skupno število pojavitev z glagolom počvekati. Slednji je glede na frekvenco ženskospolske­ ga opisnega deležnika ednine malenkostno pogostejši (počvekala – 8 pojavitev) od moškospolske oblike (počvekal – 6 pojavitev). Pri vseh drugih dovršnikih pa je fre­ kvenca za moškospolske deležnike višja, celo pri glagolu poklepetati (620 pojavitev za moško in 610 pojavitev za žensko obliko opisnega deležnika). Pri nedovršnih in dovršnih glagolih s kvalifikatorjem slabšalno je pogostnost po­ javitev v korist moškospolskih oblik (1167) z glagoli blebetati, čvekati, dolgo- veziti, pleteničiti, tveziti in blekniti, medtem ko je ženskospolskih oblik več kot dvakrat manj (493) za glagole čvekati, blebetati, dolgoveziti, tveziti. Zanimivo je, da sta najpogostejša glagola ženskospolskih oblik čvekati (148) in blebetati (105), toda pri moškospolskih oblikah se njuno zaporedje obrne blebetati (257) in čvekati (222). Pri glagolih s kvalifikatorjem ekspresivno je pojavitev nekoliko višja v korist ženskospolskih oblik (95) kot moškospolskih oblik (87) pri glagolih govoričiti in izklepetati. Pri pogovorno zaznamovanem glagolu bluziti prevladu­ jejo moškospolske oblike (119) pred ženskospolskimi oblikami (27). Pri glagolu s kvalifikatorjem redko (besedičiti) pa nastopajo samo ženskospolske oblike (21). Skupna pojavitev (24.963) prvih desetih najpogostejših glagolov s pomeni ‘neumno, nespametno, vsebinsko prazno govoriti/povedati ali govoriti/sprego­ voriti o sorazmerno manj pomembnih zadevah’ na podlagi podatkov, da je le 6.2.3 6.2.2 42 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... 11 % (2750) njihovih oblik pripisanih ženskam in 14 % (3505) moškim, ne po­ trjuje stereotipa, ampak dokazuje, da je nespametno govorjenje celo v večjem deležu pripisano moškim. liteRatuRa Avsec 2002 = Andreja Avsec, Stereotipi o moških in ženskih osebnostnih lastnostih, Pedagoška obzorja 11 (2002), št. 2, 23–35. Bednarska 2013 = Katarzyna Bednarska, Kdo naj dela, kdo pa skrbi za otroke?: spolni stereotipi v slovarjih, v: Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve, ur. Andreja Žele, Ljublja­ na: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 35–42. Bešter 1997 = Marja Bešter, Raba poimenovanj za ženske osebe v uradovalnih besedilih, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 33, ur. Aleksandra Derganc, Ljub‑ ljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997, 9–23. Furlan 2008 = Nadja Furlan, Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno‑religijski sferi, Monitor ISH 10 (2008), št. 1, 61–76. Gabor 2007 = Peter Gabor, Sociolingvistične razlike med spoloma: ali stereotipi držijo?, Anthropos (2007), št. 3‒4, 117–152. Gorjanc 2007 = Vojko Gorjanc, Identitet: kreiranje u diskursu i konstrukcija u rječniku, v: Jezik i identitet: zbornik, ur. Jagoda Granić, Zagreb – Split: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvi­ stiku, 2007, 185–192. Jemec Tomazin 2007 = Mateja Jemec Tomazin, Stereotipi v slovenskem pravnem izrazju, v: Se- minar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 43: stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007, 36–44. Kendall – Tannen 2012 = Shari Kendall – Deborah Tannen, Diskurs i rod, prev. Marija Lovrić, Hrvatistika: studentski jezikoslovni časopis 6 (2012), št. 6, 185–198. – Iz: Deborah Schiffrin – Deborah Tannen – Heidi E. Hamilton (ur.), The Handbook of Discourse Analysis, Massachu­ setts – Oxford: Blackwell Publishers, 2001, 548–568. Korpus Gigafida 〈http://www.gigafida.net/〉, 17. 1. 2018. Kržišnik 1997 = Erika Kržišnik, Kdo govori kako, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kul- ture: zbornik predavanj 33, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997, 45–56. Mikolič 2008 = Vesna Mikolič, Diskurzivna narava stereotipov in predsodkov ter soočanje z njimi v sodobni demokratični družbi, Jezik in slovstvo 53 (2008), št. 1, 67–77. Nastran Ule 2000 = Mirjana Nastran Ule, Temelji socialne psihologije, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2000. Rozman – Holz 2007 = Tadeja Rozman – Nanika Holz, Slovar – sveta vladar?, v: Seminar sloven- skega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 43: stereotipi v slovenskem jeziku, litera- turi in kulturi, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007, 25–35. Sloleks = Slovenski oblikoslovni leksikon 〈http://www.slovenscina.eu/sloleks〉, 17. 1. 2018. Skubic 2005 = Andrej E. Skubic, Obrazi jezika, Ljubljana: Študentska založba, 2005. SSKJ 2000 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: DZS, 2000. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, Ljub­ ljana: Cankarjeva založba, 2014 〈http://www.fran.si/130/sskj‑slovar‑slovenskega‑knjiznega‑ ‑jezika〉, 17. 1. 2018. SSSJ 2016 = Sinonimni slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2016 (Slovarji). Stabej 1997 = Marko Stabej, Seksizem kot jezikovnopolitični problem, v: Seminar slovenskega je- zika, literature in kulture: zbornik predavanj 33, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997, 57–68. 43Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Stabej 2007 = Marko Stabej, Jaz v nas: nekaj tez o jeziku, identiteti in jezikoslovju na Slovenskem, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 43: stereotipi v sloven- skem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007, 13–24. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, četrta, prenovljena in razširjena izdaja, Mari­ bor: Obzorja, 2000. Vidovič Muha 1997 = Ada Vidovič Muha, Prvine družbene prepoznavnosti žensk prek poimenoval­ ne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 33, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slo­ vanske jezike in književnosti, 1997, 69–79. Vuk Godina 1995 = Vesna Vuk Godina, Drugost ženskega pogleda ali zakaj nisem feministka, Delta: revija za ženske študije in feministično teorijo 1 (1995), št. 1–2, 52‒70. Zupan 2013 = Jure Zupan, Pomenska mreža slovenskih glagolov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. summaRy Women Don’t Say Anything Important: A Corpus Linguistics Analysis of a Stereotype This article starts with an overview of sociolinguistic research about language and gender mainly from the English‑speaking environment, based on extensive studies. Relevant lin­ guistic studies on the issue of gender in language are discussed, and the topic of linguistic stereotypes in Slovenian is introduced. A linguistic corpus analysis is presented with the purpose of examining the stereo­ type Women don’t say anything important. The methodology of the study was based on the analysis of a selection of 102 Slovenian verbs of saying from two dictionaries. A search in the corpus Gigafida and in the lexicon of word forms (Sloleks) was carried out to yield all occurrences of selected verbs, and separately for their feminine participles in -la and masculine participles in ­l. The results of the analysis of the total number of occurrences (24,963) of the ten most frequent verbs with the meaning of ‘foolish stupid, empty talk, less important speech’ show that only 11% (2,750) of their forms are attributed to women, whereas 14% are attributed to men (3,505). These results do not confirm the stereotype, but instead show that foolish talk is mostly attributed to men. 45Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 marJan kulčar povezanost vida in vezljivosti pRi netvoRjenih in pRedponskoobRazilno tvoRjenih glagolih Cobiss: 1.01 Prispevek predstavlja povezanost vida in vezljivosti pri netvorjenih in predponskoobrazil­ no tvorjenih glagolih. Predstavljeno je, katera (neprevzeta) predponska obrazila vezljivost tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol spremenijo in kdaj vezljivost ostane nespre­ menjena. Nespremenjena ostane, ko predponsko obrazilo izraža faznost, delimitativnost ali vidskost (dovršnost). Za pomensko in vezljivostno prekrivnost med netvorjenim in tvorjenim glagolom gre samo v primeru vidskega razmerja. Ključne besede: netvorjeni glagol, predponskoobrazilno tvorjeni glagol, blizu zgoljvid­ ska predponska obrazila, abstraktni pomen predponskega obrazila tvorjenega glagola The Connection between Aspect and Valency in Simplex and Compound Verbs with Prefixes This article presents the interrelations between verbal aspect and the verbal valency of simplex verbs and compound verbs with prefixes. It presents (non­loan) prefixes that change the valency of compound verbs compared to simplex verbs and presents examples of verbs with unchanged valency. The valency remains unchanged when the prefix ex­ presses phasality, delimitation or aspectuality (perfectivity). Semantic and valency over­ lap between a simplex and compound verb can only exist when they are in clear aspectual correlation. Keywords: simplex verb, compound verb with a prefix, almost purely aspectual prefix, abstract meaning of the prefix of a compound verb uvod Prispevek se osredinja na raziskavo vezljivostnega razmerja med netvorjenimi1 in tvorjenimi glagoli in predstavlja podrobno razčlenitev dela doktorske diserta­ cije Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini (Kulčar 2017).2 Disertacija se posveča vzajemni povezanosti glagolskega vida ter gla­ 1 O netvorjenih glagolih lahko govorimo z vidika glagolskega sestavljanja, sicer pa so lahko tvorjeni, zlasti izimensko. 2 Teoretični del disertacije predstavlja glagolski vid in čas ter glagolsko vezljivost, tvorjenost glagolov s posebnim poudarkom na predponskih obrazilih v povezavi s pomensko­skladenjsko podstavo, prikazane so vidskost in vrstnost glagolskih dejanj z vidika prislovnosti in faznosti predponskoobrazilnih tvorjenk ter različne vloge predponskih obrazil v predponskoobrazilnih tvorjenkah. – Empirični del predstavlja raziskavo netvorjenih glagolov in izbranih glagolskih sestavljenk različnih pomenskih skupin glagolov ter vlogo predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti; ta vezljivosti bodisi ne spreminjajo ali pa jo razširjajo. Ugotavljalo se je, kakšno je vezljivostno razmerje netvorjeni glagol : tvorjeni glagol : (skladenjsko)podstavni 1 ⏷ 46 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ... golske vezljivosti in tvorjenosti glagolov s posebnim poudarkom na predponah oz. predponskih obrazilih v povezavi s pomensko­skladenjsko podstavo.3 Pričujoči prispevek se omejuje na povezanost vida in vezljivosti netvorje­ nih in predponskoobrazilno tvorjenih glagolov s predstavitvijo prefiksacije ne­ tvorjenih glagolov s predponskimi obrazili do-, iz-, na-, nad-, o-, ob-, od-, po-, pod-, pre-, pred-, pri-, pro-, raz-, se-, u-, v-, vz-, z-/s- in za-. Zanimalo nas je, katera predponska obrazila povzročijo spremembo glagolske vezljivosti tvor­ jenega glagola glede na netvorjeni glagol. Ker je doslej v slovenskem jeziko­ slovju prevladovalo prepričanje, da vidska parnost,4 katere pogoj je pomenska izenačenost dovršnega in nedovršnega člena vidskega nasprotja,5 obstaja samo med tvorjenimi dovršniki in drugotnimi nedovršniki, se v prispevku preverja, ali je pomenska prekrivnost6 možna tudi med nepredponskimi nedovršniki in predponskoobrazilno tvorjenimi dovršniki. Ugotavljamo, da dodajanje predpon­ skih obrazil netvorjenim glagolom vselej povzroči spremembo glagolskega vida, glagolska vezljivost tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol pa velikokrat ostane tudi nespremenjena, in sicer takrat, ko predponsko obrazilo izraža bodisi faznost, delimitativnost ali vidskost (dovršnost). Za pomensko in vezljivostno prekrivnost med netvorjenim in tvorjenim glagolom gre samo v primeru vidske­ ga razmerja.7 glagol. Na podlagi primerov je celostno in vzajemno sopostavljena oblikoslovna (glagolski vid) in skladenjska (glagolska vezljivost) kategorija. Glagolski vid sicer v znatni meri učinkuje kot hkratna morfološka, leksikalna in skladenjska kategorija. V disertacijski raziskavi so prouče­ ni(navadni) netvorjeni glagoli, predponskoobrazilno tvorjeni glagoli tako s prostimi predložni­ mi in zaimkovnimi glagolskimi morfemi (ločeno leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s predložnim ali z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom) kot tudi brez njih ter skladenjskopodstavni glagoli (prim. Kulčar 2017). 3 Definicijo pomenske in skladenjske podstave povzemamo po A. Vidovič Muha, ki ugotav‑ lja, da skladenjska podstava »izraža lahko le t. i. besedotvorni pomen, ki pa ni nujno vedno ‚pomenska vsebina‘ [...]. Besedotvorni pomen je vezan na pomen tvorjenkinih morfemov, izhajajoč vedno iz nasprotja besedotvorna podstava – obrazilo.« (Vidovič Muha 1988: 10) Pomenska podstava tvorjenke pa se uporablja zlasti, 1. »kadar je treba izpostaviti pomensko razločevalnost skladenjske podstave« ali pa 2. »kadar je treba izkazati tvorjenost njenih čle­ nov«. Bistveno je avtoričino spoznanje (Vidovič Muha 1988: 10), da »predstavlja pomenska podstava približevanje globinskemu pomenu, ki izraža najvišjo stopnjo pomenske razloče­ valnosti«. 4 Nekateri pomembnejši jezikoslovci, ki so pisali o vidski parnosti pri nas, so F. Jakopin (1966: 181–182), J. Toporišič (1967a: 122–123; 1967b: 114; 1976: 287–288, 303; 1992: 353), T. Ko­ rošec (1972: 204) in M. Merše (1995: 36–41), ki kot prva stopa iz tradicionalnega okvira in dopušča tudi možnost predponske tvorbe vidskih parov. 5 Pojem vidsko nasprotje povzemamo po M. Merše (1995: 29), ki piše, da je vidsko nasprotje »širši pojem od vidske parnosti, saj ga določa le pogoj vidske različnosti tvorbeno povezanih glagolov, pomenska izenačenost členov pa ni obvezna«. M. Merše (1995: 46) vidska nasprotja deli na »vidskoparna« in na tista, »ki jim vidskoparnega značaja ni mogoče priznati«. 6 S pomensko prekrivnostjo razumemo ujemanje med ugotovljenimi slovarskimi pomeni netvor­ jenih (nepredponskih nedovršnikov) in tvorjenih glagolov (predponskih dovršnikov). 7 Za vidsko razmerje je po D. Krvini (2015: 118) značilna usklajenost slovarskih razlag obeh glagolov nasprotnega vida vsaj v enem pomenu in nespremenjena vezljivost v tem pomenu. ⏵ 47Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Raziskave glagolskega vida, vezljivosti in tvORjenOsti glagOlOv v slOvenščini Predstavljen je oris temeljnih raziskav glagolskega vida, glagolske vezljivosti in tvorjenosti glagolov v slovenščini, in sicer kot izpostavitev problematike, obrav­ navane v empiričnem delu pričujočega prispevka. Glagolski vid Večina glagolskih pomenov nastopa v slovenščini v obeh vidskih vrednostih (opo- zoriti : opozarjati),8 nekaj pa je tudi takih, ki so bodisi samo nedovršni (ležati) ali samo dovršni (jekniti)9 – v naštetih primerih govorimo o enovidskih glagolih. J. Toporišič piše, da poznamo tudi dvovidske glagole, dovršne ali nedovršne, »kar nam je pač na misli: prim. rodim, krstim, ubogam« (Toporišič 197a: 285). A. Žele (2011: 29) pri tem opozarja, da je dvovidskost »samo slovnična opredelitev, ker se sicer vsak glagol v konkretnem skladenjskem pomenu uporablja ali dovršno ali nedovršno«.10 Pomemben za slovensko vidoslovje je prispevek J. Orešnika (1994: 16), ki, tako kot C. S. Smith (prim. Smith 1991 – po C. S. Smith J. Orešnik povzema »za­ hodno« gledanje na vid), razlikuje tri vrste vida: dovršni vid, ki usmerja naslovni­ kovo pozornost na celotni položaj, tudi na njegov začetek in konec, nedovršni vid, ki usmerja naslovnikovo pozornost samo na del položaja, nikoli pa ne na njegov začetek ali konec, in nepristranski vid, ki usmerja pozornost naslovnika na začetek položaja in še na eno notranjo razvojno stopnjo položaja, če to dopušča pomen­ skosestavinskost glagola.11 T. Miklič (2007: 99) ugotavlja, da vid deluje »na principu, kam oz. na kateri bistveni del dejanja je prvenstveno usmerjen pogled (na trajajočo fazo vztrajanja v situaciji oz. na trenutno fazo prehoda v novo stanje). Dovršniki torej usmerjajo pozornost na fazo prehoda (začetka aktivnosti, nastopa dejanja, prenehanja stanja, dosege cilja – tudi pri posameznem dejanju znotraj ponavljanja navade), nedovr­ šniki pa na trajajočo fazo (enkratnega dejanja ali ponavljanja navade). Kaj je v konkretnem primeru mišljeno, koliko dejanja je vsakokrat dejansko zajetega, pa je šele rezultat širšega konteksta.« 8 Glede na gradivo SSKJ po D. Krvini (2015: 119) je ta vrednost 65 %, tj. slabi dve tretjini. 9 Jekniti bi se v katerem od pomenov morda dalo povezati z ječati (sicer tu prej z zaječati). 10 Včasih to ne drži povsem, odvisno od jasnosti skladenjskih okoliščin, ki kažejo na vidsko vred­ nost, npr. V treh urah so kaznovali 100 voznikov (dovršnik – DV) : Že dolgo kaznujejo s to globo (nedovršnik – NDV); Včeraj so spet kaznovali (nedoločljivo z gotovostjo). 11 Tukaj gre najbrž za »obščefaktičeskoe značenie« oz. »zgolj poimenovanje dejanja« kot pri zgor­ njem primeru Včeraj so spet kaznovali. 2 2.1 48 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ... Glagolski vid in vrstnost Vidskost je slovnična kategorija, ki zajema vse glagole, medtem ko je vrstnost pomenska kategorija, ki zajema le del glagolov.12 V tej nalogi se opiramo na pojmovanje vrst glagolskega dejanja v širšem smislu, kot ga najdemo npr. pri J. Toporišiču (1984: 288–290)13 in M. Merše (1995: 286–314). Glede prislovne, fazne ali vidske vrednosti predponskih obrazil se opiramo predvsem na A. Vidovič Muha (1993: 161–192) ter na izsledke A. Žele in E. Sicherl (Žele – Sicherl 2008a: 259–276; 2008b: 1–25). J. Toporišič (1984: 288–290) razlikuje pri dovršnikih naslednje vrste glagol­ skega dejanja: začetek dejanja, kratkotrajnost, trenutnost,14 manjšalnost, konec de­ janja, razmahnjenost, dodatnost, postajanje, izvršitev med gibanjem in izpolnjenost. A. Vidovič Muha glede Toporišičevih vrst glagolskih dejanj (2009: 253) meni, da manjkajo merila, po katerih so bile izbrane (prim. Šekli 2016: 192), in da gre v nekaterih primerih samo za pomen predponskega obrazila v smislu delimitativnosti z majhno mero ‘nekaj časa/malo’, ne pa za vrsto glagolskega dejanja, npr. poležati, posedeti ipd.15 Ista avtorica (Vidovič Muha 2009: 251) dopolnjuje teorijo besedotvor­ nega pomena tako, da kot merilo za določanje števila in vrst besedotvornih pomenov samostalnika priteguje propozicijo. Vzpostavlja trojno razmerje – med predponskim obrazilom glagola, prostim glagolskim morfemom in predlogom oz. predložnim sa­ mostalnikom. Ugotavlja tudi, da propozicijski pomen predponskih obrazil obravna­ vanih glagolov izhaja iz prostega glagolskega morfema, ki ima ob samostalniku skla­ denjsko vlogo, ob glagolu pa prislovni pomen – glagolsko dejanje umešča v prostor, npr. v smislu zgoraj – spodaj, spredaj – zadaj itd. (Vidovič Muha 2009: 254). M. Merše (1995: 286–314),16 ki, kot se zdi, kar precej sledi Isačenku, vrste glagolskega dejanja (Merše 1995: 286) opredeljuje veliko bolj »slovnično« kot 12 Glede razlikovanja glagolskega vida in vrst glagolskega dejanja obstaja veliko tuje in tudi do­ mače literature. Od tujih jezikoslovcev je treba omeniti A. V. Isačenka (1960: 209), J. S. Mas­ lova (1962: 10; 1978: 22–24) in N. S. Avilovo (1976: 259–270), od domačih pa so pomembni F. Jakopin (1966: 179–180), J. Toporišič (1967a: 117–127), ki uvaja termin »vrste glagolskega dejanja«, A.Schellander (1984: 224–226) in M. Šekli (2016: 191–193). 13 Prim. M. Šekli (2016: 192): »Tipologija vrst glagolskih dejanj v Toporišič 2000 se zdi zelo ‚slo­ varska‘ (pojavljajo se npr. pomeni kot ‘zaznati, pojasniti’, ‘neprimerno, slabo opraviti dejanje’, ‘uničiti, zrabiti, poškodovati (se)’ ipd.) […].« 14 Trenutnost je nekje na meji med vrstnostjo in vidskostjo, pravzaprav pa bolj spada k vidskosti. To lahko povežemo s 3. stopnjo vidskega razmerja pri D. Krvini (2015: 119), kjer »NDV izraža (potencialno) neskončno mnogo istovrstnih ponovitev, DV pa katero koli izmed teh ponovitev«. Tretji stopnji vidskega razmerja, za katero ni značilna notranja meja glagolskega dejanja, tem­ več ponavljalnostna struktura, kamor spadajo npr. kričati : zakričati, bliskati se : zabliskati se; boleti : zaboleti; vzdihovati : vzdihniti, brcati : brcniti (Krvina 2015: 118), D. Krvina (2015: 119) priznava mejnost med vidskim razmerjem in vrstami glagolskega dejanja. 15 N. Nübler (1992: 34) takšne glagole (ko navaja primere s po- iz češčine in ruščine) uvršča med vrste glagolskega dejanja. 16 M. Šekli (2016: 192) ugotavlja, da »je tipologija v Merše 1995, ki se teoretično naslanja na rusko vidoslovno literaturo, veliko bolj ‚slovnična‘«. 2.1.1 49Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 J. Toporišič, z vrstami glagolskega dejanja (sama uporablja termin glagolska vr­ stnost) razume »različne tipe pomenskih modifikacij, ki zadevajo potek ali izvrši­ tev dejanja, izraženega z izhodiščnim glagolom«. M. Šekli (2016: 191–193) povzema različne teorije vrst glagolskega dejanja in predstavlja tipologijo vrst glagolskih dejanj v slovenščini, pri čemer želi, da bi bila njegova tipologija čim manj konkretna, »slovarska«, in čim bolj abstraktna, »slovnična«. Analizira sestavljene glagole, pri katerih ni prišlo do leksikalizacije (prenesenega) pomena glagola in ugotavlja tri tipe pomenov glagolskih predpon (krajevni pomen, vrsta glagolskega dejanja, dovršnost), s čimer je dopolnil in si‑ stematiziral tipologijo pomenov glagolskih predpon sestavljenih glagolov v slo­ venščini (Šekli 2016: 190). Vidsko razmerje Po mnenju D. Krvine (2015: 117–118) obstajajo blizu zgoljvidska predponska obrazila, kjer vidotvornost potiska pomenotvornost v ozadje; razlika med nedovr­ šnikom, iz katerega je nastala sestavljenka, in med sestavljenko je v teh primerih izrazito vidska. D. Krvina (2015: 120) vidskorazmernost sestavljenk dokazuje z vidskoraz- mernim potencialom predponskega obrazila, ki ga je mogoče na gradivu ustrez‑ nega obsega, npr. na vseh glagolskih iztočnicah v SSKJ, izračunati tako, da se število izpeljank z določenim predponskim obrazilom deli s številom vidskoraz­ mernih sestavljenk z istim predponskim obrazilom, ki vstopajo v vidsko razmer­ je z nedovršnikom (NDV), iz katerih so nastale. Tako dobimo vidskorazmerni potencial, ki je odvisen od števila vidskorazmernih sestavljenk v imenovalcu ulomka. D. Krvina (2015: 120–121) ugotavlja, da kljub obstoju blizu zgoljvid­ skih predponskih obrazil nobeno predponsko obrazilo ni pomensko prazno oz. zgoljvidsko, kar se kaže v vrednosti ulomka tistih z najvišjim vidskorazmernim potencialom – ne limitira proti 0. Kot predponska obrazila, ki se približujejo blizuzgoljvidskosti, D. Krvina (2015: 121) navaja naslednja blizu zgoljvidska predponska obrazila, ki imajo visok vidskorazmerni potencial: z-/s-(se-): 0,4; za-: 0,4; po-: 0,6; na-: 0,75; o-: 0,85. V naslednji skupini so predponska obrazila, ki imajo srednji vidskorazmer­ ni potencial. To so vz-: 1,4; u-: 2,5; raz-: 2,8; pre-: 3,1. Iz-: 7 (ko gre za dvoj­ nično z z-/s-: 2,5, spada iz- v to skupino) je nekje med to in naslednjo skupino, ki ima majhen oz. minimalen vidskorazmerni potencial. V skupino z majhnim oz. minimalnim vidskorazmernim potencialom sodijo predponska obrazila do-: 47; pri-: 79 in v-: 120; v skupino z ničtim vidskorazmernim potencialom spadajo ob-, od-, nad-, pod-, pred- in pro- (količnik ni definiran, ne obstaja niti ena vid­ skorazmerna sestavljenka). Iz zapisanega sledi, da bi lahko šteli med blizu zgoljvidska obrazila (tradi­ cionalno torej med vidskoparna obrazila oz. med tista obrazila, ki se približujejo 2.1.2 50 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ... blizuzgoljvidskosti)17 tale obrazila: z-/s- (se-), za-, po-, na-, o-, delno pa tudi u-, raz- in pre-.18 Glagolska vezljivost S teorijo vezljivosti so se pri nas ukvarjali predvsem J. Toporišič (1982; 2000), J. Dular (1982; 1983a; 1983b; 1983/84), M. Križaj ‑ Ortar (1982; 1990) in A. Žele (2001; 2003; 2008). J. Toporišič obravnava vezljivost v Novi slovenski skladnji (Toporišič 1982: 11–131) in v Slovenski slovnici 2000. Glede vezljivosti je pomembna avtorjeva ugotovitev (Toporišič 1982: 59), da obstajajo t. i. vezavni predlogi, leksikalizirani predložni prosti glagolski morfemi, ki prispevajo k temu, da neprehodni glagoli postanejo prehodni; povzročijo torej spremembo vezljivosti.19 J. Dular prinaša nekaj novosti v slovensko vezljivostno teorijo v svoji dok­ torski disertaciji Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku iz leta 1982 (Dular 1982). V svojem članku Napovedljivost vezave iz morfemske sestave gla­ golov (Dular 1983a: 281–287) avtor pojasnjuje vlogo prostih morfemov, predpon in pripon pri vezljivostnih lastnostih glagola. J. Dular (1983a: 282) ugotavlja, da predložni prosti morfemi odpirajo nova vezljivostna mesta, medtem ko jih za­ imenski prosti morfemi zapirajo. Predponsko obrazilo do- nepredponskemu nedo­ vršniku podeljuje dovršnost in širi vezljivostno polje nekaterih glagolov, ki pa v določenih primerih vendarle ne širi vezljivosti tvorjenega glagola. M. Križaj ‑ Ortar (1990: 134–136) kot prva pri nas ločuje med izrazno rav­ nino ujemanja, vezave in primika in med slovnično ravnino vezljivosti. Avtorica tudi jasno opredeljuje razliko med določilom in dopolnilom (Križaj ‑ Ortar 1990: 134): »Napovedljiva skladenjska mesta so zasedena z izrazi v določeni slovnični [...] obliki; te izraze imenujem določila (izraze na prostih skladenjskih mestih pa dopolnila).« A. Žele (2001: 13) navaja, da smo definicijo vezljivosti »v osemdesetih letih povzeli po nemško‑češki vezljivostni teoriji (nosilca: Gerhard Helbig in František Daneš). Vezljivost je lastnost oz. zmožnost določene besede, da veže nase določe­ no/napovedljivo število mest oz. vezljivostnih položajev, je torej napovedljivost/ obveznost skladenjskih mest (nasproti družljivosti, ki označuje prosta skladenjska mesta). Obvezna skladenjska mesta, ki so napovedljiva iz pomenske usmerjenosti glagola oz. iz njegove pomenskoskladenjske vezljivosti (z udeleženskimi vloga­ mi), so zasedena s t. i. določili v določeni slovnični obliki. Strukturnoskladenjsko obveznost določil pa dodatno določajo stavčni vzorci.« 17 Kot je znano, je tradicionalno jezikoslovje do vidskoparnih obrazil zelo zadržano. 18 V skupini predponskih obrazil s količnikom nad 1 že obstaja več vidskorazmernih izpeljank kot sestavljenk. Še najbližje blizuzgoljvidskosti so z-/s­ in za-, vendar tudi tu količnik ne limitira proti 0. 19 Seveda povzročijo spremembo vezljivosti tudi predponska obrazila sama, npr. kolesariti PO Sloveniji (*Slovenijo) × prekolesariti SlovenijO (*po Sloveniji). 2.2 51Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Tvorjenost glagolov Ključna avtorja slovenske besedotvorne teorije sta J. Toporišič (1976; 1980a; 1980b; 1982; 1990; 1991; 2000) in A. Vidovič Muha (1985; 1988; 1993; 2009; 2011), vendar se s to problematiko ukvarjajo tudi drugi, npr. A. Žele in I. Stramljič Breznik. Predponska obrazila imajo v predponskoobrazilnih tvorjenkah slovničnoka­ tegorialno, tj. vidsko vlogo, in besedotvorno vlogo – sem spadajo vrste glagol­ skega dejanja (Vidovič Muha 1993: 162). Pri sestavi je vloga predponskih ob­ razil »vedno besedotvorna, vidska pa, kot je znano, samo v primerih razvrstitve na nedovršniško glagolsko podstavo« (Vidovič Muha 1993: 162).20 »Do vezlji­ vostnih posebnosti prihaja v primerih, ko sta podstava predponskega obrazila in predložni glagolski morfem pomensko različna [...]«21 (Vidovič Muha 1988: 23). Tako so predponski obrazilni morfemi pretvorljivi v sestavine skladenjske podstave (razen v primerih, ko se je pomen tvorjenke popolnoma oddaljil od izhodiščnega netvorjenega glagola – v našem prispevku smo te glagole poime­ novali glagoli z abstraktnimi pomeni predponskih obrazil; sem spadajo tudi gla­ goli z različnimi pomenskimi premiki, ki so navadno ali metonimični (manjši, preurejanje zgradbe UPS‑RPS – uvrščevalna pomenska sestavina, razločevalna pomenska sestavina) ali metaforični (večji, polna zamenjava UPS, navadno na osnovi podobnosti). Ti imajo večinoma pomen/vsebinsko vrednost trenutnosti (trenutnost ne spada k vrstnosti/vrstam glagolskega dejanja), vidska vrednost predponskih obrazil pa se v skladenjski podstavi izraža predvsem z dovršnostjo (ob vsaj enem nespremenjenem pomenu izhodiščnega netvorjenega glagola in ob enaki vezljivosti). Včasih pa gre samo za faznost (čeprav je tudi faznost ča­ sovnoprislovna (prim. Žele 2009: 24), zato na neki način tudi tukaj govorimo o prislovni vrednosti predponskih obrazil (vezljivost netvorjenega in tvorjenega glagola tudi v nekaterih primerih ostaja nespremenjena). I. Stramljič Breznik (2002: 400–408) piše, da je slovensko jezikoslovje prišlo do spoznanja, da obstaja povezanost med vezljivostjo in besedotvorjem predvsem na ta način, da se »tvorjenemu glagolu [...] v razmerju do netvorjenega spremenijo 20 A. Vidovič Muha (1993: 162) dodaja, da je pri modifikacijski izpeljavi situacija drugačna, saj je glagolska pripona »vedno vidski morfem – načeloma vezan na izražanje nedovršnos­ ti«. Gre torej za pomembno razliko med predponskimi obrazili in priponami (Vidovič Muha 1993: 163): vloga predponskih obrazil je primarno besedotvorna, sekundarno pa slovnična (slovničnokategorialna), medtem ko je vloga glagolskih pripon primarno vidska, sekundarno pa besedotvorna. 21 A. Vidovič Muha (1988: 23): »Če se namreč pomen predponskega obrazila ne ujema z nobenim od pomenov predložnega glagolskega morfema, je seveda tak pomen predponskega obrazila vezljivostno mrtev oz. je enako vezljiv kot njegov morebitni sopomenski glagolski morfem; takšne so npr. tvorjenke s predponskim obrazilom ob-/o- ‘okrog’: obglodati – glodati [obk R] – ob-, -glodati […].« Pri ob- gre potencialno lahko tudi za ‘stran’, npr. ob-glaviti [dati] glav[o] {ob} ‘stran’, kot navaja M. Šekli (2016: 191). 2.3 52 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ... vezljivostne lastnosti, hkrati pa je glagol sposoben te prenašati tudi na iz njega nastale samostalniške in pridevniške tvorjenke«.22 Netvorjeni glagoli Z vidika glagolske sestave razlikujemo netvorjene in tvorjene glagole. Netvorjeni so nesestavljeni glagoli (Toporišič 1976: 286), ki »so načeloma nedovršni, dovr­ šnih pa je tako malo, da se dajo skoraj vsi našteti: plačam, končam, okrevam [...]; večina dovršnikov je tvorjenih, in sicer iz nedovršnikov. J. Toporišič (1976: 286) piše: »Iz nedovršnikov dobimo dovršnike tako, da jim dodamo predpono: nesem – prinesem, delam – dodelam [...]. Pri tem se pomen navadno spremeni v smislu predpone [...].« Dovršni glagoli so po pomenu trenutni telični23 (oditi, spomniti se, zadeti tarčo) in trenutni netelični (zakašljati, potrkati), nedovršni glagoli pa so trajni telični (graditi hišo, zidati most), trajni netelični (spati, graditi hiše, zidati mostove – hiše in mostovi sta neštevna samostalnika) in ponavljalni24 (ti so vedno netelični).25 Tvorjeni glagoli Tvorjeni glagoli so večinoma dovršni glagoli, ki so tvorjeni iz nedovršnih glago­ lov. »Glagole tvorimo z izpeljavo [...], sestavljanjem in zlaganjem, ne pa tudi s sklapljanjem« (Toporišič 2000: 210). Predmet naše obravnave so bile glagolske sestavljenke, se pravi tvorjeni gla­ goli (predponskoobrazilni dovršniki),26 in netvorjeni glagoli. 22 Pomemben prispevek I. Stramljič Breznik k slovenskemu besedotvorju je Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B (Stramljič Breznik 2004), ki v teoretičnem delu prinaša sintezo temeljnih spoznanj slovenskega besedotvorja, slovarski del pa prikazuje 666 besednih družin, v katerih je več kot enajst tisoč besed. 23 Po našem mnenju sem spadajo tudi trenutni telični dogodki, ki so po J. Orešniku (1994: 58) »trenutni in povzročijo neko spremembo stanja«. Telični dogodki imajo »naravni konec in so po trajanju končni« (Orešnik 1994: 21). A. Žele (2011: 23), ki piše, da so pomensko »glagoli trenutni (skočiti), trajni telični (graditi), ponavljalni (skakati) ali trajni netelični (spati)«, jih, kot vidimo, tukaj ne navaja. Kot piše (Žele 2011: 23), »[d]odatni pomeni kot ingresivnost, inhoa­ tivnost, končnost, prekinitvenost tradicionalno spadajo v aktionsart (tj. med vrste glagolskega dejanja)«. M. Šekli (2016: 192) telične glagole imenuje terminativni glagoli. 24 S ponavljalnimi glagoli mislimo na iterativne glagole z notranjo ponavljalno zgradbo iz poten­ cialno neskončno istovrstnih ponovitev tipa skakati, kašljati, brcati itd. 25 Prim. Orešnik (1994: 51–60). S pojmom teličnost razumemo npr. doseženje notranje meje dejanja (tj. dejanje je táko, da so njegove faze različne in vsaka bližje rezultatu, ki ga dejanje predvideva). V tem smislu razume teličnost tudi J. Orešnik (1994: 20–21, 53, 68), ki govori o »teličnih in neteličnih dogajanjih« (Orešnik 1994: 51–56), npr. graditi n hiš (telično dogaja­ nje); n = določljivo mnogo : graditi hiše (netelično dogajanje) – nedoločljivo mnogo, pogosto ponavljalno. 26 Pri tem je treba opozoriti na različne razlage glagolskih sestavljenk v slovenskem jezikoslovju. Za J. Toporišiča (2000: 214–223) so takšne tvorjenke glagolske izpeljanke iz glagolov s predlo­ gi ali členki (zanj so namreč prave glagolske sestavljenke dvonaglasne), medtem ko A. Vidovič Muha (1993: 161–192) po svojem skladenjskem besedotvorju (tvorbeno‑pretvorbeni metodi) tudi enonaglasne tvorjenke obravnava kot sestavljenke. 2.3.1 2.3.2 53Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 3 Pri tvorjenih glagolih, npr. glagolskih sestavljenkah, kot piše A. Vidovič Muha (1993: 161), se obrazilo razvršča levo od besedotvorne podstave, npr. podpisati, medtem ko se pri glagolskih izpeljankah lahko razvršča »levo od glagolske pripone, npr. korakcati,27 ali pa prevzame obrazilno vlogo kar glagol­ ska pripona sama, ki postane tako dvofunkcijska – vidska in besedotvorna, npr. podpisovati«. Avtorica nadaljuje (Vidovič Muha 1993: 161–162), da so tako predponska kot tudi priponska obrazila nastala s pretvorbo odvisnega dela skla­ denjske podstave, npr. korakcati pomeni drobno korakati,28 medtem ko podpi- sovati pomeni večkrat podpisati.29 Skladenjska podstava obeh vrst modifika­ cijskih tvorjenk je vezana na pomen prislova (Vidovič Muha 1993: 162), tako da imajo glagolske sestavljenke oz. predponske tvorjenke predvsem krajevni (prostorski), drugotno tudi časovni ali količinski pomen, v skladenjski podstavi glagolskih izpeljank pa se pojavljajo predvsem prislovni pomeni, ki izražajo načinovnost in kratnost. Raziskava Pri obravnavi vzajemne povezanosti vida in vezljivosti izhajamo iz dejstva, da v slovenščini ne obstajajo čistovidska predponska obrazila (obstajajo pa pred­ ponska obrazila, ki se približujejo blizuzgoljvidskosti),30 tradicionalno pojmo­ vano pa obstajajo vidski pari,31 ki so v slovenščini možni le med dovršnimi gla­ golskimi sestavljenkami in med izpeljankami iz teh – drugotnimi nedovršniki. Poimenovanje vidski pari v sodobnem jezikoslovju postaja nesprejemljivo, saj je nesmiselno govoriti o absolutni pomenski izenačenosti obeh členov vidskega nasprotja, zato sprejemamo teorijo D. Krvine, ki je uvedel poimenovanje »vidsko razmerje«.32 V središču našega prispevka je razmerje med sinhrono netvorjenimi 27 Pri korakcati bi lahko šlo tudi za izsamostalniško izpeljavo: [delati] korakc[e] > korakc[ati]. 28 Skoraj bolj verjetna se zdi izsamostalniška izpeljava po deminutivizaciji: {majhen, ljubek} ko­ rak[] > korak{ec}[], nato sledi izpeljava [delati] korakc[e] > korakc[ati]. 29 Podpisovati sicer lahko pomeni tudi iztekanje teličnega dejanja: [delati, da] podpis[e] > pod­ pis[ova‑ti], če je seveda predmet števno določljiv – zlasti edninski. 30 O vidskoparnosti predponskih obrazil so v slovenskem jezikoslovju pisali predvsem F. Ramovš (1952: 126), A. Bajec (1959: 21) in F. Jakopin (1966: 177, 179). 31 J. Toporišič (1967a: 122) je kot prvi v slovenskem jezikoslovju uporabil pojem »vidski par«. Iz njegovih primerov lahko sklepamo, da prava vidska parnost med nepredponskim NDV in predponskim DV ne obstaja. Isti avtor je tudi prvi pri nas uporabil termin »čisti vid­ ski pari«. Ti so zanj le tisti, ki so tvorjeni z izpeljavo (NDV iz DV) (prim. Toporišič 1967a: 122, op. 17). 32 D. Krvina (2015: 113–126) razširja pojem vidske parnosti, saj vanj vključuje tudi odnos med sestavljenko in nedovršnikom, iz katerega je nastala, in uvaja poimenovanje vidsko razmerje, ki ga definira takole (Krvina 2015: 117): »Vidsko razmerje je odnos med glagolskima lekse­ moma nasprotnega vida (izjemoma tudi enim nasprotnega in drugim kategorialno obojega oz. dvovidskim), ki sta z vsaj enim od svojih pomenov zbližana tako, da se pomenska razlika bliža nič (→ 0), kategorialna vidska pa zato izstopa.« 54 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ... glagoli (npr. žaliti)33 in tvorjenimi glagoli,34 tj. predponskoobrazilnimi dovršniki oz. dovršnimi sestavljenkami (npr. razžaliti). Poglavitna pozornost bo namenje­ na predponskim obrazilom. Predstavili bomo, kdaj predponsko obrazilo (lahko) povzroči spremembo vezljivosti35 (glede na ustrezni netvorjeni glagol). Namen raziskave in raziskovalne hipoteze Namen naše raziskave je predvsem ugotoviti, katera so tista predponska obrazila, ki vplivajo na spremembo vezljivosti in/ali pomena netvorjenega glagola (oz. ki imajo na vezljivost in/ali pomen manjši vpliv ali morda celo nimajo nobenega vpliva).36 Izpostavljamo tudi primere, kjer se je pomen tvorjenega glagola po­ polnoma oddaljil od pomena netvorjenega glagola. Gre za glagole z abstraktnim pomenom predponskega obrazila oz. za glagole, pri katerih je prišlo do leksikali­ zacije (prenesenega) pomena glagola. Za doseganje namena raziskave smo postavili naslednje hipoteze: H 1: Sprememba vida kot inherentne sestavine vsakega glagola vpliva tudi na nje­ govo skladenjsko okolje oz. na glagolsko vezljivost. H 2: Vezljivostnih razlik med netvorjenimi glagoli (Glag) in predponskoobrazilno tvorjenimi glagoli (GlagTv) ni, ko so že netvorjeni glagoli tožilniško prehodni; tožilniška prehodnost teh (pa čeprav v modificiranem pomenu) se ohrani tudi po prefiksaciji; za vidsko razmerje, ki se lahko vzpostavi med netvorjenimi nedovršniki in dovršnimi sestavljenkami, je poleg enake vezljivosti odločilna tudi velika pomenska zbližanost obeh členov vidskega nasprotja. H 3: Vezljivost dovršnih sestavljenk z abstraktnim pomenom predponskega obra­ zila37 se bistveno razlikuje od vezljivosti netvorjenih glagolov. 33 Vprašanje je, ali sinhrono to povsem drži, saj imamo npr. žal, žal‑ost, žal‑ost‑en. Žal‑i‑ti bi tako lahko bila izsamostalniška tvorjenka (iz samostalnika, ki sicer nastopa kot povedkovnik, tako da je v tem primeru eventualno tudi »izpovedkovniška« tvorjenka). 34 Tukaj bi (namesto skupin netvorjenih in tvorjenih glagolov) prav gotovo lahko govorili tudi o medglagolski tvorjenosti, npr. nesestavljenka (nepredponski nedovršnik) : sestavljenka (pred­ ponski dovršnik), a bi se potem pojavila težava pri poimenovanju tretje skupine glagolov, tj. skladenjskopodstavnih glagolov, s katero smo primerjali prvi dve, a jih na tem mestu ne obravnavamo. 35 S »spremembo vezljivosti« razumemo vsako spremembo v zvezi s številom, z obliko in last‑ nostmi (mislimo predvsem na slovničnokategorialne lastnosti udeleženskih vlog, tj. števno, človeško, živo, abstraktno, konkretno) udeleženskih vlog oz. določil/udeležencev. Slednje bomo zanemarili, če ne bodo doživele nobene spremembe pri primerjavi vezljivostnih vzor­ cev obeh vidov. 36 To zamisel deloma povzemamo po J. Dularju (1983: 286). 37 Za abstraktne pomene predponskih obrazil gre, ko predponski obrazilni morfemi niso pre­ tvorljivi v sestavine skladenjske podstave. Zaradi različnih pomenskih premikov, ki so na­ vadno ali metonimični (manjši, preurejanje zgradbe UPS‑RPS) ali metaforični (večji, polna zamenjava UPS, navadno na osnovi podobnosti), se je pomen tvorjenke popolnoma oddaljil od izhodiščnega netvorjenega glagola. Gre za glagole z abstraktnim pomenom predponskega obrazila oz. za glagole, pri katerih je prišlo do leksikalizacije (prenesenega) pomena glagola, in kjer je pomen predponskega obrazila abstrakten oz. nedoločljiv/nerazviden in zato nepre­ tvorljiv v sestavine skladenjske podstave. 3.1 55Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Metodologija dela Raziskavo smo opravljali v času med januarjem 2015 in decembrom 2016. Za obravnavo smo izbrali netvorjene nedovršne glagole (in netvorjeni dovršni gla­ gol kupiti) iz šestih osnovnih pomenskih vezljivostnih skupin, ki jih je po zgle­ du F. Daneša uvedla A. Žele (2003) pri obravnavi glagolske vezljivosti. Ker so to pomenske skupine, jih je v nadaljevanju za svojo razvrstitev uporabil še J. Zupan (2013: 17). Iz vsake pomenske skupine smo v doktorski disertaciji obravnavali po dva glagola (iz 1. pomenske skupine (Biti/bivati) glagola sijati in rasti, iz 2. (Pripadati/vsebovati) iskati in kupiti, iz 3. (Premikati/gibati se) rezati in leteti, iz 4. (Narediti/delati) lupiti in piliti, iz 5. (Misliti/ustvarjati) gla­ gola misliti in učiti se, iz 6. (Komunicirati) glagola trpeti in žaliti), ki smo jih vezljivostno razčlenili ter obdelali tudi njihove predponskoobrazilne tvorjenke, in sicer z domačimi oz. neprevzetimi predponskimi obrazili (vsakokrat le s ti‑ stimi, ki so ob določenem obravnavanem glagolu možna), ki jih navajamo po abecednem vrstnem redu: do-, iz-, na-, nad-, o-, ob-, od-, po-, pod-, pre-, pred-, pri-, pro-, raz-, se-, u-, v-, vz-, z-/s- in za- (prim. Vidovič Muha 1993: 164). Vseh naštetih predponskih obrazil ni mogoče dodati vsakemu od obravnavanih izhodiščnih netvorjenih glagolov. Obravnavali smo le tiste predponskoobrazil­ ne tvorjenke oz. glagolske sestavljenke, ki se hkrati pojavljajo tako v SSKJ kot tudi v korpusu FidaPLUS.38 Glagolskim sestavljenkam, ki so nam bile izhodišče vezljivosti, smo določili tudi skladenjsko podstavo in nato vezljivostno primerjali vse tri skupine glagolov, tj. netvorjene, predponskoobrazilno tvorjene in (pomensko)skladenjskopodstav­ ne, vendar smo se v tem prispevku omejili samo na razmerje med netvorjenimi in predponskoobrazilno tvorjenimi glagoli, pri čemer nas je zanimal pomen (oz. vsebinska vrednost) predponskih obrazil. V nekaterih primerih predponska obra­ zila nimajo dodane prislovne vrednosti – izražajo samo faznost (prim. Žele 2009: 24–25), tj. začetnost, npr. zasijati, ali končnost, npr. domisliti (tožbo), delimitativ­ nost, npr. pomisliti, ali vidskost (dovršnost), npr. napiliti (formo). Rezultati raziskave Prispevek prinaša zgoščen pregled rezultatov raziskave vloge predponskih ob­ razil, pri čemer je posebna pozornost namenjena predponskim obrazilom, ki vezljivost predponskoobrazilne tvorjenke glede na netvorjeni glagol bodisi ši­ rijo ali ne, ter vezljivostnemu razmerju med tvorjenim in netvorjenim glago­ 38 Za analizo smo vzeli prosto dostopna orodja in vire, tj. spletno izdajo SSKJ in jezikovni korpus FidaPLUS, zato ker smo imeli že v magistrskem delu primere, ki ponekod sovpadajo s primeri iz pričujoče doktorske disertacije; zato je bil način iskanja vezan na uporabniški vmesnik, ki je bil med pridobivanjem gradiva še vedno v rabi. Kmalu zatem je bil, kot smo opazili, uveden uporabniku prijaznejši vmesnik. Naknadno smo opravili tudi neke vrste predhodne raziskave v korpusu Gigafida, a bistvenih razlik med rezultati obeh omenjenih korpusov ni bilo zaznati, zato smo raziskavo vseeno nadaljevali s prosto dostopnimi orodjem in viroma. Podrobne raziskave z jezikovnim korpusom Gigafida bi bile v prihodnosti vendarle dobrodošle. 3.2 3.3 56 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ... lom nasploh, pri čemer opazujemo vezljivostno prekrivnost med tvorjenim in netvorjenim glagolom in pomensko prekrivnost med tvorjenim in netvorjenim glagolom. Vloga predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol Predponska obrazila glagolsko vezljivost tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol bodisi širijo ali ne, nikoli pa je ne (z)ožijo. Predponska obrazila, ki vezljivost predponskoobrazilne tvorjenke glede na netvorjeni glagol širijo Analiza predponskih obrazil je pokazala, da obstaja več predponskih obrazil, ki širijo vezljivost glagolske sestavljenke glede na netvorjeni glagol takrat, ko jih dodamo netvorjenim neprehodnim (torej samo levo vezljivim) glagolom: do-, na-, ob-, od-, po-, pod-, pre-, pri-, s-, raz-, u-, v- in za-, npr. misliti (leva vezljivost; redko tudi desna vezljivost) nasproti domisliti (leva in desna vezljivost), misli- ti (leva vezljivost; redko tudi desna vezljivost) nasproti namisliti (leva in desna vezljivost), sijati (leva vezljivost; redko tudi desna vezljivost) proti obsijati (leva in desna vezljivost), rasti (leva vezljivost; v določenih pomenih tudi desna vezlji­ vost) proti obrasti (leva in desna vezljivost), misliti (leva vezljivost; redko tudi desna vezljivost) nasproti odmisliti (leva in desna vezljivost), rasti (leva vezlji­ vost) nasproti porasti (leva in desna vezljivost) itd. Predponskih obrazil, ki bi zožila vezljivost predponskoobrazilne tvorjenke glede na netvorjeni glagol, ni. Pri oženju vezljivosti tvorjenega glagola odločilno vlogo vselej (od)igra zaimkovni prosti glagolski morfem, ne pa predponsko ob­ razilo. V nasprotju z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom, ki vezljivost lahko oži, pa predložni prosti glagolski morfem vezljivost lahko širi. Predponska obrazila, ki vezljivosti predponskoobrazilne tvorjenke glede na netvorjeni glagol ne širijo Pokazalo se je, da so predponska obrazila, ki vezljivosti predponskoobrazilne tvor­ jenke glede na netvorjeni neprehodni glagol ne širijo, tista, ki kažejo pomen ‘ome­ jenega trajajočega dejanja’ (delimitativnosti), npr. pomisliti, ali pomen faznosti, npr. poleteti (začetnost) ali dotrpeti v pomenu končati, preživeti trpljenje (konč­ nost).39 Vezljivosti netvorjenih neprehodnih glagolov ne širijo tudi predponska obrazila do- (v star. pomenu prileteti), iz-, od-, po-, pri-, vz- in z-, dodana netvorje­ nemu glagolu premikanja leteti. Podobno velja tudi za ostale glagole premikanja, ki v raziskavi sicer niso bili zajeti. 39 Razumljivo je, da vezljivosti tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol predponska obrazila ne širijo tudi takrat, ko izražajo vidskost (dovršnost), se pravi blizu zgoljvidska predponska obrazila. 3.3.1 [a] [b] 57Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Vezljivostno razmerje med tvorjenim (GlagTv) in netvorjenim oz. nesestavljenim glagolom (Glag) Pri vezljivostnem razmerju med tvorjenim in netvorjenim glagolom smo opazo­ vali vezljivostno in pomensko prekrivnost glagolov. V veliko primerih, kjer gre za vezljivostno prekrivnost glagolov v obeh skupinah, ne moremo govoriti tudi o pomenski prekrivnosti, saj predponsko obrazilo velikokrat lahko spremeni pomen dovršnika glede na netvorjeni glagol. Vezljivostna prekrivnost med tvorjenim in netvorjenim glagolom Analiza je pokazala, da pravzaprav v vseh primerih gre za vezljivostno prekrivnost med tvorjenim in netvorjenim glagolom takrat, ko je netvorjeni glagol levo­ in desnovezljiv, npr. piliti palico : prepiliti palico (pomen nedovršnega in dovršnega člena vidskega nasprotja je različen, saj dovršnik označuje krajevni pomen dejanja ‘skozi’) ali piliti tekst : opiliti tekst (pomen nedovršnega in dovršnega člena vid­ skega nasprotja je enak, zato govorimo o vidskem razmerju – gre za vezljivostno in obenem pomensko prekrivnost). Predponsko obrazilo o- je blizu zgoljvidsko predponsko obrazilo. Ko so netvorjeni glagoli neprehodni oz. samo levovezljivi (sijati, rasti, leteti, misliti, trpeti), je vezljivostna prekrivnost med tvorjenim (GlagTv) in netvorjenim glagolom (Glag) možna le sorazmerno redko, npr. posijati : sijati, zrasti : rasti (v obeh primerih gre za samo levovezljiva glagola), saj prefiksacija teh glagolov največkrat povzroči tožilniško vezavo, zato pride do vezljivostne neprekrivnosti med tvorjenim in netvorjenim glagolom, npr. obsijati vinske gorice : sijati (tvor­ jeni glagol je levo in desno vezljiv, netvorjeni pa je samo levo vezljiv). Dodatno desno (predložnosklonsko) vezljivost predponskoobrazilnih tvorjenk lahko uvaja tudi leksikalizirani predložni prosti morfem, npr. dorasti za, dorasti v, prileteti na, razrasti se v itd. Popolna vezljivostna prekrivnost netvorjenih in tvorjenih glagolov je možna takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo faznost (začetnost ali končnost), npr. sonce sijati : sonce zasijati in trpeti kazen : dotrpeti kazen,40 delimitativnost, npr. nekdo trpeti : nekdo potrpeti, nekdo misliti na dom : nekdo pomisliti na dom, ali samo vidskost (dovršnost), (ne)kdo piliti žago : (ne)kdo spiliti žago. Za te primere velja, da je možna vezljivostna prekrivnost vseh treh skupin glagolov, tj. netvorjenih, tvorjenih in skladenjskopodstavnih glagolov, saj pretvor­ bena vrednost predponskih obrazil, ki izražajo faznost, delimitativnost in vidskost, v skladenjski podstavi ne izkazuje dodatnih udeležencev. Velikokrat je pomen tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol tako zelo spre­ menjen, da ne moremo govoriti niti o fazni, vrstni ali vidski vlogi predponskega obrazila. Gre za pomene sestavljenk, pri katerih je prišlo do leksikalizacije gla­ golskega pomena, npr. Paloma vzleti ←  (v pomenu ‘opomoči si’), porezati T- 40 Glagol dotrpeti ima terminativni pomen (prim. Šekli 2016: 192). 3.3.2 [a] 58 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ... shirtom rokave ←  (v pomenu ‘vzeti’) itd. V tem prispevku so ti glagoli (možna so pravzaprav vsa predponska obrazila) poimenovani kot glagoli z abstraktnim pomenom predponskega obrazila (le izjemoma bi lahko pri njih odkrili jasno raz­ viden prislovni pomen predponskega obrazila). Pomenska prekrivnost med tvorjenim in netvorjenim glagolom Za pomensko prekrivnost netvorjenih in tvorjenih glagolov gre samo takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo vidskost (dovršnost). Takšna predponska obrazila imenujemo blizu zgoljvidska predponska obrazila.41 Blizu zgoljvidska predponska obrazila,42 ki izhajajo iz naše obravnave vezlji­ vosti in primerjave razlage pomenov netvorjenih (nedovršnih) in tvorjenih (dovr­ šnih) glagolov, so: iz- (tudi kot dvojnica z-/s-), na-, od- o-, po-, u- in z-/s-, med­ tem ko sestavljenke s predponskimi obrazili do-, ob-, nad-, pod-, pre-, pred-, pri-, raz-, spod-, v­, vz- in za- nikoli ne vstopajo v vidsko razmerje z nedovršnikom, iz katerega so nastale.43 Kot vemo, je za- blizu zgoljvidsko predponsko obrazilo z visokim vidskorazmernim potencialom (0,4), zlasti na račun tretje stopnje vidske­ ga razmerja (kričati : zakričati), kateremu D. Krvina (2015: 119)44 priznava »mej­ nost: vmesno področje med vidskim razmerjem in vrstami glagolskega dejanja«. Celo če pri za- odštejemo tretjo stopnjo vidskega razmerja, obstaja veliko drugih primerov, npr. betonirati : zabetonirati, celiti (se) : zaceliti (se) itd., ko je za- prav tako blizu zgoljvidsko predponsko obrazilo. Predponsko obrazilo raz- po D. Krvi­ ni (2015: 121) spada med obrazila s srednjim vidskorazmernim potencialom (2,8). Pri naši obravnavi vidskega razmerja, upoštevaje ugotovitve D. Krvine (2015: 118, 121), ugotavljamo, da je odrasti glede na pomensko členitev v SSKJ 41 To teorijo povzemamo po D. Krvini (2015: 118). Tvorjeni (dovršni) glagoli lahko vstopajo tudi v vidsko razmerje z netvorjenimi (nedovršnimi) glagoli. Pogoj za to je usklajenost razlag tvor­ jenega in netvorjenega glagola vsaj v enem pomenu ob nespremenjeni vezljivosti in neobstoj izpeljanke iz dovršne sestavljenke, če pa ta obstaja, se morajo porazdeliti pomeni med njo, torej izpeljanko iz sestavljenke, in nepredponskim nedovršnikom. D. Krvina (2015: 118, 121) pred­ ponska obrazila deli na tista, ki imajo visok vidskorazmerni potencial, kar pomeni, da vidsko­ razmerna sestavljenka pogosto vstopa v vidsko razmerje z nedovršnikom, iz katerega je nastala (s-/z-, za-, po-, na- in o-); sledijo predponska obrazila s srednjim vidskorazmernim potencialom (vz-, u-, raz-, pre-, iz- kot dvojnično z z-/s-; predponsko obrazilo iz- spada med to in naslednjo skupino) in predponska obrazila z izrazito majhnim oz. minimalnim vidskim potencialom (do-, pri- in v-), obstaja pa še skupina predponskih obrazil z ničtim vidskorazmernim potencialom (ne obstaja pa nobena vidskorazmerna sestavljenka, ki bi vstopala v vidsko razmerje z nedovršni­ kom, iz katerega je nastala (ob-, od-, nad-, pod-, pred- in pro-)). 42 Poimenovanje je povzeto po D. Krvini (2015: 120), ki uporablja poimenovanje »blizu zgoljvid­ ska predponska obrazila« zato, ker »nobeno od njih ne nastopa zgolj v vidotvorni vlogi«. 43 Ta trditev je določena z izborom gradiva za ta prispevek, saj se predponski obrazili raz­ in za- nista pojavljali v zadostni meri, da bi v primeru našega gradiva nastopali v vlogi blizu zgoljvid­ skih predponskih obrazil, torej v vidskorazmernih sestavljenkah. 44 D. Krvina (2015: 119) se opira na analizo vseh glagolskih iztočnic v drugi, dopolnjeni in delo­ ma prenovljeni izdaji SSKJ in ugotavlja, da »vidsko razmerje zajema okoli 65 % (tj. slabi dve tretjini) vseh glagolskih iztočnic v SSKJ«. [b] 59Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 v (pod)po menu preživljati čas rasti, zorenja vidskorazmerna sestavljenka k ne­ predponskemu nedovršniku rasti (obstaja sicer tudi izpeljanka iz sestavljenke, tj. odraščati, ki se z odrasti v nasprotju z rasti ujema v večini pomenov) pred­ ponsko obrazilo od- pa zato lahko uvrščamo med predponska obrazila z izrazi­ to majhnim oz. minimalnim vidskim potencialom,45 kar predstavlja korekcijo ugotovitev D. Krvine in kaže, da zlasti meja med predponskimi obrazili z izra­ zito majhnim oz. minimalnim ter ničtim vidskim potencialom ni absolutna oz. neprehodna – in se torej lahko glede na rabo in pri pomenski členitvi ugotovljene pomene nekoliko spreminja. zaključek V doktorski disertaciji nas je zanimalo, katera predponska obrazila lahko pov­ zročijo spremembo glagolske vezljivosti in pomena tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol in katera na to nimajo nobenega vpliva; posebej smo opazo­ vali vezljivostno razmerje med netvorjenimi, predponskoobrazilno tvorjenimi in skladenjskopodstavnimi glagoli (slednjih v tem prispevku nismo obravnavali), pri katerih smo opazovali vezljivostno in pomensko prekrivnost (v tem prispevku je omenjena le prekrivnost prvih dveh skupin glagolov). Ob tem pa so nas v dok­ torski disertaciji zanimali tudi vpliv predložnih in zaimkovnih prostih glagolskih morfemov na pomen in vezljivost glagola ter pretvorbena vrednost predponskega obrazila v pomensko‑skladenjski podstavi glagola, česar v tem prispevku nismo obravnavali. Prvo raziskovalno hipotezo lahko deloma potrdimo (sprememba vida ne vpli­ va na glagolsko vezljivost v primeru, ko predponsko obrazilo izraža faznost, de­ limitativnost ali zgoljvidskost), drugo hipotezo lahko potrdimo v celoti, saj tožil­ niška prehodnost netvorjenega glagola po prefiksaciji ostane nespremenjena, npr. piliti palico : prepiliti palico, tretje hipoteze pa ne moremo potrditi, saj v nekaterih primerih predponsko obrazilo pomen tvorjenega glagola spremeni, npr. trpeti (v pomenu čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje) : dotrpeti (z ekspresiv­ nim kvalifikatorjem vznes. v pomenu umreti), vezljivost pa ostane nespremenjena (v obeh primerih gre za samo levovezljivi glagol). Vezljivost dovršnih sestavljenk z abstraktnim pomenom predponskega obrazila je bistveno spremenjena v pri­ merih z leksikaliziranim zaimkovnim prostim morfemom se/si, ki ukinja desno vezljivost, npr. npr. rezati (leva in desna vezljivost) : odrezati se (leva vezljivost). 45 Da odrasti v pomenu preživeti čas rasti, zorenja vstopa v vidsko razmerje z rasti v pomenu pre- življati čas rasti, zorenja, potrjujejo razlage in zgledi, preneseni s spletne izdaje SSKJ: (odrasti) s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: odrasti brez staršev, na kmetih, v mestu; (rasti) s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; (odraščati) s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: odraščati brez staršev, v mestu. 4 60 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ... Predponska obrazila, ki širijo vezljivost glagolske sestavljenke glede na netvorjeni glagol takrat, ko jih dodamo netvorjenim neprehodnim (torej samo levovezljivim) glagolom, so: do-, na-, ob-, od-, po-, pod- (star.), pre-, pri-, s-, raz-, u-, v- in za-. Predponska obrazila, ki ne širijo vezljivosti oz. ohranjajo enako vezljivost predponskoobrazilne tvorjenke glede na netvorjeni neprehodni glagol, so tista v pomenu ‘omejenega trajajočega dejanja’ (delimitativnosti), npr. pomisliti, ali v pomenu faznosti, npr. poleteti (začetnost) ali dotrpeti v pomenu končati, preživeti trpljenje (terminativnost), in (zgolj)vidskosti, npr. spiliti žago : piliti žago (v zad­ njem primeru gre tudi za pomensko prekrivnost). Vezljivosti netvorjenih nepre­ hodnih glagolov ne širijo tudi predponska obrazila do- (v star. pomenu prileteti), iz-, od-, po-, pri-, vz- in z-, dodana netvorjenemu glagolu premikanja leteti. V prihodnosti bi v tovrstne raziskave bilo smiselno vključiti tudi frazeološki pogled na obravnavano problematiko. viRi in liteRatuRa Avilova 1976 = Natal’ja S. Avilova, Vid glagola i semantika glagol’nogo slova, Moskva: Nauka, 1976. Bajec 1959 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika IV: predlogi in predpone, Ljubljana: SAZU, 1959. Dular 1982 = Janez Dular, Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja): doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1982. – Tipkopis. Dular 1983a = Janez Dular, Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagola, Slavistična revija 31 (1983), št. 4, 281–287. Dular 1983b = Janez Dular, Slogovne razsežnosti glagolske vezave v slovenščini, Seminar slovenske- ga jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 19, Ljubljana, 1983, 187–207. Dular 1983/84 = Janez Dular, Združena vezava v desni vezljivosti slovenskega glagola, Jezik in slo- vstvo 24 (1983/84), št. 8, 289–293. FidaPLUS = FidaPLUS 〈http://www.fidaplus.net〉. Jakopin 1966 = Franc Jakopin, K tipologiji slovenskega in ruskega glagola, Jezik in slovstvo 11 (1966), št. 6, 176–182. Isačenko 1960 = Aleksandr V. Isačenko, Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim 2: morfologija, Bratislava: Izdatel’stvo slovackoj akademii nauk, 1960. Korošec 1972 = Tomo Korošec, Nekateri slovenski nedovršni glagoli v dovršni funkciji, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 8, Ljubljana, 1972, 202–213. Križaj - Ortar 1982 = Martina Križaj‑Ortar, Glagolska vezljivost, Slavistična revija 30 (1982), št. 2, 189–213. Križaj - Ortar 1990 = Martina Križaj‑Ortar, Vezljivost: iz pomena v izraz, Seminar slovenskega jezi- ka, literature in kulture: zbornik predavanj 26, Ljubljana, 1990, 129–140. Krvina 2015 = Domen Krvina, Vidsko razmerje in vidskorazmerni potencial predponskih obrazil v slovenščini, Slovenski jezik – Slovene Lingustic Studies 10 (2015), 113–126. Kulčar 2017 = Marjan Kulčar, Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, 2017. – Tipkopis. Maslov 1962 = Jurij S. Maslov, Voprosy glagol’nogo vida v sovremennom zarubežnom jazykoznanii, Voprosy glagol’nogo vida, Moskva, 1962, 8–13. Maslov 1978 = Jurij S. Maslov, K osnovanijam sopostavitel’noj aspektologii, Voprosy sopostavitel’noj aspektologii, Leningrad, 1978, 4–43. Merše 1995 = Majda Merše, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljub­ ljana: SAZU, 1995. 61Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Miklič 2007 = Tjaša Miklič, Metafore o načinih gledanja na zunajjezikovna dejanja v obravnavanju glagolskega vida, Slavistična revija 55 (2007), št. 1–2, 85–102. Nübler 1992 = Norbert Nübler, Untersuchungen zu Aktionsart und Aspekt im Russischen und Tschechischen: am Beispiel der mit na- präfigierten Verben, Regensburg, 1992. Orešnik 1994 = Janez Orešnik, Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica, Ljubljana: Sloven­ ska akademija znanosti in umetnosti, 1994. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana, 1952. Schellander 1984 = Anton Schellander, Glagolski vid v luči sodobnih teoretskih razmišljanj in kali njegovega zapažanja v Bohoričevi slovnici, Slavistična revija 32 (1984), št. 3, 223–230. Smith 1991 = Carlota S. Smith, The Parameter of Aspect, Dordrecht – Boston – London, 1991 (Stu­ dies in Linguistics and Philosophy 43). SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU, 1970–1991 〈http:// bos.zrc‑sazu.si/sskj.html〉, dostop januarja 2014. Stramljič Breznik 2002 = Irena Stramljič Breznik, Povezanost besedotvornih in vezljivostnih last­ nosti glagola, v: Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek – Bernard Rajh – Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2002 (Zora 18), 400–408. Stramljič Breznik 2004 = Irena Stramljič Breznik, Besednodružinski slovar slovenskega jezika: po- skusni zvezek za iztočnice na B, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2004 (Zora: priročniki 1). Šekli 2016 = Matej Šekli, Gramatikalizacija glagolskih predpon: krajevni pomen, vrsta glagolskega dejanja, dovršnost, Toporišičeva Obdobja 1, Ljubljana, 2016 (Obdobja 35/1), 189–197. Toporišič 1967a = Jože Toporišič, Poizkus modernejše obravnave glagolskih kategorij, Jezik in slovstvo 12 (1967), št. 4, 119–127. Toporišič 1967b = Jože Toporišič, Slovenski knjižni jezik 3, Maribor: Obzorja, 1967. Toporišič 1976 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 11976. Toporišič 1980a = Jože Toporišič, Teorija besedotvornega algoritma, Slavistična revija 28 (1980), št. 2, 141–151. Toporišič 1980b = Jože Toporišič, O strukturalnem določanju besednih pomenov (ob glagolu biti), Linguistica 20 (1980), 151–167. Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. Toporišič 1984 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 21984. Toporišič 1990 = Jože Toporišič, Tretjič o besedotvorni teoriji, Slavistična revija 38 (1990), št. 4, 421–440. Toporišič 1991 = Jože Toporišič, Besedotvorno šolanje, Slavistična revija 39 (1991), št. 2, 215–237. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Vidovič Muha 1985 = Ada Vidovič Muha, Primeri tvorbnih vzorcev glagola, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 21, Ljubljana, 1985, 47–61. Vidovič Muha 1988 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete – Partizanska knjiga, 1988. Vidovič Muha 1993 = Ada Vidovič Muha, Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti, Slavistična revija 41 (1993), št. 1, 161–192. Vidovič Muha 2009 = Ada Vidovič Muha, Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obra­ zil – vprašanje propozicije, Slavistična revija 57 (2009), št. 2, 251–261. Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znan­ stvena založba Filozofske fakultete, 2011. Zupan 2013 = Jure Zupan, Pomenska mreža slovenskih glagolov, Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. Žele 2001 = Andreja Žele, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), Ljubljana: ZRC SAZU, 2001. Žele 2003 = Andreja Žele, Slovenska skladnja z vidika skladenjskih teorij, Slavistična revija 51 (2003), posebna št., 141–163. Žele 2008 = Andreja Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Ljubljana: ZRC SAZU, 2008 (Slovarji). 62 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ... Žele 2009 = Andreja Žele, Predponsko‑predložna razmerja: na primerih glagolov v slovenščini, Opera Slavica 19 (2009), št. 2, 23–35. Žele 2011 = Andreja Žele, Leksemski in skladenjski vpliv na vidskost (na primeru slovenščine), Opera Slavica 21 (2011), št. 4, 22–35. Žele – Sicherl 2008a = Andreja Žele – Eva Sicherl, Präfixal‑präpositionale Verhältnisse bei slowe­ nischen Verben – kontrastiert mit dem Deutschen, Linguistica 48 (2008), 259–276. Žele – Sicherl 2008b = Andreja Žele – Eva Sicherl, Wechselbeziehung zwischen Präfixen und Präpositionen bei slowenischen präfigierten Verben, ergänzt durch Übersetzungen ins Deutsche (2008) 〈https://src‑h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no26_ses/26‑01.pdf〉, dostop 5. 3. 2016. summaRy The Connection between Aspect and Valency in Simplex and Compound Verbs with Prefixes This article observes the valency correlation between simplex and compound verbs with prefixes and focuses on their semantic and valency overlap. The research also includes lexicalized verbs (with transferred meaning), which are named verbs with abstract mean­ ing (of their prefix). The research concluded that, when the prefixes do-, na-, ob-, od-, po-, pod- (archa­ ic), pre-, pri-, s-, raz-, u-, v-, and za- are added to simplex intransitive verbs (only when added to verbs with only leftward valency possible), they increase the valency of com­ pound verbs compared to the simplex verb. Prefixes that do not increase or that retain the valency of compounds with prefixes compared to simplex intransitive verbs possess the meaning of ‘a limited continuous ac­ tion’ (delimitation); for example, pomisliti ‘to think for a short period of time’. The same applies for prefixes of phasal verbs—for example, poleteti, ‘to begin to fly’ or dotrpeti ‘to end, to survive suffering’—and almost purely aspectual verbs; for example, spiliti žago ‘to file a saw’s teeth’ versus piliti žago ‘to continuously file a saw’s teeth’. When a clear aspectual correlation is achieved, so is semantic overlap. The valency of simplex intransi­ tive verbs also cannot be increased by the prefixes do-, iz-, od-, po-, pri­, vz-, and z- when added to the simplex verb leteti ‘to fly’. Despite a complete change in meaning, the valency of perfective compounds with prefixes with an abstract meaning often remains unchanged compared to the simplex verb; for example, trpeti ‘to feel intense bodily or emotional pain, discomfort’ : dotrpeti (ele­ vated) ‘to die’. The valency does however change when the lexicalized pronominal‑free morpheme se/si is added because it prevents rightward valency; for example, rezati, ‘to cut’ (leftward and rightward valency) : odrezati se ‘to do good’ (leftward valency). 63Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 marko HlaDnik povzemalni zaimki v oziRalnih odvisnikih Cobiss: 1.01 Prispevek v okviru tvorbene slovnice obravnava povzemalne zaimke v oziralnih odvisnikih v slovenščini in nekaterih ostalih slovanskih jezikih. Odvisniki z veznikom in s k‑zaimkom se oboji pojavljajo tako s povzemanjem kot brez njega, vendar raba povzemalnih zaimkov pričakovano ni poljubna. Te različne vzorce pojavljanja razčlenimo in predlagamo izpeljavo oziralnih zgradb ter pojasnimo mehanizme, ki pripeljejo do pojava povzemanja. Ključne besede: slovenščina, tvorbena slovnica, oziralni zaimki, povzemalni zaimki Resumptive Pronouns in Relative Clauses This article analyzes resumptive pronouns in relative clauses in Slovenian and a few oth­ er Slavic languages within the framework of generative grammar. Relative clauses in­ troduced by a conjunction and those introduced by a wh­pronoun appear both with and without resumptive pronouns, yet the use of resumption is not arbitrary. It establishes the properties of the available relativization patterns and suggests a structural analysis of relative clauses, explaining the mechanisms that give rise to resumption. Keywords: Slovenian, generative grammar, relative pronouns, resumptive pronouns uvod V prispevku zasledujem tri povezane cilje:  Prvič, znotraj teoretičnega okvira tvorbene slovnice pojasniti vzorce po­ javljanja povzemalnih zaimkov v slovenščini in nekaterih ostalih slovan­ skih jezikih.  Drugič, ugotoviti lastnosti teh zaimkov in stavčnih zgradb, v katerih se pojav­ ljajo, in hkrati pojasniti mehanizme, na katerih povzemanje temelji.  Tretjič, pokazati, kako zbrani podatki prispevajo k boljšemu razumevanju skladenjske izpeljave oziralnih odvisnikov. V prvem razdelku predstavljam pojav povzemanja in slovanske povzemalne zaimke glede na njihove ugotovljene lastnosti uvrščam v obstoječo tipologijo, nato pa v drugem podajam izpeljavo osnovnih oziralnih zgradb. V nadaljevanju obrav­ navam in razčlenjujem še manj pogoste zgradbe. Tretji razdelek se tako ukvarja z oziralnimi odvisniki z veznikom brez povzemanja, četrti pa z oziralnimi odvisniki s k­zaimkom in povzemanjem. 0 64 Marko Hladnik  Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih tipološka uvRstitev povzemalnih zaimkov Povzemanje in oziralni odvisniki Izhajam iz splošne definicije skladenjskega povzemanja, ki je dovolj široka, da ne izključuje že vnaprej katere od njegovih pojavnih oblik (povzemalne zaimke bomo tipološko podrobneje razčlenili v nadaljevanju): povzemanje je pojav zaimka na mestu v stavčni zgradbi, kjer bi sicer pričakovali vrzel (povzeto po McCloskeyju (2005: 26)). Eno izmed skladenjskih okolij, ki vsebujejo tako mesto, so prav ozi­ ralni odvisniki, ki jih ponavadi izpeljemo s k­premikom.1 V slovanskih jezikih oziralne odvisnike lahko uvajata tako k­zaimek (v slo­ venščini kateri) kot veznik (v slovenščini oziralni veznik ki). Povzemanje se ti­ pično pojavlja v oziralnih odvisnikih z veznikom, medtem ko oziralni odvisniki z zaimkom vsebujejo vrzel. Slovenska zgleda sta podana pod (1) in (2). (1) Poznam človeka, ki so ga iskali. (2) Poznam človeka, katerega so iskali.2 Čeprav je oziralnik ki zgodovinsko izpeljan iz zaimka in se po tradiciji pogo sto uvršča mednje (za podrobnejšo razpravo gl. Cazinkić (2001)), se je v razvoju da­ našnjega sinhronega sistema jezika reanaliziral kot veznik (tj. jedro C (comple- mentizer) vezniške besedne zveze v tvorbenem pristopu). Zaimki – in tako torej tudi kateri – nosijo morfološke φ‑oznake3 in sklon, medtem ko je ki nepregiben element, tako kot vezniki. Slovenščina je jezik, ki ne dovoljuje osamitve predloga ob k‑premiku, temveč je premiku nujno podvržena celotna predložna zveza: (3) (a) *Kom si se srečal s?4 (b) S kom si se srečal? V odvisnikih z oziralnikom ki se predlog ne more pridružiti oziralniku (4a). V primeru predložne oziralne zgradbe z veznikom oziralni odvisnik vsebuje povzemalno predložno zvezo (4b). 1 Premik je ena izmed osnovnih skladenjskih operacij v tvorbeni slovnici. Gre za mehanizem, ki formalno zajame dejstvo, da se nekateri stavčni sestavniki interpretirajo na določenem mestu v zgradbi, pojavljajo pa na drugem. Izpraznjeno mesto premika, vrzel, po dogovoru označujemo s sledjo (t, trace) in jo koindeksiramo s premaknjenim sestavnikom. V novejših pristopih dotični mesti obe vsebujeta kopijo sestavnika, izgovarja pa se (praviloma) le ena (Chomsky 1993). Zainteresirane bralce usmerjam h Golden (2001), ki predstavlja osnovni vir o tvorbeni teoriji v slovenščini. 2 Zgled (2) je v zborni slovenščini slogovno seveda veliko manj sprejemljiv. Ključno za razpravo je to, da jezikovni sistem omogoča obe možnosti – na kakšen način ju govorci uporabljajo pa je ločeno vprašanje. S predložnimi skloni je naprimer neprimerno bolj pogost oziralni odvisnik z zaimkom kateri. Glede obravnave rabe oziralnih dvojnic gl. Hladnik (2015: 141, razdelek 4.4). 3 Termin se v tvorbeni slovnici uporablja kot skupni izraz za oznake osebe, števila in spola. 4 Znak * označuje nesprejemljivost zgledov, (?) delno sprejemljivost (le pri dveh angleških zgle­ dih z vstavljenimi povzemalnimi zaimki), *(x) označuje nesprejemljivost opusta sestavnika x, (*x) pa nesprejemljivost prisotnosti sestavnika x. 1.1 1 65Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 (4) (a) *Človek, s ki si se srečal. (b) Človek, ki si se srečal z njim. Ta lastnost je dodaten argument za prištevanje oziralnika ki k veznikom in ne h k‑zaimkom, ki se premaknejo v levo polje stavka, saj bi v tem primeru pričako­ vali sprejemljivost zgleda (4a). Tipologija povzemanja Pri tipologiji povzemanja sledim ugotovitvam, ki jih podajajo Chao in Sells (1983), Sells (1984) ter McCloskey (2005). Povzemalni zaimki se v tem pristopu delijo na vstavljene (intrusive) zaimke in prave povzemalne zaimke. Vstavljeni zaimki (ki jih mdr. poznamo v angleščini) se dojemajo kot pomožni mehanizem, ki izboljša sprejemljivost zgradb, ki bi bile drugače neslovnične zaradi premika iz skladenjskega otoka.5 Te zgradbe govorcem niso nikoli povsem spre­ jemljive. Angleški zgled (5a) kaže nesprejemljivost premika iz pogojnega stavka. Prisotnost povzemalnega zaimka izboljša sprejemljivost v zgledu (5b). (5) (a) *I wonder whoi they think that [if Mary marries ti] then everybody will be happy. dobesedno: ‘Sprašujem se, koga mislijo, da če Mary vzame, potem bodo vsi veseli.’6 (b) (?) I wonder who they think that [if Mary marries him] then everybody will be happy. dobesedno: ‘Sprašujem se, koga mislijo, da če ga Mary vzame, potem bodo vsi veseli.’ Pravi povzemalni zaimki (ki jih mdr. poznamo v irski gelščini in hebrejščini) ne vodijo k zmanjšani sprejemljivosti, niso omejeni na pojavljanje v skladenjskih otokih, predvsem pa se lahko navezujejo na kvantificirane samostalniške besedne zveze. Medtem ko taka navezava v angleščini ni mogoča (gl. zgled 6b), hebrejski zgled (7) s pravim povzemalnim zaimkom to omogoča. (6) (a) (?) I’d like to meet the linguist that Mary couldn’t remember if she’d seen him before. ‘Rad bi srečal jezikoslovca, ki se Mary ne more spomniti, kje ga je srečala.’ (b) *I’d like to meet every linguist that Mary couldn’t remember if she’d seen him before. ‘Rad bi srečal vsakega jezikoslovca, ki se Mary ne more spomniti, kje ga je srečala.’ 5 Skladenjski otoki so skladenjske strukture, iz katerih premik ni mogoč. Termin je uvedel Ross (1967), ki je te strukture prvi sistematično opisal. 6 Slovenske ustreznice so tu podane le kot pomoč pri razumevanju angleških zgledov, brez sodb o njihovi (pričakovano nizki stopnji) sprejemljivosti. Podobno velja za primera pod številko (6). 1.2 66 Marko Hladnik  Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih (7) kol gever še Dina xoševet še hu ʔohev et Rina [hebrejščina] vsak človek C D. misli da on ljubi aku R. ‘vsak človek, ki Dina misli, da ljubi Rino’ Ključno za skladenjsko analizo zgradb s pravimi povzemalnimi zaimki po McCloskeyju (1990; 2002) je to, da so izpeljane brez k‑premika. Ničti operator je pridružen v določilo vezniške besedne zveze (Spec,CP) in veže povzemalni zaimek v oziralnem odvisniku. Irski primer oziralnega odvisnika s povzemalnim zaimkom je podan pod (8). (8) an ghirseach ar ghoid na síogaí í [irščina] det dekle C ukrasti.pret det vile njo ‘dekle, ki so jo ukradle vile’ Ker premik ni del izpeljave, so irski oziralni odvisniki neobčutljivi na omejit‑ ve skladenjskih otokov. Z drugimi besedami, razmerje med operatorjem in povze­ malnim zaimkom se lahko vzpostavi tudi čez mejo otoka: (9) na hamhráin sin nach bhfuil fhios [cé a [irščina] det pesmi dem C.neg je znanje kdo da chum iad] skladati.pret njih ‘tiste pesmi, ki ne vemo, kdo jih je napisal’ (10) seanchasóg ar dócha go bhfuil [an táilliúir a dhein í] star-plašč C verjetno da je det krojač C narediti.pret ga sa chré fadó v-det zemlja davno dobesedno: ‘stari plašč, ki je krojač, ki ga je naredil, verjetno že davno pod rušo’ Lastnosti povzemalnih zaimkov v slovanskih jezikih Slovenski primeri oziralnih odvisnikov s povzemalnimi zaimki so povsem spre­ jemljivi, tako da raba povzemalnih zaimkov ni le pomožni mehanizem. Hkrati se ti lahko navezujejo na kvantificirane samostalniške besedne zveze: (11) Vsak človek, ki sem ga srečal, me je pozdravil. Te lastnosti pokažejo, da spadajo slovenski zaimki v taki rabi med prave pov­ zemalne zaimke. To pa še ne pomeni, da jih moremo analizirati na enak način kot irske ali hebrejske, tj. brez premika. V nasprotju z irščino so slovenske povzemalne zgradbe občutljive na skla­ denjske otoke, kar nakazuje na to, da so izpeljane s premikom. V slovenščini je k‑premik občutljiv na stroge skladenjske otoke (zgled 12), a kot kaže Goldnova (1996 in 1997: 143), podredni vprašalni stavki (šibki skladenjki otoki) ne omejujejo k‑premika v slovenščini (zgled 13). 1.3 67Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 (12) *Kogai je Janez jezen, [ker je Peter odpustil ti]? (13) Kaji se je Peter spraševal, kdoj tj bo izdal ti? Oziralne ustreznice zgornjim zgledom s povzemalnimi zaimki se obnašajo na enak način. Oziralnega odvisnika ni mogoče tvoriti v primeru otoka v obliki prislovnega odvisnika (zgled 14): (14) *človek, ki je Janez jezen, [ker ga je Peter odpustil] Po drugi strani tvorba oziralnih odvisnikov ni omejena s prisotnostjo podrednih vprašalnih stavkov: (15) človek, ki je Janez pozabil, [kje ga je spoznal] Bošković (2009) trdi, enako kot Helen Goodluck in Danijela Stojanović (1996), da je k‑premik v srbohrvaščini občutljiv na obe vrsti otokov. Enako velja za oziralne stavčne zgradbe: (16) *čovjek što si otišao [zato što ga je Petar otpustio] [srbohrvaščina] dobesedno: ‘človek, ki si odšel, ker ga je Peter odpustil’ (17) *čovjek što je Petar zaboravio [gdje ga je upoznao] dobesedno: ‘človek, ki je Peter pozabil, kje ga je spoznal’ Ivana LaTerza (2013) nasprotno trdi, da govorcem srbohrvaščine tako kot v slovenščini podredni vprašalni stavki ne predstavljajo ovire za k‑premik (zgled 18). Hkrati je v enakem skladenjskem okolju dovoljena tudi tvorba oziralnih od­ visnikov (zgled 19). (18) Kogai se sećaš [gde si upoznala ti]? [srbohrvaščina] ‘Koga se spomniš, kje si srečala?’ (19) Čovek što se sećam [gde sam ga upoznala] došao je na slavlje. ‘Človek, ki se spomnim, kje sem ga srečala, je prišel na slavje.’ Po drugi strani so primeri s strogimi skladenjskimi otoki, enako kot pri Boško­ viću, slovnično nesprejemljivi. Zgled (20) pokaže, da k‑premik iz t. i. otoka samo­ stalniške besedne zveze s stavčnim dopolnilom v položaju osebka ni dovoljen, in enako velja za tvobo oziralnega odvisnika v zgledu (21). (20) *Štai [činjenica da je tvoj komšija izgubio ti] tebe nervira? [srbohrvaščina] dobesedno: ‘Kaj te dejstvo, da je tvoj sosed izgubil, spravlja ob živce?’ (21) *To su kola što [činjenica da ih je tvoj komšija izgubio] tebe nervira. dobesedno: ‘To je avto, ki te dejstvo, da ga je tvoj sosed izgubil, spravlja ob živce.’ V poljščini je situacija zopet enaka. Skladenjski otoki, ki preprečujejo k‑pre­ mik, hkrati onemogočajo tvorbo oziralnih odvisnikov: 68 Marko Hladnik  Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih 2 (22) *Coi twój sąsiad dał ogłoszenie, [bo zgubił ti]? [poljščina] dobesedno: ‘Kaj je tvoj sosed objavil oglas, ker je izgubil?’ (23) *To jest ten samochód, co twój sąsiad dał ogłoszenie, [bo go zgubił]. dobesedno: ‘To je ta avto, ki je tvoj sosed objavil oglas, ker ga je izgubil.’ Popolno prekrivanje med skladenjskimi okolji, ki dovoljujejo ali preprečuje­ jo vprašalni k‑premik, in tistimi, ki dovoljujejo ali preprečujejo tvorbo oziralnih odvisnikov, nakazuje, da je v obravnavanih slovanskih jezikih kljub prisotnosti povzemalnih zaimkov premik del izpeljave tudi oziralnih odvisnikov, ki jih uvaja veznik, in ne samo tistih, ki jih uvaja k­zaimek. Zgradbe s t. i. parazitskimi vrzelmi (parasitic gaps), ki so prisotne v sloven­ ščini (ne pa v srbohrvaščini ali poljščini, gl. Franks 1995), omogočajo izpeljavo dodatnega argumenta za prisotnost premika. Sprejemljivost parazitske vrzeli je pogojena s prisotnostjo druge vrzeli, nastale s k‑premikom. Eno izmed okolij, kjer so parazitske vrzeli (krajše pv) v slovenščini najbolj sprejemljive, so prav oziralni odvisniki (zgled iz: Golden 1997: 135, op. 2): (24) To je predavatelj, katerega vsak, ki spozna _pv_, ceni. Brez premika je prisotnost vrzeli nesprejemljiva: (25) *Vsak, ki spozna _pv_, ceni tega predavatelja. Če preoblikujemo primer v oziralni odvisnik z veznikom, je po moji sodbi stavek še vedno sprejemljiv in parazitska vrzel dovoljena: (26) To je predavatelj, ki ga vsak, ki spozna _pv_, ceni. To spet nakazuje, da so oziralni odvisniki z veznikom izpeljani s premikom, čeprav je prisoten povzemalni zaimek. osnovna izpeljava Na podlagi ugotovitev predlagam, da si oziralni zgradbi (z zaimkom in z vezni­ kom) delita skupno izpeljavo z naslednjimi lastnostmi: (a) k­zaimek (oz. skupek skladenjskih oznak, ki odgovarjajo zaimku) se kot ope­ rator premakne v določilo vezniške besedne zveze (Spec,CP); (b) razlike med zgradbama nastanejo postsintaktično, pri eksternalizaciji; (c) izgovori se ali zaimek (položaj Spec,CP) ali veznik (položaj C), a nikoli oba (opisno to odgovarja situ dvojne zasedenosti položaja COMP, gl. Chomsky – Lasnik 1977). Shematično ti dve možnosti predstavljam v nadaljevanju. 69Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 3.1 3 Prva možnost zajema eksternalizacijo k‑zaimka, medtem ko je veznik neizgo­ vorjen. V tem primeru se torej izgovori premaknjena kopija k­zaimka, vse oznake so eksternalizirane: Preglednica 1 Položaj jedro Spec,CP C znotraj odvisnika Oznake [φ, nom] [Op, φ, aku]i [+rel] [Op, φ, aku]i Eksternalizacija človek katerega – – Druga možnost zajema eksternalizacijo veznika, medtem ko k‑zaimek ostane neizgovorjen. V tem primeru edinstvena sklonska oznaka, ki je del zaimka, ostane neizgovorjena. Da bi ohranili prisotnost oznake, ki je del skladenjske izpeljave in ima svoj morfološki eksponent, se izgovori del kopije zaimka znotraj odvisnika. Najmanjši mogoči element, ki zajema sklonsko oznako (skupaj s φ‑oznakami), je nanosna oblika zaimka. Preglednica 2 Položaj jedro Spec,CP C znotraj odvisnika Oznake [ϕ, nom] [Op, φ, aku]i [+rel] [Op, φ, aku]i Eksternalizacija človek – ki ga Imenovalnik privzemam kot odsotnost sklonskih oznak (gl. Marantz 1991; Bittner – Hale 1996, idr.). V tem primeru torej oznake niso prisotne in tako ni treba ničesar ohranjati, zato tudi ni povzemalnega zaimka (zgled 27). Če so del sestavni­ ka, ki je podvržen premiku in nato ni izgovorjen, še druge oznake, je povzemalni element ustrezno večji. Tako imamo primere kontrastivno ali drugače poudarjenih elementov, kjer ohranimo oznako fokusa (zgleda 28 in 29), ter predložno oziralno zgradbo, kjer ohranimo predlog (zgled 30): (27) človek, ki je napisal knjigo (28) človek, ki tudi on kadi (29) človek, ki bi vsaj njemu radi dali to knjigo (30) človek, ki sem z njim preživel veliko lepih trenutkov navidezna poljubnost povzemalnih zaimkov Pogoji za opust povzemalnega zaimka Oziralne odvisnike, ki vsebujejo povzemalni zaimek ali pa vrzel, torej lahko uva­ jata tako veznik kot k‑zaimek. Ti dve binarni izbiri dajeta štiri teoretično mogoče konfiguracije, povzete (in oštevilčene) v preglednici 3. 70 Marko Hladnik  Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih Preglednica 3: Povzemanje Da Ne O zi ra ln ik Veznik [1] Veznik + p. zaimek [2] Veznik + vrzel K-zaimek [3] K‑zaimek + p. zaimek [4] K­zaimek + vrzel Postavljeni smo pred naslednji izziv: v slovanskih jezikih so – pod določe­ nimi pogoji – mogoče vse štiri konfiguracije. Kot bomo videli, raba povzemalnih zaimkov vseeno ni arbitrarna. Doslej smo razpravljali o možnostih [1] in [4], zdaj pa si najprej poglejmo konfiguracijo [2]. Dodatni podatki iz srbohrvaščine in poljščine nakazujejo na to, da povzemalni zaimki včasih niso nujno potrebni: (31) Ovo je auto što sam __ kupio. [srbohrvaščina] ‘To je avto, ki sem ga kupil.’ (32) ten samochód, co Janek widział __ wczoraj [poljščina] ‘avto, ki ga je Janez videl včeraj’ Kdaj lahko povzemanje opustimo? Zgodnejša literatura tradicionalno pred­ laga, da je opust možen v primeru neživih predmetov v tožilniku, Bošković (2009) nato opiše nekaj dodatnih pogojev glede spola in števila jedra samo­ stalniške besedne zveze, ki ima oziralni odvisnik za desni prilastek. Pomembno sintezo je nazadnje dosegla Martina Gračanin‑Yuksek (2010), ki ji je uspelo iz­ peljati vse lastnosti opusta povzemanja iz morfoloških značilnosti jedra in skla­ denjskega okolja, v katerem se pojavlja. Za izpust postavlja dva nujna pogoja: (a) pogoj morfološkega ujemanja in (b) pogoj konfiguralnega sklona. Pogoj morfološkega ujemanja za opust povzemalnega zaimka se glasi: jedro mora imeti morfološko obliko, enako tisti, ki bi jo imelo, če bi mu bil pripisan sklon znotraj samega oziralnega odvisnika. Morfološki sinkretizem tako igra po­ membno vlogo. Opust povzemalnega zaimka je mogoč v primerih, kot sta (33) in (34), ne pa (35). (33) Dijete što sam (ga) video voli Ivu. [srbohrvaščina] ‘Otrok, ki sem ga videl, ljubi Iva.’ (34) Ljubav što sam (je) osjetio bila je jaka. ‘Ljubezen, ki sem jo čutil, je bila močna.’ (35) stolica što *(ju) je kupio ‘stol, ki sem ga kupil’ Spodaj navedene sklanjatvene paradigme teh samostalnikov razkrijejo, zakaj je tako. Lastnosti spola, števila in (ne)živosti same po sebi še ne dovoljujejo ali 71Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 prepovedujejo opusta povzemanja, a na to vplivajo posredno preko značilnosti sklanjatvenega vzorca. Preglednica 4 dete (n) stol (f) ljubezen (f) nom dijet­e stolic­a ljubav gen djetet­a stolic­e ljubav­i dat djetet­u stolic­i ljubav­i acc dijet­e stolic­u ljubav voc dijet­e stolic­o ljubav­i loc djetet­u stolic­i ljubav­i ins djetet­om stolic­om ljubav­i Drugi nujni pogoj za opust povzemalnega zaimka se glasi: povzemalni za­ imki se lahko opustijo le, če jim je pripisan konfiguralni sklon (tožilnik), ne pa, če jim je pripisan leksikalni sklon.7 Jedro v naslednjih primerih ima v rodilniku in tožilniku sinkretični obliki, vendar pa opust kljub sinkretizmu ni možen, kadar je znotraj oziralnega odvisnika pripisan leksikalni sklon (tu rodilnik). V nada­ ljevanju pokažemo, kako oba pogoja8 izpeljemo iz skladenjske analize oziralnih odvisnikov. (36) Vidio sam psa što *(ga) se bojiš. [srbohrvaščina] ‘Videl sem psa, ki se ga bojiš.’ (37) Sjećam se psa što si *(ga) se bojao. ‘Spomnim se psa, ki si se ga bal.’ (38) Bojim se psa što si (ga) vidio. ‘Bojim se psa, ki si ga videl.’ Skladenjska analiza Privzemam zgradbo oziralnega odvisnika kot dopolnila zunanjemu jedru D, pri čemer je sam jedrni samostalnik lociran znotraj odvisnega stavka v najvišjem do­ ločilu razdrobljene vezniške besedne zveze (CP), in s tem sledim pristopom, ki so jih vpeljali Kayne (1994), Valentina Bianchi (1999; 2000) idr. Posebej pomemben je prispevek Bianchijeve, ki zagovarja stališče, da je jedro, na katerega se nanaša 7 Konfiguralni sklon je samodejno pripisan samostalniškim besednim zvezam v določenih po­ ložajih v zgradbi (na primer, po tvorbeni terminologiji, tožilnik v dopolnilu glagolske besedne zveze ali imenovalnik v določilu časovne besedne zveze) in nimajo nujno morfološke realiza­ cije, mdr. recimo v angleščini. Zmožnost pripisa leksikalniega sklona pa je inherentna lastnost posameznih glagolov, tj. del njihove specifikacije v mentalnem slovarju. 8 V veljavi sta tudi v poljščini (gl. Hladnik 2015: 70). 3.2 72 Marko Hladnik  Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih oziralni stavek, pravzaprav določilniška besedna zveza (determiner phrase, DP) z nemim jedrom D, kar je shematično prikazano na angleškem zgledu: (39)8a DP D CP1 the DPi CP2 D NP C2 TP  man that ... ti ... Valentina Bianchi (1999, poglavje 6; 2000: 125) predlaga, da je tako nemo jedro dovoljeno v striktno lokalnem položaju iz katerega se lahko inkorporira v zu­ nanje jedro D. Pogoj je, da med jedroma ni nobenega drugega jedra, ki bi preprečil premik v smislu relativizirane minimalnosti (gl. Rizzi 1990). Oznake notranjega D se združijo z zunanjim – njihove vrednosti morajo biti kompatibilne – ter nato izgovorijo kot enoten D. Isti mehanizem dovoljuje zunanjemu jedru D, da preveri svoje oznake v odnosu do NP (Bianchi 2000: 127). Sledim predlogu, da sta v istem jeziku mogoči dve alternativni izpeljavi ozi­ ralnih odvisnikov. Joseph Aoun in Yen‑Hui Audrey Li (2003) opažata, da se an­ gleški oziralni odvisniki z veznikom that in k‑zaimki obnašajo različno, kar se tiče možnosti rekonstrukcije (tj. interpretacije stavčnega sestavnika na mestu, s katere­ ga je bil skladenjsko premaknjen, čeprav je izgovorjen na ciljnem mestu premika). Njuna posplošitev je naslednja: (a) Oziralni odvisniki s k­zaimki (which, who) ne kažejo učinkov rekonstrukcije; jedro ni izpeljano s premikom iz odvisnega stavka, temveč je generirano v položaju, kjer ga izgovorimo. (b) Oziralni odvisniki z that kažejo učinke rekonstrukcije; jedro je izpeljano s premikom iz odvisnega stavka. Prva možnost izpeljave, navedena pod številko (40), vključuje jedro v po­ ložaju določila najvišje vezniške besedne zveze, medtem ko se oziralna odvis‑ nost ustvari s premikom k‑zaimka v določilo nižje vezniške besedne zveze. Ta izpeljava je vir oziralnih odvisnikov z zaimkom in odvisnikov z veznikom, ki vsebujejo povzemalne zaimke (torej konfiguracij [1] in [4], ki smo ju obravna­ vali najprej). 8a Oznake, uporabljene v skladenjskih drevesih: CP – complementizer phrase, vezniška besed­ na zveza; TP – tense phrase, časovna besedna zveza; DP – determiner phrase, določilniška besedna zveza; NP – nominal phrase, samostalniška besedna zveza; PP – prepositional phrase, predložna besedna zveza. 73Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 (40) DP D CP1 jedro C1’ C1 CP2 k­zaimek i C2’ C2 TP ... ti ... Druga možnost izpeljave, tista pod številko (41), je premik jedra iz položaja znotraj podrednega stavka v določilo najvišje vezniške besedne zveze. Ta izpe­ ljava je vir odvisnikov z veznikom, ki ne vsebujejo povzemalnih zaimkov (torej konfiguracije [2], s katero se spoprijemamo v tem razdelku). (41) DP D CP1 jedroi C1’ C1 CP2 ti C2’ C2 TP ... ti ... Povzemalni zaimki tako niso zares poljubno opuščeni, če izpolnjujejo prej navedene pogoje, ampak imata zgradba brez zaimkov in tista z njimi dve raz­ lični izpeljavi, govorci pa možnost izbire med njima. Izpeljava (41) ne vsebuje k­zaimka in tako tudi ni prisotnih sklonskih oznak, ki bi jih bilo treba ohranjati s povzemalnimi zaimki. Pogoja za navidezni opust povzemalnega zaimka (torej pogoja za izpeljavo (41)) sledita iz skladenjske zgradbe in potrebe po inkorporaciji notranjega jedra D. Sklonski oznaki obeh jeder se lahko združita le, če ne nosita protislovnih oblikoslov­ nih navodil za izgovarjavo. To je mogoče, kadar se sklonski obliki morfološko uje­ 74 Marko Hladnik  Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih mata, kar pojasni prvi pogoj. Pri izpeljavi pogoja konfiguralnega sklona sledim pred­ postavki, da leksikalni sklon pripisuje nemo predložno jedro P (gl. Emonds 1985: 224). V jezikih, ki jih obravnavamo, osamitev predloga ob premiku ni dovoljena, zato je rezultat po premiku takšen, kot prikazujem v shemi (42). Taka konfiguracija ne dopušča premika notranjega jedra D k zunanjemu, ker je jedro P bližje. Ob priso­ tnosti leksikalnega sklona tako izpeljava (41) brez povzemalnih zaimkov ni mogoča. (42) DP D CP1 PP CP2 P DP C2 TP D NP Pričujoča analiza z dvema različnima izpeljavama napoveduje, da je rekon­ strukcija prisotna le v primeru oziralnih odvisnikov z veznikom brez povzemalnih zaimkov, saj je le pri njih jedro samostalniške besedne zveze prisotno znotraj sa­ mega odvisnika in podvrženo premiku. Tako stanje potrjuje Szczegielniak (2004) s podatki iz poljščine. Razširitev analize na bolgarščino Bolgarščina ima v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki osiromašen sistem sklo­ nov, zato je nadvse zanimiva in koristna za primerjavo in preverjanje predlaganega pristopa. Z izjemo nekaterih zvalniških preostankov so samostalniki v bolgarščini izgubili sklone, oblike osebnih zaimkov pa razlikujejo med imenovalnikom, tožil­ nikom in dajalnikom. Vprašalni zaimki, ki se uporabljajo tudi v oziralnih odvis­ nikih, so sklonsko še bolj osiromašeni – le zaimki za moški spol z oznako živosti imajo dve obliki, imenovalniško in tožilniško (Krapova 2010: 1242). Tako ni mogoče trditi, da so povzemalni zaimki v bolgarskih oziralnih odvis­ nikih z veznikom rezultat mehanizma delne izgovarjave k­zaimka tako kot npr. v slovenščini, saj njihove sklonske oznake niso podmnožica oznak k‑zaimkov. Iz­ kaže pa se, da so bolgarski oziralni odvisniki z veznikom neobčutljivi na omejitve skladenjskih otokov: (43) čovekăt, deto tja se uplaši, [kato go vidja da izliza ot stajata] [bolgarščina] dobesedno: ‘človek, ki se je ustrašila, ko ga je videla odhajati iz sobe.’ (44) Vidjax edna kniga, deto [faktăt, če ja prodavat], me iznenada. dobesedno: ‘Videla sem knjigo, ki me je dejstvo, da jo prodajajo, presenetilo.’ 3.3 75Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 To nakazuje, da bolgarščina ni protiprimer predlagani analizi. Bolgarski ozi­ ralni odvisniki z veznikom tako niso izpeljani s premikom, ampak s pridruženjem ničtega operatorja, ki veže povzemalni zaimek znotraj oziralnega odvisnika, v do­ ločilo vezniške besedne zveze – torej na način, ki se pogosto pripisuje drugim jezikom s povzemalnimi zaimki (gl. McCloskey 1990; Shlonsky 1992; Aoun – Choueiri – Hornstein 2001, idr.). Bolgarščina prav tako pozna možnost opusta povzemalnih zaimkov v ozi­ ralnih odvisnikih z veznikom. Vzorec opusta sledi iz predlagane analize in spe­ cifičnih morfosintaktičnih lastnosti bolgarskega jezika. Pričakovano oziralne zgradbe brez povzemanja – in izključno te – izkazujejo rekonstrukcijo, torej tudi za bolgarščino velja izpeljava, podana pod številko (41), in s tem veljata oba pogoja, ki smo ju obravnavali zgoraj. Ker samostalniki ne poznajo sklonov, je pogoj morfološkega ujemanja samodejno izpolnjen in tako je opust dovoljen v večini primerov. Pogoj konfiguralnega sklona pa izhaja iz skladenjske strukture in ne morfologije jezika, zato ima tudi v bolgarščini vidne učinke. Tako je mo­ goče opustiti povzemalni zaimek v primeru (45), kjer je v oziralnem odvisniku pripisan strukturalni sklon (tožilnik), ne pa v primeru (46), kjer imamo opraviti z leksikalnim sklonom (dajalnikom). (45) Taja pola săm ja kupila ot nagradite deto mi (gi) dadota. [bolgarščina] ‘To krilo sem kupila z nagrado, ki ste mi jo dali.’ (46) Tova e čovekăt deto *(mu) govorix za teb. ‘To je človek, ki sem mu pravil o tebi.’ Podatki iz bolgarščine torej potrjujo pravilnost pristopa, saj se skladajo z na­ povedmi predstavljene teoretične analize. oziRalni odvisniki z zaimkom in povzemanjem Zadnja preostala konfiguracija iz preglednice 3 je prav tako mogoča. Povzemalni zaimki se pojavljajo tudi v oziralnih odvisnikih s k­zaimkom, in sicer v tistih z dol­ gim k­premikom (krajše jih imenujemo tudi dolgi oziralni odvisniki). V nadalje­ vanju prikazujem, da ima ta vrsta povzemanja drugačne lastnosti od povzemanja, s katerim smo se ukvarjali zgoraj. V dolgih oziralnih odvisnikih se oziralno razmerje vzpostavlja med jedrom in v globlje vgnezdenem podrednem stavku; med njima je tako vsaj ena dodatna stavčna meja. Struktura takega odvisnika je prikazana v naslednjih zgledih shema­ tično (47) in na konkretnem primeru z veznikom (48): 4 76 Marko Hladnik  Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih (47) [glavni stavek jedro [oziralni odvisnik oziralnik [podredni stavek vrzel/povzemalni zaimek]]] (48) Poznam človeka, ki mislim, da ga iščejo.9 Povzemalni zaimki se pojavljajo predvsem v govorjenem jeziku v dolgih ozi­ ralnih odvisnikih s k­zaimkom (zgled 49), a niso sprejemljivi v kratkih (zgled 50). V primerjavi z oziralnimi odvisniki z veznikom prisotnost povzemalnih zaimkov ni obvezna. (49) Poznam človeka, katerega mislim, da (ga) iščejo. (50) Avto, katerega so (*ga) kupili lani, se je pokvaril. Pomembne lastnosti te vrste povzemalnih zaimkov, po katerih se razlikuje­ jo od povzemalnih zaimkov v kombinaciji z veznikom so torej neobveznost, ob­ čutljivost na dolžino premika, in večja pogostnost v govorjenem jeziku. Iz tega sklepam, da je povzemanje v oziralnih odvisnikih s k­zaimkom posledica omejitev procesiranja dolge odvisnosti med premaknjenim k­zaimkom v glavnem stavku in mestom premika v najgloblje vgnezdenem podrednem stavku. Prisotnost povze­ malnega zaimka, ki označuje mesto premika, olajša vzpostavitev odvisnosti. Raziskava med govorci slovenščine, poljščine in srbohrvaščine (za podrob­ nosti gl. Hladnik 2015, poglavje 4) potrjuje predvidevanja, da se sprejemljivost povzemalnega zaimka v oziralnih odvisnikih s k‑zaimkom povečuje sorazmerno z dolžino premika, tj. s številom vmesnih podrednih stavkov. To dejstvo je še toliko bolj povedno, ker govorci v splošnem težje sprejemajo dolge, kompleksnejše pri­ mere, ki sicer sledijo slovničnim pravilom. Hkrati je ta vzorec sprejemljivosti dru­ gačen kot pri oziralnih odvisnikih z veznikom, kjer so povzemalni zaimki posledi­ ca morfosintaktičnih lastnosti jezika, obvezni in neobčutljivi na dolžino premika. zaključki V prispevku smo povzemanje v slovanskih oziralnih odvisnikih osvetlili s per­ spektive tvorbene slovnice. Razprava je pokazala, kako lahko podatki iz sloven­ ščine pomembno prispevajo k teoretičnemu razvoju področja, kar dodatno utrjuje slovenščino tudi kot predmet tvorbenega preučevanja jezika.10 Med zaključki, ki smo jih potegnili, so naslednji. Prvič, oziralni odvisniki s k­zaimkom in vrzeljo ter tisti z veznikom in povzemalnim zaimkom se na videz razlikujejo, a so si skladenjsko zelo podobni; obe konstrukciji sta namreč izpelja­ ni s k‑premikom. Drugič, povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih z veznikom niso nikoli uporabljeni poljubno, prvemu vtisu navkljub. Vsaka od dveh mogočih 9 Dolgim oziralnim odvisnikom se govorci pogosto izognejo z zatekanjem k parafrazam vrste ‘Poznam človeka, za katerega mislim, da ga iščejo’. Te vsebujejo le kratek k‑premik; problema­ tiko nekoliko bolj podrobno obravnavam v Hladnik 2015: 128; gl. tudi Bošković (2009). 10 Naj si na tem mestu dovolim izpostaviti mednarodni zbornik prispevkov s področja slovenske tvorbene oblikoskladnje, izdan v čast akad. prof. dr. Janezu Orešniku v zbirki Linguistik Aktu- ell / Linguistics Today (Marušič – Žaucer 2016). 5 77Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 konfiguracij ima svojo izpeljavo in skladenjske omejitve le­teh pojasnijo, kdaj je odsotnost povzemalnega zaimka mogoča. Tretjič, obstaja več različnih vrst po‑ vzemanja in tudi v enem samem jeziku nastopajo povzemalni zaimki z različnimi skladenjskimi lastnostmi. Povzemalni zaimki, ki nastopajo v dolgih oziralnih od­ visnikih s k‑zaimkom, so rezultat omejitev pri procesiranju stavkov in ne slovnič­ nih načel v ožjem smislu. Njihova prisotnost ni absolutno pravilo jezika, temveč se njihova pogostnost veča z dolžino oziralnega odvisnika. liteRatuRa Aoun – Choueiri – Hornstein 2001 = Joseph Aoun – Lina Choueiri – Norbert Hornstein, Resumption, Movement and Derivational Economy, Linguistic Inquiry 32 (2001), 371–403. Aoun – Li 2003 = Joseph Aoun – Yen‑Hui Audrey Li, Essays on the Representational and Derivati- onal Nature of Grammar: The Diversity of Wh-constructions, Cambridge, MA: MIT Press, 2003 (Linguistic Inquiry Monographs 40). Bianchi 1999 = Valentina Bianchi, Consequences of Antisymmetry, Berlin: Mouton de Gruyter, 1999. Bianchi 2000 = Valentina Bianchi, The Raising Analysis of Relative Clauses: A Reply to Borsley, Linguistic Inquiry 31 (2000), 12–140. Bittner – Hale 1996 = Maria Bittner – Ken Hale, The Structural Determination of Case and Agree­ ment, Linguistic Inquiry 27 (1996), 1–68. Bošković 2009 = Željko Bošković, On Relativization Strategies and Resumptive Pronouns, v: Stu- dies in Formal Slavic Phonology, Morphology, Syntax, Semantics and Information Structure: Proceedings of FDSL 7, Leipzig 2007, ur. Gerhild Zybatow idr., Frankfurt am Main: Peter Lang, 2009 (Linguistik International 21), 1–13. Cazinkić 2001 = Robert Cazinkić, Kategorizacija in razvrstitev oziralnikov ki in kateri, Slavistična revija 49 (2001), 55–73. Chao – Sells 1983 = Wynn Chao – Peter Sells, On the Interpretation of Resumptive Pronouns, v: Proceedings of NELS 13, ur. Peter Sells – Charles Jones, Amherst: GLSA, 1983, 47–61. Chomsky 1993 = Noam Chomsky, A Minimalist Program for Linguistic Theory, v: The View from Building 20: Essays in Linguistics in Honor of Sylvain Bromberger, ur. Ken Hale – Samuel Jay Keyser, Cambridge, MA: MIT Press, 1993, 1–52. Emonds 1985 = Joseph E. Emonds, A Unified Theory of Syntactic Categories, Dordrecht: Foris, 1985. Franks 1995 = Steven J. Franks, Parameters of Slavic Morphosyntax, Oxford: OUP, 1995. Golden 1996 = Marija Golden, Interrogative Wh‑movement in Slovene and English, Acta Analytica 14 (1996), 145–186. Golden 1997 = Marija Golden, Parasitic Gaps in Slovene, v: Proceedings of the First European Conference on Formal Description of Slavic Languages, ur. Uwe Junghanns – Gerhild Zybatow, Frank furt am Main: Vervuert, 1997, 387–398. Golden 2001 = Marija Golden, Teorija opisnega jezikoslovja 1: skladnja, Ljubljana: Filozofska fakul­ teta Univerze v Ljubljani, 2001. Goodluck – Stojanović 1996 = Helen Goodluck – Danijela Stojanović, The Structure and Acquisiti­ on of Relative Clauses in Serbo‑Croatian, Language Acquisition 5 (1996), 285–315. Gračanin-Yuksek 2010 = Martina Gračanin‑Yuksek, On a Matching Effect in Headed Relative Clau­ ses, v: Formal Approaches to Slavic Linguistics 18, ur. Wayles Browne idr., Ann Arbor: Michigan Slavic Publications, 2010, 193–209. Hladnik 2015 = Marko Hladnik, Mind the Gap: Recoverability in Slavic Relative Clauses, Utrecht: LOT, 2015 (LOT Dissertation Series 390). Kayne 1994 = Richard S. Kayne, The Antisymmetry of Syntax, Cambridge, MA: MIT Press, 1994 (Linguistic Inquiry Monographs 25). Krapova 2010 = Iliyana Krapova, Bulgarian Relative and Factive Clauses with an Invariant Comple­ mentizer, Lingua 120 (2010), 1240–1272. 78 Marko Hladnik  Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih LaTerza 2013 = Ivana LaTerza, The Case of Resumption in Serbian Relative Clauses, rokopis, Stony Brook University, 2013. Marantz 1991 = Alec Marantz, Case and Licensing, v: Proceedings of ESCOL 8, ur. Germán West‑ phal – Benjamin Ao – Hee‑Rahk Chae, Ithaca, NY: CLC, 1991, 23–253. Marušič – Žaucer 2016 = Franc Lanko Marušič – Rok Žaucer (ur.), Formal Studies in Slovenian Syntax: In Honor of Janez Orešnik, Amsterdam: John Benjamins, 2016 (Linguistik Aktuell / Lin­ guistics Today 236). McCloskey 1990 = James McCloskey, Resumptive Pronouns, A’‑binding and Levels of Represen­ tation in Irish, v: The Syntax of the Modern Celtic Languages, ur. Randall Hendrick, San Diego: Academic Press, 1990 (Syntax and Semantics Volume 23), 199–248. McCloskey 2002 = James McCloskey, Resumption, Successive Cyclicity, and the Locality of Ope­ rations, in: Derivation and Explanation, ur. S. Epstein – D. Seeley, Oxford: Blackwell, 2002, 184–226. McCloskey 2005 = James McCloskey, Resumption, v: The Blackwell Companion to Syntax, ur. Mar­ tin Everaert – Henk van Riemsdijk, Oxford: Blackwell, 2005, 94–117. Rizzi 1990 = Luigi Rizzi, Relativized Minimality, Cambridge, MA: MIT Press, 1990 (Linguistic Inquiry Monographs 16). Ross 1967 = John Robert Ross, Constraints on Variables in Syntax, doktorska disertacija, Massachu­ setts Institute of Technology, 1967. Sells 1984 = Peter Sells, Syntax and Semantics of Resumptive Pronouns, doktorska disertacija, Uni­ versity of Massachusetts Amherst, 1984. Shlonsky 1992 = Ur Shlonsky, Resumptive Pronouns as a Last Resort, Linguistic Inquiry 23 (1992), 443–448. Szczegielniak 2004 = Adam Szczegielniak, Relativization and Ellipsis, doktorska disertacija, Har­ vard University, 2004. summaRy Resumptive Pronouns in Relative Clauses Relativization in Slavic languages involves two strategies differing in the element that introduces the relative clause (RC): a relative pronoun or a relative complementizer, with the latter requiring resumption. The two constructions exhibit common syntactic prop­ erties that lead one to conclude that they are both formed by wh­movement. The differ­ ences arise at the point of Spell­Out, with the presence of resumption being a reflex of a recoverability condition: when the relative pronoun features are not spelled out in the left periphery of the RC, the case feature is pronounced as a partial spell‑out of the pronoun copy within the RC. I adopt a structure of relative clauses with the RC head located in the highest speci­ fier of a split CP. Two different ways of deriving a RC are available: the first one involves base‑generating the RC head in its specifier position, and the dependency is created by moving a relative pronoun to a lower Spec, CP. This is the derivation involving resump­ tion in the case when the RC is introduced by an overt complementizer while the moved pronoun remains unpronounced. The second available derivation involves RC head rais­ ing within the relative clause, and results in a gap at the relativization site because there are no relative pronouns and unpronounced features involved. I show how the analysis adopted derives the case matching and the structural case conditions on the omission of resumption in Serbo‑Croatian and Polish. The proposed analysis extends to account for the resumption patterns observed in Bulgarian RCs as well. In addition, I identify another type of resumption in Slavic languages, which appears in long­distance relative clauses introduced by pronouns. This type is optional, appears above all in spoken language, and is sensitive to the length of the relative dependency. Based on the findings, I conclude that such resumption arises to facilitate the processing of the long­distance dependency. 79Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 miJa miCHelizza – moJCa Žagar karer inteRnetna leksika v slOvenščini: analiza novejših slovaRskih viRov Cobiss: 1.01 V prispevku smo analizirali internetno leksiko, ki so jo zajeli novejši slovenski slovarski viri. Veliko internetne leksike je nastalo z uporabo že znanih leksemov iz splošnega je­ zika, ki pa so v internetnem okolju dobili nove pomene. Ta proces spominja na že dolgo znani proces terminologizacije, zato smo ga poimenovali internetizacija. Z naraščanjem rabe internetne leksike pa zasledimo tudi obratni proces, t. i. proces deinternetizacije, pri katerem leksemi, ki poimenujejo internetne pojme, prehajajo v splošni jezik. Ključne besede: internet, terminologizacija, determinologizacija, internetizacija, deinter­ netizacija Internet Lexis in Slovenian: An Analysis of Recent Dictionaries This article analyzes the characteristics of internet lexis covered in recent Slovenian dic­ tionaries. Much internet lexis was created by using already existing words from general language that have taken on new meanings in the internet environment. This process re­ sembles the long­known process of terminologization, and so it is dubbed “internatiza­ tion.” The increasing use of these words also results in the reverse process, or “deinternet­ ization,” in which words that designate internet concepts pass over into general language. Keywords: internet, terminologization, determinologization, internetization, deinter­ netization uvod Internetno1 okolje tudi za jezikoslovce predstavlja vrsto izzivov, ki so posledica dejstva, da imamo danes na voljo ogromno količino prosto dostopnih besedil zelo različnih avtorjev. Ker v nepregledni množici besedil, ki vsak dan nastanejo na internetu, avtorji iščejo načine, kako pritegniti pozornost bralca, je pri teh besedilih zelo izpostavljen vidik kreativnosti, kar je zlasti vidno pri leksiki teh besedil. Za internet so značilni novi načini komunikacije, s tem pa so se pojavili tudi novi pojmi, ki jih je treba poimenovati. Gre za proces, ki ga bomo v nadalje­ vanju članka imenovali internetizacija, z naraščanjem rabe novih poimenovanj 1 Internet in splet izvorno označujeta dva različna pojma, saj splet v začetku še ni obstajal. Splet je danes največji del interneta in označuje internetno storitev, ki omogoča dostop do spletnih strani, ki so med seboj povezane s hiperpovezavami, izvzema pa npr. elektronsko pošto, katere vsebina je prek spletnih iskalnikov širši množici uporabnikov nedostopna. Danes se internet in splet uporabljata sinonimno tudi zato, ker gre za zelo prekrivni množici. Podobno ugotavlja že David Pahor v Leksikonu računalništva in informatike (Pahor 2002: 564): splet je »prekril velik del starega interneta in postaja zanj sopomenka«. 0 80 Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer  Internetna leksIka v slovenščInI: analIza ... pa je opazen tudi obraten proces, ki ga bomo imenovali deinternetizacija. Oba procesa spominjata na že dolgo znana procesa terminologizacije in determino­ logizacije. pRoCesa teRminologizaCije in deteRminologizaCije Terminologizacija Z razvojem znanosti se v strokah pogosto pojavlja potreba po poimenovanju novih pojmov. Eden od produktivnih poimenovalnih načinov je tudi terminologizacija. Andreja Žele jo definira kot »proces poimenovanja denotata z znanstvenega pod­ ročja z izrazom denotata, ki sodi v splošni predstavni svet (nosilca) določenega je­ zika« (Žele 2009: 133). Podobno terminologizacijo definirata tudi France Novak: »proces, v katerem preide izraz iz splošnega pomenskega podsistema besednega zaklada v terminološki« (Novak 2004: 136) in Ada Vidovič Muha: »poimenova­ nje posebnega, manj znanega z izrazom, ki je v vsaj v svojem osnovnem pomenu del splošne zavesti« (Vidovič Muha 2000: 116). Pri terminologizaciji je zelo po­ membna metaforizacija, saj nov termin pogosto nastane prav na podlagi metafo­ ričnega prenosa. Tak prenos si zlahka predstavljamo npr. pri računalniških termi­ nih miška, strežnik, okužena datoteka, namizje, meni itd. Da je metaforizacija zelo pogosta ravno v računalniški terminologiji, velja tako za slovenščino kot za druge jezike, izvirno pa seveda tudi za angleščino (Meyer idr. 1998: 523–531; 2000: 43, 44; Halunja – Mihaljević 2012: 89, 90; idr.), od koder drugi jeziki prevzemajo največ računalniških (in tudi drugih) terminov. Metaforični prenos se torej pogos­ to zgodi že v angleški terminologiji, kar načeloma ni problematično, če metafora ustreza tudi jeziku prejemniku (prim. Gorjanc 1996: 252). Značilnost terminov, ki so nastali iz splošnih neterminoloških izhodiščnih pomenov, je tudi, da se lahko pojavljajo v različnih, popolnoma nesorodnih strokah, npr. hrošč, ki je termin v računalništvu in v zoologiji (Oter 2002: 334). Determinologizacija Če je terminologizacija legitimni poimenovalni postopek v terminologiji, je de­ terminologizacija pojav, ki presega meje terminologije. Gre za prehajanje ter­ minov v splošno leksiko ali, kot piše Ada Vidovič Muha: »[D]enotat je tisti, ki izstopi iz pojmovnega sveta posamezne znanosti in postaja vsesplošen, ne več prepoznaven samo v okviru določenega znanstvenega področja. V svet splošne (neterminološke) leksike se seveda poleg vsebine seli tudi njen izraz.« (Vidovič Muha 2000: 116) Termin, ki je v okviru pojmovnega sistema stroke natančno definiran, v okviru splošne leksike to natančnost izgublja, prav tako v tem pro­ cesu izgubi povezavo z drugimi termini izhodiščne stroke in se vključi v sistem splošne leksike – tako pridobi tudi prožnost, ki je značilna za splošno leksiko (Poštolková 1984: 93). Determinologizacijo delimo na delno, popolno in indi­ vidualno. Delna in popolna determinologizacija sta jezikovnosistemski pojav, 1.1 1 1.2 81Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 individualna determinologizacija pa besedilni pojav, ki je povezan s kreativno rabo jezika (v smislu besedilne metafore).2 Značilnost determinologizacije je njena stopenjskost – prva stopnja je delna de­ terminologizacija, ko termin po prehodu v splošni jezik obdrži povezavo s pojmom, pri čemer je njegov pomen v primerjavi s terminološko definicijo poenostavljen. Druga stopnja pa je popolna determinologizacija, kjer leksem dobi nov pomen, ki nima več povezave z izvornim pojmom (Žagar Karer 2011: 203–205). Praviloma je povod za determinologizacijo aktualnost denotata, velikokrat spodbujena tudi z zunajjezikovnimi dogodki. V odmevnih primerih na sodiščih se v množičnih me­ dijih pojavi veliko pravnih terminov (npr. indična sodba v procesu proti znanemu slovenskemu politiku). Če je v ospredju zanimanja javnosti recimo reševanje ban­ čnega sistema, se bo v splošnem jeziku pojavilo veliko ekonomskih terminov (npr. dokapitalizacija, likvidna naložba, zajamčena vloga), za katere ni nujno, da jih go­ vorci jezika, ki niso področni strokovnjaki, sploh razumejo. Zanimiv primer je tudi naravna nesreča v jugovzhodni Aziji leta 2004, ko se je zaradi poročanja medijev o nesreči bistveno povečala raba geografskega termina cunami tudi v splošnem jeziku. Cunami pa je kasneje doživel tudi pomenski premik, kar je zaznal tudi Slovar novej­ šega besedja slovenskega jezika (dalje SNB) z razlago ‘velika množina česa, zlasti slabega, razdiralnega, ki se pojavi naenkrat’, tipični primer je kadrovski cunami. V primerjavi z zgornjimi primeri, kjer gre za delno determinologizacijo, lahko tu govo­ rimo o popolni determinologizaciji, ki z geografskim pojmom nima več prave zveze. Determinologizacija je torej vedno aktualen, a nepredvidljiv proces. o inteRnetni leksiki Kljub veliki količini novih pojmov, ki jih je s seboj prinesel razmah interneta, pa so poimenovalne možnosti jezika vseeno omejene. Nove besede lahko tvorimo iz že obstoječih besed ali besednih zvez, ki so lahko iz lastnega ali tujega jezika, nova poimenovanja pa nastajajo tudi s tvorbo stalnih besednih zvez (Toporišič 2000: 149; Logar 2005: 213–214). Poleg običajnih besedotvornih postopkov (izpelja­ va, zlaganje, sestavljanje, sklapljanje) poimenovanja za nove pojme nastajajo tudi s postopkom pomenotvorja, pri katerem se ustaljeno rabljenim besedam dodaja nov pomen, pri tem pa gre za širjenje funkcijskosti jezika (Logar 2005: 213–214; Žele 2003: 425; 2004: 136). Pomenotvorne vidike leksike, ki je značilna za spletni medij, je analizirala Duša Race (2013). Z računalniki, internetom in virtualizacijo življenja je pogostnost tovrstnih novih poimenovanj močno narasla in prešla med splošno leksiko v najširšem smislu, kar dokazuje tudi uvrstitev teh poimenovanj v slovarske priročnike (prim. Logar 2003). 2 Primer take rabe je atom, ki je sicer termin, iz korpusa Gigafida (leposlovna besedila): »Čudna črna očarljivost je puhtela iz nje, kot kakšnih sedem atomov doma narejenega parfuma« (pouda­ rili M. M. in M. Ž. K.). 2 82 Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer  Internetna leksIka v slovenščInI: analIza ... V literaturi je bilo že opozorjeno na težavnost določanja meje med računalni­ ško terminologijo in poimenovanji, ki so izrazito vezana na internetno okolje, npr. na družbena omrežja (Michelizza 2015: 161, 165). Poimenovanja, ki so izrazito vezana na internetno okolje, pogosto nihajo med žargonom in slengom, zaradi česar lahko o tovrstnih poimenovanjih beremo tudi kot o slengovskih žargoniz- mih (Cvijanović 2007: 32). Njihovo razvrščanje znotraj obstoječih zvrsti je sicer nehvaležno početje, ker je splet nestatičen in se hitro spreminja, značilnost elek­ tronskih besedil pa je, da so zvrstnostno hibridna, včasih povsem individualizirana, neustaljena ter zato bistveno manj predvidljiva od tiskanih besedil (Santini 2007). Za slovarsko kvalificiranje tovrstnih poimenovanj je bil že večkrat predlagan kva­ lifikator spletno (Race 2013: 8) oz. diskurzna oznaka o spletu (Mikolič – Rolih 2015: 517), vendar pa je treba podrobneje raziskati, za katere tipe poimenovanj bi bila to ustrezna rešitev glede na izbrani slovarski priročnik.3 analiza gRadiva Zbrano gradivo je rezultat analize novejših slovarskih priročnikov za slovenščino, in sicer SNB, druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ2) in Leksikalne baze za slovenščino (dalje LBS).4 SNB in SSKJ2 smo analizirali na portalu Fran.5 Zbiranje gradiva je bilo treba zastaviti nekoliko širše, saj internetna leksika v slovarskih virih ni enotno označena.6 V prvi fazi zbrano gradivo zato vključuje lekseme, ki označujejo specifično internetno leksiko (npr. blog ‘spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja, spletni dnevnik’),7 in tudi računalniške termine, od katerih so nekateri neposredno povezani z in­ ternetom (npr. logirati se ‘vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s 3 Primerjalno je smiselno v prihodnje obravnavati še terminološki kvalifikator rad. (radiotehnika, radiotelevizija) v prvi izdaji SSKJ glede na to, da sta bila v času nastajanja slovarja radijski in televizijski medij v letih vsesplošnega razmaha, pri čemer lahko potegnemo vzporednico z današnjim časom in internetnim medijem. 4 Iskanje po LBS je potekalo ročno, upoštevajoč indikatorje in pomenske sheme z vsebino, poveza­ no s spletom, internetom in računalništvom. 5 S pomočjo naprednega iskanja po razlagah SSKJ2 in SNB smo uporabili naslednje ukaze: splet*, internet* NOT splet*, računaln* NOT splet* NOT internet* in dodali nabor iztočnic s kvalifikatorjem računalniško. Zaradi večpomenskosti leksema splet v nabor nismo uvrstili 59 iztočnic, pri iskanju računaln* NOT splet* v razlagi je bilo izločenih tudi nekaj leksemov, ki so posegali na druga terminološka področja (npr. CT, kardiofitnes, opuščaj). 6 Da je leksem značilen za internetni medij, je v slovarskih zbirkah lahko prikazano na zelo raz­ lične načine: pogosto to razberemo iz razlag pomena ali podpomena, lahko je prikazano kot pomenski odtenek, včasih nekatere stalne zveze zasledimo tudi med zgledi. Dodatno težavo pri iskanju predstavljajo posredne in sinonimne razlage v SSKJ2, zato so v prvotno zbirko dodane nekatere iztočnice, ki so besednodružinsko povezane z obravnavanimi leksemi in jih sicer samo z naprednim iskanjem ne bi našli, in tudi nekateri naključno najdeni primeri (kjer se iskani pojmi pojavijo zlasti v zgledih). 7 Večina razlag je vzeta iz SNB, SSKJ2 in LBS; kjer je drugače, je to posebej označeno. 3 83Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema), drugi pa ne (npr. mikroprocesor ‘mikrovezje na enem čipu, ki obsega vse logične in aritmetične funkcije procesorja’ ali poimenovanja starejših raču­ nalniških pojmov, npr. luknjalnik rač. nekdaj ‘priprava za luknjanje kartic za ra­ čunalnik’). Osrednji del analize se osredotoča na specifično internetno in izvorno računalniškoterminološko leksiko, ki hkrati izkazuje večpomenskost oz. za katero predvidevamo, da je pri njej prišlo do pomenskih prenosov. Skupaj je bilo obravnavanih 667 slovarskih leksemov iz teh treh slovarskih virov, od tega 243 enopomenskih in 229 večpomenskih iztočnic. Nabor je obsegal še 195 različnih (stalnih) besednih zvez, ki so se lahko pojavile pri eni ali več iz­ točnicah ter v enem ali več slovarjih. Obravnavana leksika Enobesedna Večbesedna Skupaj enopomenska večpomenska Internetna 77 49 53 179 Računalniška/internetna 38 61 34 133 Računalniška 95 107 102 304 Splošna 33 12 6 51 Skupaj 243 229 195 667 Preglednica 1: Obravnavana leksika v SNB, SSKJ2 in LBS Gradivo smo ločili v dve skupini: v prvi skupini je specifično internetna lek‑ sika (179 leksemov), v drugi skupini pa so računalniški termini, ki se delijo na 2 podskupini: računalniški termini, ki so neposredno povezani z internetom (133 leksemov), in računalniški termini, ki nimajo neposredne povezave z internetom (304 leksemi). Slednje smo iz nadaljnje analize izločili. Prav tako smo izločili splošne lekseme (51 leksemov), pri katerih je v razlagi splet ali internet le omenjen (npr. mediateka ‘prostor, navadno v okviru knjižnice, z računalniki, avdio‑, video­ napravami, internetom, neknjižnim gradivom’). Internetna leksika in računalniška terminologija V prvi skupini je torej internetna leksika, ki označuje pojme, vezane zgolj na inter­ netno okolje, ki izvorno niso s področja računalništva in informatike, torej ne izha­ jajo iz terminologije. Internetno okolje seveda ni stroka, ampak poseben medij, ki je omogočil tehnološko osnovo za razvoj družbenih omrežij, blogov, novičarskih portalov itd. Nekaj primerov: trol, blog, všečkati, novičarski portal, forum, afna, domena. V drugi skupini pa je leksika, ki je izvorno terminološka in sodi na podro­ čje računalništva in informatike, vendar je aktualna tudi v internetnem okolju, npr. strežnik, protokol, pasovna širina, nadgraditi, uporabniško geslo, hekati. Veliko analiziranih leksemov je zabeleženih tudi v Islovarju (http://www. islovar.org/islovar), ki je v osnovi terminološki slovar informatike, in v iPro­ movem terminološkem slovarju (https://iprom.si/slovar/) s področja digitalnega 3.1 84 Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer  Internetna leksIka v slovenščInI: analIza ... 3.2 4 marketinga in digitalne tehnologije. Tudi to kaže na prepletenost računalniške terminologije in leksemov, ki označujejo pojme, vezane na internetno okolje – torej ne na računalniško stroko, ampak na medij. Na internetu se sicer lahko pojavi katerikoli splošni leksem, npr. cesta, a nas v tej analizi zanima le tisti del leksike, ki je specifičen za internetno okolje. Gradivo z vidika prevzemanja Glede na to, da je večina internetne leksike prevzeta iz angleščine, je smiselno opozoriti na stopnje prevzemanja. Prva stopnja je citatno poimenovanje. Kar ve­ liko internetne leksike je citatne, ki pa se je brez težav oblikoslovno prilagodila slovenskemu jeziku (npr. avatar, blog, internet, modem). Podobno se je zgodilo s polcitatnimi poimenovanji (npr. bajt (angl. byte), kreš (angl. crash), hekanje (angl. hacking), hipertekst (angl. hypertext), mejl (angl. mail)). V teh primerih seveda ne moremo govoriti o pomenskih prenosih v slovenščini, saj smo jih prevzeli nepos­ redno iz angleščine in ti leksemi v slovenščini pred tem še niso obstajali. Pomenski prenos tako postane očiten šele, ko kateri od citatnih ali polcitatnih leksemov dobi slovensko ustreznico. Tak primer je recimo kuki (angl. cookie), ki postane piškotek in ima poleg pomena ‘ploščato pecivo različne oblike’ tudi pomen ‘podatek o upo­ rabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe’. O metaforičnih pomenskih prenosih, ki delujejo tako v angleščini kot tudi v slovenščini, lahko torej govorimo le v primerih, ko je poimenovanje prevedeno. inteRnetizaCija Internetizacijo razumemo kot poimenovanje internetnih pojmov z leksemi, ki v jeziku že obstajajo (tako kot je terminologizacija definirana kot poimenovanje pojma določenega strokovnega področja z leksemom, ki že obstaja v splošnem jeziku). V zbranem gradivu smo izhodiščno želeli ugotoviti, kolikšen je delež in­ ternetne leksike, ki je nastala s pomenskimi prenosi – pri analizi pa se je pokazalo, da je večina tovrstne leksike (dobesedno) prevedene iz angleščine.8 Praviloma po­ menski prenosi torej niso nastali v slovenščini, ampak že v angleščini – na redke izjeme, npr. afna, opozarjamo v nadaljevanju. Zanimivo pa je, da ti metaforični prenosi funkcionirajo tako v jeziku dajalcu (praviloma angleščina) kot v jeziku prejemniku (v našem primeru slovenščina). V nadaljevanju internetizirano leksiko (torej leksiko, ki je nastala z interne­ tizacijo) razdelimo v dve obširnejši skupini: v prvi skupini so leksemi, pri katerih pomenski prenosi v slovenščini delujejo enako kot v angleščini, v drugi skupini pa izpostavljamo nekatere posebnosti pri prevzemanju v slovenščino. V spodnji 8 Da so bili tako rekoč vsi pojmi s področja interneta najprej poimenovani v angleščini, opozarja­ jo tudi Meyer idr. (1998: 525). 85Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 členitvi opisujemo opažene pojave in značilnosti, členitev pa ni mišljena kot ti­ pologija tovrstne leksike, ker je to zaradi svoje narave, ki je izredno spremenljiva in pogosto predstavlja zgolj prehodno poimenovanje, težko uvrstiti v jasne kate­ gorije. Pomenski prenosi, ki v slovenščini delujejo enako kot v angleščini V nadaljevanju navajamo nekaj značilnih primerov internetnih leksemov, ki niso nastali s pomenskim prenosom v slovenščini, ampak smo jih (skupaj z metaforič­ nim prenosom, ki sicer enako učinkuje tudi v slovenščini) prevzeli iz angleščine. Črv (angl. computer worm, worm)9 je tako kot v angleščini ‘drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva’ in tudi ‘program, ki se lah­ ko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom’. Metaforični prenos deluje podobno v obeh jezikih, saj gre za pou­ darjanje elementa škodljivosti ter majhnosti. Črva v računalniškem pomenu (torej kot poimenovanje pojma iz računalništva) najdemo tudi v drugih jezikih, npr. v nemščini (Computerwurm, Wurm), češčini (počitačóvý červ), hrvaščini (računalni crv), španščini (gusano) itd., ker gre očitno za metaforo, ki funkcionira v več jezi­ kih, ne le v angleščini. Za podoben metaforični prenos gre tudi pri pajku (angl. spi- der), ki v računalništvu označuje ‘računalniški program, ki sistematično obiskuje spletne strani in gradi indeks, navadno kot del iskalnika’.10 Domena (angl. domain) ima prav tako oba pomena, izvornega (‘področje ustvarjanja, delovanja’) in prenesenega (‘niz črk in znakov, ki predstavljajo inter­ netni naslov’), tako v slovenščini kot v angleščini enaka, kar ponovno dokazuje, da čeprav gre izvorno za prevod iz angleščine, novi pomeni funkcionirajo enako v obeh jezikih. Iz angleščine je prišel tudi trol (angl. troll), ki pomeni ‘kdor v spletnih klepe­ talnicah, na forumih, blogih in v podobnih skupinah postavlja izzivalna ali zastra­ nitvena vprašanja, sporočila z namenom doseči čustven odziv pri drugih članih take skupine ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora’. V prvem pomenu, ki v germanski mitologiji pomeni ‘škratu ali velikanu podobno bitje’, pa funkcionira enako v slovenščini kot v angleščini. Podobni primeri so še: forum (angl. forum), ki je tudi ‘spletno mesto, na ka­ terem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča’; povezava (angl. link), ki je tudi ‘element računalni­ škega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu’; protokol (angl. protocol communications, protocol), ki v računalni­ štvu pomeni ‘zbirko pravil za izmenjavo sporočil med elektronskimi napravami’; splet (angl. web), ki je v drugem pomenu ‘svetovni sistem medijskih vsebin, be­ sednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami’; strežnik 9 Večina poimenovanj v angleščini je vzeta iz Islovarja. 10 Razlaga je iz Islovarja. 4.1 86 Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer  Internetna leksIka v slovenščInI: analIza ... 4.2 (angl. server), ki med drugimi pomeni označuje ‘računalnik, navadno zmogljivej­ ši, kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne informacijske sto­ ritve in izvršuje njihove zahteve’ in se včasih uporablja tudi citatno (torej server); zadetek (angl. hit), ki je v drugem pomenu ‘obisk spletne strani’ in v podpomenu ‘rezultat iskanja, zlasti po spletu’. Lahko se zgodi, da je slovenska ustreznica iz angleščine prevzeta z mor­ femskim prevajanjem, npr. predogled (angl. preview), ki je ‘ogled postavitve za natis izdelane strani na računalniškem zaslonu’, hkrati pa je v obeh jezikih prisoten tudi pomenski prenos, saj predogled pomeni tudi ‘predhodni ogled’ na splošno. Posebno skupino tvorijo tudi besedne zveze, ki so tako v angleščini kot tudi v slovenščini sestavljene iz nemetaforične in metaforične sestavine (Meyer idr. 1998: 525), npr. elektronski časopis (angl. electronic journal), elektronska denar- nica (angl. electronic wallet), lahko pa obe sestavini skupaj tvorita metaforo, npr. ključna beseda (angl. keyword), domača stran (angl. home page), prosti dostop (angl. free access), spletna stran (angl. web page), uporabniško ime (angl. user name). Na prvi tip besednih zvez pa spominjajo tudi t. i. e‑tvorjenke (Logar 2004), kjer e- nadomešča pridevnik elektronski, drugi del pa je običajno metaforična se­ stavina (npr. e-knjiga, e-konferenca, e-podpis). Včasih so pomenski prenosi bistveno bolj zapleteni (zlasti če upoštevamo tudi neposredno prevzemanje iz angleščine). V literaturi je znan pojav retermi­ nologizacije (prim. Hudeček – Mihaljević 2012: 68), ko se termin enega strokov­ nega področja najprej determinologizira, nato pa terminologizira v drugo stroko. Virus (angl. virus), ki je ‘računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo’, je zelo verjetno najprej prišel iz medicine v splošni jezik, nato v računalništvo, in se nato ponovno determinologiziral. Na vseh stopnjah je mogoč vpliv angle­ ščine, zato je zelo težko zanesljivo ugotoviti, v katerem jeziku so se ti pomenski prenosi zgodili. Obstaja tudi preneseni pomen, ki ga že prva izdaja SSKJ beleži z zgledi: okužiti se z virusom ošabnosti, razvrata, vendar pa ta ekspresivni pomen zagotovo ni izšel iz računalniškega virusa, ampak iz virusa v medicinskem po­ menu. Virus se je v računalniški stroki razvijal dalje, neodvisno od medicinske stroke, saj je razvil svojo besedno družino, delno tudi prekrivno z medicinskimi termini (npr. retrovirus), vendar z mnogimi novimi termini (npr. makrovirus, zagonski virus, parazitski virus, polimorfni virus). Čeprav je težko nedvoumno ugotoviti, kako so nastali vsi omenjeni pomenski prenosi, pa ti v obeh jezikih delujejo enako. Posebnosti pri prevzemanju v slovenščino Kot smo lahko videli v prejšnjem razdelku, so internetizirani leksemi pogosto zelo enostavno dobesedno prevedljivi iz angleščine, včasih pa se zgodi, da je ta proces iz različnih razlogov zabrisan. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov. 87Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Glagol logirati se (angl. to log in)11 ima sopomenko prijaviti se z razlago ‘vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema’. V rabi se je sloven­ ska ustreznica razmeroma dobro uveljavila, hkrati pa pri tem glagolu opazimo, da se je zgodil pomenski prenos. Predvidevamo, da je prijaviti se nastal iz 3. pomena v SSKJ ‘sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje’. V pogovornem jeziku včasih za internet zasledimo poimenovanje net (angl. net), ki izhaja iz angleškega poimenovanja za mrežo. Že v prvi izdaji SSKJ lahko najdemo pogovorni net, ki pomeni ‘kovica, zakovica’, in kot prikaže tudi SSKJ2, je jasno, da v tem primeru ne gre za metaforični prenos, saj sta tu iztočnici pri­ kazani homonimno, torej vsak net v svojem geslu s posebno nadpisano številčno oznako na koncu iztočnice. Ingrid Meyer (2000: 43, 44) ugotavlja, da je terminologija na področju ra­ čunalništva (in zlasti internetnega medija) izrazito metaforična in da je ustvarila verjetno najbolj zanimive metafore v terminologiji sploh. Metaforizacija namreč omogoča razumevanje potencialno zapletenih pojmov s pomočjo preprostih in znanih podob. Poleg tega se pojmovna »presenečenja« nekako ujamejo z nefor­ malno in igrivo naravo internetne skupnosti. Poimenovanje teh pojmov je torej precej kreativen proces, ki pa lahko povzroči, da besedne igre, ki nastanejo v enem jeziku, v drugem ne funkcionirajo oz. ne učinkujejo večplastno. Tak primer je ribarjenje (angl. phishing, phishing attack, phishing scam), ki pomeni ‘nezakonito pridobivanje spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se doseže navadno s preusme­ ritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani’ in se v angleščini zapiše s ph- in ne s f- (fishing).12 Ta ph- je zaradi asociacije na phone (slov. telefon) in je nastal po analogiji s phreaking, ki pomeni vdor v telekomunikacijski sistem, predvsem za namene izkoriščanja brezplačnega telefoniranja.13 Omenimo še besedno zvezo svetovni splet (angl. World Wide Web), ki bi se v dobesednem prevodu glasila po svetu razširjeni splet, vendar se v tej obliki ni nikoli pojavljala. Verjetno je vzrok težnja k ekonomičnosti poimenovanja, saj potrebe po tako dolgem poimenovanju očitno ni bilo. Iz angleškega World Wide Web je nastala mednarodna kratica WWW oz. www, ki se danes splošno uporablja v internetnih naslovih. Nadgraditi (angl. upgrade) pomeni ‘zamenjati dele programske ali strojne opreme z novejšo, zmogljivejšo’, vendar pa ima v slovenščini ta glagol pomen, ki ga angleščina ne pozna (‘zgraditi, dozidati nad čim’), saj angl. grade pomeni 11 V etimološki osvetlitvi v SNB lahko preberemo, da je glagol logirati se nastal iz angleškega log (in), prvotno ‘vpisati se v kontrolno knjigo’. 12 Zelo podoben primer je zajček (angl. wabbit), ki je ‘zlonamerni program, ki se znotraj računal­ niškega sistema samodejno razmnožuje in zato lahko okrni njegovo zmogljivost’ in je soroden virusu. V angleščini se zajček v pomenu živali zapiše rabbit, zamenjava r- z w- je zaradi asoci­ acije na splet, torej web. Primer je iz Islovarja. 13 Razlaga in etimologija sta povzeti po Oxford Living Dictionaries. 88 Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer  Internetna leksIka v slovenščInI: analIza ... 5 oceno, v slovenščino prevzeti graditi pa je sicer fonetično zelo podoben, a po­ mensko razmeroma daleč, zato lahko domnevamo, da je pri prevzemanju prišlo do fonetičnega poigravanja z jezikom. Pri poimenovanjih za lojtro (angl. hash sign), ki je znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic, in afno (angl. at sign), ki pomeni ‘znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene’, pa je metaforika v različnih jezikih delovala nekoliko različno, in sicer glede na videz znaka, ki ga poimenuje. Res je tudi, da gre za znaka, ki sta se sicer pojavila že pred internetom, vendar pa sta se z njim zelo razširila v rabi. Klementina Možina (2009: 94) je zbrala prevode poimenovanj za afno v drugih jezikih, ki so večinoma iz zoologije in poimenovanj za hrano: mačji rep, miau, opičji rep (Finska), cime- tov kruhek, slonji uhelj, slonji rilec, »a« dolge nogavice (Švedska), zavita cime- tova pogača, prašičji rep (Norveška), opičji rep (Danska), okrogli piškot, psiček (Rusija), hvatan, uho (Nemčija), opica (afna), prašičji uhelj, muca, rep (Poljska), razsoljen slanik (Češka in Slovaška), črv (Madžarska), opičji rep (Nizozemska), arroba – kar je tudi merska enota (Španija in Portugalska), polžek, arrobe (Fran­ cija), polž (Italija), zavitek, polžek (Izrael). Nezaželena oz. neželena pošta je v angleščini spam, citatno poimenovanje, ki se je uveljavilo tudi v slovenščini. Zanimiva je njena etimologija, saj naj bi se to poimenovanje razširilo prek skeča britanske komične skupine Monty Python, posnetega v restavraciji, kjer na meniju vse jedi vsebujejo tudi sp(iced h)am oz. začinjeno šunko.14 Tovrstne besedne igre so seveda neprevedljive v druge jezike, so se pa zato uveljavile še druge metaforične ustreznice, npr. smetje, e-slama, vsi- ljena pošta, nadležna pošta.15 deinteRnetizaCija Če deinternetizacijo opredelimo kot prehod leksemov, ki so izhodiščno nastali v internetnem okolju, v splošni jezik, torej v vse plasti jezika in neodvisno od medi­ ja, lahko ugotovimo, da je deinternetizacija v jeziku pogost pojav. Veliko leksemov, ki se uporabljajo v internetnem okolju, je torej prestopilo meje interneta in se pojavljajo tudi v tradicionalnih tiskanih medijih,16 leposlovnih delih itd. V časopisih tako lahko beremo npr. o blogih, (spletnih) portalih, (splet- nih) forumih, (spletnih) klepetalnicah. Ker je internet kot pojav močno spremenil družbo, je razumljivo, da se o temah, ki so izvorno vezane nanj, piše in govori tudi zunaj neposrednega internetnega okolja. Ta proces je primerljiv s pojavom delne determinologizacije, ko neki denotat, ki je vezan na konkretno stroko, postane zanimiv tudi za nestrokovnjake in se začne pogosteje uporabljati tudi v splošnem 14 Etimologija je povzeta po Oxford Living Dictionaries. 15 Ustreznice so iz Islovarja, nekatere so zabeležene tudi v analiziranih slovarskih priročnikih. 16 Tukaj bomo zanemarili dejstvo, da ima večina klasičnih tiskanih medijev tudi svoje internetne različice. 89Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 6 jeziku. To potrjuje tudi dejstvo, da so te lekseme zabeležili tudi novejši splošni slovarji, ki so bili naša gradivna osnova. Precej manj je primerov deinternetizacije, pri katerih bi prišlo do pomenskega prenosa. Tudi tu lahko potegnemo vzporednico s procesom determinologizacije, saj je tudi popolne determinologizacije bistveno manj kot delne. Zanimiv primer je recimo angleški like, ki poimenuje gumb, ki na družbenem omrežju Facebook označuje, da je uporabniku neka vsebina všeč. V slovenščini se je like kmalu pisno podomačil v lajk, hkrati pa so se pojavljali tudi poskusi iskanja domače ustreznice. Med bolj uspešnimi je bil všeček, ki ga je že zaznal tudi Spro­ tni slovar slovenskega jezika (Krvina 2014–2017) (in ga razložil kot ‘označitev, da kaj na spletu, zlasti v družabnih omrežjih trenutno ugaja, je všečno’). Pri obeh je mogoče zaznati pomenske odmike od prvotnega pomena, ki je izrazito vezan na Facebook. Primer: naslov v internetni reviji Motomagazin: »Prvi vtis: velik lajk za Yamaho Tricity« (http://www.moto‑magazin.si/novice/prvi‑vtis‑velik‑lajk‑za‑ya­ maho‑tricity‑5/). Glede na to, da lahko podobne pomenske prenose opazujemo že pri računalniških terminih (npr. sprogramirati 1. ‘pripraviti nov računalniški program ali del njega, navadno s programskim jezikom’ 2. ekspr. ‘načrtno razviti ali zavreti določene lastnosti, sposobnosti koga’; resetirati 1. ‘ponastaviti napravo, pogosto s ponovnim zagonom’ 2. ekspr. ‘obnoviti, oživiti’), lahko v prihodnosti pričakujemo še več takih primerov deinternetizacije. Zanimiv primer je tudi klikniti, ki je izvorno iz računalniškega okolja (angl. to click), pogosto pa se pojavlja tudi v internetnem okolju. SNB navaja 2 pome­ na, in sicer 1. ‘pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2)’ in 2. ‘doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti se’. Drugi pomen se je lahko deinternetiziral,17 ponovno velja, da enak proces zasledimo tudi v drugih jezikih, npr. v angleščini, španščini. Prav tako v splošni jezik prehajajo posamezna izlastnoimenska poimeno­ vanja, ki kažejo očitno težnjo po poobčebesedenju. SNB je npr. zabeležil glagol googlati (in guglati) ‘iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google’ in glagol tvitati ‘uporabljati družabno omrežje Twitter’ ter samostalnik tvit ‘spo­ ročilo na družabnem omrežju Twitter, dolgo največ 140 znakov’. zaključek Internet je s seboj prinesel nove načine komunikacije in nove pojme, ki jih je tre­ ba poimenovati. Začel se je proces internetizacije, ki spominja na že dolgo znani proces terminologizacije. Za poimenovanje novih pojmov so uporabljeni že znani 17 Mogoča razlaga je tudi, da je ta pomen povezan s klikerji, pri čemer je kliker žargonsko poime­ novanje za rele, ki je električno krmiljeno stikalo, ki pri preklopu značilno klikne, npr.: »Njemu pa klikerji (dobro) delajo.« 90 Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer  Internetna leksIka v slovenščInI: analIza ... leksemi iz splošnega jezika, ki pa so v internetnem okolju – večinoma s prevodom iz angleščine – dobili nove pomene (npr. forum, piškotek, zadetek). Del internetne leksike izhaja iz računalniške terminologije, manjši del pa je vezan le na internetno okolje, npr. trol, škrbina, surfer. Analizirano gradivo kaže več značilnosti. Tudi za slovenščino se je potrdilo, da internetna leksika pogosto nastaja z neposrednim (dobesednim) prevodom iz angleščine in ker je tudi za angleško internetno leksiko značilna izrazita metaforičnost, se ta pogosto prenaša tudi v slovenščino. Z naraščanjem rabe internetne leksike pa zasledimo tudi obratni proces, tj. proces deinternetizacije, pri katerem leksemi, ki poimenujejo internetne pojme, prehajajo v vse plasti splošnega jezika (npr. lajk, všečkati, tvitati). Potegnemo lah­ ko vzporednice s procesom determinologizacije, ki označuje prehajanje terminov v splošni jezik. Tovrstni leksemi so v splošnem jeziku pogosto ekspresivni, kar velja tudi za lekseme, nastale v procesu deinternetizacije. Izkazalo se je, da sta si procesa terminologizacije in internetizacije zelo po­ dobna, saj gre v obeh primerih za poimenovalna procesa, ki zapolnjujeta poime­ novalne praznine (v prvem primeru zgolj terminološke, v drugem pa gre za poi­ menovanja internetnih pojmov, ki niso terminološka). Prav tako lahko potegnemo vzporednice med determinologizacijo in deinternetizacijo, saj je za obe značilno, da gre za aktualna, a relativno nepredvidljiva procesa. liteRatuRa Cvijanović 2007 = Tina Cvijanović, Slengizmi v jeziku mladostnikov, magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko, 2007. – Tipkopis. Gorjanc 1996 = Vojko Gorjanc, Terminologija novejših naravoslovno‑tehničnih strok (ob primeru računalništva in jedrske fizike), v: Jezik in čas, ur. Ada Vidovič Muha, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996, 251–260. Halunja – Mihaljević 2012 = Antun Halunja – Milica Mihaljević, Od računalnoga žargona do računalnoga nazivlja, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje – Hrvatska sveučilišna naklada, 2012. Hudeček – Mihaljević 2012 = Lana Hudeček – Milica Mihaljević, Hrvatski terminološki priručnik, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2012. Krvina 2014–2016 = Domen Krvina, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2016 〈www.fran.si〉, dostop 15. 3. 2017. LBS = Leksikalna baza za slovenščino 〈http://www.slovenscina.eu/spletni‑slovar〉, dostop 14. 3. 2017. Logar 2003 = Nataša Logar, Računalniško izrazje v Slovenskem pravopisu 2001, Slavistična revija 51 (2003), št. 2, 135–138. Logar 2004 = Nataša Logar, Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004 (Obdobja 22), 121–132. Logar 2005 = Nataša Logar, Norma v slovarju sodobne slovenščine: zloženke in kratice, Družbo- slovne razprave (Ljubljana) 21 (2005), 211–225. Meyer idr. 1998 = Ingrid Meyer idr., Metaphorical Internet Terms in English and French, v: Pro- ceedings of EURALEX 1998 2, ur. Thierry Fontenelle idr., Liège: Université de Liège, 1998, 523–531. Meyer 2000 = Ingrid Meyer, Computer words in our everyday lives: how are they interesting for terminography and lexicography?, v: Proceedings of the Ninth Euralex International Congress: 91Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 EURALEX 2000 1, ur. Ulrich Heid idr., Stuttgart: Institut für Maschinelle Sprachverarbeitung, Universität Stuttgart, 2000, 39–58. Michelizza 2015 = Mija Michelizza, Spletna besedila in jezik na spletu, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015 (Lingua Slovenica 6). Mikolič – Rolih 2015 = Vesna Mikolič – Maša Rolih, Besedilna zvrstnost v novih medijih kot slo­ varska vsebina, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis 2, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015 (Obdobja 34/2), 511–518. Možina 2009 = Klementina Možina, Mikrotipografija, Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 2009. Novak 2004 = France Novak, Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih pis- cev, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004 (Linguistica et philologica 10). Oter 2002 = Mija Oter, Izbira jezika v računalniškem izrazju, Slavistična revija 50 (2002), št. 3, 333–348. Pahor 2002 = David Pahor, Leksikon računalništva in informatike, Ljubljana: Pasadena, 2002. Poštolková 1984 = Běla Poštolková, Odborná a běžná slovní zásoba současné češtiny, Praha: Aca­ demia, nakladatelství Československé akademie věd, 1984. Race 2013 = Duša Race, Pomenotvorni vidiki leksike s področja spleta: diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko, 2013. – Tipkopis. Santini 2007 = Marina Santini, Characterizing Genres of Web Pages: Genre Hybridism and Individu­ alization, Proceedings of the 40th Hawaii International Conference on System Sciences – 2007, 2007 〈http://www.nltg.brighton.ac.uk/home/Marina.Santini/HICSS_07.pdf〉, dostop 13. 3. 2017. SNB = Slovar novejšega besedja slovenskega jezika 〈www.fran.si〉, dostop 13. 3. 2017. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 〈www.fran.si〉, dostop 13. 3. 2017. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja 〈www.fran.si〉, dostop 13. 3. 2017. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000. Žagar Karer 2011 = Mojca Žagar Karer, Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elek- trotehniške terminologije, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Žele 2003 = Andreja Žele, Vezljivost kot pomenskoskladenjski pokazatelj živosti slovenščine, v: Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje, ur. Ada Vidovič Muha, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2003 (Obdobja 20), 423–433. Žele 2004 = Andreja Žele, Aktualizacijsko širjenje/oženje pomenja ustaljenega besedja kot odraz be­ sedilne različnofunkcijskosti, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004 (Obdobja 22), 133–148. Žele 2009 = Andreja Žele, Pomenotvorne zmožnosti z vidika (de)terminologizacije (v slovenščini), v: Terminologija in sodobna terminografija, ur. Nina Ledinek – Mojca Žagar Karer – Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 125–139. summaRy Internet Lexis in Slovenian: An Analysis of Recent Dictionaries The internet has opened new ways of communication and the need to name various new concepts. This article analyzes the characteristics of internet lexis included in some recent Slovenian dictionaries: Slovar novejšega besedja (Dictionary of New Words), Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary Language, second edition), and Leksikalna baza za slovenščino (Slovenian Lexical Database). The lexis originated partly in computer terminology and partly in the internet domain; for in­ stance, in social media. Much internet lexis was created by using already existing words from general language, but took on new meanings within the internet environment. This 92 Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer  Internetna leksIka v slovenščInI: analIza ... process resembles the long­known process of terminologization, and so it was named “internetization.” The analyses showed that the majority of semantic transfers occurred in English and they mostly work in the same manner in Slovenian. The increasing use of these words also results in the reverse process (i.e., “deinternetization”), in which words that designate internet concepts pass into general language. One can thus compare this process to the process of determinologization, which refers to the transition of terms into general language. 93Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Urška vranJek ošlak besedotvoRna hibRidnost kolesaRskega izRazja Cobiss: 1.01 Kolesarstvo kot sorazmerno mlada stroka gradi svojo terminologijo tudi s pomočjo pre‑ vzemanja, kar se odraža na besedotvornih značilnostih izrazja. To se kaže zlasti v spletnih kolesarskih besedilih – hitro pretakanje informacij pripomore k nastajanju besedotvorno hibridne kolesarske terminologije. Prispevek poskuša na primeru kolesarskih terminov iz spletnih besedil orisati nekatere s prevzemanjem povezane besedotvorne spremembe. Ključne besede: besedotvorje, kolesarstvo, hibridne zloženke, prevzemanje, terminologija Hybridization of Word­Formational Characteristics of Cycling Terminology Cycling, as a relatively young professional field, builds its terminology by means of loan­ words, and this is reflected in the word­formational characteristics of terms. This is most evident in online cycling texts; the rapid flow of information contributes to the emergence of word­formationally hybrid cycling terminology. This article examines cycling terminol­ ogy from internet texts to outline certain word­formational changes related to borrowing. Keywords: word formation, cycling, hybrid compounds, borrowing, terminology uvod Kolesarsko izrazje (in športno izrazje na splošno) ima prav tako kot terminologija drugih strok težave zaradi prevzemanja iz tujih jezikov (zlasti iz angleščine in francoščine, zaradi zgodovinskih razlogov pa tudi nemščine).1 V družbi, v kateri je pomembna vrednota prost pretok najrazličnejših dobrin, tudi znanja, imata glo­ balizacija (katere gonilna sila je splet) in angleščina močan vpliv na terminologijo, saj se nove tehnologije in dognanja pojavljajo hitreje, kot lahko jezikoslovci in strokovnjaki poskrbijo za ustrezno izrazje v zvezi z njimi.2 V športni (in znotraj nje kolesarski)3 terminologiji sta prisotni dve terminolo­ ški tendenci: raba slovenščini neprilagojenega ali delno prilagojenega prevzetega 1 Slovenska kolesarska terminologija se je razvila znotraj slovenskega športnega izrazja, to pa ima svoje korenine v sokolskem telovadnem izrazju. Prvi nabor kolesarske terminologije je mo­ goče zaslediti v reviji Sport, ki je izhajala v letih 1920–1922 (Kolesarska zveza Slovenije 1957: 3–35). Razvoj športnega (in z njim kolesarskega) jezika skozi čas izkazuje, da je jezik sprejel večino starogrških terminov, podomačil nekatere angleške besede in zavrnil skoraj vse izraze nemškega izvora, zlasti »nemške popačenke« (Ulaga 1993: 317). 2 O tem in o drugih izzivih sodobne terminologije v Logar idr. 2016. 3 Gre za potencialno terminologijo, saj je kolesarstvo (v primerjavi z npr. planinstvom ali smuča­ njem) eno od terminološko manj raziskanih področij športa. 1 94 Urška Vranjek Ošlak  Besedotvorna hiBridnost kolesarskega izrazja izrazja in zahteve po doslednem slovenjenju terminologije (Humar 2004; Bezgov‑ šek 2013).4 Termini v jeziku nastajajo na različne načine – kot neologizmi ter z znotrajjezikovnim in zunajjezikovnim prevzemanjem –, kolesarski termini tudi očitno zlasti s prevzemanjem iz tujih jezikov in s podomačevanjem izrazja, ni pa mogoče zanemariti niti besedotvornih in pomenotvornih postopkov ter terminolo­ gizacije in determinologizacije.5 Tu je predstavljena analiza spletnega kolesarskega izrazja, na podlagi katere bo prikazan poskus umestitve tvorjenk s prevzetimi sestavinami v besedotvorno delitev po Adi Vidovič Muha (2011). Spletna besedila so bila izbrana zaradi pred­ postavke, da bo od vseh besedilnih zvrsti prav tam največ prevzetih elementov.6 Splet se od drugih pisnih medijev razlikuje po tem, da je notranje besedilno­ in jezikovnozvrstno zelo kompleksen, zaradi česar ga je včasih težavno umeščati v doslej definirane jezikovnozvrstne okvire. Spletna besedila lahko hkrati spadajo v več funkcijskih zvrsti; splet je tako nabor številnih informacij v najrazličnejših ob­ likah (Stramljič Breznik 2010: 110; Crystal 2001: 3).7 Ta jezikovnozvrstna hibrid­ nost spletnih besedil brez dvoma pomembno vpliva na značilnosti terminologije, ki se uporablja v spletni komunikaciji, gotovo pa je tista odločilna lastnost spleta, ki je odgovorna za množično prevzemanje, vsesplošna dostopnost. Prevzete sestavine v besedotvorju Slovenska besedotvorna teorija zajema sistemsko predvidljive in sistemsko ne­ predvidljive besedotvorne postopke, med prvimi izpeljavo, sestavljanje in zla­ ganje, med drugimi pa npr. sklapljanje in poenobesedenje (Vidovič Muha 2007: 404–405; Vidovič Muha 2011: 112). Poudarek pri besedotvornih vrstah je na neprevzetosti besedotvornih sestavin, medtem ko so prevzete sestavine zapostav­ ljene in so šele v zadnjih letih posebej obravnavane. V nadaljevanju navajamo teo­ rije, ki se ukvarjajo s prevzetostjo v besedotvorju in s t. i. hibridnimi tvorjenkami. V novejši slovenski leksiki se pojavljajo t. i. zloženke s prevzetimi sesta­ vinami (npr. agrotehnika, kostumografija, aerodrom), ki jih Ada Vidovič Muha (1988) ni uvrstila v slovenski besedotvorni sistem, ker nimajo nedvoumne skla­ denjske podstave.8 Irena Stramljič Breznik in Ines Voršič (Stramljič Breznik – Voršič 2009: 830) kot mešane oz. hibridne tvorjenke razumeta »tvorbe, pri ka­ 4 Po mnenju nekaterih športnih strokovnjakov bi morala biti slovenska športna terminologija ure­ jena in jasna, predvsem pa brez tujk (Kristan 2000; Pistotnik 2009). 5 O terminologizaciji in determinologizaciji sta pisali Andreja Žele (2004: 137) in Mojca Žagar Karer (2007: 600). 6 Mija Michelizza (2012: 174) je izpostavila glavne lastnosti spleta, ki vplivajo na jezik in z njim tudi na značilnosti besedil: hiperbesedilnost, interaktivnost, medkulturnost, večpredstavnost, ar­ hivskost in aktualnost ter anonimnost. Po teh lastnostih se spletna besedila razlikujejo od drugih, ki so bistveno bolj enoznačna. 7 Čeprav je splet nekakšna »fuzija besedil« (Mikolič – Rolih 2015: 511), pa v njih še vedno lahko prepoznamo prevladujoče vloge oz. funkcije. 8 Jože Toporišič (2000: 193) jih uvršča med medponskoobrazilne zloženke. 1.1 95Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 terih se prevzete morfemske prvine združujejo oz. kombinirajo z domačimi po domačem ali po tujem tvorbenem vzorcu«. Irena Stramljič Breznik (2008: 156; 2011a: 125–126) je hibridne zloženke z nadomestnimi sestavinami, kjer je ena sestavina domača, druga (redko obe) pa prevzeta, razdelila na (1) take, ki so tvor­ jene po slovenskem besedotvornem vzorcu (izpeljanke, zloženke in sestavljenke, npr. džuskati, fotopis, zreklamirati), in (2) take, ki so tvorjene po tujem tvorbenem vzorcu in vsebujejo morfeme, ki so blizu korenskim, vendar vedno vezani (kon­ fiksi oz. afiksoidi)9 (zloženke, prevzeta sestavina je v prvem delu: kvazivoboda, megaslaven; prevzeta sestavina je v drugem delu: bogračfest, čokoholik; prevzeta sestavina je v obeh delih: avtomat). V nadaljevanju bo predstavljena besedotvorna analiza enobesednega kolesar­ skega izrazja, na podlagi katere so bili oblikovani besedotvorni podtipi s prevze­ timi besedami. Podtipi ne temeljijo na (ne)slovenskosti tvorbenega vzorca, tem­ več na vrsti besedotvornega postopka in izvoru prevzete sestavine (iz klasičnih ali sodobnih jezikov). Predpostavka je predvidevanje, da slovenščina novo besedje vedno tvori s pomočjo že uveljavljenega (in torej v širšem smislu slovenskega) tvorbenega vzorca, pri tem pa lahko (znotraj njegovih možnosti) uporabi tudi pre‑ vzete sestavine. kolesaRsko izRazje Spletno kolesarsko izrazje je bilo zbrano s kolesarskih spletišč www.mtb.si, www.bicikel.com in kolesarji.org. Z izbranih spletnih portalov so bila s pomočjo spletnega orodja XML­Sitemaps (www.xml­sitemaps.com) in orodja za gradnjo korpusov BootCaT zbrana besedila s 500 podstrani vsakega spletišča. Iz besedil so bili nato izpisani kolesarski izrazi s poudarkom na tvorjenkah s prevzetimi sestavinami. Izrazje je bilo označeno kot kolesarsko na podlagi lastnega pozna­ vanja področja in s pomočjo preverjanja vključenosti v splošne slovarje na por­ talu Fran. Iz spletnih virov je bilo zbranih 1086 potencialnih kolesarskih terminov in izrazov s področja kolesarstva. S 56 % (608 pojavitev) v naboru prevladujejo bese­ dne zveze, prevzetih enobesednih izrazov je 8 % (91 pojavitev), (vsaj v eni sestavi­ ni) neprevzetih enobesednih izrazov, ki so nas najbolj zanimali, pa je 36 % (387). Med (vsaj v eni sestavini) neprevzetimi enobesednimi izrazi prevladujejo novejše tvorjenke (233 pojavitev ali 60 %). Po pogostnosti sledijo izrazi, ki so nastali s terminologizacijo ali determinologizacijo (118 pojavitev ali 31 %), naj­ manj pa je izrazov, ki so nastali s pomenskimi prenosi (36 pojavitev ali 8 %). Novejše tvorjenke so večinoma višjestopenjske in inovativnejše od tvorjenih izrazov, ki so v kolesarstvo prišli z (de)terminologizacijo ali pomenskim preno­ som. Pred začetkom besedotvorne analize smo iz vzorca (vsaj v eni sestavini) 9 O konfiksih v Stramljič Breznik 2005, o afiksoidih v Stramljič Breznik 2011b. 2 96 Urška Vranjek Ošlak  Besedotvorna hiBridnost kolesarskega izrazja neprevzetih enobesednih izrazov izločili netvorjene izraze, ki jih je bilo 68 – končno število tvorjenih kolesarskih izrazov v analizi je bilo tako 319. Besedotvorno so v skupini (vsaj v eni sestavini) neprevzetih enobesednih izrazov zastopani tako sistemsko predvidljivi kot sistemsko nepredvidljivi bese­ dotvorni vzorci. Med sistemsko predvidljivimi so najpogostejše navadne izpeljan­ ke in medponskoobrazilne zloženke, ki so dveh vrst, lahko namreč vsebujejo (1) le neprevzete sestavine ali (2) vsaj eno prevzeto/afiksoidno sestavino.10 Besedotvorni tip Število pojavitev (skupaj 319) Delež (%) navadne izpeljanke 102 32,0 medponskoobrazilne zloženke s prevzeto sestavino 57 17,9 medponskoobrazilne zloženke s kratično sestavino 48 15,0 navadne izpeljanke s prevzeto sestavino 24 7,5 kratice 18 5,6 sestavljenke 17 5,3 medponskoobrazilne zloženke 13 4,1 poenobesedenja 10 3,1 modifikacijske izpeljanke 10 3,1 medponsko‑priponske zloženke 6 1,9 sklopi 5 1,6 medponskoobrazilne zloženke z afiksoidno sestavino 5 1,6 e­tvorjenke 2 0,6 medponskoobrazilne zloženke s prevzeto in afiksoidno sestavino 1 0,3 tvorjenke iz predložne zveze 1 0,3 Preglednica 1: (Vsaj v eni sestavini) neprevzeti enobesedni izrazi po besedotvornih tipih Med sistemsko predvidljivimi besedotvornimi tipi so najpogostejše med­ ponskoobrazilne zloženke, in sicer se v zbranem izrazju pojavljajo navadne medponskoobrazilne zloženke (z domačimi sestavinami), medponskoobrazilne zloženke s prevzeto sestavino in medponskoobrazilne zloženke s kratično se­ stavino. Medponskoobrazilne zloženke sicer za slovenščino niso med najbolj tipičnimi, vendar pa pogostnost pojavljanja dokazuje, da se ta besedotvorni tip pospešeno uveljavlja. Primeri medponskoobrazilnih zloženk s prevzeto sestavino so npr. bajk park, dirt pokal, frirajd vilice, bajkpark, indoor park, singlespeed dirka, tubeless trak, 10 Med prevzete besede so bili uvrščeni citatni in polcitatni izrazi, ki s seboj še nosijo tujejezični vpliv, sistemsko prevzeti pa v primeru novejših besed. Prevzeti izrazi so bili v nadaljevanju za potrebe poskusa dopolnitve besedotvorne delitve razdeljeni na internacionalizme (iz klasičnih jezikov – afiksoidna sestavina) in globalizme (iz sodobnih jezikov – prevzeta sestavina). 97Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 primeri medponskoobrazilnih zloženk z afiksoidno sestavino pa so npr. gumomat, pulzmeter, ergometer, kronometer, velodrom.11 Pogoste prevzete sestavine, ki se v njih pojavljajo, so npr. bajk-/bike­, ciklokros­, dirt­, enduro­, trail‑, pogoste afi­ ksoidne sestavine pa so -mat, -drom, -meter. Prevzete sestavine so večinoma v prvem, afiksoidne pa v drugem delu zloženk. Druge po pogostnosti so medpon­ skoobrazilne zloženke s kratično sestavino, npr. 650b kolo, GPS sled, mtb film, SS prvenstvo, xc vilica itd. Najpogostejše kratice, ki se pojavljajo v teh zloženkah, so npr. BMX, DH (zapis tudi z malimi črkami: dh), MTB (tudi mtb) in XC (tudi xc). Medponskoobrazilnih zloženk z neprevzetimi sestavinami je manj, npr. izo prah (< izotonični prah), alu cestak (< aluminijasti cestak), kros kolo (< kolo za kros), tricikel dostava (< dostava s triciklom) itd. Precej pogoste med tvorjenkami so navadne izpeljanke, ki lahko imajo prevzeto sestavino. Primeri navadnih izpeljank s prevzeto sestavino so npr. baj- ker, beemiksar, ciklokrosist, enduraš, freerider, kroskantrijaš, singlespeedati, skibajker, trailist itd., primeri navadnih izpeljank z neprevzetimi sestavinami pa so dvokolesnik, enoslednica, trdak, vrečkar, debeluh, jezdec, plezalec, traktorist, ubežnik itd. Sestavljenk in medponsko‑priponskih zloženk je v zbranem izrazju manj. Primeri sestavljenk so superrajder, netablaš, ultrakolesarstvo, odfurati, zvoziti, prebrcati, razjahati, splezati, zajahati itd., primeri medponsko‑priponskih zloženk pa so hribolazec, 9-redni, desetredni, enoležajec, trdorepec. Manj je tudi modi­ fikacijskih izpeljank (makadamčkanje, ventilček, vezica, bajsek/bajsi, mleček, tačka), kar je pričakovano, saj gre za potencialno terminologijo, modifikacijske izpeljanke pa imajo skoraj vedno določeno pomensko konotacijo. Tvorjenka iz predložne zveze je ena – podkapa. Iz sistemsko nepredvidljivega dela besedotvorja se v zbranem izrazju pogosto pojavljajo kratice in poenobesedenja, sklopi in e­tvorjenke pa so redkejši.12 Del kratic se pojavlja tudi v medponskoobrazilnih zloženkah s kratično sestavino, po­ goste so: 4X, BMX, CX, DH, EPO, MTB, XC, XCE, XCM, XCO, XCR itd. V zbra­ nem izrazju je deset primerov poenobesedenja – 29-palčnik (< 29‑palčno kolo), cestak (< cestno kolo), cestar (< cestni kolesar/cestno kolo), gor(e)c (< gorsko kolo), klasika (< klasična dirka), kronometrca (< kronometrsko kolo), specialka/ špecjalka (< specialno kolo), tolstež (< tolsto kolo), višinec (< višinski meter). Pri­ mera sklopa sta kolunter (krn + krn), mtbajker (prekrivanje), primera e­tvorjenke pa e-kolo in eMTB. 11 Dilema uvrščanja zloženk oz. besednih zvez z neujemalnim levim prilastkom je predstavljena v Arhar Holdt – Dobrovoljc (2016: 4–7), kjer so te zveze uvrščene med zloženke. Zapis terminov skupaj ali narazen je tak kot v besedilnem viru. 12 Poenobesedenje se zaradi pogostnosti (in delne tvorbene predvidljivosti) pomika med predvid­ ljive besedotvorne postopke (Anželj 2015), sklopi pa so pretvorbeno povsem nepredvidljivi, čeprav so kot besedotvorna vrsta ustaljeni in relativno pogosti (Logar 2005: 190). 98 Urška Vranjek Ošlak  Besedotvorna hiBridnost kolesarskega izrazja 3 poskus umestitve besedotvoRnih podtipov s pRevzeto sestavino v delitev besedotvoRnih vRst Pregled zbranega kolesarskega izrazja je potrdil pogostnost tvorjenk s prevzetimi sestavinami, zato v nadaljevanju predstavljamo poskus umestitve potrjenih bese­ dotvornih podtipov v uveljavljeno besedotvorno delitev. V obstoječo delitev besedotvornih vrst smo umestili tri podtipe,13 ki izkazu­ jejo produktivnost pri prevzemanju tujih sestavin v slovensko kolesarsko izrazje. Kot rečeno, podtipi ne temeljijo na (ne)slovenskosti tvorbenega vzorca, temveč na vrsti besedotvornega postopka in izvoru prevzete sestavine (iz klasičnih ali sodob­ nih jezikov), dodajanje podtipov je mogoče, ker se tuja sestavina z domačo (ali v redkih primerih drugo tujo) poveže z uveljavljenim besedotvornim postopkom. Delitev na internacionalizme in globalizme je prevzeta po Adi Vidovič Muha (2007: 406), ki internacionalizme opredeljuje kot pomenske kalke iz klasičnih jezikov, globalizme pa kot pomenske kalke iz globalnih oz. sodobnih jezikov, večinoma angleščine. Ta definicija je v članku uporabljena razširjeno in ne glede na tip prevzemanja (zakrito ali izraženo) – kot internacionalizme razumemo vse besede, prevzete iz klasičnih jezikov, kot globalizme pa vse besede, prevzete iz sodobnih jezikov. Glede na to so tvorjenke z vsaj eno tujo sestavino razdeljene na tvorjenke z afiksoidno sestavino (afiksoid je internacionalizem – prevzeta mednarodna tvorbena konstanta) in tvorjenke s prevzeto sestavino (prevzeta se­ stavina je globalizem). Podtipi so uvrščeni v uveljavljeno delitev besedotvornih tipov po Adi Vidovič Muha (2011: 27–82) takole (krepki tisk): tip a: SPo → [x1/]x2, pri čemer je x1 zaimek ali glagolski primitiv, x2 prilastkov odvisnik ali pred­ metnopomenska beseda, [ ] pa pripona oz. priponsko obrazilo:  (a1) – navadne izpeljanke (In):  navadne izpeljanke s prevzeto sestavino – In (p) (freerider, kroskantrijaš, sin- glespeedati),  (a2) – tvorjenke iz predložne zveze (Tpz),  (a3) – medponsko‑priponske zloženke (Zmp); tip b: medponskoobrazilne zloženke (Zom) – SPo → x1{/}x2, pri čemer x1 ni zaimek ali glagolski primitiv, x2 ni prilastkov odvisnik, { } je medponsko obrazilo, obrazili se slovnično razmerje (avtogaraža):  medponskoobrazilne zloženke z afiksoidno sestavino – Zom (a) (-mat, -meter, -drom),  medponskoobrazilne zloženke s prevzeto sestavino – Zom (p) (bajk-/bike-, ciklokros-, dirt-, enduro-, trail-); tip c: SPo → [x2/]x1, x2 je lahko tudi desno, [ ] je priponsko ali predponsko obrazilo:  (c1) – modifikacijske izpeljave (Im),  (c2) – sestavljenke (Se); tip č: priredne zloženke – SPo → x1 {+} x1 {+} x1 {+} ..., kjer je { } medpona oz. medponsko obrazilo; ta tip je vezan na priredno razmerje v SPo. 13 V Stramljič Breznik (2008: 156) je naveden še potencialni četrti podtip (sestavljenke s prevzeto sestavino, npr. s-konzumirati, zreklamirati, zMENTOSati se), ki pa v zbranem gradivu ni potrjen. 99Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 4 Tako dopolnjena delitev zajema realne besedotvorne spremembe, ki niso zna­ čilne le za (potencialno) kolesarsko terminologijo, temveč za (novejšo) slovensko leksiko na splošno. O navadnih izpeljankah s prevzeto sestavino (»izpeljanke s tujejezično podstavo«) piše Ines Voršič (2010: 112), številne primere medpon­ skoobrazilnih zloženk s prevzeto sestavino in medponskoobrazilnih zloženk z afiksoidno sestavino pa je mogoče najti pri Alenki Gložančev (2012: 130), Adi Vidovič Muha (2011: 297) in Ireni Stramljič Breznik (2008: 153–158). Možnost dopolnitve uveljavljene besedotvorne delitve kaže na to, da slovenski jezik kljub izrazitemu prevzemanju ne spreminja besedotvornih vzorcev, temveč tvori novo besedje znotraj svojih besedotvornih možnosti. sklep Analiza spletnega kolesarskega izrazja je potrdila možnost dopolnitve uveljav­ ljene besedotvorne teorije, saj je (kot že nekatere druge raziskave) pokazala, da se z že uveljavljenimi besedotvornimi vzorci v slovenščini nastajajo tudi tvor­ jenke s prevzetimi/afiksoidnimi sestavinami. Besedotvorna vzorca, ki izkazujeta največjo produktivnost s tujimi sestavinami, sta medponskoobrazilno zlaganje in navadna izpeljava. Medponskoobrazilne zloženke izkazujejo tvorbo tako z internacionalizmi (afiksoidna sestavina) kot tudi z globalizmi (prevzeta sestavina). Čeprav nekateri raziskovalci, npr. Irena Stramljič Breznik (2005; 2011b), izpostavljajo medpon­ skoobrazilne zloženke z afiksoidno sestavino, je raziskava pokazala, da so prev­ zete sestavine iz sodobnih jezikov vsaj pri novejših tvorjenkah pogostejše. Pre­ vzemanje iz sodobnih jezikov močno vpliva tudi na sicer najbolj tipično slovensko besedotvorno vrsto – navadno izpeljavo; med novejšimi tvorjenkami so precej pogoste navadne izpeljanke s prevzeto sestavino, kjer se na prevzeto besedotvorno podstavo pripenjajo slovenski obrazilni morfemi. Z obširnejšo raziskavo kolesarskega izrazja (pa tudi splošne leksike) bi bilo mogoče potrditi še četrti besedotvorni podtip (sestavljenke s prevzeto sestavino), ki v zbranem besedju te raziskave ni bil izkazan. Prav tako bi bilo mogoče med podtipe medponskoobrazilnih zloženk uvrstiti medponskoobrazilne zloženke s kratično sestavino. Čeprav so kratice po besedotvorni teoriji uvrščene med sistem­ sko nepredvidljive besedotvorne vrste, pa se pri kraticah kot sestavinah medpon­ skoobrazilnih zloženk izkazujeta (pre)tvorbena predvidljivost in pogostnost, kar je deloma mogoče ugotoviti tudi iz pričujoče raziskave. 100 Urška Vranjek Ošlak  Besedotvorna hiBridnost kolesarskega izrazja liteRatuRa Anželj 2015 = Kristina Anželj, Poenobesedenje z vidika sistemske predvidljivosti: diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2015. – Tipkopis. Arhar Holdt – Dobrovoljc 2016 = Špela Arhar Holdt – Kaja Dobrovoljc, Vrednost korpusa Janes za slovensko normativistiko, Slovenščina 2.0 4 (2016), št. 2, 1–37. Bezgovšek 2013 = Vesna Bezgovšek, Strokovni slovenski opisi nekaterih krepilnih gimnastičnih vaj: diplomsko delo, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, 2013. – Tipkopis. Crystal 2001 = David Crystal, Language and the Internet, Cambridge: University Press, 2001. Gložančev 2012 = Alenka Gložančev, Novejša slovenska leksika v luči obravnave samostalniških zloženk v Slovenskem pravopisu 2001, v: Pravopisna stikanja, ur. Nataša Jakop – Helena Do­ brovoljc, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, 141–149. Humar 2004 = Marjeta Humar, Stanje in vloga slovenske terminologije in terminografije, v: Termi- nologija v času globalizacije, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 17–31. Kolesarska zveza Slovenije 1957 = Kolesarska zveza Slovenije, Sedemdeset let slovenskega ko- lesarskega športa, Ljubljana: Kolesarska zveza Slovenije, 1957. Kristan 2000 = Silvo Kristan, Športoslovje na Slovenskem danes, Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2000. Logar 2005 = Nataša Logar, Besedotvorni sklopi, Slavistična revija 53 (2005), št. 2, 171–192. Logar idr. 2016 = Nataša Logar idr., Terminologija v poklicnem vsakdanu: stanje in potrebe, Slo- venščina 2.0 4 (2016), 42–78. Michelizza 2012 = Mija Michelizza, Splet z jezikovnega in jezikoslovnega vidika, v: Historični seminar 10, ur. Katarina Šter, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, 171–190 〈http:// hs.zrc‑sazu.si/Portals/0/sp/hs10/0‑HS_10_web_celota.pdf〉. Mikolič – Rolih 2015 = Vesna Mikolič – Maša Rolih, Besedilna zvrstnost v novih medijih kot slovarska vsebina, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 511–518. Pistotnik 2009 = Borut Pistotnik, Kondicija in forma v kineziologiji, Šport 57 (2009), št. 3–4, 51–53. Stramljič Breznik 2005 = Irena Stramljič Breznik, Prevzete in domače prvine v slovenskih zložen­ kah, Jezikoslovni zapiski 11 (2005), št. 2, 7–30. Stramljič Breznik 2008 = Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in njihova bese­ dotvorna zmožnost v slovenščini, Slavistična revija 56 (2008), posebna št., 149–160. Stramljič Breznik 2010 = Irena Stramljič Breznik, Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2010 (Zora71). Stramljič Breznik 2011a = Irena Stramljič Breznik, Različni tipi besedotvornih morfemov pri da­ našnjih slovenskih tvorjenkah, Jezikoslovni zapiski 17 (2011), št. 2, 123–129. Stramljič Breznik 2011b = Irena Stramljič Breznik, Tvorbeni potencial afiksoidne zloženke v slo­ venščini, Studia Slavica Savariensia 2011, št. 1–2, 65–69. Stramljič Breznik – Voršič 2009 = Irena Stramljič Breznik – Ines Voršič, Grafoderivati v tiskanih oglasih, Teorija in praksa 46 (2009), št. 6, 826–838. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 42000. Ulaga 1993 = Drago Ulaga, Problematika terminologije na področju športa, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 29, ur. Miran Hladnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot tuji ali drugi jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1993, 311–320. Vidovič Muha 1988 = Ada Vidovič Muha, Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih be­ sednih zvez, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 24, ur. Breda Pogorelec, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1988, 83–91. Vidovič Muha 2007 = Ada Vidovič Muha, Izrazno‑pomenska tipologija poimenovanj, Slavistična revija 55 (2007), št. 1–2, 399–408. 101Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znan­ stvena založba Filozofske fakultete, 2011. Voršič 2010 = Ines Voršič, Sistemske in nesistemske novotvorjenke v tiskanih oglasih, Jezikoslovni zapiski 16 (2010), št. 1, 107–120. Žagar Karer 2007 = Mojca Žagar Karer, Determinologizacija v splošnih in terminoloških slovarjih, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007 (Obdobja 24), 599–609. Žele 2004 = Andreja Žele, Aktualizacijsko širjenje/oženje pomenja ustaljenega besedja kot odraz be­ sedilne različnofunkcijskosti, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004 (Obdobja 22), 133–148. summaRy Hybridization of Word­Formational Characteristics of Cycling Terminology Cycling as a professional field builds its terminology through borrowing. Globalization, the driving force of which is the internet, and English have a significant influence on terminology because new technologies and findings appear more rapidly than appropri­ ate terms can be provided by linguists and experts. Cycling terminology collected from internet texts shows the productivity of certain word­formation subtypes that include a loanword, such as interfixed compounds with affixoids, interfixed compounds with loan­ words, and conventional derivatives with loanwords. These subtypes have been recorded in the past as productive in the Slovenian lexicon in general. As a result of cycling termi­ nology research, these subtypes were experimentally applied to the established word­for­ mation groups. This application was based on word­formation patterns and the origin of loanwords, the basic assumption being that Slovenian forms new lexemes by using loanwords with already established word­formation models. 103Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Urša kaC leksem kruh in njegove tvoRjenke v speCializiRanih in splošnih slovaRskih teR koRpusnih viRih Cobiss: 1.01 Prispevek prinaša pregled najpogostejših besednih zvez z leksemi kruh, krušni ali kruhov in frazemov s sestavino kruh. Korpusne analize namreč kažejo, da je družljivost leksema kruh zelo velika. Poleg opaznega števila prostih tvori večje število terminoloških in fra­ zeoloških besednih zvez, v katerih se zrcalita ekonomska stiska in delavnost slovenskega človeka, hkrati pa njegova navezanost na domače ognjišče in kruh. Ključne besede: frazeologija, korpusni pristop, sopojavnice, stalne besedne zveze, fraze­ mi s sestavino kruh The Lexeme kruh ‘bread’ in Specialized and General Dictionaries and Corpora The article reviews the most common phrases containing the Slovenian lexeme kruh ‘bread’, its adjectival derivations (krušni, kruhov), and idioms containing kruh. Corpus analyses show that the compatibility of the lexeme kruh is very high. In addition to oc­ curring in a considerable number of free phrases, the lexeme also forms a large number of terminological and phraseological units that reflect the economic hardship and diligence of the Slovenian people, together with their love for bread and the domestic hearth. Keywords: phraseology, corpus­based approach, collocators, set phrases, idioms with the constituent kruh uvod V prispevku predstavljamo rezultate leksikološke analize leksema kruh, ki je bil izbran na podlagi seznama najpogostejših samostalniških lem1 specializi­ ranega turističnega korpusa TURK.2 Lema kruh se v korpusu pojavi 690­krat, kar jo v pomenskem polju ‘živilo’ uvršča na dovolj opazno mesto.3 Korpusno Prispevek prinaša delne rezultate magistrskega dela z naslovom Kruh kot ključna beseda slovenskega kulinaričnega turizma, nastalega pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (Kac 2016). 1 Prečiščeni seznam lem (690 : 3652 za kruh) je izdelal in posredoval dr. Jernej Vičič, strokovni sodelavec pri projektu Večjezični korpus turističnih besedil – informacijski vir in analitična baza slovenske naravne in kulturne dediščine. Korpusna analiza je omogočila »poglobljeno analizo diskurzivnih strategij in posameznih jezikovnih sredstev na vseh jezikovnih ravninah« (Mikolič 2015: 73), zato smo jo v raziskavi uporabili kot izhodišče. 2 Gre za večjezični korpus turističnih besedil, ki vsebuje 30 milijonov besed in je nastal v sklopu omenjenega projekta. Korpus je prosto dostopen na povezavi http://turk.upr.si/. 3 V tem pomenskem polju je po pogostnosti pojavitev samostalniških lem pred leksemom kruh uvrščeno le vino, sledijo riba, olje, pivo itd. Leksem kruh je na 856. mestu. 0 104 Urša Kac  Leksem kruh in njegove tvorjenke v speciaLiziranih in spLošnih ... analizo splošnega korpusa Gigafida in turističnega korpusa smo kombinirali s podatki iz splošnega, tj. SSKJ, in frazeološkega slovarja slovenskega jezika, da bi ugotovili čim več jezikovnih razsežnosti, ki skozi mentalni leksikon4 govorcev kažejo vsestransko vpetost te realije – kruha in njegove besedne dru­ žine – v sistem kulturnih vrednot. Izpostavili bomo kolokacijsko, zlasti fraze­ ološko raznolikost, ki jo kaže leksem kruh s svojo pomensko in besedotvorno zmožnostjo. Tovrsten kulturološki pogled na leksiko, ki lahko odkriva njene specifične vloge v določeni kulturi, v svojem lingvokulturološkem pristopu zagovarja Anna Wierzbicka (1997: 15–16). Za besede, ki poimenujejo kulturno specifične ali zelo frekventne pojave določene kulture, uporablja izraz »ključne besede«. Vesna Mi­ količ (2014: 286) ključne besede pojmuje kot »koncentrat kulture«, ki je zelo po­ memben za »razvoj narodnega kulturnega spomina in njegove mednarodne pre­ poznavnosti«. Agnieszka Będkowska‑Kopczyk in Špela Antloga (2016: 86–87) h ključnim besedam zunanjega vidika življenja prištevata poimenovanja jedi, pijač, običajev, navad in družbenih dogodkov (popotovanje iz Litije do Čateža, zlata lisica idr.). Leksemi, ki poimenujejo »notranje vidike kulture«, npr. mentalni pro­ cesi, čustvovanja, povezana z domovino, pa so »ključ do razumevanja njene zgo­ dovine in sodobnih pojavov« (Będkowska‑Kopczyk – Antloga 2016: 86). Vpliv kulture na besedo in obratno je – bolj kot v denotaciji oz. izražanju objektivizira­ nega pomena – prisoten v konotaciji, zato je temeljna naloga lingvokulturologov, da »odkrivajo, analizirajo in opisujejo kulturne konotacije kot segment pomena« (Dragićević 2010: 11). Ključne besede in frazemi so tako »jezikovna sredstva kul­ ture, zato velja, da imajo slednji t. i. kulturno referenco in so sposobni odslikavati za dano jezikovno skupnost značilne poteze kulture v obliki jezikovnega znaka« (Kržišnik 2005: 70). Viri, ki omogočajo jezikovno kompetenco in posredno razumevanje kul­ ture, so »jezikovno izražene realije ali realije, ki so dobile simbolno funkcijo, različni običaji, navade in norme, ki so dobili obliko jezikovnih izrazov, usta­ ljenih v različnih tipih diskurzov« (Kržišnik 2008: 37). Vire, kot jih opredeljuje Erika Kržišnik (2008), v nadaljevanju konkretiziramo s prikazom pestrosti rabe leksema kruh; ta bi lahko dokazovala, da je kruh s svojo umeščenostjo v sistem leksike opazna jezikovna sestavina slovenskega kulturnega prostora, in sicer v vsem spodaj naštetem: [a] Ritualne oblike (nacionalne) kulture (tj. obredi, miti, vraže; npr. obredni že- nitovanjski kruh, ki ponazarja dojenčka in naj bi mladoporočencema prinesel plodnost; hostija oz. evharistija, ki je obredni krščanski kruh. 4 Mentalni leksikon je del spomina, ki deluje kot skladišče besed, mreženih med seboj glede na asociacije, vendar je ta bolj dinamičen in bolj zapleten od katerega koli obstoječega slovarja (Šifrar Kalan 2012: 70). Nekaj besed je med seboj povezanih z asociacijami nacionalno po­ membnih besed oz., kot jih imenujemo mi, gre za ključne besede kulture. 105Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 [b] Paremiološko gradivo (pregovori); leksem kruh je vključen v številne pre­ govore, npr. Kjer kruha ni, tam se prepir rodi. – Kdor rano vstaja, kruha ne strada. – Kdor jezika špara, kruha strada. – Bolje črn kos kruha, kakor praz- na torba.5 [c] Primerjalni frazemi, ki jih najdemo tudi s sestavino kruh: dober kot beli kruh, potreben kot kruh. [č] Besede simboli, preneseni pomeni kruh = delo, služba, dohodek6 [služiti svoj kruh, iti s trebuhom za kruhom, biti pri svojem kruhu, rezati komu kruh]. [d] Frazeologija iz religioznih diskurzov (biblični frazemi, kamor bi pogojno lah­ ko uvrstili zvezo naš vsakdanji kruh, v tej obliki najbolj poznano iz molitve očenaš, morda tudi postiti se ob kruhu in vodi, kar je pomenilo življenje v skromnosti in naj bi veljalo za določene duhovne poklice ali ob posebnih običajih, npr. na veliki petek, ob konklavu). [e] Intelektualna lastnina naroda in človeštva (evropeizmi); sem bi lahko šteli kru- ha in iger oz. panem et circenses; artefakti civilizacij, politični diskurz, književ­ nost ipd. Predpostavljamo, da je leksem kruh v političnem diskurzu tudi danes pogost, saj Slovenci tako kot nekoč odhajajo drugam s trebuhom za kruhom. V slovenski književnosti je kruh tematiziran pogosto, omenimo npr. samo Kos­ mačevo novelo Kruh, v kateri je predstavljen revež, ki dela za skorjo kruha. [f] Deželoznanske besede se nanašajo na zgodovinske in zemljepisne realije; predvsem v vojnem času je bil v naših krajih značilen t. i. kruh na karte. [g] Zunajjezikovni vir, povezan z naivno sliko sveta, ki jo odraža tudi nedokaz­ ljiva trditev, izhajajoča iz pregovora Četudi človek pol sveta preteče, ve, da najboljši kruh doma se peče. (Primeri so povzeti po Kržišnik 2008: 37.) Izbrani leksem kruh nas je torej nagovoril, da smo natančneje pregledali jezik kulinarike. Slednji je pomemben del turističnega diskurza,7 saj se turizem in kulinarični turizem ne tržita le s slikami, temveč tudi z besedami (Stramljič Breznik 2014; 2016). Turistični strokovni jezik je zmes različnih strokovnih jezikov, v največji meri geografskega in etnološkega (strokovnega jezika), ter jezika umetnostne zgodovine; tem jezikom se pridružujejo še termini številnih drugih strok (Mikolič 2015: 21). Vesna Mikolič (2009: 258) za turistični slovar TURS ugotavlja, da prinaša termine z osemdesetih različnih področij in da so 5 Pregovori, navedeni v tem odstavku, so zgolj primeri, vzeti iz knjige o kruhu v slovenskem ljudskem izročilu Dušice Kunaver Dober dan, kruh (Kunaver 1991). V članku pregovori niso bili posebej obravnavani, v magistrski nalogi pa so bili analizirani pregovori, zbrani z vprašal­ nikom. 6 Ti trije preneseni pomeni so moj konstrukt, povzetek treh skupin, kamor uvrščam prenesene pomene besede kruh, zbrane tako s SSKJ kot tudi s Kebrovim slovarjem: http://www.fran.si/ iskanje?View=1&Query=kruh. 7 Diskurz po Miri Krajnc Ivič (2009: 17–21) razumemo kot obsežnejšo jezikovnosistemsko struk­ turo, odvisno od sestavin in predvsem zunaj‑ in znotrajjezikovnih okoliščin. Gre za pojem, širši od besedila, ki je še najbliže področnemu govoru. 106 Urša Kac  Leksem kruh in njegove tvorjenke v speciaLiziranih in spLošnih ... ravno kulinarični termini s 40 primeri na prvem mestu med vsemi strokami. Ku­ linarika in kulinarično besedje sta pomemben del etnologije in narodove kulture. To je (dokazljivo in) vidno tudi po številu frazemov s sestavino kruh in velikosti besedne družine. S frazemi je povezana tudi raznolika simbolika kruha, ki jo v grobem delimo na pogansko in monoteistično teološko.8 O darovanju kruha vetrovom, ognju, vodi, umrlim itd. pišeta Zmago Šmitek (2004) in Dušica Ku­ naver (1991), o zgodovini kruha in povezanosti kruha z religijami pa Predrag Matvejević (2009).9 Slednji je zbral mezopotamska (Matvejević 2009: 29), egip­ tovska (Matvejević 2009: 31), grška (Matvejević 2009: 38), rimska (Matvejević 2009: 42), arabska (Matvejević 2009: 47) in druga prva poimenovanja za kruh. V svojem eseju Kruh naš kruhu pripisuje celo zgodovinske spremembe: »Kdor je prvi spekel kruh, je bil drugačen od svojih prednikov. Znašel se je na pragu zgodovine« (Matvejević 2009: 9). Današnja poimenovanja za kruh imajo marsi­ kaj skupnega z več tisoč let starimi poimenovanji. Tudi ta so enobesedna (ninda, akalu, ta, artos, mylloi, dipyr) ali dvobesedna (ta hegd, ta uagd, panis civilis, panis palatius, panis nauticus, panis rusticus)10 z jedrom kruh in s prilastkom, ki poimenuje vrsto kruha. V nadaljevanju bomo z uporabo različnih leksikoloških metod in virov predstavili nekaj bistvenih značilnosti leksema kruh v slovenščini. dRužljivOstne lastnOsti leksemOv kruh, krušni in kruhov Sopojavnice oz. kolokatorji besed kruh, krušni in kruhov so zbrane na podlagi gradiva specializiranega turističnega korpusa TURK. Zbrane besedne zveze smo razdelili v tri kategorije: terminološke besedne zveze (TBZ), frazeološke besedne zveze (FBZ) in proste besedne zveze (PBZ). V širšo raziskavo je bila vključena tudi okolica leksema kruh iz besedilnega korpusa Gigafida (sopojavnice so torej prisotne v vseh svojih možnih oblikah), ki izkazuje tudi dodatno kategorijo be­ sednih zvez, to so količinski izrazi (KI), ki imajo zelo omejeno povezovalnost. Med 2103 levimi sopojavnicami besede kruh v imenovalniku11 je bilo na prvih sto mestih 63 % pridevnikov, 22 % glagolov, le nekaj malega pa veznikov, 8 Chevalier in Gheerbrant v Slovarju simbolov (1994) izpostavljata kruh predvsem kot krščanski simbol. 9 Matvejević je našel kruh v vseh svetih knjigah. Najmanjšo vlogo ima v Koranu, največjo pa v Svetem pismu. 10 Struktura besedne zveze je v egipčanskem in rimskem primeru drugačna od naše tipične, saj je na prvem mestu kruh (ta, panis), na drugem pa prilastek (beli, zeleni, za meščane, višji sloj, mornarje, kmete ipd.). 11 Vsi zadetki so bili pregledani ročno, vendar pri tem nismo izločali ponovitev, to pomeni, da gre za absolutno število pojavitev, saj korpus TURK ne omogoča avtomatiziranega iskanja kolokatorjev in njihovega razvrščanja v sezname po splošni pogostosti in logaritmu vzajemne vrednosti kot Gigafida. Zato smo se omejili na imenovalnik in posledično le na 2103 primere. 1 107Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 predlogov, samostalnikov in prislovov. Med desetimi najpogostejšimi zvezami12 so domač(i) kruh (150 + 59 pojavitev),13 črn(i) kruh (119 + 16), peči kruh (84), ržen(i) kruh (50 + 25), bel(i) (38 + 35), sadni (41), ajdov (36), pečen (32), pšenični (30) in vsakdanji (29). Med 244 pojavitvami besede krušni v vseh treh spolih v imenovalniku (krušni, krušna, krušno) je manj različnih desnih sopojavnic, kot bi pričakovali glede na jedro ob prilastku, so vse samostalniki, zato smo dobili le tele besedne zveze: krušna peč (199 pojavitev), krušno žito (9), krušno testo (8), krušna kultura (5), krušni izdelek (5), krušna pogača (4), krušna moka (3), krušna dediščina (2), krušna drobtinica (1) in krušna mati (1; preneseni pomen). Okolica besede kruhov v vseh treh spolih je prinesla 68 desnih sopojavnic, od tega 26 različnih, med katerimi je 50 % samostalnikov, drugi primeri pa niso relevantni. Na prvih mestih so kruhov hren (11), kruhova skodelica (5), kruhova potica (5), kruhovi cmoki (5), kruhova župa (3), kruhova skorja (2), sredica (2), plošča (1), štruca (1) in rezina (1). V preglednico so vključene vse besedne zveze, uvrščene na prvih 10 mest po pojavnosti (sopojavnice besed krušni, kruhov brez korpusnih šumov14), oz. vse be­ sedne zveze, ki se pojavijo najmanj desetkrat (sopojavnice besede kruh). V prvem stolpcu so terminološke besedne zveze (TBZ), ki opredeljujejo točno določeno vrsto kruha, jedi iz kruha ali s kruhom, sestavine ali pojme, povezane s kruhom. V drugem stolpcu so sestavine frazeoloških besednih zvez (FBZ). Preneseni pomeni so razloženi oz. ponazorjeni s primeri iz SSKJ2 ali s primeri iz korpusov TURK ali Gigafida, če jih v SSKJ2 ni. V tretjem stolpcu so proste besedne zveze (PBZ), ki ponazarjajo lastnosti kruha, del kruha ali opravek oz. delo, povezano s kruhom. V četrtem stolpcu so besedne zveze iz Gigafide, ki kažejo na količinske izraze (KI), ki se tipično pojavljajo ob leksemu kruh. 12 Primere biti, za, in in na lahko štejemo k t. i. slovničnim besedam (Slovenska slovnica sem prišteva veznike, predloge, členke in medmete oz. besede, ki niso predmetnopomenske), zato so izločeni (Toporišič 2004: 110). 13 Dvojne številke v oklepajih pomenijo, da je bilo v korpusu zbranih 150 primerov, zapisanih v nedoločni obliki oz. v našem primeru napačno (domač kruh), in 59 primerov v določni obliki (domači kruh). Enako velja za ostale primere. Pri pridevnikih, kjer ne gre nujno za tipični vrstni pridevnik (pšenični), pač pa za barvo in snovnost (črn(i)) ali vrstnost, je ta interpretacija vrstnosti oz. dvojnost označena ravno s končnico -i v oklepaju. 14 Izključili smo nesmiselne primere, pri katerih ni šlo za besedno zvezo, npr. naštevanja tipa kruhov, jogurtov, sirov, kjer je šlo za samostalnik, ne pa pridevnik kruhov ipd. 108 Urša Kac  Leksem kruh in njegove tvorjenke v speciaLiziranih in spLošnih ... Preglednica 1: Vrste besednih zvez s sestavinami kruh, krušni in kruhov TURK TBZ TURK FBZ ali sestavina FBZ TURK PBZ GIGAFIDA KI domači kruh črni kruh SSKJ2: ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh; živeti v izobilju, pomanjkanju domač kruh kos kruha (tudi FBZ) SSKJ2: ekspr. tam bo še vedno imela svoj kos kruha črni kruh pečen kruh rženi kruh sadni kruh beli kruh SSKJ2: ekspr. (belega) kruha je pijan, sit / sprl se je z (belim) kruhom / smeje se kot cigan belemu kruhu speči kruh rezina kruha beli kruh kupovati kruh košček kruha (tudi FBZ) Gigafida: Veleblagovnice delajo do dveh zjutraj, ker je v tej državi težko zaslužiti košček kruha ajdov kruh boljši kruh14a pšenični kruh sladek kruh koruzni kruh vsakdanji kruh SSKJ2: vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh star kruh štruca kruha polbeli kruh nadomeščati kruh hlebec kruha zmesni kruh dajati kruh SSKJ2: ekspr. tovarna daje kruh veliko ljudem kruhova skorja skorja kruha (tudi FBZ) SSKJ2: ekspr. boj za vsakdanjo skorjo kruha Trubarjev kruh kruhova sredica hipoproteinski kruh kruhova plošča sladki kruh služiti kruh SSKJ2: ekspr. kruh si je služil s kmetovanjem kruhova štruca skorjica kruha (tudi FBZ) SSKJ2: pojedla sta še zadnjo skorjico kruha mlečni kruh kruhova rezina ovseni kruh boljši kruh TURK: V turizmu nismo svetovni prvaki, ker smo premajhni, toda turizem je ena od panog, s katero bi si Slovenci vedno lahko rezali boljši kruh od tega, ki ga režejo zdaj. drobtina kruha (tudi FBZ) SSKJ2: pri hiši ni niti drobtine kruha; krušna peč krušno žito krajec kruha (tudi FBZ) SSKJ2: odrezal si je velik krajec krušno testo krušna drobtinica TURK: Ko je labodja mama ugotovila, da od nas ne pade niti krušna drobtinica, je družinico popeljala v zeleno goščavo rečnega zatoka. krušna kultura krušni izdelek krušna pogača krušna moka krušna mati SSKJ2: krušna mati; mačehakrušna dediščina krušna drobtinica14b kruhov hren kruhova skodelica kruhova potica kruhovi cmoki kruhova župa kruhova štruca 109Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Preglednica prikazuje, da ima največjo povezljivost leksem kruh,15 ki se s 15 različnimi vrstnimi pridevniki veže v razmeroma pogoste terminološke be­ sedne zveze, tipične zlasti za turistični diskurz.16 Na prvih mestih je najti pre­ poznavne tradicionalne vrste kruha iz osnovnih tipov moke ali iz boljših sestavin ter dva primera (hipoproteinski in Trubarjev), ki zaradi trženja in posledično pogostejše rabe v turističnih besedilih izstopata ter se pridružujeta vrstam kruha, ki jih Slovenci pogosto uživamo. Podobno sliko kaže analiza TBZ s pridevniko­ ma krušni in kruhov, saj sta med splošno razširjenimi besednimi zvezami, kot sta krušna peč, krušna moka, dve taki, ki sta tipičnejši v etnološkem in turističnem diskurzu, npr. krušna dediščina in krušna kultura. Gre za besedni zvezi z izrazito pozitivno konotacijo, ki želita kar najbolje predstaviti kruh kot tradicionalno slo­ vensko hrano, primerno tako za vsakdan kot za praznike. Med TBZ s sestavino kruhov v dejanski rabi najbolj izstopa kruhov cmok,17 sledi kruhova potica, vse druge so sicer tradicionalne jedi, ki pa niso več tako splošno poznane. Preneseni pomen so dobile tiste besedne zveze, ki predstavljajo ali delitev na boljši oz. sestavinsko bogatejši kruh za premožne in slabši oz., kakor so mislili takrat, »sestavinsko skromnejši« kruh za revnejše (beli : črni in boljši : vsakdanji) ali delitev na kruhodajalce, ki kruh dajejo, in kruhoborce, ki kruh služijo. Kot bi lahko sklepali iz zgoraj izpostavljenih zvez, je k simboliki revnega slovenskega delavca ali kmeta pogosto spadala še podoba dobre ali slabe krušne matere, ki je kruh odmerjala do zadnje krušne drobtinice ali pa preprosto ni mogla nuditi več kot le drobtino kruha, kos kruha, košček kruha, skorjo kruha ali skorjico kruha. Količinski izrazi torej poleg količine lahko ponazarjajo tudi socialni status. Med proste besedne zveze v preglednici spadajo tiste zveze, ki so dejansko tipične, dokaj ustaljene, vendar ne predstavljajo (zamejenega) nabora tipov/vrst in so pomensko vedno povsem razberljive iz sestavin zveze. 14a Pri pojavitvah te oblike gre po večini za PBZ, čeprav ni povsem izključena možnost, da gre za vrsto kruha ali nadpomenko za vse praznične vrste kruha. 14b Ta primer je rabljen kot manjšalnica sestavine oz. točno določenega živila, vendar bi v obliki »drobtinice kruha« lahko šlo tudi za PBZ. 15 Tak rezultat je bil zaradi vezljivostnih lastnosti besedne vrste pričakovan. 16 Turistični diskurz, zbran v korpusu TURK, izhaja iz oglaševalskih in strokovnih besedil tu­ rističnih agencij ali šol za gostinstvo in turizem ter iz časopisja. Vse troje vsebuje tudi veliko kulinaričnega izrazoslovja, zato je v korpusu med vsemi termini podkategorij turizma največ ravno terminov kulinaričnega turizma. 17 Tako je pokazal vprašalnik, ki so ga za potrebe raziskave (za magistrsko delo) izpolnile člani­ ce Društva kmečkih žena Slovenska Bistrica. Zapisati so morale prvo asociacijo ob leksemu kruhov in kar 46 % jih je zapisalo kruhov cmok, medtem ko se ni niti v enem odgovoru pojavil samostalnik hren, potica ali kateri drugi, ki jih na prvih mestih prinaša TURK. Tudi Gigafida med prve sopojavnice po pogostosti uvršča cmok (581 pojavitev) in potico (255), mnogo red­ kejši pa sta še pojavitvi kruhov hren (31) in kruhova skodelica (35), medtem ko se druge zveze iz korpusa TURK v Gigafidi ne pojavljajo ali pa se pojavljajo v izjemno majhnem številu. 110 Urša Kac  Leksem kruh in njegove tvorjenke v speciaLiziranih in spLošnih ... 2 leksem kruh kot sestavina FRazemov v slovaRju slovenskih FRazemov in koRpusu Frazeme s sestavino kruh, zbrane iz Slovarja slovenskih frazemov,18 smo pre­ verjali v korpusih TURK (T) in Gigafida (G), vendar ima specializirani korpus TURK zaradi svojega obsega in vrste besedil manj frazeološkega gradiva. Za­ poredje najpogostejših frazemov s sestavino kruh je torej sestavljeno na podlagi Gigafide. Najpogostejši frazemi oz. frazemi, ki se po podatkih splošnega korpusa največ uporabljajo, so iti/oditi s trebuhom za kruhom (416 pojavitev), iz te moke ne bo kruha (339), (biti)/(postiti se)/(živeti)/(življenje) ob kruhu in vodi (skupno 128 pojavitev), služiti svoj kruh (89), dober kot/kakor kruh (75 pojavitev) ter gotovo še rezati kruh komu (312*) in skorja kruha (191*).19 Preglednica 2: Frazemi s sestavino kruh v korpusih Frazem iz SSF Število pojavitev Primer 1 Primer 2 ali primer brez ene sestavine17a bíti krúha láčen T = 1 G = 13 G: Slabo preorana njiva ne obrodi in usta bodo kruha lačna. T: Biti kruha lačen. G: Zdi se, da toplega kruha lačno ljudstvo ni ravno zadovoljno s prekomernimi orožarskimi nakupi. (kruha lačen, G = 44) bíti [od] krúha pijàn T = 0 G = 2 T: Biti kruha pijan. G: Oskrunjanje grobov je strogo »civilizacijska« bolezen (bolezen od kruha pijanih ljudi). (kruha pijan, G = 4) bíti žé pri krúhu T = 0 G = 24 G: Pri Valjavčevih je sicer pet otrok, le najstarejši 19‑letni Tomaž je že pri kruhu. G: Suzana hodi v šiviljsko srednjo šolo v Celje, še eno leto in matura in bo pri kruhu. (biti pri kruhu, G = 35) 17a Ker je táko korpusno iskanje, pri katerem smo vnesli vse sestavine frazema, prineslo malo za­ detkov, so v preglednici v stolpcu Primer 2 ali primer brez ene sestavine še primeri, ki smo jih dobili, če smo katero neobvezno sestavino izpustili ali je bila zamenjana z drugo. Takšno iskanje (po večini je bil izpuščen glagol biti), je v korpusu dalo več pojavitev. 18 V frazeološkem slovarju (Keber 2011), ki sicer vsebuje manjše število paremioloških enot, je skupno 370 frazemov, ki vsebujejo sestavino s področja kulinarike. 21 različic oz. variant fra­ zemov je takih, ki vsebujejo leksem kruh – to znaša 5,7 % vseh frazemov s področja kulinarike. Če pa prištejemo še skupini ‘žita’ in ‘kaše’ ter ‘močnati izdelki’ (skupno 77 frazemov oz. fra­ zemskih različic), pa je takih frazemov približno petina ali 20,8 %. 19 Primera z zvezdico sta bila ročno pregledana, vendar pri velikem številu primerov zaradi po­ manjkanja konteksta ni bilo mogoče določiti, ali gre za preneseni ali dobesedni pomen, zato so v preglednici navedene skupne številke pojavitev iz Gigafide. Dejansko število primerov s prenesenim pomenom je manjše. ⏷ 111Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Frazem iz SSF Število pojavitev Primer 1 Primer 2 ali primer brez ene sestavine dóber kàkor béli krùh; dóber kàkor krùh; dober kot kruh T = 0 G = 0 G = 5 G = 70 G: Spoznal je, da je ta raskava duša dobra kakor kruh, da njena trdna beseda nikoli ničesar ne obljubi v prazno. G: Štiri mesece sem v zvezi s fantom, ki je dober kot kruh, me ima res rad in je prvi v življenju, ki me razvaja. (kakor beli kruh, G = 0) íti s trebúhom za krúhom; odíti s trebúhom za krúhom T = 0 T = 8 G = 194 G = 222 G: Ker je imela samo turistični vizum in nikakršne možnosti za zaposlitev, se je odločila, da gre s trebuhom za kruhom v Avstralijo. G: Makedonec Ferit Saiti je pred leti od doma odšel s trebuhom za kruhom in v Slovenijo prišel upajoč, da bo tu bolje. T: V zadnjih tridesetih letih se je prebivalstvo množično izseljevalo v mesta, v sedemdesetih jih je precej odšlo v tujino s trebuhom za kruhom. T: Večina mladih zapušča rodno grudo in se poda s trebuhom za kruhom (s trebuhom za kruhom, T = 18) ob krúhu in vôdi bíti ob krúhu in vôdi; postíti (se) ob krúhu in vôdi; živéti ob krúhu in vôdi T = 0 T = 1 G = 105 G = 6 G = 1 G = 13 G: Poleti tole ne zveni prav navdušujoče, a pozimi zna priti prav – razpošljete razglednice s smučanja v mondenih krajih, sami pa se štirinajst dni skrivate v kleti ob kruhu in vodi. G: »V arestu si se pa pritoževal, ko si bil ob kruhu in vodi,« je prvi poočital drugemu. G: Mestni senator je kardinale zaklenil v papeško palačo, pozneje z nje odstranil še streho ter jih postil ob kruhu in vodi, dokler niso izvolili novega papeža Gregorja X. T: Živeti ob kruhu in vodi (zgolj ponovitev frazema, zato bi kot dejansko število lahko zapisali T = 0) T: Namesto samopostrežnega zajtrka kruh in voda. (kruh in voda, T = 1) G: Slovenci smo znani po tem, da bomo raje živeli ob kruhu in vodi, samo da imamo dober avto, ki ga v nedogled loščimo in vozimo naokoli, da bi nas opazilo čim več ljudi. potrében kot krùh T = 0 G = 10 G: Razvadil je obiskovalce, da k nam prihajajo zveneča imena iz sveta glasbe in umetnosti, in prepričal sponzorje, da je kultura potrebna kot kruh ter da se vanjo splača vlagati. potrebováti kóga/kàj kot krùh; potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo T = 0 G = 51 G = 6 G: Potrebujemo ga kot kruh za naložbe v opremo in financiranje tekočega poslovanja. G: Potrebujem vas kot kruh in vodo, tu sem doma, tukaj živim. ⏷ 112 Urša Kac  Leksem kruh in njegove tvorjenke v speciaLiziranih in spLošnih ... Frazem iz SSF Število pojavitev Primer 1 Primer 2 ali primer brez ene sestavine preobjésti se bélega krúha; preobjesti se kruha T = 0 G = 14 G = 21 G: V LJ ste se preobjedli belega kruha in ste postali prevzetni. G: Drži pa tudi, da smo ljudje nesramno nehvaležna bitja, ki se tudi najbolj mehkega kruha preobjemo. (preobjesti se kruha, G = 21) rézati kruh kómu T = 4 G = 312* T: Rabeljski rudnik je namreč ves čas svojega obstoja rezal kruh ljudem iz vse Soške doline. G: Zakonodajna veja oblasti sama sebi reže kruh, izvršilna ima tudi odločilno besedo pri tem, koliko bodo njeni funkcionarji vrednoteni, saj so vključeni v postopek odločanja o tem. skórja krúha T = 0 G = 191* G: Ko so bili časi hudi ter skorja kruha trda in skromna, so ljudje bolje poznali mokovec. G: Krepko je bilo potrebno delati za vsako skorjico kruha. (skorjica kruha, G = 85*) slúžiti svój krùh T = 15 G = 89 G: Deklica rada sama služi svoj kruh, zato se je preizkusila že v različnih službah. T: Tudi oni so si služili kruh s turizmom. (služiti kruh; G = 15) življênje ob krúhu in vôdi T = 0 G = 3 G: Kaj mi pomaga 100 let življenja ob kruhu in vodi! T: Bilo mu je šestdeset let in asketsko življenje ob kruhu in rdečem vinu ter telesnih naporih je načelo njegovo zdravje. (prenovitev, kruh in vino) Vseh 13 frazemov oz. njihovih 21 različic lahko pomensko razvrstimo v na‑ slednjih šest skupin: [a] delo/služba (biti že pri kruhu, iti/oditi s trebuhom za kruhom, rezati komu kruh, služiti svoj kruh); [b] revščina/skromno življenje (biti kruha lačen, (biti)/(postiti se)/(živeti)/(življe- nje) ob kruhu in vodi, skorja kruha); [c] dobrota (dober kot/kakor (beli) kruh); [č] objestnost/lakomnost (biti (od) kruha pijan, preobjesti se (belega) kruha); [d] neizvedljivost česa (iz te moke ne bo kruha); [e] potrebnost (potreben kot kruh, potrebovati koga/kaj kot kruh/kruh in vodo). Na podlagi pomenov najpogostejših frazemov bi lahko predvidevali, da so mnogi Slovenci v želji po boljšem zaslužku zapustili domovino in da mnogi tudi danes živijo skromno, čeprav gotovo ne le ob kruhu in vodi ali skorji kruha. Fra­ zemi, povezani s službo oz. delom, se v majhnem številu pojavljajo tudi v korpusu 113Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 TURK, medtem ko tistih, povezanih z revščino (ker bi bili najbrž slaba reklama), v turističnih besedilih skoraj ni najti. Gigafida kaže povsem drugačno stanje, saj so frazemi v pomenu skromnega življenja takoj za frazemi, ki pomenijo službo oz. selitev zaradi službe. Povedano drugače: 5 frazemov iz pomenske skupine služba ima v Gigafidi skupno 841 poja­ vitev, 7 frazemskih različic, lahko bi jih strnili v tri frazeme, iz pomenske skupine ‘revščina’ pa ima 332 pojavitev, kar kaže na njihovo pogosto rabo. Med pogo­ stejšimi (339 pojavitev v Gigafidi) je tudi frazem, ki pomeni neizvedljivost česa. Ker nima drugih različic ali uveljavljenih sinonimnih frazemov, je pogosta izbira v praktičnosporazumevalnih, publicističnih in umetnostnih besedilih. Precej manj uporabljani so frazemi iz pomenskih skupin dobrota (skupno 75 pojavitev), pot­ rebnost (67 pojavitev) in objestnost (16 pojavitev). Izmed omenjenih šestih imata pozitivno konotacijo le skupini dobrota in potrebnost, medtem ko je pri objestnosti izrazito negativna; pomenski skupini delo in revščina pa bolj kot pozitivno plat izpostavljata boj za preživetje. Frazemi s sestavino kruh Slovenca prikazujejo kot skromnega, a večnega kruhoborca. 3 sklep Leksem kruh (skupaj s tvorjenkama krušni in kruhov) smo na podlagi turističnega in splošnega korpusa slovenskega jezika leksikološko in lingvokulturološko ana­ lizirali glede na njegovo zastopanost v terminoloških, frazeoloških ali prostih be­ sednih zvezah. Posebno pozornost smo namenili preverjanju podatka, kateri uslo­ varjeni frazemi s sestavino kruh imajo številčnejše korpusne pojavitve. Prav tako nas je zanimalo, ali se pojavnost frazemov kako razlikuje glede na vrsto korpusa. Izkazalo se je, da je specialni korpus TURK boljše orodje za iskanje besednih zvez, saj v strokovnih in turističnih besedilih prinaša večje število avtohtonih in arhaičnih vrst kruha ter tako ponuja manj poznane terminološke besedne zveze, medtem ko je splošni korpus Gigafida primernejši za iskanje besednih zvez s pre­ nesenim pomenom in frazemov. Simbolika kruha se odraža predvsem v slednjih, ki zajemajo opazen delež frazeologije s področja kulinarike. Skoznjo se pogosto zrcali ekonomska stiska družbe (iti s trebuhom za kruhom in kruha stradati). Kljub temu ostaja kruh simbol družine in domačega ognjišča, h kateremu se vračamo, zato domači kruh, krušna peč in kruhovi cmoki predstavljajo domačnost, ki jo radi ohranjamo tako na fizični kot na leksikalni ravni. 114 Urša Kac  Leksem kruh in njegove tvorjenke v speciaLiziranih in spLošnih ... viRi in liteRatuRa Będkowska-Kopczyk – Antloga 2016 = Agnieszka Będkowska‑Kopczyk – Špela Antloga, Ključ­ ne besede slovenske kulture: interdisciplinarni pristop, Annales: anali za istrske in mediteranske študije: series historia et sociologia (Koper) 26 (2016), št. 1, 85–94). Chevalier – Gheerbrant 1994 = Jean Chevalier – Alain Gheerbrant, Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila, Ljubljana: Mladinska knjiga,1994. Dragićević 2010 = Rajna Dragićević, Verbalne asocijacije kroz srpski jezik i kulturu, Beograd: Društvo za srpski jezik i književnost Srbije, 2010. Kac 2016 = Urša Kac, Kruh kot ključna beseda slovenskega kulinaričnega turizma: magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor: [U. Kac], 2016. – Razmnoženo. Keber 2011 = Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji). Krajnc Ivič 2009 = Mira Krajnc Ivič, Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika, Maribor: Filozof­ ska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2009 (Zora 63). Kržišnik 2005 = Erika Kržišnik, Frazeologija v luči kulture, v: Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj, ur. Marko Stabej, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Od­ delek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2005, 67–81. Kržišnik 2008 = Erika Kržišnik, Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot, Jezik in slov- stvo 53 (2008), št. 1, 33–47. Kunaver 1991 = Dušica Kunaver, Dober dan, kruh: kruh v slovenskem ljudskem izročilu, Ljubljana: Žito, 1991. Mikolič 2009 = Vesna Mikolič, Specializirani jezikovni korpusi in funkcijska zvrstnost, v: Infra- struktura slovenščine in slovenistike, ur. Marko Stabej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozof­ ske fakultete, 2009 (Obdobja 28), 257–263. Mikolič 2014 = Vesna Mikolič, Ključne besede kulture, ključ za razumevanje kultur, v: Jeziki, literature in kulture v stiku: ob 200-letnici M. J. Lermontova, 110-letnici Srečka Kosovela in 100-letnici Vitomila Zupana, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Univerza, 285–298. Mikolič 2015 = Vesna Mikolič, Govor turizma, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2015. Stramljič Breznik 2014 = Irena Stramljič Breznik, Kaša in nekatere močnate jedi v slovenskih fra­ zemih, v: Jeziki, literature in kulture v stiku: ob 200-letnici M. J. Lermontova, 110-letnici Sreč- ka Kosovela in 100-letnici Vitomila Zupana, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Univerza, 191–207. Stramljič Breznik 2016 = Irena Stramljič Breznik, Odlike in odličnosti slovenskega turizma skozi prizmo korpusa TURK, v: Rojena v narečje: akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2016 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 114), 561–574. Šifrar Kalan 2012 = Marjana Šifrar Kalan, Poučevanje besedišča z vidika delovanja mentalnega leksikona s primeri iz španskega jezika, Sodobna pedagogika 63 (2012), št. 3, 68–84. Šmitek 2004 = Zmago Šmitek, Mitološko izročilo Slovencev, Ljubljana: Študentska založba, 2004. Wierzbicka 1997 = Anna Wierzbicka, Understanding Cultures Through Their Key Words, Oxford: Oxford University Press, 1997. spletni viRi Gigafida = Gigafida: korpus slovenskega jezika 〈http://www.gigafida.net, dostop 1. 1. – 1. 10. 2016〉. TURK = TURK: specializirani korpus slovenskega jezika 〈http://jt.upr.si/turisticnikorpus, dostop 1. 1. – 1. 10. 2016〉. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, elektronska objava, Ljubljana, 2014 〈http://www.sskj2.si/iskanje, dostop 1. 10. 2016〉. 115Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 summaRy The Lexeme kruh ‘bread’ in Specialized and General Dictionaries and Corpora The lexeme kruh ‘bread’ was examined in terms of its lexicological and linguistic‑cultural characteristics based on an analysis of its occurrence in terminological, idiomatic, and free phrases in the Slovenian corpus of tourist texts and in general corpora. Special attention was paid to determining which dictionary idioms with the constituent kruh appear more frequently in corpora. Another aim of the study was to determine the influence of the corpus type on the occurrence of idioms. The findings show that the specialized corpus TURK is better for finding phrases because it is composed of specialized and tourist texts that contain expressions for a large number of indigenous and archaic types of bread and thus yield less­familiar terminological phrases. The general corpus Gigafida, on the other hand, is more suitable for finding phrases with metaphorical meanings and idiomatic expressions. Because idiomatic expressions are a considerable part of the phraseology of cuisine, they predominantly reflect the symbolism of bread, often indicating the economic hardship of people (e.g., iti s trebuhom za kruhom ‘to emigrate for economic reasons’ and živeti ob kruhu in vodi ‘to live on bead and water’). Nevertheless, bread remains the symbol of the family and hearth to which one returns; therefore, in Slovenian consciousness phrases are preserved that invoke the feeling of domesticity; for example, domači kruh ‘homemade bread’, krušna peč ‘bread oven’, and kruhovi cmoki ‘bread dumplings’. 117Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 1 TJaša Benedičič lastna imena v tuRističnih bROšuRah O ljubljani in njihOvi pRevOdi v angleščinO Cobiss: 1.01 V prispevku je obravnavana problematika prevajanja lastnih imen v turističnih brošurah o Ljubljani. Analizirani so prevodi lastnih imen iz slovenščine v angleščino. Za potrebe te kontrastivne analize je bil oblikovan dvojezični korpus iz osmih brošur, ki jih je izdal jav­ ni zavod Turizem Ljubljana. V sklepnem delu so na podlagi rezultatov analize oblikovane smernice za prevajanje lastnih imen v turističnih brošurah. Ključne besede: turizem, prevajanje, lastna imena, turistične brošure Proper Names in Ljubljana Tourist Brochures and Their Translations into English The article deals with the translation of proper names in Ljubljana tourist brochures. Translations of proper names from Slovenian into English were analyzed. For the contrastive analysis, a bilingual corpus of eight brochures published by the public institute Ljubljana Tourism was compiled. In the final part, guidelines for translating proper names in tourist brochures were formed based on the results of the analysis. Keywords: tourism, translation, proper names, tourist brochures uvod Turizem kot ena najhitreje rastočih dejavnosti na svetu igra pomembno vlogo tudi v slovenskem gospodarstvu. Za pritegnitev turistov je potrebna kakovostna turi­ stična ponudba, del nje pa so tudi turistična besedila, kot so brošure, in seveda njihovi prevodi, ki omogočajo jasno in učinkovito komunikacijo (Dann 1996). Kakovost angleških brošur je zelo pomembna, saj niso namenjene le maternim govorcem angleščine, ampak kar najširšemu krogu tujih turistov v Sloveniji. Da bi raziskali prevajalske odločitve pri prevodih lastnih imen v turističnih brošurah iz slovenščine v angleščino, smo oblikovali manjši specializirani vzporedni korpus1 iz osmih turističnih brošur,2 ki jih je izdal javni zavod Turizem Ljubljana. Brošure 1 Korpusi so zbirke besedil, ki so zbrana na podlagi vnaprej določenih meril (Logar 2007). Spe­ cializirani korpusi predstavljajo jezik v točno določeni rabi in vsebujejo besedila, ki so nastala v določenem časovnem obdobju ali kraju, oz. besedila z določenega področja, kot so turistične brošure. Vzporedni korpusi pa so korpusi prevedenih besedil (Baker 2010). 2 Kot najobsežnejša brošura je bil izbran Turistični vodič oz. Tourist guide iz leta 2015, ki ga je v angleščino prevedla Patricija Fajon. Brošuri Botanični vrt v Ljubljani in Ljubljana Botanic Garden je napisal Jože Bavcon, leta 2012 je napisal slovensko besedilo, 2015 pa je brošuro sam prevedel v angleščino; Okusi Ljubljane: od nekdaj jedi so ljubljanske slovele! in Taste Ljub‑⏷ 118 Tjaša Benedičič  Lastna imena v turističnih brošurah o LjubLjani in njihovi prevodi ... so bile izdane v letih 2011–2015. Poleti 2015 smo za analizo med vsemi takrat aktualnimi brošurami Turizma Ljubljana izbrali samo tiste, ki so se nanašale na Ljubljano; Turizem Ljubljana namreč izdaja tudi brošure o celotni osrednjeslo­ venski regiji. Oblikovani korpus ni bil na razpolago v elektronski obliki, zato je tudi analiza potekala ročno. V izbranih brošurah smo poiskali lastna imena, jih za boljšo preglednost razvrstili v tri kategorije (imena bitij ter zemljepisna in stvarna imena) in nato še v podkategorije (veroslovna in bajeslovna imena, imena naselij, imena prireditev in festivalov itd.). Osnovo za razvrstitev primerov sta predstav­ ljali kategorizacija lastnih imen v Slovenskem pravopisu (SP 2001) in Klinarjeva kategorizacija zemljepisnih imen v delu Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih (Klinar 1994). Zbrali smo 3237 lastnih imen v slovenščini, nato pa smo ugotavljali, kako so bila prevedena v angleščino oz. katere strategije so se upora­ bljale pri prevajanju, jih opisali in okrepili s teoretičnimi izhodišči ter jih primerja­ li tako med seboj kot tudi z že obstoječimi prevajalskimi smernicami. Kontrastivna analiza3 primerov prevodov nam je omogočila ugotavljanje značilnosti prevajanja lastnih imen iz slovenščine v angleščino, kritično ovrednotenje prevodov in obli­ kovanje smernic za prevajanje lastnih imen v turističnih brošurah. tuRistični jezik in besedila Turistični ponudniki izdajajo brošure, vodiče, plakate, letake, prospekte ter obja­ vljajo članke in oglase v revijah, na televiziji, spletu itd. Z njimi želijo potencial­ ne obiskovalce informirati o turistični ponudbi in promovirati destinacije (Merkaj 2013). To je le ena od kategorij turističnih besedil po Vesni Mikolič (2007) – gre za turističnooglaševalska besedila –, ki loči še pravna, znanstvena, strokovna, po­ ljudnoznanstvena in publicistična besedila s področja turizma ter turističnoposlov­ na besedila (Mikolič 2007). Graham Dann meni, da se je s turistično promocijo in komunikacijo med ponudniki in potrošniki turističnih storitev oblikoval svo­ jevrsten »turistični jezik, ki poskuša s slikami, videi in besedili prepričati, privabiti in zapeljati milijone ljudi ter jih iz potencialnih turistov spremeniti v dejanske turiste« (Dann 1996: 2). ljana: Long for Its Dishes Ljubljana’s Been Known sta brošuri Janeza Bogataja in prevajalke Patricije Fajon iz leta 2004. Prevodu teh treh brošur je namenjena ločena publikacija v angle­ škem jeziku, naslednjih pet brošur pa vsebuje slovensko in angleško besedilo v isti publikaciji: Rimska Ljubljana – Roman Ljubljana (2014) avtorice Bernarde Županek in prevajalke Patricije Fajon, Secesijska Ljubljana – Art Nouveau Ljubljana (2014) Brede Mihelič in prevajalke Patri­ cije Fajon, Plečnikova Ljubljana – Plečnik’s Ljubljana (2011) Petra Krečiča in prevajalca Marka Valentina, Pokopališče Žale – Žale Cemetery (2013) Martina Šuštaršiča in prevajalke Patricije Fajon ter brošura Pot spominov in tovarištva – The Path of Remembrance and Comradeship (2014), ki nima navedenega konkretnega avtorja, prevedel pa jo je Mark Valentine. 3 Pri kontrastivni analizi gre za primerjavo dveh ali več jezikov, da bi opisali podobnosti in razlike med jezikoma oz. jeziki. Analiza je lahko osredotočena na splošne ali specifične zna­ čilnosti jezika, lahko je teoretična ali pa aplikativna, tj. izvedena s točno določenim namenom (Johansson 2008). 2 ⏵ 119Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Do turističnega jezika se lahko opredelimo kot do specializiranega diskurza (Durán Muñoz 2011; Agorni 2012a; Merkaj 2013), katerega značilnosti so struk­ turiranost, specifično besedišče, skladnja, vsebina in register ter uveljavljeni sistem simbolov (Merkaj 2013). Turistični jezik je vsebinsko in terminološko zelo širok, saj je vezan na različne stroke, kot so geografija, ekonomija, zgodovina, psihologija itd. (Durán Muñoz 2011). Ena izmed glavnih značilnosti turističnega jezika je raba pridevnikov (Agorni 2012b; Durán Muñoz 2011). Večinoma so to pozitivni pri­ devniki in presežniki, ki naj bi poudarili lepoto in izjemnost turistične destinacije. V turističnooglaševalskih besedilih so pogosti tudi kulturno specifični izrazi, tujke, neologizmi, izrazi, ki se nanašajo na pozitivna občutja (npr. zabava, sreča, fantazi­ ja), ter humorni elementi in pripovedni slog sporočanja (Durán Muñoz 2011). Ker ta besedila želijo bralca vključiti v diskurz ter tako vzbuditi njegovo pozornost in ga pridobiti za obisk, turistično izkušnjo predstavljajo tako, da se lahko bralec z njo identificira oz. da dobi občutek, da je izkušnja oblikovana prav zanj – gre za strate­ gijo nagovarjanja bralca (Agorni 2012b). Za dosego želenih funkcij, tj. prikazovalne in vplivanjske, se poleg besed in skladnje uporabljajo še fotografije, simboli, zemlje­ vidi in drugi nejezikovni elementi (Durán Muñoz 2011). S turističnooglaševalskimi besedili se oblikuje celostna podoba destinacije v očeh turistov, saj ne promovirajo samo turistične ponudbe, ampak tudi identiteto in kulturo. S skrbno izbranimi bese­ dami in slogom pa brošure izpostavljajo predvsem različnost turističnih destinacij, saj ravno drugačnost turiste najbolj privlači (Hassan 2014). pRevajanje lastnih imen v tuRističnih bROšuRah Prevajanje je za turizem zelo pomembna dejavnost, saj lahko turisti dobijo po­ memben vtis o destinaciji ravno v prevedenih turističnih besedilih, kot so brošure, vodiči in spletna besedila. Dobri prevodi turističnih besedil tako pomagajo sou­ stvarjati dober imidž destinacije (Durán Muñoz 2011). Turistična besedila in posledično tudi njihovi prevodi so oblikovani glede na komunikacijsko situacijo, v kateri bodo rabljeni, kar pomeni, da so oblikovani glede na naslovnika, avtorja, prenosnik in namen. Turistične brošure so instrument marketinškega komuniciranja in so namenjene informiranju, promociji in trženju destinacije. Z njimi želijo turistični ponudniki pridobiti pozornost potencialnih in dejanskih potrošnikov, vzbuditi njihovo zanimanje, jih prepričati o odličnosti de­ stinacije, ustvariti potrebo po turističnih produktih in jih spodbuditi k nakupu oz. obisku (Snell‑Hornby 1999). Enak učinek morajo doseči tudi prevedene turistične brošure. Da bi prevod dosegel svoj namen, je treba na osnovi izhodiščnega bese­ dila oblikovati besedilo, ki bo ciljni kulturi primerno in bo bralcu ciljnega besedila posredovalo želeno sporočilo, za to pa mora prevajalec bralcu ciljnega besedila, ki ima drugačno kulturo in predznanje kot bralec izhodiščnega besedila, na ustrezen način ponuditi dovolj informacij (Kelly 1997). To je tudi osnovno načelo Ver‑ meer jeve teorije skoposa, ki pravi, da ima namen oz. funkcija, ki jo prevod želi 3 120 Tjaša Benedičič  Lastna imena v turističnih brošurah o LjubLjani in njihovi prevodi ... doseči pri bralcih ciljnega besedila, poglavitno vlogo pri izbiri strategij in metod v procesu prevajanja (Nord 2006). Dejstvo je, da bo prevod pri turistih dosegel enak učinek, kot ga je pri bralcih imelo izhodiščno besedilo, le, če bodo bralci prevod kljub tujejezičnim in tujekulturnim elementom razumeli in ga sprejeli kot primer­ nega, zato je pri prevajanju treba upoštevati tudi njihovo znanje, želje, potrebe in pričakovanja. Podatke o tem lahko dobimo na podlagi raziskav o turistih in turiz­ mu (Sanning 2010), vendar tovrstne raziskave podajajo samo posplošene rezultate za posamezne segmente turistov.4 Posamezniki imajo namreč različna znanja in tudi svoje individualne potrebe in interese, s katerimi se razlikujejo od ostalih turi­ stov znotraj segmenta, zato je malo verjetno, da bodo na prevedeno brošuro odre­ agirali vsi enako. Ker bralci angleške brošure nimajo toliko kulturnega predznanja o Ljubljani in Sloveniji, kot ga imajo bralci slovenske brošure, lahko besedila tudi priredimo in v prevod brošure dodamo pojasnila (Nord 2006). Turistične brošure vsebujejo veliko kulturno specifičnih elementov, ki so še po­ sebej zahtevni za prevajanje, saj mora prevajalec kulturno specifični pojem prenesti v drug jezik in kulturo na način, da ga bo bralec ciljnega besedila razumel, čeprav ga dotlej še ni poznal. Tudi lastna imena so kulturno specifična, zato v primeru kultur­ ne neprekrivnosti izhodiščnega in ciljnega jezika predstavljajo zahteven prevajalski problem. Univerzalne teorije prevajanja lastnih imen ni, vsak jezik namreč oblikuje svoja pravila za prevajanje lastnih imen, ki se lahko skozi čas spreminjajo. Ta pra­ vila včasih niso enotna niti znotraj jezika, ampak se različni prevajalci in teoretiki do te teme opredeljujejo različno in v svojih teorijah prevajanja podajajo različne smernice (Durán Muñoz 2012). Lahko se odločimo za podomačitveni prevod, ki je usmerjen v turiste in jim omogoči lažje razumevanje vsebine, a hkrati povzroči izgubo kulturnih elementov, ali pa za potujitveni prevod, ki ohrani jezikovne in kul­ turne elemente izhodiščnega besedila. Pri lastnih imenih oz. pri kulturno specifičnih pojmih nasploh se je smiselno odločiti za potujitveno strategijo in tako eksplicitno pokazati na razlike med kulturama, saj ravno te razlike privlačijo turiste (Sanning 2010). Naloga prevajalca je, da ohrani in poudari kulturno specifične elemente iz izhodiščnega besedila in oblikuje sporočilno učinkovit prevod. Sledi analiza angleških prevodov slovenskih lastnih imen, s katero smo raz­ iskali, kako so se prevajalci ljubljanskih turističnih brošur v angleščino lotili te problematike in kako so oblikovali smernice za prevajanje lastnih imen v turi­ stičnih brošurah. Imena bitij V Slovenskem pravopisu (2001) so lastna imena definirana kot »poimenovanja posameznih bitij (tudi živali), zemljepisnih in stvarnih danosti«. Definicija opre­ deljuje tri osnovne kategorije lastnih imen. Ena izmed njihovih glavnih značilnosti 4 Segment turistov je skupina turistov glede na določen skupni parameter (spol, starost, višina dohodka, nacionalnost itd.) (Nord 2006). 3.1 121Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 je zapis z veliko začetnico. Med imena bitij se uvrščajo osebna imena ter vero­ slovna in bajeslovna imena, alegorične poosebitve,5 imena prebivalcev in živalska imena (SP 2001). Na podlagi analize smo prišli do ugotovitve, da se pri prevajanju imen in pri­ imkov vedno držimo citatnega prevoda6 (Jože Plečnik – Jože Plečnik); s prenosom imen in priimkov se namreč ohrani njihova prepoznavnost.7 Analiza je pokazala, da prevod turistične brošure navadno vsebuje tako ime kot tudi priimek osebe, čeprav se v slovenskem besedilu pojavi samo priimek, še posebej takrat, ko je ime v brošuri omenjeno prvič (Hladnik – Franc Hladnik). Gre za imena, ki so sloven­ skim bralcem znana, zato navedba imena ob priimku za prepoznavanje osebe ni potrebna, turist iz drugega kulturnega okolja pa potrebuje natančnejšo referenco. Podobno se lahko imenu doda tudi opisno pojasnilo (Tito – President Tito). Veroslovna in bajeslovna imena (Marija – Mary, sv. Janez Krstnik – St. John the Baptist, Pegaz – Pegasus) ter imena pomembnih zgodovinskih oseb (Franc I. – Franz I, cesar Avgust – Emperor Augustus) vedno prevajamo. Pri zgodovinskih osebah gre največkrat za imena, ki niso izvorno slovenska in so že v slovenskem besedilu prevedena iz izhodiščnega jezika, zato citatni prenos iz slovenščine v angleščino ni primeren. Analiza je pokazala, da se taka imena lahko prevajajo na dva načina, in sicer se uporabi izvirno ime (Karel Boromejski – Carlo Borromeo) ali pa uveljavljeno angleško ime (saški kralj Friderik Avgust II. – Frederick Au- gustus II of Saxony). Zemljepisna imena Zemljepisna imena zaznamujejo kraje, dele krajev, ulice, trge, ceste, države, pok­ rajine, tekoče vode, jezera, morja, prekope, morske tokove, vzpetine, nižine, goz­ dove, puščave, jame, otoke, celine, nebesna telesa, poslopja in druge samostojne objekte itd. Delimo jih na naselbinska in nenaselbinska; naselbinska so imena mest, vasi, trgov in zaselkov, nenaselbinska pa vsa druga (SP 2001). Po zgledu Stanka Klinarja smo med zemljepisna imena umestili tudi imena zgradb in ustanov/pod­ jetij (Klinar 1994), čeprav bi jih lahko obravnavali tudi med stvarnimi imeni. V SP 2001 namreč obstajata kategoriji lastnih imen poslopja in drugi samostojni objekti ter arhitekturne stvaritve, ki sta prekrivni, a pravopis prvo kategorijo umešča med zemljepisna, drugo pa med stvarna imena (SP 2001). Med zemljepisnimi imeni smo v okviru imen zgradb in ustanov/podjetij po Klinarju obravnavali tudi imena zvez, zavodov, tovarn, združenj, društev ipd., ki jih pravopis sicer obravnava med stvarnimi imeni. 5 Alegorične poosebitve so samostalniki oz. samostalniške besedne zveze, s katerimi ob ohranje­ nem prvotnem pomenu zaznamujemo umišljena bitja: Smrt, Zlo, Narava (SP 2001). 6 Citatni prevod ali prenos je uporaba besede ali besedne zveze iz izhodiščnega besedila brez sprememb (Newmark 1986). 7 Pri prevajanju leposlovnih del to sicer ne drži; tam imajo osebna imena konotativne pomene in jih zato moramo prevesti (Newmark 1986). 3.2 122 Tjaša Benedičič  Lastna imena v turističnih brošurah o LjubLjani in njihovi prevodi ... Najmanj težav pri prevajanju zemljepisnih imen povzročajo imena držav in pokrajin, saj za večino primerov obstajajo že ustaljene prevodne ustreznice v angleščini (Slovenija – Slovenia). Pri pokrajinah je možno ohraniti izvirno sloven­ sko ime (Gorenjska, Dolenjska), za lažje razumevanje navadno s pojasnjevalnim dodatkom (the Gorenjska region), ali pa ime prevesti (Koroška – Carinthia). Res je, da so prevedena imena v angleščini bolj uveljavljena in angleškim bralcem lažje razumljiva, vendar se s prevodom oddaljimo od izhodiščnega besedila. Namen tu­ rističnih brošur je turistom predstaviti Slovenijo, zato se držimo slovenskega ime­ na, prevod pa je smiselno uporabiti le, ko se pokrajine pojavijo v zgodovinskem kontekstu; pri tem se je pomembno zavedati, da taka imena (Carinthia, Styria) označujejo zgodovinske dežele v celoti in ne samo njihovega slovenskega dela. Vsa imena slovenskih naselij v brošurah so bila v angleška besedila dosledno prenesena v citatni obliki (Ljubljana, Škofja Loka). Za imena neslovenskih naselij so v prevodu uporabili v angleščini že uveljavljeno poimenovanje (Vienna) ali izvirno ime naselja (Ústí nad Labem) in ne poslovenjene različice tega imena. Po­ membnejša mesta imajo že uveljavljene prevodne ustreznice v tujih jezikih, zato ne iščemo novih, pri manjših krajih pa ohranjamo zapis imena v jeziku države, v kateri se kraj nahaja (Newmark 1986). Pri imenih ulic, cest in trgov se lahko v prevodu odločimo za citatnost ali pa za delni ali popolni prevod.8 Na izbiro strategije vpliva komunikacijska situacija. Kot je pokazala analiza, se ime ohrani v citatni obliki, kadar gre za ime ulice kot naslova določenega hotela, restavracije, stavbe itd., ko pa gre za toponime, ki v besedilo vnašajo kulturni element, se je bolje odločiti za delni ali popolni prevod, saj bomo tako slovensko ime približali bralcu (Levstik Square, Town Square). Pri delnem prevodu se prevede samo občno jedro, na mestu pridevnika pa se navede lastno ime v imenovalniku (Stritar Street). Pogosti so bili primeri, ko je bilo občno ime prevedeno, iz lastnega imena izpeljani pridevnik pa je bil ohranjen v sloven­ ščini, vendar ne v osnovni, temveč v izpeljani obliki (Stritarjeva Street, Rimska Street). Lahko bi bili kritični do tovrstnih prevodov, češ da so jezikovno moteči, saj angleščini vsiljujejo sistem slovenske izpeljave, vendar je malo verjetno, da bodo turisti vedeli, da gre pri besedah Stritarjeva, Rimska ipd. za izpeljanke in ne za osnovne oblike, zato jih tudi najverjetneje sploh ne bodo zmotile. V primeru odločitve za citatno obliko vsaj ob prvi pojavitvi svetujemo še vključitev pojasnje­ valnega dodatka v prevod (the Stritarjeva ulica street). Na podlagi analize smo ugotovili, da se imena spomenikov, mostov, vrtov, poti in parkov prevajajo v celoti ali vsaj delno (Robbov vodnjak – Robba’s Foun- tain, Tromostovje – the Triple Bridge, Botanični vrt – Ljubljana Botanic Garden, 8 Obravnavana slovenska imena se vključujejo v angleška besedila na enega od naslednjih treh načinov: citatno, tj. z ohranitvijo izvirne slovenske oblike, a ob upoštevanju angleške skladnje, ki lahko zahteva rabo določnega člena (Dolenjska cesta, the Prule), z delnim prevodom, tj. s prilagoditvjo slovenskega imena angleškemu jezikovnemu sistemu (Prešeren Square), ali s popolnim prevodom (Cobbler’s Bridge). 123Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Pot spominov in tovarištva – the Path of Remembrance and Comradeship, park Tivoli – Tivoli Park). Če so se pri prevajanju brošur odločili za ohranitev izvirne­ ga slovenskega imena, so vsaj ob prvi pojavitvi imena dodali še angleški prevod (Dragon Bridge/Zmajski most). Samo raba slovenskega poimenovanja namreč ne bi bila smiselna, saj turist vsebine imena ne bi razumel, posredovanje vsebine pa je za turistične brošure bistveno. Svetovno znani spomeniki imajo v tujih jezikih že uveljavljene prevodne ustreznice. Slovenski spomeniki se po prepoznavnosti ne morejo primerjati z npr. Eifflovim stolpom, vendar so se določene prevodne ustreznice zanje vsaj v angleščini že ustalile. Primeri, ko uveljavljena in priporo­ čena prevodna ustreznica že obstaja (Tromostovje – the Triple Bridge), a se preva­ jalci zanjo niso odločili (the Three Bridges) ali pa so uporabljali različne prevodne ustreznice za kako ime celo v isti brošuri, so neustrezni. Kažejo na nedoslednost prevajalcev in na dejstvo, da prevodi niso bili poenoteni niti v posameznih bro­ šurah, še manj pa na ravni brošur javnega zavoda Turizem Ljubljana. Imena vzpetin niso bila prevedena; slovenskemu imenu je bil ob prvi poja­ vitvi imena dodan samo pojasnjevalni dodatek Mount, H/hill ali mountain range (Nanos – Mount Nanos, Golovec – the Golovec hill, Pohorje – the Pohorje moun- tain range). Ugotovili smo, da se pojasnjevalni dodatek lahko postavi neposredno ob ime ali pa v sobesedilo in se tako bralcu sporoči informacija, da gre za goro, grič ali hrib, saj sicer ne bo vedel, kaj lastno ime označuje. Imen posameznih gora ni priporočljivo prevajati (Klinar 1994), toda če želimo v prevodu pojasniti osnov­ ni pomen besed, ki sestavljajo ime gore, prevedeno ime zapišemo v oklepaju ali narekovaju (Triglav – “the Three-Headed”). Analiza je pokazala, da se imena večjih gorskih verig in reliefnih enot, ki na­ vadno segajo celo na ozemlja več držav, prevajajo. Ker so svetovno znana, imajo že uveljavljene ustreznice v različnih jezikih, ki jih je pri prevodih treba upoštevati (Istra – Istria, Alpe – the Alps). Manjše reliefne enote, ki so vezane na ozemlje Slovenije (npr. doline, jame, močvirja, soteske, planote, prelazi), so bile v anali­ ziranih izbranih brošurah prevedene v celoti ali vsaj delno. Če so imena v funkciji podajanja napotkov za pot, je zaradi boljšega ujemanja z napisi na zemljevidih v prevodu priporočljivo uporabiti citatno obliko. V brošurah je bil v takih primerih vedno zraven še pojasnjevalni dodatek (Postojnska jama – the Postojnska jama cave, Trnovski gozd – the Trnovski gozd plateau). Z analizo primerov iz brošur smo ugotovili, da ko prevajamo imena naravnih danosti in jih prilagajamo angleš­ čini, ne smemo zabrisati slovenskega izvora; v večini primerov je bilo namreč prevedeno samo občno ime, pridevnik pa je bil preoblikovan v lastno ime v ime­ novalniku (Logarska dolina – the Logar Valley, Dolina Soče – the Soča River Val- ley, Škocjanske jame – the Škocjan Caves, Postojnska jama – the Postojna Cave, Ljubljansko barje – the Ljubljana Marshes). Dober primer, ki ponazarja rabo raz­ ličnih strategij, združenih v en prevod, je Podonavje – the Danubian basin. Ker je Donava reka, ki ne teče čez slovensko (etnično) ozemlje, njeno slovensko ime ne sme vplivati na zapis v angleščini, kar je bilo v brošurah tudi upoštevano, saj 124 Tjaša Benedičič  Lastna imena v turističnih brošurah o LjubLjani in njihovi prevodi ... je bilo v prevodu Podonavja uporabljeno uveljavljeno angleško ime za Donavo. Zaradi omejenega znanja turistov o geografiji Slovenije je v določenih primerih pri prevodu lastnih imen za boljše razumevanje treba uporabiti tudi priredbo in imenu dodati širši opis (Ljubljanska vrata – the Ljubljana Gateway, a natural passage between central Europe and the Mediterranean). Tak prevod imenujemo preprevedek (angl. overtranslation), za katerega velja, da je v ciljnem jeziku za neki izraz uporabljenih več besed, kot jih je v izhodiščnem besedilu. Pri vsakem prevodu pride do izgube ali spremembe vsaj dela pomena iz izhodiščnega bese­ dila, in če prevajalec to izgubo poskuša nadomestiti z dodanimi informacijami in podrobnostmi, dobimo preprevedek, ki pa vedno povzroči, da je prevedeno bese­ dilo daljše od izhodiščnega besedila (Newmark 1986). Morja se vedno prevajajo in imajo že ustaljene prevodne ustreznice v angleš­ čini, imena tekočih voda pa se ne prevajajo (Jadransko morje – the Adriatic Sea, Ljubljanica – the Ljubljanica (river), slap Savica – the Savica Waterfall). Imenom rek je bil dodan pojasnjevalni dodatek river (lahko tudi River9), kadar iz konteksta ni bilo jasno razvidno, da gre za reko. Velikokrat je bil ta pojasnjevalni dodatek samo preveden, saj so se imena rek pogosto tudi v slovenskem besedilu pojavljala skupaj z občnim imenom reka. Imena jezer, ki izhajajo iz krajevnih imen, so bila v angleščini zapisana na način Lake Bled, Lake Bohinj, Lake Podpeč. Svobodni prevodi tipa the lake of Bled so sicer jezikovno pravilni, a brez pravega naravnega vzora v angleščini, zato se jim je smiselno izogibati. Imena jezer, ki niso nastala iz krajevnih imen, so ostala v slovenski obliki, in včasih je bil pri prvi omembi zra­ ven imena še angleški pojasnjevalni dodatek (Divje jezero – the lake Divje jezero). Klinar (1994) svetuje, da v teh primerih prevedeno obliko poleg slovenskega ime­ na zapišemo v oklepaju. Ta rešitev se nam zdi še posebej primerna predvsem pri nenavadnih imenih jezer, saj lahko z dodanim prevodom v oklepaju v turističnih brošurah še bolj uspešno vzbujamo pozornost in zanimanje. V primeru Divje je- zero bi tako lahko v prevodu poleg slovenskega imena v oklepaju zapisali še Wild Lake in na ta način omogočili turistu, da bi ime tudi pomensko razumel. Imena zgradb in ustanov/podjetij smo umestili med zemljepisna imena. Ime­ na zgradb v SP 2001 niso jasno kategorizirana, saj obstajata kategoriji lastnih imen poslopja in drugi samostojni objekti ter arhitekturne stvaritve, ki sta prekrivni, a pravopis prvo kategorijo umešča med zemljepisna imena, drugo pa med stvarna. Čeprav uporabniki zaradi prekrivnosti navadno ne moremo ločevati med kategori­ jama, to ne vpliva na zapis teh lastnih imen (Dobrovoljc– Jakop 2012). Za imena zgradb in ustanov/podjetij pogosto velja, da imajo že uveljavljene uradne prevo­ dne ustreznice v tujih jezikih (Särkkä 2007), predvsem v angleščini. Zato je po­ membno, da pri prevajanju v različnih virih preverimo obstoj tovrstnih prevodnih 9 Pojasnjevalni dodatek river/waterfall se zapiše z malo začetnico, toda kadar je reka/slap del izvirnega slovenskega imena in ne samo pojasnjevalni dodatek, se v angleščini River/Waterfall zapiše z veliko začetnico. To velja tudi za druga lastna imena, ne samo za imena voda (npr. Stritarjeva ulica – Stritar Street). 125Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ustreznic in jih, če obstajajo, tudi upoštevamo. Analiza je pokazala, da se imena zgradb in ustanov v angleščino običajno prevajajo, imena podjetij, tj. restavracij, barov, trgovin ipd., pa ne. V analiziranih brošurah so bila imena galerij, muze­ jev, gledališč, knjižnic, kulturnih centrov, šol, cerkva in drugih zgradb prevedena (Galerija Jakopič – the Jakopič Gallery, Narodni muzej – the National Museum, Gospodarsko razstavišče – the Ljubljana Exhibition and Convention Centre, Gi- mnazija Jožeta Plečnika – Jože Plečnik High School, Plečnikova hiša – Plečnik House, Ljubljanski grad – Ljubljana Castle, Cerkev sv. Jakoba – the Church of St. James, St. James’ Church). Izjema so bila imena, npr. gledališče Glej (Glej Theatre) in Kresija (the Kresija building), ki so bila prevedena ali prilagojena samo delno, saj že po naravi niso najbolj primerna za prevajanje, zato so ohranila izvirno obliko, preveden pa je bil le občni del. Posebej zanimiv je bil prevod imena Peglezen: ohranjeno je bilo slovensko ime, zelo pogosto pa je bil v narekovajih dodan prevod the Iron. Sámo ime stavbe je namreč tesno povezano z njenim vi­ dezom, česar pa turist samo s slovenskim izvirnim imenom ne bi mogel razbrati. Nekatera imena so kljub siceršnji prevedljivosti ohranila svojo izvirno obliko, zato je bil za zagotovitev razumevanja funkcije zgradbe navadno uporabljen pojasnje­ valni dodatek (Ljubljanska banka – the Ljubljanska banka office building). Če ohranimo slovensko ime, je treba pred ime postaviti določni člen (the Kresija), enako velja v primeru pojasnjevalnega dodatka (the Kresija building). Angleška imena zgradb namreč spadajo v kategorijo edinstvenosti (Klinar 1994) in angleška slovnica zanje zahteva rabo določnega člena z izjemo:  imen zgradb, kjer je prva beseda imena osebno ime v rodilniku (Plečnik’s pyramid),  imen tovarn in trgovin (Mercator, Maximarket),  avtobusnih in železniških postaj (Ljubljana Bus Station, Ljubljana Railway Station),  gradov (Ljubljana Castle),  gimnazij (Jože Plečnik High School) in  letališč (Ljubljana Jože Pučnik Airport) (Greenbaum – Quirk 2009). Pravila rabe določnega člena so bila v analiziranih brošurah pri primerih zgradb in ustanov/podjetij upoštevana. Zgoraj smo navedli primer Glej Theatre, ki je bil v brošuri zapisan brez določnega člena. Ker se je ime pojavilo v funkciji na­ slova, ne gre za slovnično napako. Ko se lastno ime pojavi kot točka na seznamu, kot napis pod sliko ali kot naslov, je opustitev sicer obveznega določnega člena dovoljena (Klinar 1994). Zaradi večje praktične prevajalske uporabnosti smo v kategoriji zemljepisnih imen obravnavali tudi imena zvez, zavodov, tovarn, združenj, društev itd., ki jih pravopis sicer umešča med stvarna imena. Imena so bila prevedena (Ministrstvo za zunanje zadeve RS – the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slove- nia), če pa je bila slovenska oblika ohranjena, je bil dodan tudi angleški prevod 126 Tjaša Benedičič  Lastna imena v turističnih brošurah o LjubLjani in njihovi prevodi ... 3.3 (Glasbena matica – the Glasbena matica (Music Society)), saj brez njega turist ne bi mogel razumeti, kaj to lastno ime označuje. Pri prevajanju imen družb moramo biti pozorni na morebitne že uveljavljene ustreznice (Komunistična partija Slove- nije – the Communist Party of Slovenia) in ne odstopati od njih. Stanko Klinar predlaga, da v prevodih vodnikov in turističnih prospektov uporab­ ljamo čim več slovenskih imen, saj so samo ta skladna z imeni na zemljevidih. Svetuje, da angleške prevode navedemo samo v oklepaju ali pa ob slovenskem iz­ virnem imenu zapišemo le angleški pojasnjevalni dodatek (Klinar 1994). Newmark je povsem proti prevajanju imen podjetij, organizacij, šol, univerz, bolnišnic ipd., saj jih na destinaciji bralec ciljnega besedila lahko najde le, če bo njihovo ime za­ pisano v izvirni obliki (Newmark 1988). Rezultati analize pa so pokazali, da je v turističnih brošurah ta imena priporočljivo prevajati, saj se tako turistom omogoči vsebinsko razumevanje imen in se besedila približa bralcem. Na mestih, kjer je zaradi orientacije to potrebno, se v prevod lahko doda tudi izvirno slovensko ime. Stvarna imena Stvarna imena zaznamujejo imena stvaritev, organizacij, podjetij, znamk itd. Tako kot ostala lastna imena jih zapisujemo z veliko začetnico, v primeru večbesednih stvarnih imen pa neprvo besedo zapišemo z veliko le, če je že sama po sebi lastno ime (SP 2001). Znana umetnostna dela imajo že uveljavljene prevode, manj znana pa samo transkribiramo oz. jih prečrkujemo, da so v skladu z zapisom in izgovarjavo cilj­ nega jezika (Newmark 1988). Najprej moramo torej preveriti, ali je bilo delo v ciljni jezik že prevedeno oz. ali ima ime stvaritve že ustaljeno prevodno ustreznico v ciljnem jeziku (Särkkä 2007). Če gre za imena slik, knjig, umetnostnih in še po­ sebej neumetnostnih del, ki še nimajo splošno uveljavljenih prevodov, je smiselno ohraniti izvirno ime in dodati prevod, npr. v oklepaju, saj bo naslovnik le tako lah­ ko razumel vsebino dela in poiskal dodatne informacije o njem, če bo želel (Zdrav- ljica – A Toast (Zdravljica)) (Newmark 1988). V analiziranih brošurah se tega Newmarkovega priporočila niso vedno držali in stvarno ime večkrat samo prevedli ter v besedilu prevoda opustili izvirno slovensko ime. Ohranitev slovenske oblike pri neumetnostnih delih ni bila smiselna, saj za neumetnostna dela velja, da naslov dobro opisuje vsebino (Newmark 1988), zato je prevod naslova takega dela za turistovo razumevanje vsebine ključnega pomena (Strategija gastronomije v regiji Osrednja Slovenija – the Gastronomic Strategy of Central Slovenia). Prevedena so bila tudi imena razstav in zbirk ter imena festivalov in prireditev. Ugotovili smo, da v tovrstnih primerih samo zaradi orientacije ni smiselno ohranjati izvirnega slovenskega imena, saj so ta tesno povezana s turizmom in se na sami destinaciji pogosto pojavljajo z angleško prevodno ustreznico. Ime razstave, zbirke ali prire­ ditve jasno nakazuje na njeno vsebino, zato citatni prenos ne bi bil primeren, saj turist ne bi razumel, za kakšno razstavo ali festival gre in bi se posledično manj verjetno odločil za ogled oz. obisk, cilj brošur pa je ravno v vzbujanju zanimanja 127Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 4 za ogled znamenitosti, zbirk, razstav, prireditev itd. med turisti. Če se odločimo za ohranitev slovenskega imena, se je smiselno odločiti še za pojasnjevalni dodatek, kadar iz konteksta ni razvidno, za kakšno prireditev, zbirko ali razstavo gre, in pri tem ne smemo pozabiti na določni člen (Druga godba – the Druga godba festival). Med stvarna imena spadajo tudi imena blagovnih znamk, ki so navadno zaščitena in jih ne smemo prevajati, lahko pa v sobesedilo vključimo pojasnjevalni dodatek, da naslovnik lažje razume, kaj znamka označuje. sklep Brošure so del turistične izkušnje in vplivajo na zadovoljstvo turistov z destinaci­ jo, zato se je pri oblikovanju turističnih brošur treba zavedati pomembnosti kako­ vostnih prevodov. Iz osmih brošur Turizma Ljubljana smo oblikovali specializi­ rani vzporedni korpus in na podlagi kontrastivne analize 3237 primerov prevodov lastnih imen oblikovali smernice za prevajanje lastnih imen v turističnih brošurah. Enotne strategije prevajanja lastnih imen ni, saj se za posamezne prevodne ustreznice odločamo glede na situacijo, kontekst, zahteve in potrebe bralcev cilj­ nega besedila in naročnika prevoda. Srečali smo se z različnimi stopnjami preva­ janja oz. načini vključevanja slovenskih lastnih imen v angleška besedila. Na eni strani so bila imena, ki so bila v angleščino popolnoma prevedena, na drugi strani pa imena, ki so ohranila slovensko obliko in so bila v angleška besedila samo citatno prenesena. Popolni prevod je značilen za imena mostov in spomenikov, razstav, zbirk in prireditev, citatnost pa je uporabljena predvsem pri osebnih ime­ nih, imenih blagovnih znamk ter pri imenih ulic, ki so v funkciji podajanja naslo­ vov stavb. Med tema dvema skrajnima stopnjama vključevanja slovenskih lastnih imen v angleška besedila pa smo se srečali še s številnimi drugimi delnimi prevodi ter prevodi s pojasnili in priredbami. Na podlagi analize lahko oblikujemo tri pra­ vila. Prvo se nanaša na dejstvo, da imajo določena lastna imena že uveljavljene ustreznice v različnih jezikih, ki jih je v prevodih brošur nujno upoštevati in si ne izmišljati novih. Drugo je povezano z lastnimi imeni, ki niso slovenskega izvora in so že v slovenskem besedilu prevedena iz izvornega jezika, zato slovenski zapis ne sme vplivati na zapis v angleškem besedilu. Tovrstna imena ne spadajo v kulturo izhodiščnega jezika – v našem primeru je to slovenščina –, zato jih prevajamo oz. citatno prenašamo iz jezika, iz katerega izhajajo, in ne iz jezika, iz katerega preva­ jamo. Tretje pravilo pa se nanaša na zahtevo po enotnosti prevodov. Analizirane brošure sicer niso imele poenotenih prevajalskih strategij in prevodnih rešitev za lastna imena, vendar bi bilo v prihodnje to smiselno storiti in imena dosledno pre­ vajati v vseh brošurah, ki jih izdaja javni zavod Turizem Ljubljana. Pogosti so bili delni prevodi, ko je bil občni del imena preveden, drugi del pa je ostal v (osnovni ali izpeljani) slovenski obliki. Podobno se je v prevodu ob imenih, ki so bila ohranjena v citatni obliki, včasih pojavil pojasnjevalni dodatek (the Kresija building). Taki prevodi turistom omogočajo razumevanje lastnega 128 Tjaša Benedičič  Lastna imena v turističnih brošurah o LjubLjani in njihovi prevodi ... imena, hkrati pa se z ohranitvijo slovenskega imena zagotovi istovetnost z zapi­ si na usmerjevalnih tablah, zemljevidih in v spletnih mobilnih aplikacijah, ki jih danes turisti pogosto uporabljajo za orientacijo. Pojasnjevalni dodatki kažejo na prirejanje prevodov za turiste, ki je včasih potrebno zaradi vrzeli v poznavanju kulture, zgodovine ali geografije destinacije. S prevodnimi rešitvami pomembno prispevamo k doseganju želenega namena brošur, tj. vzbujanju zanimanja med turisti in k pritegnitvi k obisku znamenitosti, muzejev ter razstav na destinaciji. Tako oblikujemo za turiste zanimiva besedila ter jim omogočimo orientacijo na eni strani in razumevanje vsebin na drugi. Ker so danes za turiste čedalje pomembnejše tudi spletne vsebine in mobilne aplikacije, ugotovitve tega članka ne veljajo samo za tiskane brošure, ampak tudi za spletna turistična besedila. Tudi prevedene vsebine tovrstnih aplikacij morajo biti ustrezno in skrbno pripravljene, da bi zagotavljale razumevanje in uspešno orientacijo. Brošure, letaki, vodniki, spletni članki in oglasi ter druga turistična besedila so del celovite turistične izkušnje in lahko vplivajo na zadovoljstvo turi­ stov z destinacijo, zato se je pri njihovem oblikovanju treba zavedati tudi pomena kakovostnih prevodov. viRi in liteRatuRa Agorni 2012a = Mirella Agorni, Tourism communication: the translator’s responsibility in the trans‑ lation of cultural difference, Pasos – Revista de Turismo y Patrimonio Cultural 10 (2012), št. 4, 5–11. Agorni 2012b = Mirella Agorni, Questions of Mediation in the Translation of Tourist Texts, Altre Modernità – Otras Modernidades – Autres Modernité – Other Modernities, Numero speciale – Confini mobili: lingua e cultura nel discorso del turismo, 1–11 〈http://riviste.unimi.it/index. php/AMonline/article/view/1963, dostop 14. 6. 2015〉. Baker 2010 = Paul Baker, Corpus Methods in Linguistics, v: Research Methods in Linguistics, ur. Lia Litosseliti, London – New York: Continuum International Publishing Group, 2010, 93–113. Dann 1996 = Graham Dann, The language of tourism: a sociolinguistic perspective, Wallingford: CAB International, 1996. Dobrovoljc – Jakop 2011 = Helena Dobrovoljc – Nataša Jakop, Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Durán Muñoz 2011 = Isabel Durán Muñoz, Tourist translation as a mediation tool: misunderstandin­ gs and difficulties, Cadernos de Tradução 27 (2011), št. 1, 29–47. Durán Muñoz 2012 = Isabel Durán Muñoz, Analysing common mistakes in translation of tourist texts (Spanish, English and German), Onomázein 26 (2012), št. 2, 335–349. Greenbaum – Quirk 2009 = Sidney Greenbaum – Randolph Quirk, A Student’s Grammar of the English Language, Harlow: Longman, 2009. Hassan 2014 = Hanita Hassan, The Representation of Malaysian Cultures in Tourism Brochures, Procedia – Social and Behavioral Sciences 2014, št. 118, 140–151. Johansson 2008 = Stig Johansson, Contrastive analysis and learner language: a corpus based approach, Oslo: University of Oslo, 2008. Kelly 1997 = Dorothy Kelly, The translation of texts from the tourist sector: textual conventions, cultural distance and other constrains, Trans 1997, št. 2, 33–42. Klinar 1994 = Stanko Klinar, Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih, Radovljica: Di­ dakta, 1994. 129Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Logar 2007 = Nataša Logar, Spričevalo stroke: njen slovar, v: Zbornik 11. slovenske konference o odnosih z javnostmi, ur. Natalija Postružnik – Nada Serajnik Sraka – Matej Kušar, Ljubljana: Slovensko društvo za odnose z javnostmi, 2007, 38–45. Merkaj 2013 = Ledina Merkaj, Tourist communication: a specialized discourse with difficulties in translation, European Scientific Journal 2013, št. 2, 321–325. Mikolič 2007 = Vesna Mikolič, Tipologija turističnih besedil s poudarkom na turističnooglaševalskih besedilih, Jezik in slovstvo 52 (2007), št. 3–4, 107–116. Newmark 1986 = Peter Newmark, Approaches to Translation, Oxford: Pergamon Press, 1986. Newmark 1988 = Peter Newmark, A Textbook of Translation, New York: Prentice Hall, 1988. Nord 2006 = Christiane Nord, Loyalty and Fidelity in Specialized Translation, CONFLUÊNCIAS – Revista de Tradução Científica e Técnica 2006, št. 4, 29–41. Sanning 2010 = He Sanning, Lost and Found in Translating Tourist Texts: Domesticating, Foreignis­ ing or Neutralizing Approach, The Journal of Specialized Translation 2010, št. 13, 124–137. Särkkä 2007 = Heikki Särkkä, Translation of Proper Names in Non‑fiction Texts, Translation Jour- nal 11 (2007), št. 1 〈http://www.bokorlang.com/journal/39proper.htm, dostop 15. 6. 2015〉. Snell-Hornby 1999 = Mary Snell‑Hornby, The “Ultimate Confort”: Word, Text and the Translation of Tourist Brochures, v: Word, Text, Translation: Liber Amicorum for Peter Newmark, ur. Gu­ nilla Anderman – Margaret Rogers, Clevedon: Multilingual Matters, 1990, 95–103. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU – Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. summaRy Proper Names in Ljubljana Tourist Brochures and Their Translations into English Two main objectives of tourist brochures are to offer information about a destination and to try to convince tourists to visit. Only quality translations can provide effective communication and achieve this goal. This article sheds light on the translation of proper names in Ljubljana tourist brochures. In order to determine the strategies for translating proper names from Slovenian into English, a contrastive analysis was conducted based on 3,237 examples from a corpus compiled from eight tourist brochures published by the public institute Ljubljana Tourism. Various translation strategies were identified: from complete translations (names of bridges, monuments, exhibitions, collections, and festi­ vals) to preserved Slovenian forms (names of streets when assigning addresses, and for personal and trademark names). The most widespread were partial translations, in which only the common­noun head of the noun phrase was translated (Stritarjeva ulica – Stritar Street, Stritarjeva Street) or appended in translation in order to simplify understanding (Stritarjeva ulica – the Stritarjeva ulica street). Translations like these, on the one hand, allow tourists to understand the name, and, on the other hand, ensure identification of the proper name with the labels on signposts and maps. Additional explanations are a result of text modifications that are sometimes necessary due to tourists’ unfamiliarity with the geography, history, and culture of the destination. 131Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 1 meTka FUrlan o govejem lastnem imenu Hrdagata in kletviCi (h)ardigata Cobiss: 1.01 V prispevku se nastanek narečnega govejega lastnega imena Hrdagata razlaga iz kletvice kot bavarskoavstrijske izposojenke v slovenščini. Ključne besede: goveja lastna imena, kletvice, medmeti, izposojenke, etimologija, slo­ venščina, bavarska avstrijščina The Cow Name Hrdagata and the Curse Word (h)ardigata This article explains the dialect cow name Hrdagata as deriving from a curse word that was borrowed into Slovenian from Bavarian Austrian. Keywords: names of cows, curse words, interjections, borrowings, etymology, Slove­ nian, Bavarian Austrian kRava Hrdagata Med lastnimi imeni krav, zbranimi za Slovenski lingvistični atlas (SLA), izsto­ pa hapaks legomenon χrdaγata,1 ki ga je Tine Logar v letu 1957 zabeležil v baškem govoru kraja Nemški Rut – ta se danes imenuje le Rut (= T158).2 Vpra­ šalnica za SLA vsebuje namreč tudi vprašanje Imena krav (po barvi), Logar pa je za potrebe tega vprašanja ob omenjenem lastnem imenu krave v istem kraju zabeležil še blka, ruṣka, pȉṣana, cȉka, pȋrχa, nȃγca, brẓa, kṣarca, jȃγada, rnda (s pripisom, da gre za temnordečo kravo) in mȕla (s pripisom, da gre za kravo brez rog). Ob njih je Logar − čeprav vprašalnica SLA takega vprašanja ne vsebuje − zapisal tudi lastna imena juncev Štȇfan, rut, cìk, pȋrχ, pȉṣan, ki kaže­ jo, da so bili vsaj v času popisovanja v govoru cȉka, pȉṣana in pȋrχa feminativi iz cìk, pȉṣan in pȋrχ. Skoraj 20 let pozneje je isti govor za narečjeslovno diplomsko nalogo pod Logarjevim mentorstvom raziskovala študentka Zorka Kos in za isto vprašanje leta 1976 dobila naslednje gradivo: ˈliṣka, ˈṣika, ˈika, ṣˈpẹ:gla,3 ˈpirxa. Razvidno 1 Ponazoritev zapisa sledi Logarju, ki velike začetnice pri lastnih imenih goveda razen izjem, prim. spodaj Štȇfan, ni uporabljal. 2 Baški govor se uvršča v tolminsko narečje rovtarske narečne skupine. 3 Gre za kravo, ki je bila tako lastnoimensko poimenovana najbrž zaradi bele lise na glavi, prim. kor. rož. špíhvara ‘koza z belo liso na glavi’ (Šašel 1957: 122) < *špglara in v 17. st. špeg- lasti konj ‘konj jabolčno sive barve’ (Kastelec-Vorenc). O tem pomenskem odtenku nemških izposojenk iz samostalnika Spiegel, ki se je že v nemškem govornem okolju uporabljal tudi za ⏷ 132 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata je, da je število njenih pridobljenih lastnih imen krav v primerjavi z Logarjevim precej nižje in da sta bili ponovno zabeleženi le dve (tj. cȉka : ˈika, pȋrχa : ˈpirxa), pojavila pa so se tri nova (tj. ˈliṣka, ˈṣika in ṣˈpẹ:gla). Med ponovno neevidentira­ nimi pa je ob blka, ruṣka, pȉṣana, nȃγca, brẓa, kṣarca, jȃγada, rnda in mȕla ostalo tudi lastno ime χrdaγata. Čeprav je mreža narečnih točk za SLA gosta, saj jih danes vsebuje kar 417 (SLA 2.2: 43), lastno ime krave χrdaγata razen v Rutu ni bilo zabeleženo nikjer drugje, ne prinaša ga noben drugi slovenski sodobni ali historični leksikalni vir. Čeprav gre očitno za slovenski lastnoimenski hapaks legomenon, bi se v verodo­ stojnost obstoja tega lastnega imena krave težko podvomilo, saj je malo verjetno, da bi bil Logarjev podatek nezanesljiv. V prid obstoja govori tudi tu predstavljena razlaga nastanka tega lastnega imena. lastno ime Hrdagata pRvotno ni bilo poimenovanje po baRvi goveda Dobljeni odgovori v SLA naj bi, upoštevajoč vprašanje, kravo označevali po barvi, a je že Logar s pripisom »brez rog« pokazal, da to za mȕla vsaj v etimološkem smislu ne drži, ker vsebuje pridevnik múl ‘brez rogov’ (Pleteršnik; Bezlaj ESSJ: II, 205). Ker imamo opraviti z lastnimi imeni, pri katerih je še v višjem deležu kot pri občnih povezanost s prvotnim pomenom, determiniranim z etimološkim nastankom, pretrgana in se kot lastna imena brez pomena (npr. reka Mislinja) ob takih, kjer je pomen še ohranjen oz. sinhrono prepoznaven (npr. reka Reka, krava Sivka), lahko sekundarno povezujejo tudi z lastnostjo denotata, ki z etimološkim nastankom lastnega imena nima nobene zveze, je možno, da se je lastno ime mȕla v govoru Ruta dajalo le kravam posebne barve/obarvanosti ipd., a tega danes žal ni več mogoče preveriti. Naj možnost pojava, da se poimenovanje začne povezovati z značilnostjo denotata, ki z etimološkim nastankom poimenovanja ni v nobeni povezavi, ponazorim z istriotskim primerom iz kraja Galižana, kjer se lastno ime gaˈjardo daje moškemu govedu belkaste barve (Filipi – Buršić Giudici 1998: 490, op. *), v etimološkem smislu pa beseda označuje močno, krepko govedo, saj je beseda ista, kot je it. pridevnik gagliardo ‘močen, krepek’. Možno je torej, da se je lastno ime χrdaγata v govoru dejansko dajalo kravi posebne barve/obarvanosti, ki pa z etimologijo govejega lastnega imena nima no­ bene zveze. Edina možna povezava χrdaγata s slovensko občnoimensko leksiko je namreč ta, da se poveže z danes redko uporabljanim medmetom ȁrdigȃta, ki služi za izražanje podkrepitve trditve, npr. ardigata, pijača bi se prilegla!; ardiga- ta, ali ni srčkana! (SSKJ) z variantami ardegata (Kartoteka SSKJ), hàrdigáta in ordigáta (Besedišče 1987). označevanje svetlečih oziroma svetlikajočih oziroma belih lis pri živalih in tudi živali samih, kot kaže n. lastno ime konja Spiegel, Furlan v Bezlaj ESSJ: IV, 97 s.v. špglar in špglavec. ⏵ 2 133Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 slovenski medmet = kletviCa (h)ardigata Čeprav je medmet ȁrdigȃta v SSKJ označen kot narečen, nobena od navedenih variant ni bila neposredno zabeležena v narečju, ampak sta varianto ardigata zapisala pisatelj Ferdo Kozak (1894−1957), rojen v Ljubljani, in klasični filolog ter prevajalec Anton Sovre (1885−1963), rojen v Šavni Peči (v občini Hrastnik), sama pa se je spomnim iz otroštva. Silno redko jo je, ko je bila izjemno jezna, kot edino kletvico uporabljala moja pokojna mama, rojena v Ljubljani. Vari­ anto ardegata poznamo iz Samorastnikov (1940) Lovra Kuharja (1893−1950; psevdonim Prežihov Voranc), rojenega v Podgori pri Ravnah na Koroškem, so­ delavka Tjaša Jakop pa mi je sporočila, da jo je uporabljala njena babica Milka Senica, rojena leta 1923 v Šentvidu pri Grobelnem, tudi v zvezi ˈa:rdeˈga:ta, ˈpi:ška zˈła:ta! Varianta hardigata je bila del besednega zaklada pisatelja Smilja­ na Samca (1912−1995), rojenega v Trstu, saj je zapisal: Hardigata – sakramiš! S tabo je res velik križ (Kartoteka SSKJ), sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja pa jo najdemo tudi v humorističnem časopisu Pavliha: »Hardigata, kakšne de- bele svinje imate na Pobrežju!« sem pohvalil tamkajšnje svinjerejce, oni so se mi pa smejali (Kartoteka SSKJ). Varianto ordigata je uporabljal pisatelj Matevž Hace (1910−1979), rojen v Podcerkvi v občini Loški potok, prim. Lepše je, da naša dva pri vojakih lenarita, kakor pa da bi se kje po nepotrebnem vojskovala, ordigata (Kartoteka SSKJ). Nobene od navedenih variant ni najti v slovenskih sodobnih in starejših na­ rečnih virih, je pa iz rojstnih krajev njenih zapisovalcev − ob predpostavki, da so besedo slišali v domačem rojstnem okolju − mogoče sklepati, da je bil medmet oz. kletvica znan na širšem območju slovenskega prostora. To se lahko uteme­ ljuje tudi s pogovornimi in tudi narečnimi4 medmeti ȁrdȗn, hȁrdȗn in ȁrdȗš,5 ki prav tako izražajo (močno) podkrepitev trditve (SSKJ) in so s skupnim vzglas­ jem (h)ard- lahko le križanci med sinonimnimi medmeti/kletvicami (h)ardigata in mejduš/mejdun:6 (h)ardigata  mejduš →7 (h)arduš (h)ardigata  mejdun → (h)ardun 4 Prim. npr. Weiss 1998: 75, 255. 5 Tudi gorenjski ȁrdȋčina (SSKJ). Gl. v nadaljevanju besedila. 6 Izhodišče te kletvice (besednovrstno medmet) je besedna zveza *pri moei duši > (po kontrakciji) sln. *pri měji duši > (po redukciji) prmejduš (Ramovš 1952: 93; Furlan 1997: 171, op. 6) → evfemizirano *prmej-dunaj > *prmejduni > prmejdun. Obe kletvici prmejduš in prmejdun sta bili skrajšani v mejduš in mejdun, prva tudi v duš, pa tudi s sodobnim svojilnim zaimkom posodobljeni v prmojduš in prmojdun. 7 Simbol → (tudi ←) ponazarja katero koli (formalno ali pomensko) nesistemsko jezikovno spre- membo, tudi na medjezikovni prehod = izposojo. 3 134 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata medmet = kletviCa je bil izposojen iz avstRijske bavaRske nemščine, izviRa pa iz madžaRščine Kletvica ardigata z variantami ardegata, hardigata in ordigata je bila izposojena iz bavarskoavstrijskih medmetov, ki kot vzkliki služijo za izražanje začudenja in nastopajo tudi v vlogi šibkejših kletvic. Poleg bav. avstr. ardegátta in hardigátta, ki ju kot predlogi izposoje za sln. ardigata po WBÖ: I, 321 navaja Reichmayr 2003: 186, se v WBÖ l.c. omenjajo tudi sinonimne variante ardagatta, hartegatte, hardigatti, hardegāta,8 v Schatz 1955: 290 pa tirolsko herdigati. Kot herdegatta! je bila kletvica znana tudi v du­ najski nemščini (Schuster 1985: 77). Kletvica se je na bavarsko območje razširila iz madžarščine, se ugotavlja v WBÖ l.c. in navaja madžarsko predlogo ördögadta (z ördög ‘hudič’), ki kot pretekli deležnik glagola ad- ‘dati’ pomeni ‘verteufelt, verdammt’ oz. dobesedno ‘od hudiča dan’.9 Zaradi fonetičnega razhajanja med madž. ördögadta in bav. avstr. arde- gátta, hardigátta itd. se v WBÖ l.c. sklepa, da je bila v bavarski avstrijščini kletvica madžarskega izvora delno formalno preoblikovana pod vplivom nem­ škega vzklika Herrgott! ‘O moj bog!’ (WBÖ l.c.). Ta vpliv je viden v varian­ tnem vzglasju a- : ha- in variantah hårdigotti, hęrdigoti z -got(t)i, ki nakazujejo, da je bila madžarska kletvica v bavarsko narečje najverjetneje izposojena pred madžarsko labializacijo e > ö, ki se na zahodni meji madžarskega jezikovnega prostora še v 16. stoletju ni popolnoma zaključila, in da se je replika madžarske kletvice v bavarski avstrijščini glasila *erdegatta.10 Možnost mlajše bavarsko­ avstrijske replike *ördögatta, ki naj bi bila delabializirana interno bavarsko­ avstrijsko, bi bilo treba izključiti, ker se je bavarska delabializacija zgodila pre­ cej prej, že v 13. stoletju (Kranzmayer 1956: 39). Postavlja se vprašanje nastanka bav. avstr. a- iz prvotnega *e-. Možno je, da je bilo prvotno avstrijsko zaporedje *erdeg- in pod vplivom Herrgott! nas­ talo *herdeg- še nadalje pod vplivom vzklika Herrgott!. V tirolskih govorih se prvotni -e- v njej kaže kot tak v hergot, kot diftong ea [eǝ] v heargot pa tudi kot a v hargot (Schatz 1955: 290).11 Lahko pa sta se zaporedji *erdeg- in *herdeg- 8 Poleg teh pa še varianti hattigatta in hattįgattį (WBÖ l.c.), ki sta z medglasnim -tt- namesto pričakovanega, z nastankom besede determiniranega prvotnega zaporedja r + dental sekundarni in za razumevanje slovenskega gradiva z zaporedjem -rd- nerelevantni. 9 Za pomoč pri morfološki analizi madž. ördögadta se zahvaljujem lektorici madžarskega jezika v Ljubljani, ge. Évi Schwetter. 10 Za pojasnilo o prvotni madžarski fonetični podobi deležnika in kronologiji madžarske labializa- cije se zahvaljujem dr. Elődu Dudásu. Neposredno iz madžarske predloge pred labializacijo e > ö je bila kletvica lahko izposojena v hrv. kajk. erdegata, ki služi za izražanje nerazpoloženja, jeze, neprijetnega presenečenja in je bila zapisana že ob koncu 18. stoletja, enkrat pa jo je upo- rabil Miroslav Krleža v Baladah Petrice Kerempuha (1936), in sicer v Keglovichiana: tratarata, erdegata, / nebe je za Grofa, a je ne za tata! (RHKKJ: I, 540sl.; Tjaša Jakop, ustno). 11 Prim. enako razmerje vokalizma v tirol. n. hart : heart ob nvn. Herde ‘čreda’ (Schatz 1955: 291). 4 135Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 priključili avtohtonemu preglašenemu besedju tipa gärtner, ki je ob sebi imel tudi nepreglašeno varianto tipa gartner in se je po bavarski labializaciji glasila grtner (Striedter‑Temps 1963: 3): *(h)erdegatta → *(h)ardegatta : *(h)rde- gatta. V drugem zlogu bavarske kletvice se pojavljajo kar trije samoglasniki – e, i in a. Ni jasno, ali so posledica redukcije v nenaglašenem zlogu, ki v predstavitvi vokalizma v Kranzmayerjevi monografiji iz leta 1956 niso izpostavljene, ali pa je morda bav. avstr. zamenjava tipa ä [e] → a delno zajela tudi drugi zlog, kar je lahko dalo ardagatta, delno pa ne, prim. hardegāta. Bavarskoavstrijski hipokoristik hardegg ‘preklet’ in slovensko ardečina, ardičina V WBÖ l.c. omenjeno bav. avstr. hardegg s pomenom ‘preklet’, ki je bilo znano tudi dunajski nemščini (Schuster 1985: 76), je bolj verjetno nastalo po skraj­ šanju bavarske kletvice, kot pa da bi potrjevalo dvočlensko izposojo iz madž. *erdeg ‘hudič’ in *erdegatta ‘od hudiča dan’. Zato je možno, da se je izglasje v hardegg naslonilo na bavarske pridevnike na -ic (nvn. knjiž. -ig), kar je prek *hardigg povzročilo nastanek variant tipa hardigátta. Zanimivo je, da tudi bav. avstr. pred logo hardegg ‘preklet’12 z varianto *hardigg slovenščina posredno potrjuje. Ob ardigata in arduš/ardun se pri piscih, ki izvirajo iz gorenjskega obmo­ čja,13 pojavljata sinonimna medmeta ȁrdičȋna (SSKJ) in ardečina (Kartoteka SSKJ), ki kažeta na domačo izpeljavo s pripono -ina v večalno‑slabšalni funkciji (tipa deklina) iz *ardik in *ardek, kar ne more biti nič drugega kot slovenska replika bav. avstr. izpričanega hardegg in iz bav. avstr. hardigátta predpostavlje­ nega *hardigg. Ker se nemške izposojenke iz predlog vzglasnim h- v slovenščini pogosto odražajo z variantnim vzglasjem hadra/adra, hica/ica, huta/uta (Striedter­Temps 1963: 58), je za slovenske medmete treba predpostaviti bavarskoavstrijske fone­ tične predloge, ki so bile delno evidentirane, delno pa ne. Medtem ko je predlogo za sln. hardigata/ardigata mogoče prepoznati v bav. avstr. hardigátta, za sln. ar- degata pa bav. avstr. hardegāta, je za sln. ordigata treba predpostaviti bav. avstr. labializirano predlogo *hrdigata iz hardigátta. 12 Ta bav. avstr. hardegg je bil verjetno predloga za v dunajski avstrijščini pogosto uporabljan vzklik za izražanje jeze hardex (Wehle 1980: 160sl.; Schuster 1985: 76), ki se je v izglasju pre- oblikoval pod vplivom sinonimnega vzklika fix kot hipokoristika iz medmeta = kletvice Kruzifix (Wehle 1980: 124): hardegg → hardex. S križanjem nastalo kletvico so kot härdeks poznali kočevarski Nemci, ob njej pa tudi härdigata (Tschinkel 1973: I, 298). 13 Iz Kartoteke SSKJ je razvidno, da je varianto ardičina uporabljal pisatelj Fran Saleški Finžgar (1871−1962), rojen v Doslovčah, prim.: ardičina! je zaklel Jaka tako na glas, da se je Francelj spotaknil, varianto ardečina pa prevajalec Janko Moder (1914−2006), rojen v Dolu pri Ljublja- ni, prim.: Viš ga, še eden. Ardečina! 4.1 136 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata baško χrdaγata ← *χardaγata Lastno ime χrdaγata je z izglasjem -aγata sicer fonetično prekrivno z izglas­ jem bav. avstr. ardagatta, ima pa v vzglasju soglasnik χ-, ki kaže na obstoj bav. avstr. variante *hardagata. Od vseh slovenskih medmetov/kletvic pa se lastno ime krave razlikuje tudi v tem, da v prvem zlogu nima pričakovanega zaporedja -ar-, ampak -r-. Ker se replike mlajših, novonemških (narečnih ali knjižnih) zaporedij -arC- v slovenščini odražajo s polnim ajevskim samoglasnikom kot -arC- (npr. gartnar ← bav. avstr. gartner ‘vrtnar’, gartl ← bav. avstr. gart.l ‘vrt’; gartroža ← bav. avstr. Gartenrose ‘vrtnica’), je verjetno, da je redukcija -ard- → -rd- v χrdaγata namesto pričakovanega *χardaγata posledica inter­ noslovenskega razvojnega dejavnika. V baškem govoru Ruta imajo enako zaporedje r kot χrdaγata tudi crna b/vȉna14 ‘črno vino’, ta ṣtrta lta ‘četrto leto’, ṣrna ‘srna’, ṣrṣan ‘sršen’. Ta r je tako kot v drugih primerih z ȁr odraz zlogotvornega , npr. smȁrt ‘smrt’, wȁrχ ‘vrh’, γȁrla ‘grlo’, ctȁrtk ‘četrtek’, pȁrṣt ‘prst’. Fonemsko zaporedje ǝr se kot odraz zlogotvornega  pojavlja tudi v nenaglašenih pozicijah, npr. tǝrpt ‘trpeti’, mǝrlȉć ‘mrlič’. Redukcije tipa -arC- → -ǝrC- v govoru niso znane, ampak je Logar zabeležil le redukcijo -ri/uC- → -ǝrC- npr. v pǝrjȃtu ‘prijatelj’, lȁdǝrk ‘radič’ ← sln. *ladrik ← furl. ladrìc ‘radič’, prṣu ‘prišel’, dǝrẓȉna ‘družina’. Ta pri reševanju vprašanja, zakaj ima lastno ime χrdaγata zaporedje -r- in ne -ar-, ne pride v poštev. Ker v baškem govoru redukcija -arC- → -ǝrC- v χrdaγata očitno ni bila fonetično spodbujena, je možno, da je posledica leksikalnega vpliva, torej ljudske etimologije. V slovenskem sistemu nastanka lastnega imena χrdaγata ni mogoče razložiti drugače, kot da se poveže z medmeti tipa (h)ardigata. Prav to pa nakazuje, da je bilo lastno ime prvotno negativno konotirano in da je prvotno verjetno služilo kot vzdevek kravam, ki jim gospodar verjetno zaradi nesprejemljivega obnašanja, ki je povzročalo jezo, ni bil naklonjen. Že medmet *χardaγata je bil izolirana izpo­ sojenka brez svoje besedne družine, ki bi zagotavljala fonemsko in pomensko sta­ bilnost besede. Ko pa je bil uporabljen za negativno konotirano oznako krave, je možno, da se je začel asociativno povezovati z narečnim odrazom pridevnika gȓd, f gŕda ‘nelep, slab, neprijeten ipd.’ < psl. *grdъ, ki ga v Rutu Tine Logar sicer ni zapisal, bi se pa, upoštevajoč razmerje odrazov wȁrχ ‘vrh’ < psl. *rhъ in crna ‘črna’ < psl. *čьrn, glasil *γȁrd, f *γrda. Prvotni vzdevek krave *χardaγata se je zato lahko pod vplivom pridevnika v ženski obliki *γrda preoblikoval v χr- daγata. Formalno preoblikovanje je verjetno sprožilo, da se je jezikovna zavest o medsebojni povezanosti med vzdevkom (kasneje lastnim imenom) in medmetom izgubila, raba medmeta *χardaγata pa je tako kot pri drugih sorodnih omenjenih začela pešati. Medtem ko so se sledi nekoč arealno precej širše uporabljanih med­ metov/kletvic deloma še ohranile, je raba *χardaγata popolnoma zamrla. 14 Vse navedeno narečno gradivo iz Ruta izvira iz zapisov Tineta Logarja. 5 137Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Čeprav je bilo območje zgornje Baške doline, kamor ob vaseh Bača pri Podbrdu, Grant, Hudajužna, Kal, Kuk, Obloke, Petrovo Brdo, Podbrdo, Po­ rezen, Stržišče, Trtnik in Znojile spada tudi Rut, v 13. stoletju kolonizirano z nemško govorečimi priseljenci iz tirolske Pustriške doline (n. Pustertal), tu obravnavano narečno gradivo nemškega izvora ni v zvezi s tirolsko kolonizaci­ jo tega območja, ker je medmet na to območje kot tudi na druga v slovenskem jezikovnem prostoru iz bavarske avstrijščine prišel kasneje, najverjetneje ne pred 16. stoletjem. Shema razvojne poti od madž. *erdegadta ‘preklet’ prek avstrijske bavarščine do sln. kletvic (h)ardigata in lastnega imena Hrdagata Madž. *erdegadta (> po 16. st.ördögadta *‘od hudiča dan’, ‘preklet’) ⇨15 bav. avst. *erdegatta bav. avstr. ⇨ sln. →VPLIV VZKLIKA Herrgott! hårdigotti →NASTANEK a- < e- (VPLIV VZKLIKA Hargot! ALI DVOJNIC gärtner/gartner) ardegátta hartegatte hardegāta →NASTANEK -a < *-e- (VZROK?) ardagatta *hardagatta ⇨ *hardagata →VPLIV ADJ *γrda Hrdagata →HIPOKORISTIK hardegg *ardegg ⇨ *ardek →IZPELJAVA -ina ardečina →VPLIV ADJ NA -ic *hardigg *ardigg ⇨ *ardik →IZPELJAVA -ina ardičina →IN NASTANEK VARIANT Z -i- hardigatta ⇨ hardigata →KRIŽANJE Z mejduš harduš →KRIŽANJE Z mejdun hardun *ardigatta ⇨ ardigata →KRIŽANJE Z mejduš arduš →KRIŽANJE Z mejdun ardun hardigatti →PO LABIALIZACIJI *ardigatta *rdigatta ⇨ ordigata 15 Simbol ⇨ le v shemi pomeni ‘izposojeno v’. 138 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata negativno konotiRana poimenovanja kRav Ob predstavljeni razlagi narečnega lastnega imena krave χrdaγata, ki odkriva, da v etimološkem smislu lastno ime pomeni isto kot ‘prekleta’ in da je najverjetneje nastalo iz vzdevka, izvorno pa kletvice, ki je bila v zvezi s kravo večkrat izgovarjana zaradi njenega gospodarju nesprejemljivega vedenja, kar je sprožilo, da se je táko kravo identificiralo s kletvico, je treba odgovoriti na vprašanje, ali negativno konoti­ rana poimenovanja krav v jeziku sploh obstajajo. Klasifikacije lastnih imen krav ali poimenovanj krav praviloma temeljijo na prepoznavanju semantično‑motivacijskih vzorcev, ki se pretežno nanašajo na zunanje značilnosti krav (tu prednjačijo poime­ novanja po barvi), njihov izvor itd., manj pa na obnašanje,16 medtem ko se razmerju nevtralno lastno ime/poimenovanje : nenevtralno lastno ime/poimenovanje ne po­ sveča pozornost. Še zlasti pa ne negativni konotiranosti, ki je gotovo tudi redkejša. Med negativno konotirana poimenovanja krav nedvomno spada belokranjsko sátvara, navedeno le v Pleteršnikovem slovarju in pomensko predstavljeno s ‘(kra­ va) škododelka’, ponazorjeno pa s kam greš, ti satvara!. Čeprav se v ARj: XIV, 705 besedo povezuje s hrv., srb. satvar f ‘kar je narejeno, stvar’ < *sъ-tar-ь, kar im­ plicira, da naj bi bila v Beli krajini uskoški import, je bolj verjetno, da je korensko sorodna s slovenskim glagolom savtáti -ȃm impf ‘hlastno jesti’17 in je fonetično preoblikovana (premet!) iz prvotnega *satvara ter je v etimološkem smislu ozna­ čevala požrešno kravo, ki je lastniku povzročala škodo. Enako tvorjen je sln. prav tako negativno konotirani samostalnik trantȃra f ‘butasta oseba’, ki je bil izpeljan iz tránta ‘vzdevek omejeni, leni ženski’ in ima ob sebi tudi glagol trantáti impf ‘čvekati, blebetati’.18 V kašubščini je z rėver poimenovana krava, ki stalno puli rastline ob cesti, beseda pa kot nemška izposojenka v etimološkem smislu pomeni ‘tat’ (Boryś v SEK: IV, 183). Iz Erjavčevega gradiva iz tolminskih hribov je med negativno konotirana lastna imena krav mogoče šteti Begúnka, ki označuje kravo, ki je pastirju rada uha­ jala (Erjavec 1875: 225). Podobno pomensko motivirani sta vsaj prvotno verjetno bili tudi lastni imeni izpridevniškega izvora Bístrina19 in Hítrina (Erjavec l. c.), v katerih ima pripona -ina verjetno slabšalno funkcijo. Iz zbranega Reichmayrjevega gradiva so taka lastna imena krav Afna (Reichmayr 2005: 81) *‘krava nenaravnega vedenja’ ← áfna ‘kot opica obnašajoča se oseba, zlasti ženska’, Štólca (Reichmayr 2005: 84) *‘ponosna, ošabna’, prim. nvn. stolz ‘ponosen’, Stára (Reichmayr l.c.), Pùsta (Reichmayr 2005: 83) *‘nadležna, tečna, vsiljiva’, prim. kor. pù:st adj ‘nad­ ležen, tečen, vsiljiv’ (Karničar 1990). 16 V zvezi klasifikacijo lastnih imen krav prim. Reichmayr 2005: 133sl.; Čilaš Šimpraga – Horvat 2014: 42sl. 17 Več o glagolu Snoj v Bezlaj ESSJ: III, 219. 18 Več Furlan v Bezlaj ESSJ: IV, 212. 19 Ponovno evidentirano v SLA v Podbrdu (T159): bȉstna. 6 139Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Ker je malo verjetno, da bi kmet svoji telici, ko jo je želel lastnoimensko poi­ menovati, dal lastno ime Stara ali pa Pusta, gre pri prepoznanih prvotno negativno konotiranih lastnih imenih krav za izvorno vzdevke, torej oznake, ki jih gotovo niso dobile ob rojstvu, ampak kasneje. zaključek Slovenski narečni lastnoimenski hapaks legomenon χrdaγata = Hrdagata ‘lastno ime krave’ (Rut) je izvorno negativno konotirani vzdevek. Lastno ime je namreč mogoče povezati z danes manj znano kletvico, ki se v slovenščini ohra­ nja v variantah ardigata, hardigata, ordigata in je bavarskoavstrijskega izvora, kjer so medmeti ardegátta, hardigátta, ardagatta, hartegatte, hardigatti, harde- gāta služili kot vzkliki začudenja in so nastopali tudi v vlogi šibkejših kletvic. V bavarsko avstrijščino je bil medmet izposojen iz madž. deležnika *erdegadta, po labializaciji danes ördögadta, ki je pomenil ‘od hudiča dan’, tj. ‘preklet’. Kletvica je lastno ime krave lahko postala, ker je bila očitno v zvezi s konkretno kravo večkrat izgovarjana zaradi njenemu gospodarju nesprejemlji­ vega vedenja. To pa je sprožilo, da se je táko kravo identificiralo s kletvico. Slovenske vsaj prvotno negativno konotirane lastno‑ in občnoimenske oznake krav so npr. tudi sátvara ‘(krava) škododelka’, Begúnka, Bístrina, Hítrina, Afna, Štólca, Stára, Pùsta. viRi in liteRatuRa ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–XXIII, Zagreb: JAZU, 1880–1976. Besedišče 1987 = Besedišče slovenskega jezika I–II: po kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika, sestavile Milka Bokal – Milena Hajnšek­Holz – Marjeta Humar – Zvonka Praznik, ur. Milena Hajnšek­Holz – Marjeta Humar – Franc Jakopin, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1987. Bezlaj ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I: A–J (1976); II: K–O (1982); III: P–S (1995), dopolnila in uredila Marko Snoj – Metka Furlan; IV: Š–Ž (2005), avtorji gesel Fran­ ce Bezlaj – Marko Snoj – Metka Furlan, uredila Marko Snoj – Metka Furlan; V: kazala (2007), izdelala Marko Snoj – Simona Klemenčič, Ljubljana: Mladinska knjiga oz. Založba ZRC. Čilaš Šimpraga – Horvat 2014 = Anica Čilaš Šimpraga – Joža Horvat, Iz hrvatske zoonimije: imenovanje krava, Folia onomastica Croatica 23 (2014), 39−75. dalla Zonca 1978 = Giovanni Andrea dalla Zonca, Vocabolario dignanese-italiano, Trieste – Ro­ vigno: Unione degli Italiani dell’Istria e di Fiume – Università popolare di Trieste, 1978. Erjavec 1875 = Fran Erjavec, Iz potne torbe, Letopis Matice slovenske za leto 1875, Ljubljana, 1875, 218–228. ESSJ → Bezlaj ESSJ Filipi – Buršić Giudici 1998 = Goran Filipi – Barbara Buršić Giudici, Istriotski lingvistički atlas = Atlante linguistico istrioto, Pula: Znanstvena udruga Mediteran, 1998. Furlan 1997 = Metka Furlan, K nastanku slovenskih narečnih oblik svojilnih zaimkov mj, tvj, svj tipa mójga ..., v: Škrabčeva misel II: zbornik s simpozija ’96, uredil Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1997. 7 140 Metka Furlan  O gOvejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata Karničar 1990 = Ludvik Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten: die Mundart von Ebriach/Obirsko, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1990. Kartoteka SSKJ = Kartoteka Slovarja slovenskega knjižnega jezika, leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, hrani Arhiv Republike Slovenije. Kastelec-Vorenc = Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar: po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997. Kranzmayer 1956 = Eberhard Kranzmayer, Historische Lautgeographie der gesamtbairischen Di- alektraumes, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften – Graz – Köln: Hermann Böhlaus Nachf., 1956. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894–1895, elektronsko izdajo iz leta 2006 uredile Metka Furlan – Helena Dobrovoljc – Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, 2006. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, Ljubljana: DZS založila za Univerzitetno študijsko komisijo, 1952. Reichmayr 2003 = Michael Reichmayr, Ardigata! Krucinal!: ein slowenisches Schimpfwörter- buch, basierend auf Arbeiten von Josef Matl (1897–1974) zum deutsch-slawischen Sprach- und Kulturkontakt, Graz: Artikel‑VII‑Kulturverein für Steiermark – Laafeld: Pavelhaus = Potrna: Pav lova hiša, 2003. Reichmayr 2005 = Michael Reichmayr, Von Ajda bis Žuži, Graz: Artikel‑VII‑Kulturverein für Steier­ mark – Laafeld: Pavelhaus = Potrna: Pavlova hiša, 2005. RHKKJ = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika I, ur. Božidar Finka, Zagreb: Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za jezik IFF − Zagreb, 1984. Schatz 1955 = Josef Schatz, Wörterbuch der Tiroler Mundarten I–II, Innsbruck: Universitätsverlag Wagner, 1955. Schuster 1985 = Mauriz Schuster, Alt-Wienerisch, Wien: Österreichischer Bundesverlag, 1985. SEK = Wiesław Boryś – Hanna Popowska‑Taborska, Słownik etymologiczny kaszubszczyzny I–VI, Warszawa: Polska Akademia Nauk, 1994–2010. SLA = Listkovno in zvezkovno gradivo za Slovenski lingvistični atlas, hrani dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. SLA 2.2 = Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 2: komentarji, ur. Jožica Škofic – Matej Šekli, Ljub‑ ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I−V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970−1991. Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter‑Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Wies­ baden: Otto Harrassowitz, 1963. Šašel 1957 = Josip Šašel, Rožanski narečni besednjak, rokopis iz leta 1957, hrani Inštitut za sloven­ ski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Tschinkel 1973 = Walter Tschinkel, Wörterbuch der gottscheer Mundart I, Wien: Verlag der Öster­ reichischen Akademie der Wissenschaften, 1973. WBÖ = Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich, Wien: Kommissionsverlag der Österrei­ chischen Akademie der Wissenschaften, 1970−. Wehle 1980 = Peter Wehle, Sprechen Sie Wienerisch?: von Adaxl bis Zwutschkerl, erweiterte und bearbeitete Neuausgabe, Wien – Heidelberg: Verlag Carl Ueberreuter, 1980. Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A–H), Ljubljana: Založba ZRC, 1998. summaRy The Cow Name Hrdagata and the Curse Word (h)ardigata The Slovenian dialect hapax legomenon proper name χrdaγata = Hrdagata ‘name of a cow’ (Rut) is a nickname with an originally negative connotation. This name can be con­ nected with what is today a lesser­known curse word that is preserved in Slovenian with the variants ardigata, hardigata, and ordigata, and is of Bavarian Austrian origin, where 141Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 the interjections ardegátta, hardigátta, ardagatta, hartegatte, hardigatti, and hardegāta served as exclamations of surprise and were also used as mild curse words. The interjecti­ on was borrowed into Bavarian Austrian from the Hungarian participle *erdegadta, today ördögadta via labialization, meaning ‘given by the devil’; that is, ‘damned’. The curse word may have become the name of a cow because it was apparently uttered repeatedly in connection with a specific cow due to behavior unacceptable to its owner. This resulted in such a cow being identified with the curse word. Other Slovenian proper and generic nouns for cows with at least an initially negative connotation include sátvara ‘(cow) causing damage’, Begúnka ‘Runaway’, Bístrina ‘Speed’, Hítrina ‘Speed’, Afna ‘Ape’, Štólca ‘Headstrong’, Stára ‘Old’, and Pùsta ‘Annoying’. 143Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 1 sUzana todorović kopRski istRskobeneški izRazi za nekateRe pokliCe Cobiss: 1.01 Prispevek obravnava koprske narečne izraze za nekatere poklice. Narečno gradivo je bilo zbrano leta 2015 med raziskavo narečnih govorov v Kopru, Izoli in Piranu. Izraze, ki so jih navedli istrskobeneško govoreči Koprčani, smo primerjali z besedjem, ki smo ga slišali od Izolanov, Pirančanov in drugih Istranov, ki govorijo to narečje. Ker so bile nekatere od etimološko obravnavanih besed v tem članku prevzete v slovensko istrsko narečje, smo navedli tudi narečne oblike, ki jih uporabljajo v šavrinskih in rižanskih govorih. Ključne besede: istrskobeneško narečje, koprski narečni govor, poklici, etimologija, narečna enojezičnost in dvojezičnost Koper Istrian­Venetian Expressions for Certain Ordinary Professions This article discusses Koper dialect expressions for certain ordinary professions. The dia­ lectology material was collected in 2015 during a study of the dialects in Koper, Izola, and Piran. Expressions for professions mentioned by Istrian‑Venetian speakers in Koper were compared with related expressions heard from residents of Izola and Piran, as well as from other residents of Istria that speak this dialect. Because some of the etymologically studied words in this article have been borrowed into the Istrian dialects of Slovenian, forms used in the Šavrini Hills and Rižana dialects are also provided. Keywords: Istrian­Venetian dialect, Koper dialect, professions, etymology, dialect monolingualism and bilingualism naRečje v kOpRu Narečje, ki ga govorijo v Kopru, uvrščamo v istrskobeneško narečje, to pa izhaja iz italijanske beneščine. Istrskobeneško narečje (ali istrska italijanščina) ni avto‑ htono istrsko narečje, saj je v zahodno Istro prišlo šele z Beneško republiko. Prvi stik istrskih govorov z beneškim narečjem je bil okoli 10. stoletja, ko so Benetke začenjale vzpostavljati gospodarske stike z obmorskimi istrskimi kraji. Po politič­ ni in administrativni prevladi Beneške republike, od 14. oz. 15. stoletja dalje, je istrska različica beneščine polagoma nadomestila obstoječe avtohtone istroroman­ ske (istriotske) govore in postala splošni sporazumevalni jezik v Istri. Istrani slovanskega rodu, ki so bili že naseljeni v zaledju Kopra, Izole in Pira­ na, pa tudi tisti, ki so se v istrsko zaledje na pobudo beneške demografske politike naseljevali od 15. do 18. stoletja, so svojo materinščino ohranili, a so vanjo – poleg že obstoječih predbeneških – vnašali tudi nove romanske izraze. V 17. in 18. stoletju je začela beneška politična in gospodarska moč slabeti. Po padcu Beneške republike v letih 1796–1797 je Avstrija do leta 1805 zasedla 144 Suzana Todorović  KoprsKi istrsKobenešKi izrazi za neKatere poKlice nekdanjo beneško Istro, Dalmacijo in terrafermo (kopno) z Benetkami vred. Ko­ per je ob Trstu kot svobodnem trgovskem emporiju čedalje bolj izgubljal vlogo osrednjega istrskega pristanišča in gospodarskega središča ter postal le provincial­ no središče in agrarno zaledje velikega tržaškega emporija. Po koncu Avstro‑Ogr­ ske jeseni 1918 je bila Istra priključena h Kraljevini Italiji. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je Koper prešel v okvir operativne cone Jadransko primorje in v njej ostal vse do 30. aprila 1945. Na podlagi devinskega sporazuma je Koper postal sedež cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, po londonskem sporazumu leta 1954 pa je bil priključen Sloveniji, ki je bila takrat del Federativne ljudske republike Jugoslavije (povzeto po Žitko 2011: 21–31). Po drugi svetovni vojni se je večina mestnega prebivalstva italijanskega porekla odselila v Italijo in drugam po svetu. Največ prebivalcev so izgubila obalna mesta Koper, Izola in Piran z najbližjo okolico. Začelo se je priseljevanje prebivalcev iz podeželskega zaledja, notranjosti Slovenije in drugih delov nekdanje skupne države Jugoslavije. Zaradi tega je prišlo do razlik v socialni, izobrazbeni in etnični strukturi prebivalstva. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je bilo priseljevanje močnejše po ustanovitvi večjih industrijskih obratov, ki so potrebovali veliko nove delovne sile. Radikalne družbeno‑ekonomske spremembe so tako močno spremenile demografsko podobo tega območja (Žitko 2011: 31; Repolusk 1998: 275–277). Danes je poleg slovenščine v nekaterih krajih slovenske Istre uradni jezik tudi italijanščina. Za Italijane se je ob zadnjim popisu leta 2002 opredelilo 712 prebivalcev Kopra, 1059 pa jih je italijanščino navedlo kot svoj materni jezik. Italijanska narodna skupnost skrbi za ohranjanje italijanske kulture, jezika in identitete na svojem zgodo­ vinskem poselitvenem območju. Na Koprskem so to kraji Barizoni/Barisoni, Bertoki/ Bertocchi, Bošamarin/Bossamarino, Cerej/Cerei, Hrvatini/Crevatini, Kampel/Cam­ pel, Kolomban/Colombano, Koper/Capodistria, Prade, Premančan/Premanzano, del naselja Spodnje Škofije (Valmarin), Šalara/Salara in Škocjan/San Canziano. Poleg omenjenih uradnih jezikov – slovenščine in italijanščine – je po koprskih, izolskih in piranskih ulicah slišati tudi druge jezike, ki so jih v te kraje prinesli številni priseljenci iz različnih republik nekdanje skupne države. Kljub množičnemu izseljevanju Istranov italijanskega rodu in priseljevanju novih prebivalcev se narečna slika v mestih in na podeželju ni bistveno spremeni­ la – v obmorskih krajih je še vedno ohranjeno izključno istrskobeneško narečje, v zalednih istrskih krajih pa slovensko istrsko narečje, ki ponekod, npr. v Hrvatinih, Bertokih, Dragonji, Cereju idr., sobiva z istrsko italijanščino. naRečji v slOvenski istRi V večjezični in medkulturni slovenski Istri danes soobstajata dve istrski narečji; meja med njima je jasna, vendar moramo poudariti, da ob narečno enojezičnih krajih na Koprskem (kot je npr. Koper, kjer govorijo izključno istrskobeneško narečje) obsta­ jajo tudi kraji, kjer v istem kraju soobstajata obe narečji (npr. Bertoki in Hrvatini). 2 145Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Obstoj slovenskega istrskega narečja v ruralnem zaledju in istrskobeneške­ ga narečja v mestih sovpada z naseljevanjem Istre skozi zgodovino. V povojnem času so se sicer v mesta priseljevali tudi številni Slovenci z istrskega podeželja, a se v njih slovensko istrsko narečje ni nikoli ustalilo. Starejši vaščani iz istr­ skega zaledja pomnijo, da so v Kopru domačini govorili le italijansko (istrsko­ beneško): U ˈKäprjə ˈnisən čo ˈane sloˈvenske biˈsiəde, ˈnəŋka pə dəˈmaće ne, ˈsamə taˈĺan- skə. Ku nəs jä ˈmama piˈlała u ˈKəpər čˈjəpit ˈribä, smə ˈməγli ˈχädit ˈano ˈurə zə čˈjəpit an ˈkilə rip. Ma ˈnismə šli ˈsamə zə ˈribe, smə bli pˈlaćət ˈaŋka šˈteurə ... (Emil Piciga, Dekani; prim. Todorović 2017: 204) V prevodu: V Kopru nisem slišal ene slovenske besede, niti po domače ne, samo italijansko. Če nas je mama peljala v Koper kupit ribe, smo morali hoditi eno uro, da bi kupili kilogram rib. A nismo šli samo zaradi rib, plačat smo šli tudi davke ... Tine Logar, ki je v slovenski Istri raziskoval v letih 1952–1958 (SLA 2.1: 16–20), v obmorskih istrskobeneških krajih ni raziskoval oz. zbiral gradiva. Prav zato je nenavadno, da sta z Riglerjem na karti slovenskih narečij iz leta 1983 (Lo­ gar – Rigler 1983) območje govora šavrinskega in rižanskega podnarečja začrtala tudi v obmorskih krajih, kjer so Istrani vselej govorili le istrskobeneško narečje. V svojih številnih zapisih pa je Logar vedno natančno pojasnil, da se »istrsko nare­ čje«1 govori v zaledju mest Koper, Izola in Piran. V reviji Jezik in slovstvo je leta 1962 zapisal (Logar 1962: 4): »Novo osvetlitev, klasifikacijo in poskus razlage so doživeli tudi slovenski govori v Istri v zaledju Kopra, Izole in Pirana, koder govore dve precej različni narečji.« (Poudarila S. T.) Dialektološke raziskave, ki temeljijo na zbiranju narečnega gradiva v dvaj­ setih istrskih krajih (Todorović 2015a; 2015b; 2016; 2017; 2018), so zavrnile pri­ kaz narečne razmejitve govorov v Istri na Karti slovenskih narečij kot neustrezen, kljub temu pa ta v novejših objavah še vedno ostaja nespremenjen, brez upošteva­ nja novih argumentov. RazslOjenOst kOpRskega naRečnega gOvORa Koprski narečni govor v preteklosti ni bil popolnoma enoten. Poljedelci in dninarji (tudi najemniki), cortivani, prebivalci ruralnega predela Kopra, paolani (Kopr­ čani, ki so se iz mesta vsakodnevno odpravljali delat na posesti), ribiči ter drugi pripadniki skromnejšega sloja Koprčanov in mestna gospoda so v koprski narečni 1 Ustreznejše se zdi poimenovanje slovensko istrsko narečje ali istrskoslovensko narečje, saj Istrani v slovenski Istri govorijo dve istrski narečji. 3 146 Suzana Todorović  KoprsKi istrsKobenešKi izrazi za neKatere poKlice govor vnašali svoje specifične jezikovne prvine. O obstoju dveh različnih govorov v mestu – ljudskem (preprostem) in meščanskem (bolj izbranem) – so v 19. in 20. stoletju med drugimi pisali tudi Koprčani Anteo Gravisi, Pio Babuder in Giannan­ drea Gravisi ter Tržačan Francesco Babudri (prim. Todorović 2016: 43–47). Koprska istrobeneščina ima dva narečna slovarja. Prvega, z naslovom Dizio- nario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria, sta leta 1995 napisala domačin Giulio Manzini in italijanski jezikoslovec Luciano Rocchi, dru­ gega, ki je bil objavljen leta 2006 (Il dizionario del dialetto capodistriano), pa Koprčan Dino Parovel. V koprski različici istrobeneščine je nastalo več literarnih in jezikoslovnih del, npr. bogati narečni zapisi Francesca Semija, jezikovnozgodo­ vinske raziskave Laura Decarlija ter narečna poezija Tina Gavrada, Giovannija de Manzinija, Giuseppeja Lonze in drugih. metodologija zbiRanja gRadiva Koprske narečne izraze smo zbrali leta 2015, ko smo proučevali istrskobeneško narečje v Kopru, Izoli in Piranu (Todorović 2016). Pri raziskovanju smo se oprli na dvojezično slovensko‑italijansko vprašalnico s 1525 vprašanji, med katerimi je triinpetdeset pojmov, ki zadevajo različne poklice.2 Z narečno govorečimi smo se pogovarjali v pogovorni italijanščini s pogosto rabo dialektizmov, saj nekateri govorci slabo razumejo slovenski jezik. Spodbujali smo jih k prostemu govorjenju ali pa smo se z njimi pogovarjali o izbranih temah. Narečne besede smo fonetično zapisali in jih etimološko razčlenili. Pridobljene izraze smo poiskali v obeh koprskih slovarjih (Manzini – Rocchi 1995 in Parovel 2006) in jih primerjali s tistimi, ki smo jih zapisali v Izoli in Pira­ nu. Pripisali smo tudi različice, ki sta jih Antonio Vascotto (1987) in Silvano Sau (2009) zapisala v svojih izolskih slovarjih, Ondina Lusa pa v slovarju piranskega narečnega govora. Njihovo rabo smo potrdili tudi v drugih (istrskobeneških) krajih v slovenski Istri, in sicer v Sečovljah, Strunjanu, Hrvatinih in Bertokih, kjer smo v preteklih letih prav tako izvedli več dialektoloških raziskav. Obstoj istrskobe­ neških besed v hrvaškem delu Istre smo potrdili s pomočjo puljskega narečnega slovarja iz leta 2009 (Barbara Buršić‑Giudici in Giuseppe Orbanich). Istrskobeneške narečne besede smo primerjali s sorodnimi izrazi iz drugih beneških narečij ter s tistimi iz muglizanščine in furlanščine. Vsak etimološki raz­ delek smo sklenili z navedbo latinskega vira besede, ki smo ga poiskali v Meyer­ ‑Lübkejevem romanskem (REW) in v italijanskem etimološkem slovarju (DELI). Nekateri istrskobeneški izrazi se v slovenskem istrskem narečju pojavljajo kot prevzete besede, zato smo zabeležili tiste, ki so jih Istrani slovenskega rodu spre­ jeli v svoje narečje, npr. v Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru, Borštu, 2 Osnovna vprašalnica obsega 1898 vprašanj in je bila pred desetletjem načrtovana za Atlas lin- guarum Histriae (ALH). 4 147Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Krkavčah, na Tinjanu, v Dekanih, na Škofijah, Pučah in v Svetem Antonu. Tudi te podatke smo pridobili med terenskimi dialektološkimi raziskavami. etimološke obRavnave izbRanih kopRskih izRazov avoˈkato Avoˈkato je koprski narečni izraz, ki ustreza pomenu ‘odvetnik’ (Todorović 2016: 102); Manzini in Rocchi ter Parovel v koprskih narečnih slovarjih besede ne za­ pisujejo. Tudi v Izoli avoˈkato (Todorović 2016: 102), čeprav ga v izolskih slo­ varjih ni zaslediti. Besedo, ki smo jo slišali v več istrskobeneških krajih, npr. v Sečovljah, Strunjanu (Todorović 2016: 102), Hrvatinih (Todorović 2017: 116) in Bertokih avoˈkato (Todorović 2017: 127), uporabljajo tudi drugi govorci beneških idiomov, npr. istr.ben. avocato (VG 50), trž.it. avocato in vocato (Doria 790), bizj. avocat (Domini 23); beneč. avocato (Boerio 51). Prim. furl. avocàt (NP 26) in knj. it. avvocato (DELI – CD‑ROM). Zadnje izhodišče izraza je lat. advocātu(m) (DELI – CD‑ROM), advŏcātus ‘odvetnik’ (REW 226), posamostaljeni pretekli deležnik lat. glagola advŏcāre ‘to­ žiti’ (DELI – CD‑ROM). Beseda je bila prevzeta v slovenske govore, npr. v Dragonji voˈkato (Todoro­ vić 2015a: 102), v Borštu oˈkato, v Krkavčah oˈkåto, na Tinjanu oˈkat(ọ) (To­ dorović 2015b: 74), v Dekanih uˈkatə, na Škofijah oˈkato (Todorović 2017: 116), na Pučah in v Svetem Antonu voˈkato (Todorović 2017: 127), in hrvaško istrsko narečje, npr. v Boljunu okât in vokât (Francetić 163), na Roveriji vokȁto (Kalčić – Filipi – Milovan 315), v Funtani avokat(o) (Selman 14). barbˈjer Barbˈjer je izraz, s katerim koprski narečni govorci označujejo ‘brivca’ (Todoro­ vić 2016: 101); besedo so zapisali tudi Manzini in Rocchi (13) ter Parovel (30), npr. barbièr. Prim. tudi izolski izraz barbˈjer in piranski obliki barˈbẹr in barbˈjẹr (Todorović 2016: 101); za izolski govor Vascotto izraza ne zabeleži, Sau (25) pa zapisuje obliko barbièr; Ondina Lusa za piranski govor izraza ne navaja. Bese­ do poznajo tudi drugi istrskobeneški govorci iz slovenske Istre, npr. v Strunjanu, Sečovljah (Todorović 2015b: 101), Hrvatinih (Todorović 2017: 115) in Bertokih (Todorović 2018: 125) barbˈjer; prim. istr.ben. v Pulju barbièr (Buršić‑Giudi­ ci – Orbanich 36). Izraz je prisoten tudi v drugih beneških govorih, npr. istr.ben. barbièr (VG 67), trž.it. barbier (GDDT 55); beneč. barbièr (Boerio 63). Prim. tudi bizj. barbier (Domini 35); mugl. barbéir (Zudini – Dorsi 10) in furl. barbîr, barbêr, barbèir (NP 38). Izraz je prilagoditev knj.it. besede barbiere ‘brivec’, prevzete iz fr. barbier (ZING – CD‑ROM), ki izhaja iz srednjelatinskega izraza barberius (DELI – CD‑ ­ROM) iz lat. bărba(m), ‘brada’, ki je indoevropskega izvora (DELI – CD‑ROM), lat. barba (REW 944). 5 5.1 5.2 148 Suzana Todorović  KoprsKi istrsKobenešKi izrazi za neKatere poKlice Beseda je bila sprejeta v slovensko istrsko narečje, npr. v Dragonji barbˈjer (Todorović 2015b: 101), v Borštu barbˈjer, v Krkavčah bərbˈjer, na Tinjanu bərˈbẹr (Todorović 2015b: 73), v Novi vasi nad Dragonjo bərbˈjer, v Padni bərbˈjer, v Sve­ tem Petru bərbˈjer (Todorović – Koštiál 2014: 67), v Dekanih bərbˈjer, na Škofi­ jah barbˈjer (Todorović 2017: 115), na Pučah barbˈjer, v Svetem Antonu bȧrbˈjer (Todorović 2018: 125). Besedo so prevzeli tudi čakavski govorci, npr. v Funtani barbîer (Selman 17), v Boljunu barbiẽr (Francetić 8). boteˈγer Boteˈγer je izraz, ki ga istrskobeneško govoreči Koprčani uporabljajo za pojem ‘trgovec’ (Todorović 2016: 102); narečno obliko so v tem kraju zapisali tudi Man­ zini in Rocchi (26) ter Parovel (43), npr. boteghèr. Prim. v Izoli in Piranu boteˈγer (Todorović 2016: 102); Vascotto (57) za izolski narečni slovar besede ne beleži, Sau (38) pa ima zapisano boteghèr; Ondina Lusa (102) za piranski govor zapisuje obliko boteghèr. Izraz poznajo tudi drugi istrskobeneški govorci v slovenski Istri, npr. v Strunjanu, Sečovljah (Todorović 2015b: 101), Hrvatinih (Todorović 2017: 115) in Bertokih boteˈγer (Todorović 2018: 126). Besedo poznajo tudi istrskobene­ ški govorci v Pulju, npr. boteghèr (Buršić‑Giudici – Orbanich 47). Izraz je prisoten tudi v drugih beneškoitalijanskih idiomih, npr. trž.it. botegher (Doria 88), istr.ben. botegar, botegher (VG 109); beneč. boteghièr (Boerio 95). Prim. bizj. botegar in botegher (Domini 57), maran. botegher (Corso Regeni 29); Beseda je izpeljanka na ­er iz istr.ben. botèga ‘trgovina’ (VG 109) oz. beneč. botèga (Boerio 94), ki izhaja iz lat. apothēca(m) ‘shramba za vino v hiši’ (DELI – CD‑ROM) grškega izvora (REW 531). Obravnavana beseda je bila prevzeta v slovenske istrske govore, npr. na Ti­ njanu beteˈγar (Todorović 2015b: 74), v Dekanih bitiˈγar, na Škofijah bẹtẹˈγar (To­ dorović 2017: 115), Pučah bitiˈγar, v Svetem Antonu beteˈγar (Todorović 2018: 126), ter v čakavske idiome, npr. v Boljunu butigiẽr (Francetić 21), v roverskih govorih butigȃr (Kalčić – Filipi – Milovan 43). boˈter Boˈter je koprska narečna beseda za pojem ‘sodar’ (Todorović 2016: 101); za koprski narečni govor so Manzini in Rocchi (27) ter Parovel (43) zapisali botèr. Prim. izolski in piranski izraz boˈter (Todorović 2016: 101); Vascotto (57) in Sau (38) sta v Izoli zapisala botèr, Ondina Lusa pa za piranski govor besede ne beleži. Izraz uporabljajo tudi drugi Istrani romanskega rodu, npr. v Strunjanu in Sečovljah boˈter (Todorović 2015b: 101), v Bertokih boˈter (Todorović 2018: 126). Besedo poznajo tudi beneško govoreči Istrani v hrvaškem delu Istre, npr. v Pulju botèr (Buršić‑Giudici – Orbanich 47). Izraz je pogost tudi v drugih beneških idiomih, npr. trž.it. boter (Doria 88), bizj. botar in boter (Domini 57), maran. botèr (Corso Rege­ ni 29); beneč. botèr (Boerio 685). Prim tudi furl. botâr (NP 68). Obravnavani izraz je izpeljanka na ­er iz istr.ben. bóte ‘sod’ (VG 109) oz. beneč. bote (Boerio 94). 5.3 5.4 149Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Beseda izhaja iz poznolatinskega izraza bŭtte(m) (DELI – CD‑ROM), lat. bŭttis ‘sod’ (REW 1247). Obravnavana istrskobeneška beseda je bila prevzeta v slovensko istrsko na­ rečje, npr. v Dragonji boˈter (Todorović 2015a: 101), v Borštu bọˈter, v Krkavčah boˈter (Todorović 2015b: 73), v Padni bọˈter in v Svetem Petru boˈter (Todorović – Koštiál 2014: 67). infermˈjera Infermˈjera je koprska narečna beseda za pojem ‘medicinska sestra, bolničarka’ (Todorović 2016: 120); prim. infermˈjera v Izoli in Piranu (Todorović 2016: 120). Manzini in Rocchi ter Parovel izraza ne beležijo, prav tako besede ne zasledimo v izolskih slovarjih (Vascotto; Sau) in tudi ne v piranskem slovarju Ondine Lusa. Izraz smo slišali v nekaterih drugih istrskobeneško govorečih krajih slovenske Istre, npr. v Strunjanu, Sečovljah (Todorović 2015b: 113), Hrvatinih (Todorović 2017: 132) in Bertokih infermˈjera (Todorović 2018: 145). Izraz, ki ga puljski is­ trskobeneški slovar ne vsebuje, najdemo v tržaškem slovarju s pripisom, da gre za prilagoditev knj.it. izraza infermiere, npr. infermier (m. sp.). Beseda je izpeljanka na ­ier iz knj.it. infermo ‘bolnik, bolan’ (ZING – CD‑ROM). Zadnji vir besede je učeni lat. izraz infĭrmu(m) ‘slaboten, netrden, majav’ (DELI – CD‑ROM), ĭnfĭrmus ‘bolan’ (REW 4404). Besedo so prevzeli šavrinski in rižanski govorci, npr. v Borštu infermˈjera, v Krkavčah infərmˈjerå, na Tinjanu infərˈmẹra (Todorović 2015b: 86), v Dragonji infərmˈjera (Todorović 2015a: 113), v Dekanih in na Škofijah infərmˈjera (Todo­ rović 2017: 132), na Pučah infermˈjera, v Svetem Antonu fȧrmˈjera (Todorović 2018: 145); prim. tudi prevzeti izraz v čakavskem narečju, npr. v Boljunu infer- miera (Francetić 72). ˈǧudiċe ˈǦudiċe je koprski narečni izraz, ki ustreza pojmu ‘sodnik’ (Todorović 2016: 102); Manzini in Rocchi (92, 112) sta zapisala giúdise in iúdise, Parovel (114, 128) pa giùdisse, iùdice in iùdisse. Prim. izolsko narečno besedo ˈǧudiċe in piranske različice ˈżudeṡe, ˈżudiṡe in ˈjudiċe (Todorović 2016: 102); Vascotto za izolski govor izraza ne beleži, prav tako ga ne zasledimo v piranskem slovarju Ondine Lusa. Besedo smo zapisali v nekaterih drugih krajih slovenske Istre, kjer Istrani govorijo istrskobeneško narečje, npr. v Sečovljah ˈǯudiṡe, v Strunjanu ˈjudiṡe in ˈǯudiṡe (Todorović 2015a: 102), v Hrvatinih ̍ǧudiċe (Todorović 2017: 116), v Bertokih ̍ judice (Todorović 2018: 127). Navedene različice uporabljajo tudi drugi govorci beneških idiomov, npr. istr. ben. giùdize, iùdise, iùdize (VG 439, 519), trž.it. iùdize (GDDT 316); beneč. giudice in zùdese (Boerio 307, 824). Prim. tudi bizj. giudice in ʒùdeʃe (Domini 207, 559). Beseda izvira iz lat. jūdice(m) (DELI – CD‑ROM), jūdex ‘sodnik’ (REW 4599). Prikazane istrskobeneške izraze so prevzeli govorci slovenskih istrskih idiomov, npr. v Dragonji ˈjudice (Todorović 2015a: 102), v Borštu ˈjudicȧ, v Kr­ 5.5 5.6 150 Suzana Todorović  KoprsKi istrsKobenešKi izrazi za neKatere poKlice kavčah ˈjudice, na Tinjanu ˈjudicẹ (Todorović 2015b: 74), v Dekanih ˈjudice, na Škofijah ˈjudẹce (Todorović 2017: 116), na Pučah ˈǯudiče in v Svetem Antonu ˈǯudiže (Todorović 2018: 127). kaliˈγer Kaliˈγer je koprski narečni izraz za pojem ‘čevljar’ (Todorović 2016: 102); besedo so v tem kraju zabeležili tudi Manzini in Rocchi (35) ter Parovel (52), npr. caleghèr.3 Prim. tudi kaliˈγer v Izoli in kaleˈγer v Piranu (Todorović 2016: 102); Vascotto (48) in Sau (48) sta v Izoli zapisala caleghèr, Ondina Lusa pa v piranskem slovarju izra­ za nima. Besedo uporabljajo tudi drugi istrskobeneški govorci v slovenski Istri, npr. v Strunjanu, Sečovljah (Todorović 2015b: 101), Hrvatinih (Todorović 2017: 115) in Bertokih infermˈjera (Todorović 2018: 126). Izraz poznajo tudi istrskobeneški govorci v hrvaškem delu Istre, npr. v Pulju infermˈjera (Buršić‑Giudici – Orbanich 57). Tržaška italijanščina pozna različico caligher (Doria 114), benečanščina pa calegher (Boerio 118). Rosamani beleži splošna (istrsko)beneška izraza caligar in caligher (VG 147). Beseda je rabljena tudi v drugih beneških narečjih, npr. maran. calighèr (Corso Regeni 41) in bizj. caligher (Domini 75). Istrskobeneška pripona ­er izhaja iz latinske pripone -arius(-um). Beseda iz­ vira iz lat. calĭgārius (REW 1515 EV 32), ki je izpeljanka iz căliga(m) ‘čevelj, ki so ga nosili rimski vojaki’ (DELI – CD‑ROM). Prikazan istrskobeneški izraz je v slovenskem istrskem narečju prevzeta bese­ da, npr. v Dragonji kalẹˈγer (Todorović 2015b: 101), v Krkavčah kalẹˈγår (Todoro­ vić 2015b: 74), na Pučah kalȧˈγar (Todorović 2018: 126) in v sosednjih čakavskih govorih, npr. v Boljunu, kaligār in kligier (Francetić 122), v Funtani kaligâr (Sel­ man 37), na Roveriji kaligȃr (Kalčić – Filipi – Milovan 106). maˈeṡtro Maˈeṡtro je koprska narečna beseda, ki ustreza pojmu ‘učitelj’ (Todorović 2016: 135); Manzini in Rocchi (131) ter Parovel (50) so za koprski govor zabeležili izraz mèstro. Prim. izolsko besedo maˈeṡtro in piransko različico ˈmẹṡtro (Todorović 2016: 135); za izolski govor Vascotto (173) zapisuje mèstro, Sau (138, 146) pa obliki maèstro in mèstro, za Piran Ondina Lusa (155) beleži različico mèstro. Izraz maˈeṡtro smo zapisali v Strunjanu, Sečovljah (Todorović 2015a: 124), Hrvatinih (Todorović 2017: 146) in Bertokih (Todorović 2018: 160); prim. puljski istr.ben. izraz maèstro (Buršić‑Giudici – Orbanich 154). Navedene različice uporabljajo tudi drugi beneški govorci, npr. istr.ben. mestro in maestro (VG 623, 624, 565), trž.it. maestro in mestra (ž. sp.) (GDDT 375), ben. maestra (ž. sp.) (Basso – Du­ rante 144), bizj. mestra (ž. sp.) (Domini 279); beneč. maestro, mestro in mistra 3 Omeniti velja koprski toponim Calegaría/Čevljarska ulica. »Così chiamata perché un tempo vi si trovavano le botteghe dei calzolai« (Manzini – Rocchi 35) ‘Tako je imenovana zato, ker so imeli nekdaj tam čevljarji svoje delavnice’. 5.7 5.8 151Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 (ž. sp.) (Boerio 381, 418). Prim. mugl. méstro (Zudini – Dorsi 97) in furl. mèstre (ž. sp.) (NP 595). Vse navedeno izhaja lat. magĭstru(m) (DELI – CD‑ROM), magĭster (REW 5229). Izraz so prevzeli šavrinski in rižanski govorci v Istri, npr. v Novi vasi nad Dragonjo maˈještro, v Padni mȧˈještro, v Svetem Petru maˈẹštro (Todorović – Koštiál 2014: 92), v Borštu maˈẹštrọ, v Krkavčah maˈjẹštrọ (Todorović 2015b: 97), na Škofijah maˈẹštro (Todorović 2017: 146), na Pučah maˈjẹštro, v Svetem Antonu maˈẹštro (Todorović 2018: 160) in čakavski govorci, npr. v Boljunu mȅštar (Fran­ cetić 130), v Funtani maèštro (Selman 46), na Roveriji pa mȅštar (Kalčić – Filipi – Milovan 158). manoˈval Manoˈval je koprski narečni izraz za pojem ‘zidarski pomočnik’ (Todorović 2016: 102); Manzini in Rocchi (125) sta zapisala manuàl, Parovel (143) pa obliki ma- nuàl in manovàl. Prim. tudi izolski izraz manoˈval in piranske oblike manuˈal, manuˈval, manoˈval (Todorović 2016: 102); Vascotto (166) je v Izoli zapisal ma- nuàl, v Savovem slovarju izraza ne zasledimo, Ondina Lusa (152) pa za piranski govor beleži obliko manovàl. Izraz uporabljajo tudi drugi istrskobeneški govorci iz slovenske Istre, npr. v Strunjanu, Sečovljah (Todorović 2015a: 101), Hrvatinih (Todorović 2017: 115) in Bertokih (Todorović 2018: 126) manoˈval. Beseda je pri­ sotna tudi v drugih beneških govorih, npr. istr.ben. manual in manuval (VG 587), trž.it. manoval in manual (Doria 356, 357), bizj. manoàl (Domini 267); beneč. manoàl (Boerio 396). Prim. mugl. manuál in manovál (Zudini – Dorsi 92) ter furl. manoâl in manuâl (NP 565, 566). Izraz izhaja iz lat. pridevnika manuālis ‘ročno izdelan’ (REW 5331) iz manus (REW 5339), mănu(m) ‘roka’, ki je indoevropskega izvora (DELI – CD‑ROM). Besedo so prevzeli slovenski narečni govorci v Istri, npr. v Dragonji manoˈ- val (Todorović 2015a: 101), in čakavski narečni govorci, npr. v Boljunu manuvãl (Francetić 127). maranˈγon Maranˈγọn je koprska narečna beseda, ki označuje ‘mizarja’ (Todorović 2016: 102); Manzini in Rocchi (125) ter Parovel (144) so v obeh koprskih slovarjih zabeležili izraz marangón. Prim. v Izoli maranˈγọn ter v Piranu maranˈγọn in maranˈγọm (Todorović 2016: 102); v Izoli je Vascotto (166) zapisal marangón, Sau (142) pa marangòn; Ondina Lusa za piranski narečni govor izraza ne beleži. Obravnavano besedo poznajo tudi drugi romanski narečni govorci v slovenski Is­ tri, npr. v Sečovljah maranˈγon, v Strunjanu maranˈγọn in maranˈγọm (Todorović 2015a: 101), v Hrvatinih (Todorović 2017: 115) in Bertokih maranˈγọn (Todorović 2018: 126). Prim. puljski istrskobeneški izraz marangòn (Buršić‑Giudici – Orba­ nich 158). Besedo poznajo tudi druga beneška narečja, npr. istr.ben. marangon in 5.10 5.9 152 Suzana Todorović  KoprsKi istrsKobenešKi izrazi za neKatere poKlice marangun (VG 589), trž.it. marangon (Doria 357, 358); beneč. marangòn (Boerio 396). Prim. grad. in bizj. marangon (Bottin 289; Domini 268), maran. marangòn (Corso Regeni 145); mugl. marangón (Zudini – Dorsi 93) ter furl. marangòn in maringòn (NP 566, 572). Beseda najverjetneje izhaja iz srednjeveške latinske besede mergŏne(m) iz lat. mĕrgu(m) (DELI – CD‑ROM), mĕrgus ‘velika žagarica’ (REW 5528). Doria (357–358) razlaga, da gre pri besedi za pomenski premik od imena za ptico do poklica mizarja. Izraz so prevzeli govorci istrskoslovenskega narečja, npr. v Dragonji ma- ranˈγon (Todorović 2015a: 101), v Borštu marˈγọn, v Krkavčah marinˈγon (To­ dorović 2015b: 73), v Novi vasi nad Dragonjo maranˈγon, v Padni mȧrȧnˈγon, v Svetem Petru maranˈγon (Todorović – Koštiál 2014: 67), na Škofijah maranˈγuọn (Todorović 2017: 115), na Pučah maranˈγọn (Todorović 2018: 126) ˈmoneγa ˈMoneγa je koprski narečni izraz, ki ustreza pojmu ‘nuna, redovnica’ (Todorović 2016: 93); Manzini in Rocchi (134) sta zapisala mónega, Parovel (153) mònega. Prim. tudi izolsko narečno besedo ˈmọneγa in piransko obliko ˈmoneγa (Todorović 2016: 93); Vascotto (176) je v Izoli zapisal mónega, Sau (149) mònega, Ondina Lusa (157) pa v Piranu mònega. Izraz uporabljajo tudi drugi istrskobeneški govorci v slovenski Istri, npr. v Sečovljah ˈmoneγa, v Strunjanu ˈmoneγa in ˈmoniγa (Todoro­ vić 2015a: 96), v Hrvatinih (Todorović 2017: 107) in Bertokih ˈmoniγa (Todorović 2018: 117); prim. še puljski istr.ben. izraz mòniga (Buršić‑Giudici – Orbanich 167). Besedo poznajo tudi drugi govorci beneških narečij, npr. istr.ben. mònega (VG 642), trž.it. mòniga (Doria 386), ben. mònega (Basso – Durante 162), bizj. mónega (Domi­ ni 286); Boerio (423) za benečanščino beleži le mònico ‘menih, redovnik’. Navedeni izrazi so feminizirane oblike samostalnika m. sp. monego ‘cer­ kovnik’, ki izhaja iz poznolatinskega izraza mŏnachu(m) (DELI – CD‑ROM), mŏnăchus ‘menih’ (REW 5654) iz gr. monachós ‘samoten, samotarski’ (DELI – CD‑ROM). Besedo so prevzeli rižanski in šavrinski govorci v Istri, npr. v Dragonji ˈmo- niγa (Todorović 2015a: 96), v Borštu ˈmoniγa, v Krkavčah ˈmonẹγå, na Tinjanu ˈmonẹγa (Todorović 2015b: 68), v Novi vasi nad Dragonjo ˈmonẹγa, v Padni ˈmo- niγa, v Svetem Petru ˈmoniγa (Todorović – Koštiál 2014: 62), v Dekanih ˈmuəniγa, na Škofijah ˈmuonẹγa (Todorović 2017: 107), na Pučah ˈmoniγa, v Svetem Antonu ˈmuənẹγa (Todorović 2018: 117), ter govorci istrskega čakavskega narečja, npr. v Funtani mùniga (Selman 50). muraˈdọr Muraˈdọr je koprska narečna beseda, ki ustreza izrazu ‘zidar’ (Todorović 2016: 101); zabeležili so jo tudi Manzini in Rocchi (137) ter Parovel (155), npr. muradór. Prim. še izolsko besedo muraˈdọr in piransko muraˈdor (Todorović 2016: 101); v Izoli je 5.11 5.12 153Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Sau (152) zapisal muradòr, Vascotto v svojem slovarju besede ne beleži, prav tako je ne navaja Ondina Lusa v piranskem narečnem slovarju. Leksem uporabljajo tudi v nekaterih drugih istrskobeneških krajih, npr. v Sečovljah, Strunjanu (Todorović 2015a. 101), Hrvatinih (Todorović 2017. 115) in Bertokih (Todorović 2018: 126) muraˈdor; prim. tudi puljsko istr.ben. muradòr (Buršić‑Giudici – Orbanich 170). Iz­ raz poznajo tudi drugi govorci beneških idiomov, npr. istr.ben. muradòr (VG 662), trž.it. murador (Doria 393), bizj. murador (Domini 281); beneč. muradòr (Boerio 432). Prim. mugl. muradóur (Zudini – Dorsi 290) in furl. muradôr (NP 631). Beseda je izpeljanka iz istr.ben. muro ‘zid’ (VG 663), ki izhaja iz lat. mūru(m) ‘zid’ (DELI – CD‑ROM), lat. mūrus (REW 5764). Te istrskobeneške besede slovenski narečni govorci v Istri niso prevzeli. peṡkaˈdor Peṡkaˈdor je koprska narečna beseda, ki ustreza pojmu ‘ribič’ (Todorović 2016: 100); izraz so zabeležili tudi Manzini in Rocchi (159) ter Parovel (178), npr. pescadór. Prim. tudi izolsko in piransko besedo peṡkaˈdọr (Todorović 2016: 100); v Izoli je Vascotto (207) zapisal pescadór, Sau (176) pescadòr, Ondina Lusa pa v piranskem narečnem slovarju izraza za obravnavani poklic ne zapisuje. To bese­ do uporabljajo tudi v drugih krajih Istre, npr. v Sečovljah, Strunjanu (Todorović 2015a: 100), Hrvatinih (Todorović 2017: 114) in Bertokih (Todorović 2018:124) peṡkaˈdor; prim. v Pulju pescadòr (Buršić‑Giudici – Orbanich 194). Izraz je pri­ soten tudi v drugih beneških govorih, npr. istr.ben. in trž. it. pescador (VG 766; GDDT, p. 452); beneč. pescaòr (Boerio 495). Prim. tudi mugl. pesčadóur (Zu­ dini – Dorsi 118) in furl. pesˈciadôr (NP 736). Istrskobeneški priponi ‑dor, -tor izhajata iz latinske pripone -tōre(m). Beseda izvira iz lat. piscatōre(m) ‘ribič’ (DELI – CD‑ROM), ki je izpeljana iz lat. pīsce(m) (DELI – CD‑ROM), lat. pĭscis ‘riba’ (REW 6532). Izraz je bil sprejet v slovenske istrske govore, npr. v Dragonji peškaˈdor (To­ dorović 2015a: 100), v Borštu piškaˈdur, v Krkavčah pẹčkaˈdor, na Tinjanu peškaˈ- dor (Todorović 2015b: 72), na Škofijah peškaˈdur (Todorović 2017: 114), na Pu­ čah in v Svetem Antonu peškaˈdor (Todorović 2018: 124), ter v hrvaške čakavske idiome, npr. v Funtani peškadûr (Selman 56). piˈtor Piˈtor je koprski narečni izraz, ki ustreza pojmu ‘pleskar’ (Todorović 2016: 100); Manzini in Rocchi narečnega izraza za omenjeni poklic ne navajata, Parovel (184) pa zapisuje pitòr. Prim. izolsko in piransko besedo piˈtọr (Todorović 2016: 100); Vascotto (217) je zapisal pitór, Sau (183) pitòr, Ondina Lusa pa za piranski govor besede ni zabeležila. Izraz uporabljajo tudi drugi istrskobeneški govorci, npr. v Sečovljah, Strunjanu (Todorović 2015a: 100), Hrvatinih (Todorović 2017: 114) in Bertokih (Todorović 2018: 124) piˈtor; prim. puljsko istr.ben. pitòr (Buršić‑ Giudici – Orbanich 200). Besedo poznajo tudi drugi govorci beneških idiomov, 5.13 5.14 154 Suzana Todorović  KoprsKi istrsKobenešKi izrazi za neKatere poKlice npr. istr.ben. pitòr (VG 801), trž.it. pitor (Doria 475), bizj. pitor (Domini 345); beneč. pitòr (Boerio 514). Prim. furl. pitôr (NP 767). Pripona -tor izhaja iz latinske pripone -tōre(m). Navedeno izvira iz lat. pictōre(m) (DELI – CD‑ROM iz. lat. pĭctor (REW 6481b). Besedo so prevzeli slovenski istrski govorci, npr. v Dragonji piˈtor (Todoro­ vić 2015a: 100), v Borštu piˈtor, v Krkavčah pẹˈtor, na Tinjanu pẹˈtor (Todorović 2015b: 72), v Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru piˈtor (Todorović – Koštiál 2014: 67), v Dekanih, na Škofijah (Todorović 2017: 114), na Pučah in v Svetem Petru piˈtor (Todorović 2018: 124), ter čakavsko govoreči Istrani, npr. v Funtani pitûr (Selman 58), v Boljunu pitr (Francetić 182). ponpˈjer Ponpˈjer je koprska narečna beseda, ki ustrezna izrazu ‘gasilec’ (Todorović 2016: 101); Manzini in Rocchi besede v koprski narečni slovar nista zapisala, Parovel (186) je zabeležil obliko ponpièr. Prim. tudi v Izoli pompˈjer, v Piranu ponpˈjẹr (Todorović 2016: 101); v Vascottovem slovarju izraza ne najdemo, Sau (185) je zabeležil pompièr, Ondina Lusa pa narečne ustreznice za navedeni poklic ni zapi­ sala. Obravnavani izraz smo slišali v več istrskobeneških krajih, npr. v Sečovljah, Strunjanu (Todorović 2015a: 101), Hrvatinih (Todorović 2017: 115) in Bertokih (Todorović 2018: 125) pompˈjer; prim. v Pulju pompièr (Buršić‑Giudici – Orbani­ ch 203). Beseda je razširjena tudi v drugih beneških idiomih, npr. istr.ben. pompier (VG 813), trž.it. pompier (GDDT 483); beneč. pompièr (Boerio 520). Leksem je izpeljanka na ­ier iz istr.ben. pónpa (Manzini – Rocchi), beneč. pompa ‘črpalka’ (Boerio 520). Sprejet je bil iz fr. pompe ‘naprava za prevažanje tekočin’, ki izhaja iz holandske besede pompe in ima onomatopejski izvor (DELI – CD‑ROM). Besedo so prevzeli slovensko govoreči Istrani, npr. v Dragonji pompˈjer (To­ dorović 2015a: 101), v Borštu pompˈjer, v Krkavčah pompˈjer (Todorović 2015b: 73), v Novi vasi nad Dragonjo pompˈjer, v Padni pompˈjer, v Svetem Petru pompˈjer (Todorović – Koštiál 2014: 67), v Dekanih pumpˈjer, na Škofijah (Todorović 2017: 115), na Pučah in v Svetem Antonu pompˈjer (Todorović 2018: 125), ter Čakavci iz hrvaškega dela Istre, npr. v Funtani pompîer (Selman 60), v Boljunu pompiẽr (Fran­ cetić 191), na Roveriji pompjȇr (Kalčić – Filipi – Milovan 206). poṡtˈjer Poṡtˈjer je koprski narečni izraz za pojem ‘pismonoša’ (Todorović 2016: 103); zapisali so ga tudi Manzini in Rocchi (169) ter Parovel (190), npr. postièr. Prim. v Izoli poṡtˈjer in v Piranu poṡˈẹr; za izolski narečni govor sta Vascotto (222) in Sau zapisala (189) postièr, Ondina Lusa (176) pa za piranski govor postiér. Izraz uporabljajo tudi drugi istrskobeneško govoreči Istrani, npr. v Hrvatinih poṡtˈjer (Todorović 2017: 117), v Pulju postièr (Buršić‑Giudici – Orbanich 205). Beseda 5.15 5.16 155Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 je razširjena tudi v drugih beneških govorih, npr. istr.ben. postièr (VG 823), trž.it. postier (Doria 489), bizj. postier (Domini 353); beneč. postièr (Boerio 528). Izraz je izpeljan iz istr.ben., beneč. posta (VG 822, 823; Boerio 528). Prim. furl. postîr (NP 800). Manzini in Rocchi (169) izvajata besedo iz fr. postier ‘poštni uslužbe­ nec’; prim. staroitalijansko postiere ‘postiljon’. Zadnje izhodišče navedenih izrazov je lat. (sr. sp. mn.) pŏsita ‘dogovorjeni kraji, domenjena mesta, postajališča’ (DELI – CD‑ROM). Izraz so prevzeli Istrani slovenskega rodu, npr. v Borštu pọštˈjer (Todorović 2015b: 74), na Škofijah pošˈer (Todorović 2017: 117), na Pučah pošˈer, v Svetem Antonu pọšˈer (Todorović 2018: 128), in čakavsko govoreči Istrani, npr. v Bo­ ljunu poštiẽr (Francetić 196). Nekateri istrskobeneški govorci iz slovenske Istre uporabljajo poleg izraza poṡtˈjer tudi narečno obliko poṡˈtin, npr. v Izoli, Piranu (Todorović 2016: 103), Sečovljah, Strunjanu (Todorović 2015a: 102) in Bertokih poṡˈtin (Todorović 2018: 128), kar ustreza npr. istr. ben., ben., trž.it. postin (VG 823; Basso – Durante 202; Doria 489). Pri tem izrazu gre najverjetneje za prilagoditev knj.it. besede postino ‘pismonoša’ (DELI – CD‑ROM), katere zadnji vir je lat. (mn. sr. sp.) pŏsita ‘do­ govorjeni kraj, dogovorjeno mesto, postajališče’ (DELI – CD‑ROM). Tudi ta beseda je bila prevzeta v istrskoslovensko narečje, npr. v Dragonji pošˈtin (Todorović 2015a: 102), v Krkavčah pọšˈtin (Todorović 2015b: 74), v Novi vasi nad Dragonjo pọšˈtin in pušˈtin, v Padni pọšˈtin in Svetem Petru pošˈtin (Todo­ rović – Koštiál 2014: 67). vendeˈriγola Vendeˈriγola je koprska narečna beseda, ki ustreza pojmu ‘branjevka’ (Todorović 2016: 102); v Kopru sta Manzini in Rocchi zapisala venderìgola (261), Parovel pa vendarìgola (246). Prim. izolska in piranska izraza vendaˈriγola in vendeˈriγola (Todorović 2016: 102); v Izoli je Vascotto (330) zabeležil vendarìgolo (m. sp.), Sau (271) pa vendarìgola in venderìgola; Ondina Lusa (291) je za piransko na­ rečno govorico zapisala vendarìgola in venderìgola. Izraz uporabljajo tudi dru­ gi istrskobeneški govorci, npr. v Sečovljah vendiˈriγola, v Strunjanu vendeˈriγola (Todorović 2015a: 101), v Hrvatinih vendeˈriγola (Todorović 2017: 115), v Berto­ kih vendeˈriγola (Todorović 2018: 126); prim. puljsko istr.ben. venderìgola (Bur­ šić‑Giudici – Orbanich 290). Besedo poznajo tudi druga beneška narečja, npr. istr. ben. venderìgola in vendrìgola (VG 1210), trž.it. vendarìgola in vendarìgola (778, 779), bizj. vendarìgul (m. sp.) (Domini 532); beneč. venderìgola (Boerio 785). Izraz izhaja iz vulg.lat. *vēndĭtrīcŭla ‘prodajalka’ (REW 9194, EV 198). Besedo so sprejeli govorci slovenskih idiomov v Istri, npr. v Dragonji ven- dọˈriγọla (Todorović 2015a: 101), v Borštu vendeˈriγola, v Krkavčah vendoˈriγolå, na Tinjanu vendeˈriγola (Todorović 2015b: 73), v Dekanih vəndˈriγuła in ven- dˈriγuła, na Škofijah vendeˈriγọla (Todorović 2017: 115), na Pučah vendeˈriγọla, v Svetem Antonu vȧndẹˈriγọla (Todorović 2018: 126). 5.17 156 Suzana Todorović  KoprsKi istrsKobenešKi izrazi za neKatere poKlice sklep V Kopru danes govorijo slovensko in italijansko ter številne druge jezike in go­ vore. Kljub jezikovni in kulturni raznolikosti, ki so jo s seboj po drugi svetovni vojni prinesli Slovenci iz različnih slovenskih regij ter različni pripadniki nekdanje skupne države, se narečna podoba Kopra še ni spremenila. Tu domačini, Istrani italijanskega rodu, govorijo le istrskobeneško narečje. Narečne izraze, ki zadevajo nekatere običajne poklice, smo pridobili med dialektološko raziskavo v Kopru. Analiza je pokazala, da izbrane besede poznajo tudi drugi istrskobeneški govorci v slovenskem (Strunjan, Sečovlje, Hrvatini, Bertoki) in hrvaškem delu Istre (Pulj) ter beneško govoreči Italijani v Italiji (Trst, Benetke, Marano, Bizjakija idr.). Rabo izrazov smo večkrat potrdili tudi za muglizanščino in furlanščino. Istrani slovanskega rodu, ki so naseljevali pretežno ruralni del Istre, so od romansko govorečega mestnega prebivalstva prevzemali nekatere kulturne vzorce in izraze. V sklepnem delu etimoloških prispevkov smo navedli istrskoslovenska poimenovanja za poklice, ki so jih šavrinski in rižanski govorci prevzeli od pre‑ vzeli od istrskobeneških govorcev. okRajšave bizj. bizjaško furl. furlansko gr. grško grad. gradeško (Gradež, it. Grado) istr.ben. istrskobeneško knj.it. knjižnoitalijansko lat. latinsko m. sp. moški spol maran. maransko (Marano) mn. množina mugl. muglizansko (Milje, it. Muggia) prim. primerjaj sam. samostalnik s. sp. srednji spol trž.it. tržaškoitalijansko (Trst) vulg.lat. vulgarnolatinsko ž. sp. ženski spol viRi in liteRatuRa Logar 1962 = Tine Logar, Današnje stanje in naloge slovenske dialektologije, Jezik in slovstvo (1962), št. 1–2, 1–6. Logar – Rigler 1983 = Tine Logar – Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljubljana: Geodet­ ski zavod SRS in Dopisna delavska univerza Univerzum, 1983. Repolusk 1998 = Peter Repolusk, Koprska Brda, v: Slovenija: pokrajine in ljudje, ur. Drago Perko – Milan Orožen Adamič, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, 268–280. Todorović – Koštiál 2014 = Suzana Todorović – Rožana Koštiál, Narečno besedje piranskega podeželja, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014. 6 157Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Todorović 2015a = Suzana Todorović, Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem, Koper: Libris, 2015. Todorović 2015b = Suzana Todorović, Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra, Koper: Libris, 2015. Todorović 2016 = Suzana Todorović, Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016. Todorović 2017 = Suzana Todorović, Narečna raznolikost v okolici Kopra, Koper: Libris, 2017. Todorović 2018 = Suzana Todorović, Raznovrstnost narečnih govorov na Koprskem, Koper: Libris, 2018. Žitko 2011 = Salvator Žitko, Koper: mestne znamenitosti, Koper: Libris, 2011. slovaRji Basso – Durante = Valter Basso – Dino Durante, Nuovo dizionario veneto-italiano etimologico italiano-veneto: con modi di dire e proverbi, Padova: Battaglia terme, 2000. Boerio = Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Venezia: Giunti editore, 21856. Bottin = Renzo Bottin, Al Graisan: vocabolario e grammatica del dialetto parlato nell’isola di Gra- do, Grado: Litografia Ponte, 2003. Buršić-Giudici – Orbanich = Barbara Buršić‑Giudici – Giuseppe Orbanich, Rovigno – Fiume – Pola: Centro di ricerche storiche di Rovigno – Unione Italiana – Università Popolare di Trieste – So­ cietà di studi e ricerche »Mediteran«, 2009. Corso Regeni = Maria Teresa Corso Regeni, Vocabolario maranese: vocabolario freaseologico ve- neto-italiano varietà di Marano lagunare, Udine: La bassa vocabolari, 1990. DELI – CD-ROM = Manlio Cortelazzo – Paolo Zolli, Dizionario etimologico della lingua italiana (CD‑ROM), Bologna: Zanichelli, 1999. Domini = Silvio Domini – Aldo Fulizio – Aldo Miniussi – Giordano Vittori, Vocabolario fraseologi- co del dialetto “bisiac”, Bologna: Cappelli Editore, 1985. Doria = Mario Doria – Claudio Noliani, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste: Il Meridi­ ano, 1987. Francetić 2015 = Ivan Francetić, Rječnik boljunskih govora, ur. Sandra Tamaro, Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, 2015. Kalčić – Filipi – Milovan = Slavko Kalčić – Goran Filipi – Valter Milovan, Rječnik roverskih i okol- nih govora, Pazin – Zagreb – Pula: Matica hrvatska Pazin – Naklada Dominović, 2014. Lusa = Ondina Lusa, Le perle del nostro dialetto, Pirano: Comunità degli Italiani »Giuseppe Tartini«, 2012. Manzini – Rocchi = Giulio Manzini – Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria, Rovigno: Centro di ricerche storiche Rovigno, 1995. Parovel = Dino Parovel, Il dizionario del dialetto capodistriano, Trieste: Fameia capodistriana, 2006. NP = Giulio Andrea Pirona – Ercole Carletti – Giovanni Battista Corgnali, Il nuovo Pirona, Vocabo­ lario friulano. Udine: Società filologica friulana, 2004. Prati = Angelico Prati, Etimologie venete, Venezia – Roma: Istituto per la collaborazione culturale, 1968. Sau = Silvano Sau, Dizionario del dialetto Isolano: raccolta di parole e modi di dire della parlata isolana di ieri, di oggi e, forse, di domani, Isola: Il Mandracchio, 2009. REW = Wilhelm Meyer‑Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch (ponatis), Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 2009. Selman = Alexandar Selman, Mali funtanjski rječnik, Funtana, 2006. Vascotto = Antonio Vascotto, Voci della parlata isolana nella prima metà di questo secolo, Imola: Galeati, 1987. VG = Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano dei dialetti parlati nella Venezia Giulia, in Istria, in Dalmazia, a Grado e nel Monfalconese, Trieste: Lint, 1999. ZING – CD-ROM = Nicola Zingarelli, Lo Zingarelli: vocabolario della lingua italiana (CD‑ROM), Bologna: Zanichelli, 1998. Zudini – Dorsi = Diomiro Zudini – Pierpaolo Dorsi, Dizionario del dialetto muglisano. Udine: Ca­ samassima Editore, 1981. 158 Suzana Todorović  KoprsKi istrsKobenešKi izrazi za neKatere poKlice summaRy Koper Istrian­Venetian Expressions for Certain Ordinary Professions In addition to the two official languages, Slovenian and Italian, the residents of Koper also speak other languages and dialects—which, however, have not had a significant influence on the existence of the Istrian­Venetian dialect in the town. This is the only dialect spoken in seaside areas of Istria; in places, in the immediate countryside next to towns, it coexists with the Istrian dialect of Slovenian—specifically, in bilingual dialect areas. The research­ er spoke about ordinary professions with Koper residents that are ethnically Italian. They were encouraged to form longer narratives, from which the desired dialect words were gleaned. With the aid of available dialectology and lexicographic material, these words were compared with related words used in other Istrian­Venetian dialects in Slovenian and Croatian Istria, in the Italian dialects of Venice, the Veneto Region, and Trieste, and in the Marano Lagunare, Grado, and Bisiacaria dialects. It was checked whether a specific ex­ pression was known by Friulian speakers and whether it was used in the past in the Italian dialect of Muggia. All of the expressions were connected to their Latin predecessors. Al­ together, eighteen dialect expressions were analyzed. Because these were often borrowed into Istrian dialects of Slovenian, the Istrian Slovenian dialect forms are also provided for the professions examined. 159Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 0 ines virč uvid u hilOnimiju gORnjega međimuRja Cobiss: 1.01 Vpogled v gozdna imena zgornjega Medžimurja V tem delu so na osnovi arhivskih in terenskih raziskav obdelana gozdna imena zgornjega Medži­ murja. Najbolj severna, po površini najmanjša, hkrati pa najgosteje naseljena hrvaška županija je zaradi zemljepisnega položaja in stoletnega sosedstva z Madžari izjemno zanimiva za dialektološke in onomastične raziskave. Ključne besede: Medžimurje, hrvaščina, gozdno ime, hilonimija An Examination of Forest Names in Upper Međimurje This article examines forest names in upper Međimurje based on archival material and field studies. This northernmost, smallest, and at the same time most densely inhabited Croatian county is excep­ tionally interesting for dialectology and onomastic research because of its geographical location and centuries of bordering Hungarian territory. Keywords: Međimurje, Croatian, forest name, woodland name uvod Iako je hrvatsko onomastičko nazivlje uglavnom usklađeno sa slavenskom ono­ mastičkom terminologijom (najrazrađenije nazivlje nalazimo u ruskoj i češkoj onomastici), imena šuma, tj. hilonime ne nalazimo ni na jednom od najcjelo­ vitijih popisa hrvatskih onomastičkih naziva i njihovih definicija, autora Petra Šimunovića. U knjizi Uvod u hrvatsko imenoslovlje, u poglavlju Hrvatska ono- mastička terminologija, Šimunović je dodao i Priručni rječnik hrvatskih onoma- stičkih termina u kojem obrađuje nazive koji se rabe u hrvatskoj onomastičkoj terminologiji (Šimunović 2009: 75–79), međutim, hilonimi nisu obuhvaćeni po­ pisom. Kako termin hilonim (grč. hýlē ‘drvo, šuma’) nije nepoznat hrvatskim onomastičarima, štoviše, prihvaćen je na Odjelu za onomastiku i etimologiju, isti ću koristiti i u ovom radu o šumama gornjega Međimurja.1 Također, isti termin predlaže i Vladimir Skračić u Toponomastičkoj početnici: »Međutim, toponim­ ski likovi kojima se identificira sadržaj ‘šuma’ vrlo su brojni pa preporučujemo, 1 Anđela Frančić po uzoru na Podolsku i Šipku u radu o rečkoj mikrotoponimiji (2003: 373) topo­ nime dijeli ovisno o vrsti imenovanoga objekta na: ekonime (imena naselja), hidronime (imena voda), oronime (imena brda), horonime (imena većih prirodnih ili administrativnih područja), urbanonime (imena unutargradskih topografskih objekata), dromonime (imena prometnica), agroonime (imena polja), drimonime (imena šuma). 160 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja po prijedlogu Mislave Bertoša, upotrebu termina hilonim, od grčkog hyle ‘drvo, šuma’...« (Skračić 2011: 110). Šume čine 12,37 % ukupne površine Međimurja,2 tj. Međimurje ima 9734 ha šuma. Od toga je 3341 ha ili 37 % šuma u državnom, a oko 6393 ha ili 63 % šuma u privatnom vlasništvu. Državnim šumama gospodari javno poduzeće Hrvatske šume putem Uprave šuma Koprivnica, tj. Šumarije Čakovec. U njihovoj je admi­ nistraciji područje Međimurja podijeljeno na dvije gospodarske jedinice, tj. na GJ Gornje Međimurje (761 ha) i GJ Donje Međimurje (2580 ha). Najveća je šuma Murščak uz Muru između naselja Domašinec i Donji Hrašćan. Usporedimo li udio šumskih površina na prostoru Hrvatske (40 % ukupne po­ vršine) s prostorom pokrivenim šumama u Međimurju (12,37 % ukupne površine), vidimo da je Međimurje izuzetno siromašno šumskim površinama koje ipak imaju značajnu ulogu u stvaranju biološke krajobrazne raznolikosti ovoga kraja. Nada­ lje, zbog geomorfoloških osobina gornjega Međimurja, šume na strmim padinama imaju nezamjenjivu ulogu u zaštiti tla od erozije. U donjem su Međimurju najznačajnije šumske zajednice hrasta lužnjaka, gra­ ba, johe, divlje trešnje, topole, vrbe, bagrema, brijesta, klena, jablana i jasena. U gornjem Međimurju prevladavaju šumske zajednice hrasta kitnjaka i običnog graba, bukve, pitomog kestena i običnog bora. U svim se šumskim zajednicama na području Međimurja može naći grmoliko raslinje kurika, kalina, drijena, bazge, šipka i kupina te prizemnice kao što su paprat, šumske jagode, jaglaci, drijemovac, šumarice i ljubičice.3 metodološki postupCi, Cilj i pRedmet Rada Polazište u istraživanju gornjomeđimurske hilonimije bila je postojeća dostupna onomastička literatura te stručni i znanstveni radovi objavljeni u različitim publi­ kacijama i na mrežnim stranicama. 2 Radi preglednosti i lakšega snalaženja u građi, na kraju rada navodi se abecedni popis općina i pripadajućih naselja. Unutar zagrada donosi se kratica onih naselja koja pripadaju gornjem Međimurju (prema kriteriju visine i/ili kriteriju željezničke pruge), dok su ostala naselja samo navedena. 3 Prema Nacionalnoj klasifikaciji staništa u Republici Hrvatskoj postoji 105 tipova šumskih za­ jednica, tj. dvije regije: mediteranska (40 % površine) i eurosibirsko‑sjevernoamerička regija (60% površine). Za mediteransku su regiju karakteristične: šume alepskog bora, šume hrasta crnike, šume bijelog graba i hrasta medunca, šume crnog graba i hrasta medunca, šume dalma­ tinskog crnog bora te šume crnike i crnog graba. Za eurosibirsko‑sjevernoameričku su regiju karakteristične: šume hrasta lužnjaka sa žutilovkom, šume hrasta lužnjaka i običnog graba, šu­ me poljskog jasena, šume crne johe, šume vrba i topola, šume hrasta kitnjaka i običnog gra­ ba, šume hrasta kitnjaka i pitomog kestena, šume s crnim grabom i hrastom meduncem, šume bukve, šume bukve s bekicom, šume bukve s jesenskom šašikom, šume lipe i tise, šume crnog bora, šume bukve i jele, šume jele s rebračom, šume bukve i šume smreke. Prema navedenoj klasifikaciji staništa u Republici Hrvatskoj i podjeli na dvije regije, područje je Međimurja dio eurosibirsko‑sjevernoameričke regije. 1 161Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Prikupljanje je građe obavljeno u skladu s Uputama za prikupljanje onoma- stičke građe Odjela za onomastiku i etimologiju Instituta za hrvatski jezik i jezi­ koslovlje, a za svako je gornjomeđimursko naselje ispunjen i Upitnik za onoma- stiku, tj. dio upitnika koji se odnosi na hilonimiju. Zabilježeni toponimijski likovi zapisani su u hrvatskoj dijalektologiji uobičajenim sustavom fonetske transkrip­ cije. Toponimijska je građa za čitavo gornjomeđimursko područje ispisivana i u Područnom uredu za katastar Čakovec te u Hrvatskim šumama, tj. Šumariji Ča­ kovec. S obzirom na to da bi sustavan prikaz gornjomeđimurske hilonimije, kako povijesne, tako i suvremene, znatno nadilazio okvire ovoga rada, rad se temelji na analizi suvremene gornjomeđimurske hilonimije. Toponimijska je građa klasificirana prema modelu značenjske i tvorbene analize toponima osmišljenom za potrebe znanstvenoga projekta Onomastička i etimologijska istraživanja hrvatskoga jezika koji je vodila Dunja Brozović Ron­ čević. Ona je za potrebe projekta, na temelju uobičajene prakse u toponomastici, izradila sustav toponomastičke klasifikacije koji je naravno, djelomice podudaran sa sustavom koji je u svojoj monografiji Toponimija otoka Brača primijenio Petar Šimunović. Cilj je istraživanja rasvjetljavanje jezične i toponomastičke slike gornjega Međimurja te pozicioniranje gornjomeđimurske hilonimije u odnosu na sjevero­ zapadnu, a zatim i čitavu hrvatsku toponimijsku sliku. Za ostvarenje navedenoga cilja bilo je potrebno popisati i obraditi toponimijsku građu, utvrditi etiologiju i etimologiju pojedinih hilonima, opisati jezične značajke uopće i one koje se ogle­ daju u međimurskoj onimiji. hilOnimija gORnjega međimuRja pRema pOdatcima šumaRije čakOvec i pOdatcima puk-a čakOvec4 Prema podatcima Šumarije Čakovec na području gornjega Međimurja postoje 42 odjela,5 tj. 269 odsjeka ili imena državnih šuma. Iz popisa je očigledno da se jedno ime odnosi na veći broj čestica, tj. popis čine 63 različita imena. Terenskim je istraživanjem od ukupno 269 imena državnih šuma potvrđeno njih 98, tj. jedanaest različitih imena šuma. Svako se ime javlja i po nekoliko puta, ali u različitim naseljima, pa se usporedbom službenoga popisa s imenima priku­ pljenim terenskim istraživanjem jasno pokazuje da se jedno ime redovito odnosi na veći broj čestica. 4 PUK = Područni ured za katastar. 5 Odjelom se smatra trajna osnovna jedinica gospodarskog razdjeljenja šuma u okviru pojedine gospodarske jedinice. Odjeli se ustanovljuju u svrhu lakšeg gospodarenja, nadzora i orijentacije na terenu. Površina odjela, osim za neobraslo proizvodno šumsko zemljište, šikare, šibljake i garige, u pravilu ne može biti veća od 60 ha. Odsjekom se smatra privremena najmanja osnovna površina gospodarskog razdjeljenja šuma unutar odjela s kojom se, kao sastojinom, posebno gospodari. Najmanja površina odsjeka iznosi 1 ha. 2 162 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja Analizom je utvrđeno kako je najviše imena državnih šuma u čijoj se osnovi nalazi ime sela (25,4 %), što i ne čudi s obzirom na to da je riječ o državnim šu­ mama. Naime, ovim je načinom imenovanja institucijama olakšan nadzor šuma, ali prije svega, i orijentacija na terenu. Državne šume u čijoj se osnovi nalazi ime sela su: Banfi, Bukovščak, Črečanski breg, Gradiščak, Kapelščak, Marof, Martin- ska gmajna, Praporčan, Prekopa, Preločko, Raskriška graba, Robadje, Selniščak, Štrigovščak, Vaščićki vrh, Vukanovec, Zasadbreg. Imena državnih šuma antroponimnoga postanja čine (23,8 %) građe. Kako je riječ o imenima državnih šuma, tj. o šumama koje su u vlasništvu države, a ne u privatnom vlasništvu, iznenađuje postotak imena motiviranih antroponimom. Međutim, ako znamo da se šumama, tj. ne samo šumama nego i gotovo svakoj zemljišnoj čestici s godinama mijenja vlasnik (bilo zbog promjene vlasti, nasljed­ stva, prodaje, namjene i sl.), ovi podatci možda dokazuju čije su vlasništvo ili dio vlasništva navedene šume bile u prošlosti. Riječ je o ovim imenima danas državnih šuma: Bačkovec, Bedeković graba, Bigec, Bogdanovo, Bujaničin breg, Gratovo, Jagerica, Jobova graba, Kukuljić graba, Markovčina, Pod Ajngelom, Pod Špraj- com, Tihanovo, Tkalec, Turkov dol. Po zastupljenosti, slijede imena državnih šuma motivirana nazivom bilja (17,5 %). Očekivali bismo da će ova skupina imena, uz imena državnih šuma u čijoj se osnovi nalazi ime sela, biti najbrojnija s obzirom na to da je riječ o držav­ nim šumama. Naime, kako postoje planovi pošumljavanja, tj. točno se zna što se, gdje, kada, kako i zašto sadi ili krči, a u Hrvatskim šumama ističu kako se sve usta­ novljuje radi lakšega gospodarenja, nadzora i orijentacije na terenu, malo je onih imena državnih šuma motiviranih nazivom bilja na području gornjega Međimurja, za koja bismo mogli reći da su očekivana. Poznato je da je zbog gospodarske krize u državi obnova šuma u posljednjih nekoliko godina loša te tako nestaju vrijedne šume hrasta kitnjaka i graba i šume hrasta lužnjaka i graba, a donedavno neugro­ žene šume bukve, zbog navedenih razloga, sve češće postaju metom nakupaca drva. Također, kako je područje gornjega Međimurja zbog tipova tla (posebno na reljefno najvišim prostorima gdje prevladavaju mineralno­karbonatna tla) po­ znato po čestim erozijama, među imenima državnih šuma motiviranih nazivom bilja očekivali bismo najviše psamofita, tj. biljaka koje žive na pokretnom tlu, a svojim razgranatim i dubokim korijenjem sprječavaju eroziju. Za međimursko su područje karakteristični psamofiti: crna joha, bijela topola, majčina dušica, trputac i glavičasti luk. Kako popis imena državnih šuma motiviranih nazivom bilja čine: Borovica, Bušivščak, Glogovec, Gorščica, Hrastinka, Slakovsko brezje, Slatnjak mali, Šarije, Šarike, Topolje, Topolje-Nedelišće, razvidno je da su od psamofita kao poticaj za imenovanje poslužili samo šaš i topola. Imena šuma koja se odnose na oblik, svojstva i izgled tla čine 7,9 % građe, primjerice Krčec, Pustika, Sigetec. Imena šuma u čijoj se osnovi nalazi naziv životinja čine 6,3 % građe, primje­ rice Kravorska, Piškurnjak, Riblji breg, Svinjska senokoša. 163Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Imena šuma koja se odnose na sastav i osobitosti tla čine 4,8 % građe, primje­ rice Bereg, Čretnica, Lokve, Vodeninski breg. Imena šuma koja su određena položajem čine 4,8 % građe, primjerice Gornja šuma, Pod grobljem, Pod ribljim bregom. Hilonimijske metafore čine 3,2 % građe, primjerice Ciganščak, Zelena. Imena šuma motivirana ljudskom djelatnošću čine 1,6 % građe, primjerice Školsko. Već je spomenuto da je u Međimurju 37 % (3341 ha) šuma u državnom, a 63 % (6393 ha) u privatnom vlasništvu. U PUK‑u Čakovec ispisana su imena šuma u privatnom vlasništvu u 36 katastarskih općina na području gornjega Međimurja. Ukupno je ispisano 33 421 ime privatnih šuma, od čega 4076 različitih (svako se ime javlja i po nekoliko puta, što u istom, što u drugim naseljima, tj. očigledno je da se jedno ime odnosi na veći broj čestica). Bogata katastarska građa koja se odnosi na imena šuma svjedoči o imenima koja su nekada postojala u određenom kraju, ali su s vremenom nestala iz uporabe i žive samo u katastarskim dokumen­ tima (popisima i zemljovidima). Zbog ograničenja prostorom, građi ispisanoj u PUK‑u Čakovec posvetit će se poseban rad. hilOnimija gORnjega međimuRja kaO Rezultat teRenskOga istRaživanja Šumski predjeli na području gornjega Međimurja međusobno su odvojeni te naj­ češće ugroženi zbog gradnje stambenih objekata, prometnica i komunalne infra­ strukture, što su i najčešći razlozi ugroženosti šuma u Hrvatskoj. Najugroženije su šume hrasta lužnjaka koje iskazuju izrazito bogatu biološku raznolikost. Temeljem Zakona o zaštiti prirode,6 šume su jedna od temeljnih prirodnih vrijednosti mnogih područja, a prvi je i jedini spomenik šumi u Republici Hrvatskoj podignut upravo u jednom od gornjomeđimurskih naselja, tj. u Malom Mihaljevcu, naselju Općine Sveti Juraj na Bregu. Terenskim je istraživanjem na području gornjega Međimurja zabilježeno 370 hilonima, a u PUK‑u Čakovec ukupno je ispisano 33 421 ime privatnih šuma. Ka­ tastarska je građa provjerena na terenu, međutim, potvrđeno je samo 9,1 % imena. Riječ je o ovim imenima šuma: Arpdovo (L), Bkovc (KR, VR, ŽIŠ), Bajdkovo (ME), Bkaova šma (Z), Bedkoviov grb (BR), MM), Bgjc (ŽIŠ), Brk (S), Bergj (S), Brndo br (BR), Bokj (PLE), Bogdnoska šma (BO), Bltjova šma (TU), Borovca (B), Borvj (DS, FR, MAR, ME, OV, ŠTRU), Boruvj (PLE), Borovjkovo (VU), Brjevina (MA), Brjnkovc (ZA), Brtkova šma (DB), Br (ČR), Brz (MA, ŽIŠ), Breznka (PRA), Brzje (B, BO, GD, MI, S, VUK), Brzoska gmjna (BR), Bržn br (PRA), Bzinka (DB, VUK), Bdor (S), Bjanova šma (ŽG), Bkoak (S), Bukvj (GR, MAR, 6 V. http://www.poslovni‑savjetnik.com/propisi/priroda‑zastita‑prirode/zakon‑o‑zastiti‑prirode‑ urednicki‑procisceni‑tekst‑nn‑br‑702005‑1392. 3 164 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja SU), Bukuvj (ŽIŠ), Bukska šma (BUK), Bndek (K), Crj (GK, GRA), Ciglnica (FR, Z), Ciglnice (BR), Cigjnšak (MM), Cmbol (ME), andij (K), p (NE),7 (PU), ešmga (PLE), istnka (ŠE), žmk (ME), ranska šma (ČR), rpnica/rtnica8 (ST), na mlka (S), nk (FR), Djalica (GRA), Dkarova (PRA), Dnka (ČR), Dbravica (BO), Dolca (ČR), Dol (TR, DB), Dĺ korto (ŽIŠ), Drg (VR), Drvrijum (MM), Dga brzina (KN), Dplk (MM, Z), Dplova grba (ŽIŠ), Dužca (ČR), rova špca (ČR), Fadrciovo (BA), Falšija (DB), Frnkova šma (J), Fzš (VRH), Fdorova (PRA), Frncino (Z), Frantoviova šma (TU), Fratrsko (ŽIŠ), Frso- vica (GRA), Frtĺsko (KR), Ftova šma (TU), Fsk (MSR, SMM), Gbrekovica (ŽG), Gcij (MA, ST), Gacvj (GR), Gj (BO, DB, GD, PRH, PU), Gaj (VU), Glovika (ME), Glina šu̍̍ma (DS), Gršiova šma (MM), Globtka ili Golobtka (ŠE),9 Gmjna (GD), Gmjna (ČR, DB, DS, MM, ST, VU), Gogorjnka (ČR), Gj (B, DK, KN, NE), Grja šu̍̍ma (DS), Grj korto (ŽIŠ), Grj kr (ŽIŠ), Grbanic (SLE), Grb (TR), Grabrj (SU), Gradš (S), Grajnka (TU), Gba (BO), Grblica (PRA), Grbj (ZS), Grfosko (GH, SMM, TU), Grbiova šma (J), Xarga (PLE), Xer- jvica (ŽIŠ), Xerjska gmjna (PRH), Xrstj (BR, KN, SL, TU, VU, ŽIŠ), Xrstij (ŽIŠ), Xrstinka (MSR, PRET), Xrjvica (MSR, ŽIŠ), Xrpaa ((BO, DR, DS, ST), Xndra (ZS), Jaklno gj (DB), Jlšij (PRES), Jalšvj (GR), Jušj (KN, SLE, ŠTRU, Z), Jgrsek (VU), Jlš (BO), Jušovina (MAR), Jgošk (Z), Jxasova (PLE, S), Kjzarova šma (VU), Kmenica (S), Kpc (R), Ktj (ČR), Kolova grba (ZS), Kkoto gj (ŽIŠ), Komodn (VUK), Kosmana (PRH, ST), Kut (Z), Kzaro br (ZS), K (DR), Kr (ČE, FR, ŽIŠ), Krj (VRH), Krištnoska šma (MM, Z), Krnca (SMM), Krmpiova šma (LE), Kkardovo (ZA), Kkmica (PRA), Kpasova šma (TU), Kustj (PLE, S), Lporašk grb (DR), Lzin (PLE), Lovo (PLE), Lesin (BR), Lesjak (KN), Lš (FR), Lšnic (Z), Lpio gj (DB), Lpj (TR), Lg (PRES), Lgovc (ŽG), Lopr (DS, OV), L (PRES), Lugarja (ŽIŠ), Lgovc (PRE) Madršak (LE), Mrka ž (R), Mgdiina šma (MAR), Mkarovo (DR), Mla sa (ŽIŠ), Mla šma (DS), Ml grb (KN, MM), Ml Zvr (MA), Mn- kino (PRA), Mtiova šma (MA), Matulova šma (MA), Megj (MA), Mka (SMM), Mkota (ČR), Mĺ (MSR), Mikluvško gj (DB), Mrzovo (FR), Mrajova šma (VU), Na brgọ (MM), Ncijova šma (ZS), Na Flcovm (ZS), Na jš (GH), Na srjjnsko (VR), Na štkọ (ČR), Nun dl (ŠTRU), br Cign (ŠTRU), Ogrjnc (SLE), Oršec (KR), Oršj (ŽG), ršikino (ŽG), sen gm (ČR), Pdolk (VRH, Z), Pjnoga (VU), Pra (SLE, TR, ŽIŠ), Peck (S), Pkl (MM), Pkl (SU), Ptko gj (PRH), Ptrkina šma (VU), Plkovo (ZS), Pintarja (ŽG), Pškọrova šma (ŽG), Poḓ knižicom (MSR), Poḓ kutaj (PLE), Plak m (PLE), Po korj (PLE), Pokšr (MM), Pl (BO), Popska (PL, PLE), Popsko (ŠTR), Pšnk (ŽIŠ), Pvrtnica (ŽIŠ), Pr bv (MM), Prni- ca (KN), Prloka šma (DR), Prjnica (GK), Prslska šma (BR), Pkovica (ČR), Pfkovo (PRA), Rjtarovo (PRE), Raktj (J), Raktovc (ŽIŠ), Rbr (PRE), Rebr (PRA), Rp (BO), Rp (BR), Rško gj (BR), Rbjak (PLE, Z, ZA), Rmšarska šma (SU), Rtešova šma (PL), Ri (SU), Sa (BO), Ska (MA, SL), Skcija (B, BO, GD), Serja (GK), Svrova šma (LE), Skrdjak (R), Sljka (ZA), Smrdka (DB, DS), Srdk (SMM), Sncova šma (PLE), Srpa (GRA), Stzic (ŽIŠ), Stra šma (MM), Str grḓ (BR), Šarka (FR, MM, Z), Šarnc (DS), Šarj (DB, DR, ŽIŠ), Špca (ČR, DR, LE, PRH), Špc (PLE), Štefanka šma (ŽG), Štrgoak (ŽG), Štrkova grba (PRE), Štkovo s (DR), Štk m (ŽIŠ), Štmbl m (DK), Šma ž (GRA), Švcovo s (VU), Testernk m (BO), Txajova šma ž (DS), Tklka šma ž (J), Topĺ s (GD, KR, MA, SL, SLE, ŽIŠ), Trzina 7 »Od nekadašnjih prostranih šumskih površina (i) Kuršanskog luga, ostala je danas samo jedna šuma: Čep. Veći dio Čepa (koji je oko kilometar i pol udaljen od Nedelišća) prekriva hrast, ali ne samonikli već sađen ljudskom rukom, i to etapno, po parcelama, u vremenu od 1894. do 1900. godine« ( Buturac i dr. 1993: 391). 8 Terenskim su istraživanjem zabilježena oba oblika imena. 9 »Globetka je nekadašnje plavljeno područje, vodama pritoka Trnave, a autohtono je bilo obraslo šumom. U povijesnim izvorima spominje se naziv šume zapadno od Sv. Helene – Golobenka. Od sredine 19. stoljeća ove šume su se intenzivno krčile, naročito nakon izgradnje šećerane u Čakovcu. Nakon što je šuma iskrčena, zamijenile su je niske močvarne biljne zajednice. Nakon re­ gulacije vodotoka, sredinom 20. stoljeća, suši se i gornji površinski sloj tla, te na čitavom području prevladavaju biljne zajednice trava.« (http://www.zavod.hr/senkovec/ppuo_senkovec.pdf) 165Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 šma ž (PL), Tj s (K), Tškova šma ž (VU), Vjdova šma ž (TU), Vnova šma ž (GRA), Vrinc (ČE), Vroška ž (PU), Vlika sa ž (ŽIŠ), Vlik grb ž (KN, MM), Vlik Zvr m (MA), Vgovica ž (L), Vrocova grba ž (DK), Vbj s (PU), Vrža jma ž (MM, Z), Vtinska gmjna ž (VU), Vkovo s (FR), Vlaka ž (MM), Vumk m (MM), Zadrugrova šma ž (Z), Zdlc m (MM), Zton m (L), Zlenbor m (BR), Zlina ž (B, BO, GD, PRES), Zlmenica ž (FR, PLE, ZS), Zverjak m (BR), Zvonrova grba ž (ŽIŠ), Žbkovica ž (ŽG), Žškova šma ž (FR), Žpjak m (GK). Jezične i inojezične osobitosti gornjomeđimurske hilonimije Gornjomeđimursku hilonimiju čine imena šuma prikupljena terenskim istraživa­ njem te imena šuma ispisana u PUK‑u Čakovec i u Šumariji Čakovec. Komparativnom analizom svih hilonima,10 očita je nepodudarnost prozodij­ skih, samoglasničkih i suglasničkih osobina. Hilonimi ispisani u PUK‑u Čakovec i u Šumariji Čakovec usklađeni su s akcenatskom normom hrvatskoga standardnog jezika, a hilonimi koji su rezultat terenskih istraživanja sadržavaju osnovne prozodijske odlike gornjomeđimurskih govora, tj. gubitak opreke po tonskom kretanju i opreke po kvantiteti (razlikovnu funkciju ima samo mjesto naglaska). Kako je deset samoglasničkih fonema koje sadrži međimurski dijalekt nemo­ guće bilježiti standardnom grafijom, »nepostojeći« su vokali u PUK‑u Čakovec i u Šumariji Čakovec zabilježeni najbližom glasovnom vrijednošću u standardnom jeziku, pa ne čudi supostojanje nekoliko varijantnih zapisa pojedinih hilonima (npr. Brk/Bereg, Berek; Cigjnšak/Ciganjščak, Cigajščak, Ciganščak). Od op­ ćekajkavskih samoglasničkih osobitosti u gornjomeđimurskoj hilonimiji, koja je rezultat terenskoga istraživanja, nema odstupanja: zabilježeni su tzv. »srednji«, zatvoreni i otvoreni samoglasnici te diftonzi (npr. Ciglnice, Boruvj), a refleks je jata ekavski (npr. Br, Lš, Zverjak), što svjedoči i dio katastarskih likova (npr. Breg, Senokoša). Suglasničke odlike gornjomeđimurske hilonimije jesu: postojanje dviju pala­ talnih afrikata, tj.  i  (npr. Nun dl, rova špca), skup čr (npr. na mlka, nk), depalatalizacija lj (npr. Grbj, Pl, ali je zabilježeno i Mĺ i Topĺ), obezvučenje krajnjih zvučnih suglasnika (npr. L, Str grḓ), denazalizacija pa­ latalnog nazala nj u j (npr. Grja šma, Kustj). Iako u međimurskoj kajkavštini nailazimo na podosta inojezičnih leksema koji su rezultat povijesnih, zemljopisnih i kulturoloških okolnosti, u korpusu gornjome­ đimurskih hilonima koji su predmet ovoga rada, njih gotovo da i nema. Štoviše, terenskim je istraživanjem zabilježeno kudikamo manje inojezičnih leksema, nego što ih sadrži katastarska građa koja se odnosi na šume. Navođenjem nekoliko imena šuma aloglotskoga podrijetla iz bogate katastarske građe, ali i onih zabilježenih te­ renskim istraživanjem, želim potvrditi postojanje pojedinih apelativa aloglotskoga podrijetla na gornjomeđimurskom području (npr. Brk mađ. berek ‘bara, močva­ 10 Pod pojmom svih hilonima mislim na hilonime prikupljene terenskim istraživanjem te na hilo­ nime ispisane u PUK‑u Čakovec i u Šumariji Čakovec. 3.1 166 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja ra, močvarno zemljište’, Falat mađ. falat ‘komad, zalogaj’, Grunt njem. Grund ‘zemlja, posjed’, Hatari mađ. hatar ‘kraj, predio, kotar’, Jarak mađ. árk ‘prokop, kanal’, Pintarja njem. (Faß)binder ‘bačvar’, Vjdova šma mađ. vajda ‘vojvoda’ i brojni drugi). Više je razloga zbog kojih ispisana katastarska građa sadrži više imena šuma aloglotskoga podrijetla od one zabilježene na terenskim istraživanjima. Jedan je od njih povijest katastra. Naime, iako povijest praćenja podataka i promjena na zemljišnoj čestici sežu u daleku prošlost, o početcima katastra na području današnje države možemo govoriti tek od 18. stoljeća, točnije od 1785. do 1790. godine kada austrijski car Josip II u želji pravilnoga oporezivanja pokušava uspostaviti katastar zemljišta na području cijele carevine.11 U Međimurju je katastar uspostavljen 1856. godine, samo pet godina prije nego što je ono opet pripojeno Ugarskoj (mađarski jezik postao je službeni jezik), a ako se prisjetimo da su 1896. mađarizirana i sva imena naselja u Međimurju (Frančić – Žagar Szentesi 2008), inojezična situacija u mikrotoponimji ovoga prostora puno je jasnija. Tvorba gornjomeđimurskih imena šuma Analiza svake onimijske građe, pa tako i analiza imena šuma, uključuje i njezinu klasifikaciju. Po tvorbenoj se analizi hilonimi dijele na dvije temeljne skupine: jednorječne i dvorječne. Jednorječni se hilonimi dijele na: hilonime nastale toponimizacijom bez ikakvih dopuna (zemljopisni i gospodarski nazivi u toponimiji te toponimijske metafore); hilonime nastale afiksalnom tvorbom (oni se dijele na hilonime nastale prefiksalnom, sufiksalnom i prefiksalno‑sufiksalnom tvorbom); složene hilonime (sraslice, složenice i polusloženice) te na jednorječne hilonime nastale od dvorječ­ nih. Podjela dvorječnih hilonima ovisi o tome kojoj vrsti riječi pripadaju članovi toponimijske sintagme. U gornjem Međimurju s obzirom na broj riječi postoji 278 jednorječnih i 92 dvo rječna imena (ukupno 370), što znači da u u gornjomeđimurskoj hilonimiji domi­ niraju jednorječna imena (75,13 %) i da dvorječna imena čine 24,87 % ukupne građe. Kod većine gornjomeđimurskih hilonima dolazi do preklapanja roda imena s rodom temeljnoga apelativa kojim se označava sadržaj na koji se ime odnosi. Najviše je imena šuma ženskoga, a najmanje srednjega roda. Motivacijsko­tvorbena analiza jednorječnih gornjomeđimurskih hilonima Jednorječni hilonimi nastali onimizacijom apelativa bez ikakvih dopuna Jednorječni hilonimi nastali onimizacijom apelativa bez ikakvih dopuna tvore se po modelu: apelativ +  afiks. Tako tvorena imena iz apelativnoga su prešla u onimijski korpus gdje vrše onomastičku funkciju. Riječ je o ovim imenima šuma: Brk (‘močvarno zemljište’) (S), Borovca (< borovica ‘obična borovica’) (B), 11 V. http://hgk.biznet.hr/hgk/fileovi/2121.pdf, http://www.geof.unizg.hr/~vcetl/radovi/CetlRoic‑ Matijevic.pdf. 3.2 3.3 3.3.1 167Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Br (< brijeg) (ČR), Cmbol (< cimbole ‘cimbal’) (ME), p (‘čep’) (NE, PU), ešmga (< češmiga ‘obična žutika; loše vino’) (PLE), Djalica (< dajalica ‘da­ vateljica’) (GRA), Dnka (< dnika ‘udubljena, vlažna zemlja koja nije izložena suncu’) (ČR), Dplk (< duplek ‘duplja’) (MM, Z), Dužca (< dužica ‘savinut predmet od drva’) (ČR), Fsk (MSR, SMM), Gj (BO, DB, GD, PRH, PU), Gmjna (‘općinski zajednički pašnjak’) (GD), Gmjna (ČR, DB, DS, MM, ST, VU), Gj (B, DK, KN, NE), Grajnka (< ‘napravica u kojoj se zadržava toplina jela’) (TU), Gba (< grba) (BO), Grblica (< greblica ‘alatka slična motici, ši­ reg i nižeg sječiva, služi za struganje i poravnavanje tla’) (PRA), Grbj (‘gro­ blje’) (ZS), Xarga (< haruga ‘jaruga’) (PLE), Xrpaa (< harupač ‘smetlište’) (BO, DR, DS, ST), Kpc (< kpc ‘patuljak’) (R), Kut (< kut) (Z), K (< krč < krčevina ‘zemljište dobiveno krčenjem’) (DR), Krnca (< krnica ‘drvena zdje­ la’) (SMM), Lg (PRES), Lopr (DS, OV), L (PRES), Mka (< meka ‘vlaž­ no zemljište; kvalitetna oranica’) (SMM), Mkota (< mekota ‘mjerna jedinica;12 zemlja crnica’) (ČR), tok (< otok) (GH), Pjnoga (< pajnoga ‘zalistak, listić, zaperak biljke; pejor. lijeva noga’) (VU), Pra (< parag ‘neobrađeno zemlji­ šte, zemljište obraslo korovom’) (SLE, TR, ŽIŠ), Pkl (< pekel ‘pakao’) (MM), Pkl (< pekel ‘pakao’) (SU), Pintarja (< pintarija ‘bačvarski zanat, bačvarska radionica’) (ŽG), Pl (BO), Pšnk (< pošnik ‘pašnjak’) (ŽIŠ), Pvrtnica (< po- vrtnica ‘crna rotkva’) (ŽIŠ), Rp (< rep) (BO), Rbjak (PLE, Z, ZA), Sa (< seča ‘živica, živa ograda’) (BO), Ska (MA, SL), Skcija (B, BO, GD), Serja (< sr­ jača ‘vrsta gljiva’) (GK), Skrdjak (< skrodjak ‘okrajak’) (R), Smrdka (< smr­ dečka ‘vrsta poljskog cvijeta’) (DB, DS), Srdk (< sredek ‘dio poljskog puta između kolomja ‘kolotečina’’) (SMM), Srpa (< srpača ‘veliki srp’) (GRA), Špca (< špica ‘šiljak, vrh’) (ČR, DR, LE, PRH), Šma (GRA), Štk (ŽIŠ), Štm- bl (< štumbel ‘zemljani vrč’) (DK), Vlaka (< vulafka ‘vezica’) (MM), Vumk (< vumk ‘močvarno tlo’) (MM), Zdlc (< zdolec ‘vjetar koji puše sa sjeveroi­ stoka’) (MM), Zlina (< zelina ‘zelena’) (B, BO, GD, PRES), Zton (L). Hilonimi sufiksalne tvorbe (tvorbeni obrazac: O + ­s13) U međimurskoj hilonimiji zabilježeni su ovi sufiksi:14 O + -ak (-šk, -šak, ­ošak, -ošak) Sufiks ­ak (­šk, ­šak, ­ošak, -ošak) dodaje se na toponimnu osnovu koja je motivirana nazivom biljke (tip Bkoak (S). Dodavanje sufiksa na apelativnu osnovu označuje da zemljopisni objekt obiluje onim što je sadržano u osnovi (tip Jgošk (Z), Štrgoak (ŽG)). Sufiksom ­ak (­šk, ­šak, ­ošak, -ošak) tvo­ rena su i imena šuma Cigjnšak (MM) i Madršak (LE). 12 Stara mekota ili jutro ili katastarsko jutro ili ral = 1600 čhv = 5754,6432 m2. Nova mekota ili mađarsko jutro = 1200 čhv = 4315,9824 m2. 13 O = osnova, ‑s = sufiks. 14 Sufiksi se navode abecednim redom. 3.3.2 168 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja O + -ec (nc, -ovc) Sufiks -ec (­ovc) najčešće se pridodaje fitonimnim osnovama (tip Lgovc (ŽG), L- govc (PRE), Oršec (KR), Šarnc (DS)) i nosi ideju deminutivnosti. Dodavanjem antroponimskim osnovama (tip Brjnkovc (ZA)) nastaju sufiksalne izvedenice s po­ svojnim značenjem. Sufiksom -ec (­ovc) tvorena su i imena šuma Bkovc (KR, VR, ŽIŠ), Ogrjnc (SLE), Raktovc (ŽIŠ). O + -ek Čžmk (ME). O + -ica (-yca, ­nyca, ­ovica) Sufiks -ica (­yca, ­nyca, ­ovica) dodaje se na pridjevsku osnovu i ima funkciju poime­ ničavanja pridjeva (tip Xerjvica (ŽIŠ), Xrjvica (MSR), Prnica (KN)). Dodava­ njem apelativnim osnovama, sufiks -ica (­yca, ­nyca, ­ovica) označuje da zemljopisni objekt obiluje onim što je sadržano u osnovi (tip Kmenica (S), Prjnica (GK)). Su­ fiks -ica (­yca, ­nyca, ­ovica) dodaje se i na antroponimnu osnovu i označuje pripad­ nost (tip Vgovica (L)). Sufiksom -ica (­yca, ­nyca, ­ovica) tvorena su i imena šuma Ciglnica (FR, Z), Ciglnice (BR), rtnica (ST), Dbravica (BO), Dolca (ČR), Frsovica (GRA), Gbrekovica (ŽG), Grbanic (SLE), Kk mica (PRA), Pkovica (ČR), Zlmenica (FR, PLE, ZS), Žbkovica (ŽG). O + -i Sufiks -i nosi deminutivno značenje te se dodaje na toponimnu osnovu koja je mo­ tivirana nazivom biljke (tip Brz (MA, ŽIŠ)) ili zemljopisnim nazivom (tip Dol (DB), Gaj (VU)). O + -ija Sufiks -ija u toponimiji najčešće nosi zbirno značenje. Ovim su sufiksom tvorena imena šuma Falšija (< falšija ‘lažna’ ili < faluš ‘zahvalan’) (DB) i Lugarja (ŽIŠ). O + -ina (-ine, -ino) Sufiks -ina nosi augmentativno značenje te se dodaje na toponimnu osnovu koja je motivirana nazivom biljke (tip Jušovina (MAR). Dodavanjem sufiksa na antroponi­ mnu osnovu označuje posvojnost osobe čiji je antroponim u osnovi mikrotoponima (tip Brjevina (MA). Sufiks ­ina upućuje i na obilatu prisutnost ili potpun izostanak naziva sadržanoga u toponimnoj osnovi. Ovim su sufiksom tvorena i imena šuma: Frncino (Z), Kosmana (PRH, ST), Lesin (BR), Mnkino (PRA), ršikino (ŽG). O + -iš U hilonimu Gradš (S) sufiks -iš označuje kakav starinski ili razoreni objekt. O + -jak (-ijak) Sufiks -jak dodaje se na toponimnu osnovu koja je motivirana nazivom životinje (tip Lesjak (KN). Dodavanjem sufiksa na apelativnu osnovu (tip Žpjak (GK) označuje se pripadnost. Ovim je sufiksom tvoreno i ime šume Zverjak (BR). 169Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 O + -j Sufiks -j dodaje se na toponimnu osnovu koja je motivirana nazivom biljke ili biljne zajednice te nosi zbirno značenje. Ovim su sufiksom tvorena imena šuma: Borvj (DS, FR, MAR, ME, OV, ŠTRU), Boruvj (PLE), Bre̍̍zj (B, BO, GD, MI, S, VUK), Bukvj (GR, MAR, SU), Bukuvj (ŽIŠ), Crj (< cr ‘crni hrast’) (GK, GRA), andij (K), Gacvj (GR), Grabrj (SU), Xrstj (BR, KN, SL, TU, VU, ŽIŠ), Xrstij (ŽIŠ), Xrstj (MI, SL), Jlšij (PRES), Jalšvj (GR), Jušj (KN, SLE, ŠTRU, Z), Ktj (ČR), Krj (VRH), Kustj (PLE, S), Lpj (TR), Oršj (ŽG), Raktj (J), Šarj (DB, DR, ŽIŠ), Topĺ (GD, KR, MA, SL, SLE, ŽIŠ), Tj (K), Vbj (PU). O + -ka (-ika, -inka) Sufiks ­ka (-ika, -inka) dodaje se na toponimnu osnovu koja je motivirana nazi­ vom biljke (tip Xrstinka (MSR, PRET)), Šarka (FR, Z)). Dodavanjem sufiksa na antroponimnu osnovu označuje se pripadnost (tip Mrka (R)). Ovim su su­ fiksom tvorena i imena šuma: Breznka (PRA), Bzinka (DB), (VUK)), istnka (ŠE), Glovika (ME), Gogorjnka (ČR), Vroška (PU). O + -j Sufiks ­j upućuje na obilatu prisutnost ili potpun izostanak naziva sadržanoga u toponimnoj osnovi. Ovim je sufiksom tvoreno ime šume Bergj (< berg ‘osko­ ruš’) (S). O + -ọvo (-ọva) Sufiks ­ọvo (­ọva) dodaje se na antroponimnu osnovu i označuje pripadnost. Ovim su sufiksom tvorena imena šuma: Arpdovo (L), Bajdkovo (ME), Boro- vjkovo (VU), Dkarova (PRA), Fadrciovo (BA), Fdorova (PRA), Jxaso- va (PLE, S), Kkardovo (ZA), Lovo (PLE), Mkarovo (DR), Mrzovo (FR), Plkovo (ZS), Pfkovo (PRA), Rjtarovo (PRE), Štkovo (DR), Švcovo (VU), Vkovo (FR). O + -sko Fratrsko (ŽIŠ), Frtĺsko (KR), Grfosko (GH, SMM, TU), Popska (PL, PLE), Popsko (ŠTR). U prikazu sufiksalne tvorbe gornjomeđimurskih hilonima vidljivo je da je naj­ više hilonima nastalo onimizacijom apelativa bez ikakvih dopuna (apelativ +  afiks). Najzastupljeniji sufiksi u tvorbi gornjomeđimurskih hilonima prikazani su u tab‑ lici 1. 170 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja Sufiks ‑ -j -ica -vo -ka -c -ak 91 55 22 18 13 10 5 Tablica 1: Sufiksalna tvorba gornjomeđimurskih hilonima Hilonimi se javljaju i u pluralnom obliku: Bndek (K), nk (FR), Drg (VR), Gcij (MA, ST), Grb (TR), Jlš (BO), Kr (< krč ‘krčevina’) (ČE, FR, ŽIŠ), Lzin (PLE), Lš (FR), Lšnic (Z), Megj (MA), Mĺ (MSR), Rebr (PRA), Rbr (PRE), Sljka (ZA), Stzic (ŽIŠ), Špc (PLE). Hilonimi prefiksalne tvorbe (tvorbeni obrazac: p­ + O): Plak (PLE). Hilonimi prefiksalno­sufiksalne tvorbe (tvorbeni obrazac: p­ + O + ­s15): Pdolk (VRH, Z). U zemljišnim imenima, pa tako i u imenima šuma, prefiksi određuju prostorni odnos jednoga objekta prema drugom. Prefiks pod- pokazuje da se zemljopisni objekt nalazi ispod drugoga zemljopisnog objekta. Hilonimijske sraslice: Zlenbor (BR). Motivacijsko­tvorbena analiza dvorječnih gornjomeđimurskih hilonima Strukturnom analizom dvorječnih gornjomeđimurskih hilonima mogu se izdvojiti četiri tvorbena modela:16 imenica + imenica: Ml Zvr (MA) i Vlik Zvr (MA). pridjev + imenica: Bkaova šma (Z), Bedkoviov grb (MM), Brndo br (BR), Bog- dnoska šma (BO), Bltjova šma (TU), Brzoska gmjna (BR), Brtkova šma (DB), Bržn br (PRA), Bjanova šma (ŽG), Bukska šma (BUK), ranska šma (ČR), na mlka (S), Dĺ korto (ŽIŠ), Dga brzina (KN), Dplova grba (ŽIŠ), rova špca (ČR), Frnkova šma (J), Frantoviova šma (TU), Ftova šma (TU), Glina šu̍̍ma (DS), Gršiova šma (MM), Grja šma (DS), Grj korto (ŽIŠ), Grj kr (ŽIŠ), Grbiova šma (J), Xerjska 15 p‑ = prefiks, O = osnova, ‑s = sufiks. 16 Strukturnu je analizu za bračku toponimiju napravio Petar Šimunović u Toponimiji otoka Brača (Šimunović 1972: 258–261). 3.3.3 3.3.4 3.3.6 3.3.5 3.4.1 3.4 3.4.2 171Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 gmjna (PRH), Jaklno gj (DB), Kjzarova šma (VU), Kolova grba (ZS), Kkoto gj (ŽIŠ), Kzaro br (ZS), Krištnoska šma (MM, Z), Krmpiova šma (LE), Kpasova šma (TU), Lporašk grb (DR), Lpio gj (DB), Mg- diina šma (MAR), Mla sa (ŽIŠ), Mla šma (DS), Ml grb (KN, MM), Mtiova šma (MA), Matulova šma (MA), Mikluvško gj (DB), Mrajova šma (VU), Ncijova šma (ZS), Nun dl (ŠTRU), sen gm (ČR), Ptko gj (PRH), Ptrkina šma (VU), Pškọrova šma (ŽG), Prloka šma (DR), Prslska šma (BR), Rško gj (BR), Rmšarska šma (SU), Rtešova šma (PL), Svrova šma (LE), Sncova šma (PLE), Str grḓ (BR), Štefanka šma (ŽG), Stra šma (MM), Štrkova grba (PRE), Txajova šma (DS), Tklka šma (J), Trzina šma (PL), Tškova šma (VU), Vjdova šma (TU), Vnova šma (GRA), Vlika sa (ŽIŠ), Vlik grb (KN, MM), Vrocova grba (DK), Vrža jma (MM, Z), Vtinska gmjna (VU), Zadrugrova šma (Z), Zvonro- va grba (ŽIŠ), Žškova šma (FR). prijedlog + imenica: Na brgọ (MM), Na jš (GH), Na štkọ (ČR), br Cign (ŠTRU), Poḓ kniži- com (MSR), Poḓ kutaj (PLE), Po korj (PLE), Pr bv (MM). prijedlog + pridjev: Na srjjnsko (VR). Usporedbom udjela broja dvorječnih gornjomeđimurskih hilonima u tvorbenim modelima zapaža se da je najčešći tvorbeni model pridjev + imenica (84,78 %). Kao prvi član dvočlane toponimijske sintagme u ovoj se skupini hilonima najčešće pojavljuje pridjev antroponimnoga postanja (npr. Glina šu̍ma (DS)). Toj skupini pripadaju i hilonimi koji sadržavaju antonimne lekseme. Od antonimnih leksema u gonjomeđimurskoj hilonimiji zastupljeni su brdo – dolina, tj. breg – graba (npr. Kzaro br (ZS) – Bedkoviov grb (MM) i mali – veliki (npr. Ml grb (KN, MM) – Vlik grb (KN, MM)). Kod nekih hilonima izostaje antonimni parnjak iako ga značenje jedne sastavnice čini pretkazivim (npr. Grja šu̍ma (DS), Nun dl (ŠTRU), Stra šma (MM)) Po zastupljenosti slijede hilonimi tvoreni od prijedloga i imenice koji služe za točnije određivanje položaja označenoga ze­ mljopisnog objekta. Determinativ u dvorječnim hilonimima vrši funkciju označavanja karakteristične osobine imenovanoga objekta: posvojnost: posvojni pridjevi na ­in: Glina šu̍̍ma (DS), Mgdiina šma (MAR), Ptrkina šma (VU), Trzina šma (PL). 3.4.3 3.4.4 a a1 172 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja posvojni pridjevi na ­ov: Kkoto gj (ŽIŠ), Ptko gj (PRH), Rtešova šma (PL), Tškova šma (VU), Zadrugrova šma (Z), Zvonrova grba (ŽIŠ), Žškova šma (FR). posvojni pridjevi na ­ski: Bogdnoska šma (BO), Rmšarska šma (SU), Vtinska gmjna (VU). posvojni pridjevi na -ki: Štefanka šma (ŽG), Tklka šma (J). opis objekta (boju, dubinu, veličinu ili neku drugu osobinu): Dga brzina (KN), Mla sa (ŽIŠ), Nun dl (ŠTRU), sen gm (ČR), Stra šma (MM), Vlika sa (ŽIŠ). položaj u odnosu na drugi objekt: Dĺ korto (ŽIŠ), Grj korto (ŽIŠ), Na brgọ (MM), br Cign (ŠTRU), Poḓ knižicom (MSR), Pr bv (MM). Semantička klasifikacija gornjomeđimurskih hilonima Hilonimi motivirani geomorfološkim odlikama zemljopisnoga objekta zemljopisno nazivlje u hilonimiji: hilonomastički nazivi: U Međimurju, nažalost, nije uščuvan velik broj hilonomastičkih naziva, a neki su posve zaboravljeni. Uzrok su tome velike migracije kojima je bilo izloženo ovo područje, a posebno zemljopisni položaj Međimurja. Hilonomastički nazivi (npr. dobravica (< dobrava < dubrava ‘šuma’) (Dbravica (BO)), gaj ‘gaj’ (Gj (BO, DB, GD, PRH, PU), Gaj (VU), Gj (B, DK, KN, NE)), sekcija ‘odjel ili odsjek’ (Skcija (B, BO, GD)), šuma ‘šuma’ (Šma (GRA)) prikupljeni terenskim istraži­ vanjem čine 5,94 % analizirane građe. hilonomastičke metafore: Imena određenih hilonima metaforičnoga su podrijetla i čine 7,84 % analizi­ rane građe. U gornjomeđimurskoj su hilonimiji najčešći izvori metafora pred­ meti i naprave iz svakodnevne uporabe kao što su predmeti koji su se rabili ili se i danas rabe u kućanstvu (čep, grejenka, vulafka), predmeti koji služe u poljodjelstvu, tj. šumarstvu (testernik) te predmeti koji služe u ribarstvu (dra- ga). Potvrđene su i metafore prema dijelovima ljudskoga tijela (pajnoga, rebre, zlamenica). Na priloženoj se fotografiji vide današnji ostatci šume Pjnoge u Vučetincu za koju su ispitanici tvrdili, bez da su vidjeli ovu snimku, da izgleda poput noge, iako se pajnoga na gornjomeđimurskom području odnosi na zali­ stak vinove loze. hilonimi s obzirom na razmještaj, oblik, svojstva i izgled vode (objekta, tla) hilonimi koji označuju oblik i površinska svojstva tla (12,16 % građe): Oblik i površinska svojstva tla važni su motivi u imenovanju šuma. Hilonim može biti motiviran dužinom zemljišta (npr. Dga brzina (KN)), veličinom (npr. Mla sa (< seča ‘živica’) (ŽIŠ), Vlik grb (KN, MM)), oblikom (npr. skrodjak a2 a3 a4 b c 3.5 3.5.1 a a1 a2 b b1 173Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ‘okrajak’ (Skrdjak (R)), sredek ‘dio poljskog puta između kolomja ‘kolotečina’’ (Srdk (SMM)), špica ‘šiljak, vrh’ (Špca (ČR, DR, LE, PRH)). hilonimi koji se odnose na sastav i osobitosti tla ili vode: Najveći se dio hilonima iz ove skupine odnosi na vrste tla (berek ‘močvarno ze­ mljište’, apelativ kamenica odnosi se na kamenito tlo, apelativ leš odnosi se na ilovasta tla, apelativ log odnosi se na prhka, rahla tla, lopor ‘lapor, tj. glinovito tlo’, prj se odnosi na šljunkovita tla, a vumk je močvarno tlo) i čine 6,49 % analizirane građe. hilonimi određeni položajem/odnosom prema drugim toponimima (čine 5,4 % analizirane građe) Hilonimi iz ove skupine kazuju gdje se nalazi zemljopisni objekt i u kakvom je prostornom odnosu prema drugim zemljopisnim objektima. Prevladavaju dvočlani hilonimi tvoreni od prijedloga i imenice (npr. Na brgọ (MM), Poḓ kutaj (PLE), Pr bv (< brv ‘mostić’) (MM)). Toponimi u funkciji hilonima Ova je skupina hilonima malobrojna, čini 2,7 % ukupne građe, a nastala je ili pre­ ma važnijim toponimima koji se odnose na objekte što se nalaze u njihovoj blizini (Štrgofak (ŽG), Bogdnoska šma (BO), Bukska šma (BUK), ranska šma (ČR), Rmšarska (< Rimščak) šma (SU), Vtinska (< Vučetinec) gmj- na) ili prema naseljima iz kojih je najveći broj vlasnika (npr. Krištnoska (< Kri­ štanovec) šma (MM, Z), Prloka (< Prelog) šma (DR), Štefanka (< Štefanec) šma (ŽG). Hilonimi motivirani nazivima bilja, biljnoga pokrova i biljnih zajednica čine 22,2 % ukupne građe. Iako šume na području gornjega Međimurja imaju neza­ mjenjivu ulogu u zaštiti tla od erozije, imaju i značajnu ulogu u stvaranju biološke krajobrazne raznolikosti ovoga kraja. Tako su se u gornjomeđimurskoj hilonimiji odrazili mnogi apelativi koji upućuju na postojanje raznorodnih vrsta stablašica (berg ‘oskoruš’ (Bergj (S)), bor ‘bor’ (Borvj (DS, FR, MAR, ME, OV, ŠTRU), Boruvj (PLE)), breza ‘breza’ (Brz (MA, ŽIŠ), Breznka (PRA), Bre̍̍zj (B, BO, GD, MI, S, VUK)), bukva ‘bukva’ (Bkoak (S), Bukvj (GR, MAR),(­ SU), Bukuvj (ŽIŠ)), cer ‘crni hrast’ (Crj (GK, GRA)), gacija ‘agacija’ (Gcij (MA, ST), Gacvj (GR)), graber ‘grab’ (Grabrj (SU)), hrast ‘hrast’ (Xrstj (BR, KN, SL, TU, VU, ŽIŠ), Xrstij (ŽIŠ), Xrstinka (MSR, PRET), Xrstj (MI, SL)), jalša ‘joha’ (Jlšij (PRES), Jalšvj (GR), Jušj (KN, SLE, ŠTRU, Z), Jlš (BO), Jušovina (MAR)), kustoj ‘kesten’ (Kustj (PLE, S)), oreh ‘orah’ (Oršec (KR), Oršj (ŽG)), slijva < sliva ‘šljiva’ (Sljka (ZA)), topolje ‘mjesto obraslo topolama’ (Topĺ (GD, KR, MA, SL, SLE, ŽIŠ)), vrbje ‘vrbik’ (Vbj (PU)), grmolikih biljaka (dulič ‘vrsta divlje ruže’ (Dol (DB, TR), lešče ‘liješće’ (Lš (FR), rakita ‘soj niske šibljaste grmolike vrbe crvenkaste kore’ (Raktj (J), Raktovc (ŽIŠ)) i trava (češmiga ‘obična žutika’ (ešmga (PLE)), pučkovica b2 3.5.2 3.5.3 b3 174 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja ili pokač ‘pucavac’ (Pkovica (ČR), sečka ‘krma za stoku’ (Ska (MA, SL)), smrdečki (cvijet) ‘vrsta poljskog cvijeta’ (Smrdka (DB, DS)), šr ‘vrsta trave’ (Šarka (FR, MM, Z), Šarnc (DS), Šarj (DB, DR, ŽIŠ)). Svi su ovi hilonimi »spomenici« starijega stanja u okolišu, ali i u jeziku. Teš­ ko će se danas naći i br17 i dul i ešmga i pka, a ako se i nađu, malo je onih koji će ih prepoznati, a još manje onih koji će znati i njihov narodni naziv. Skupina hilonima motiviranih nazivima životinja čini 1,35 % analizirane gra­ đe. Kao motivacijske osnove potvrđene su riba (npr. riba (Rbjak (PLE, Z, ZA))) i lisica (lesica ‘lisica’ (Lesin (BR), Lesjak (KN))), a uščuvan je i apelativ lesjak kojim su se imenovala lisičja staništa, tj. jame. Hilonimi motivirani ljudskom djelatnošću Hilonimi iz ove skupine dijele se u četiri podskupine: hilonimi prema obitavalištima i javnim prostorima: Gradš (S), Na jš (GH), Stzic (ŽIŠ). hilonimi motivirani gospodarskom djelatnošću: hilonimi u svezi s uzgojem životinja: Pšnk ‘pašnjak’ (ŽIŠ). hilonimi u svezi s javnim radovima: Drvrijum (< drvarij < drvariti ‘sjeći, sabirati, prodavati drva’ (MM)), Lugarja (< lugarija ‘lugarski posao’ (ŽIŠ)). kulturno­povijesno uvjetovani hilonimi: hilonimi u svezi s mjesnim predajama: Pkl (< pekel ‘pakao’ (MM)), Pkl (< pekel ‘pakao’ (SU)), Vrža jma (MM, Z). hilonimi u svezi s upravnom vlašću: Grfosko (GH, SMM, TU). hilonimi uvjetovani duhovnim i vjerskim životom zajednice: hilonimi nazvani po crkvenim građevinama i posjedima: Grbj (< grobje ‘groblje’) (ZS), Popska (PL, PLE), Popsko (ŠTR), Žpjak (< župjak < župa) (GK). Hilonim Popska odnosi se na šume u vlasništvu svetojurjevske župe, a hi­ lonim Žpjak na šume u vlasništvu Župe Novo Selo na Dravi. Hilonimi motivirani prirodnim pojavama Jedini hilonim motiviran prirodnim pojavama, tj. vjetrom, zabilježen je u Malom Mihaljevcu, naselju Općine Sveti Juraj na Bregu (npr. Zdlc < zdolec ‘vjetar koji puše sa sjeveroistoka’ (MM)). 17 B̍r ‘oskoruš’ ima iznimno tvrdo i žilavo stablo, pa su ga upotrebljavali za izradu kotača i zup­ čanika na vodenim mlinovima te u stolarstvu. Sušeni plodovi oskoruša imaju poseban učinak na probavu, a brašno od oskoruša dodavalo se u kruh. a b b1 b2 c c1 c2 d d1 3.5.4 3.5.5 3.5.6 175Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Hilonimi antroponimijskoga postanja dijele se na dvije brojčano jednake pod­ skupine, tj. na jednorječne (npr. andij (< Čanadi < Csanád, naselje u Ma­ đarskoj) (K), Lovo18 (PLE), Mrka (< Madjar‑/Mađar‑)) koji čine 11,62 % analizirane građe i dvorječne (11,62 %) hilonime antroponimnoga postanja. Kod dvorječnih hilonima antroponimnoga postanja razlikujemo hilonime tvorene od pridjeva u osnovi kojih je antroponim i zemljopisnoga naziva (npr. Bedkoviov (< Bedeković < Bedek‑ < Benedikt < lat. Benedictus) grb (MM)) te hilonime tvorene od antroponima i apelativa koji se odnose na uzgoj kultura i tipove obra­ diva zemljišta (npr. Bkaova šma (Z)). Apelativi u funkciji hilonima hrupač < harupač ‘smetlište’ (Xrpaa (BO, DR, DS, ST)), pole ‘polje’ (Pl (BO)), varoš ‘manje mjesto’ (Vroška (PU)). Hilonimi nejasna postanja ili nejasne motiviranosti Bgjc (ŽIŠ), Xndra (ZS), Komodn (VUK), Pokšr (MM), Ri (SU), Vrinc (ČE). Usporedbom udjela imena šuma po skupinama, zapaža se da je najviše imena šuma motivirano geomorfološkim odlikama zemljopisnoga objekta (39,19 %). Po zastupljenosti slijede imena šuma antroponimnoga postanja i imena šuma motivi­ rana nazivima bilja, biljnoga pokrova i biljnih zajednica. zaključnO O hilOnimiji U ovome je poglavlju obrađena hilonimija gornjega Međimurja, ponajprije na te­ melju podataka prikupljenih terenskim istraživanjem te prema podatcima ispisa­ nim u Šumariji Čakovec i PUK‑u Čakovec. U usporedbi s postotkom šumovitosti u Republici Hrvatskoj koja iznosi 40 %, Međimurje je siromašno šumama, tj. šu­ movitost je vrlo niska, svega 12,37 % ukupne površine. Terenskim je istraživanjem zabilježeno 370 hilonima. Prema podatcima Šumarije Čakovec na području gornjega Međimurja postoje 42 odjela, tj. 269 odsjeka ili imena državnih šuma, a iz popisa je očigledno da se jedno ime odnosi na veći broj čestica, tj. popis čine 63 različita imena. U PUK‑u Čakovec ispisana su imena šuma u privatnom vlasništvu u 36 kata­ starskih općina na području gornjega Međimurja. U Međimurju je 63 % (6393 ha) šuma u privatnom vlasništvu, a ukupno je ispisano 33 421 ime privatnih šuma, od čega 4076 različitih. Najviše je imena šuma zabilježeno u KO Zasadbreg (11,49 %), a najmanje u KO Badličan (0,21 %). 18 L̍ovi je obiteljski nadimak. 3.5.7 3.5.8 3.5.9 4 176 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja Hilonimi zabilježeni terenskim istraživanjem, podrobnije su analizirani na motivacijsko‑tvorbenoj i semantičkoj razini. S obzirom na broj riječi hilonimijskoga znaka, u međimurskoj hilonimiji do­ miniraju jednorječna imena. Ima ih 278 i čine 75,13 % ukupne hilonimije. Najviše je hilonima nastalo onimizacijom apelativa (po modelu: apelativ +  afiks). U međimurskoj hilonimiji najčešći su i najznačajniji sufiksi: ‑j (najplodniji sufiks međimurske hilonimije), ‑ica, ­vo i ­ka. Zabilježen je samo jedan hilonim pre­ fiksalne tvorbe, jedan hilonim prefiksalno­sufiksalne tvorbe te jedna hilonimijska sraslica. Strukturnom analizom hilonimijskih sintagmi može se izdvojiti nekoliko tvorbenih modela, a najčešći je pridjev + imenica. S obzirom na osnovnu riječ od koje je hilonim postao, međimursku hilonimi­ ju dijelimo u devet skupina, a najviše je imena šuma motivirano geomorfološkim odlikama zemljopisnoga objekta, što se poklapa sa situacijom na čitavom hrvat­ skom području.19 Popis i raščlamba tvorbenih elemenata i modela tvorbe unutar jezika u kojem je ime nastalo, odnosno motivacijsko‑tvorbena i semantička klasifikacija priku­ pljenih hilonima, poslužili su nam i za izdvajanje inojezičnih elemenata u gor­ njomeđimurskoj hilonimiji. Inojezični se elementi mogu prepoznavati u osnovi (npr. Čonke < mađ. csonka ‘patrljak’) ili tvorbenim elementima (npr. ime šume Jgrsek u Vučetincu, naselju Općine Sveti Juraj na Bregu, sadrži mađarski sufiks -szek ‘mjesto, površina, kraj nečega’). Iako je Međimurje prostor stoljetnoga suži­ vota Hrvata i Mađara, takvih je imenskih tvorbi u gornjomeđimurskoj hilonimiji relativno malo. Međutim, ono po čemu su gornjomeđimurski hilonimi posebni u odnosu na gornjomeđimurske hidronime, oronime i zemljišna imena, jesu nazivi biljnih zajednica specifični samo za međimurski dijalekt (npr. pka ‘pucavac’, ska ‘krma za stoku’, smrdk cvt ‘vrsta poljskog cvijeta neugodna mirisa’) koji su gotovo zaboravljeni. Kako i šume, a s njima i njihova imena, ne bi otišle u zaborav, svako se go­ spodarenje šumama mora temeljiti na Programu gospodarenja svih šuma,20 kako u državnom, tako i u privatnom vlasništvu. Također, važna je i edukacija vlasnika šumskih površina te kontrola sječe i pošumljavanja. Ne zaboravimo: »Voda je krv krajolika, a šuma je njegovo srce!«21 19 »Statistička obradba hrvatskog zemljopisnog nazivlja pokazuje da gotovo 80 % topografskih apelativa ima toponimijskih odraza, a oko 50 % hrvatskih toponima u svom imenu ima zem‑ ljopisni termin, što je znatno veći postotak nego u drugim slavenskim jezicima, a uvjetovan je iz nim no razvedenom i raznolikom konfiguracijom tla na području Hrvatske. Onimizacija apelativa najčešća je naravno u mikrotoponimiji zbog semantičke jednoznačnosti pojedinih ter­ mina, čija se značenja precizno vezuju i poistovjećuju s osobinama i odlikama objekta na koji se odnose.« (Brozović Rončević 2003: 3) 20 V. http://www.glasila.hr/Glasila/SGMZ/SGMZ311.pdf. 21 V. http://www.zzjz‑vsz.hr/pdf/Zastitasuma.pdf. 177Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 popis imena naselja Općina Čakovec (13 naselja): Čakovec, Ivanovec, Krištanovec (KR), Kuršanec (KU), Mačkovec (MAČ), Mihovljan (MI), Novo Selo na Dravi, Novo Selo Rok, Savska Ves, Slemenice (SLE), Šandorovec, Totovec i Žiškovec (ŽIŠ). Općina Gornji Mihaljevec (12): Badličan (B), Bogdanovec (BO), Dragoslavec Breg (DB), Dragosla­ vec Selo (DS), Gornja Dubrava (GD), Gornji Mihaljevec (GM), Martinuševec (MAR), Preseka (PRES), Prhovec (PRH), Tupkovec (TU), Vugrišinec (VUG) i Vukanovec (VUK). Općina Mursko Središće (5): Mursko Središće (MSR), Hlapičina (HL), Križovec, Peklenica i Štru­ kovec (ŠTRU). Općina Nedelišće (11): Črečan (ČR), Dunjkovec (DU), Gornji Hrašćan (GH), Gornji Kuršanec (GKU), Macinec (M), Nedelišće (NE), Parag (PAR), Pretetinec (PRET), Pušćine (PU), Slako­ vec (SL) i Trnovec (TR). Općina Selnica (10): Bukovec (BUK), Donji Koncovčak (DK), Donji Zebanec (DZ), Gornji Zeba­ nec (GZ), Merhatovec (ME), Plešivica (PLE), Praporčan (PRA), Selnica (S), Zaveščak (ZA) i Zebanec Selo (ZS). Općina Sveti Juraj na Bregu (9): Brezje (BR), Dragoslavec (DR), Frkanovec (FR), Lopatinec (LO), Mali Mihaljevec (MM), Okrugli Vrh (OV), Pleškovec (PL), Vučetinec (VU) i Zasadbreg (Z). Općina Sveti Martin na Muri (13): Brezovec (BRE), Čestijanec (ČE), Gornji Koncovčak (GK), Gradiščak (GRA), Grkaveščak (GRK), Jurovčak (JU), Jurovec (JUR), Kapelščak (K), Lapšina (L), Marof (MA), Sveti Martin na Muri (SMM), Vrhovljan (VRH) i Žabnik (Ž). Općina Šenkovec (2): Šenkovec (ŠE) i Knezovec (KN). Općina Štrigova (10): Banfi (BA), Grabrovnik (GR), Jalšovec (J), Leskovec (LE), Prekopa (PRE), Robadje (R), Stanetinec (ST), Sveti Urban (SU), Štrigova (ŠTR) i Železna Gora (ŽG). Općina Vratišinec (2): Vratišinec (VR) i Gornji Kraljevec. B Badličan BA Banfi BO Bogdanovec BR Brezje BRE Brezovec BUK Bukovec ČE Čestijanec ČR Črečan DB Dragoslavec Breg DK Donji Koncovčak DR Dragoslavec DS Dragoslavec Selo DU Dunjkovec DZ Donji Zebanec FR Frkanovec GD Gornja Dubrava GH Gornji Hrašćan GK Gornji Koncovčak GKU Gornji Kuršanec GM Gornji Mihaljevec GR Grabrovnik GRA Gradiščak GRK Grkaveščak GZ Gornji Zebanec HL Hlapičina J Jalšovec JU Jurovčak JUR Jurovec K Kapelščak KN Knezovec KR Krištanovec KU Kuršanec L Lapšina LE Leskovec LO Lopatinec M Macinec MA Marof MAČ Mačkovec MAR Martinuševec ME Merhatovec MI Mihovljan MM Mali Mihaljevec MSR Mursko Središće NE Nedelišće OV Okrugli Vrh PAR Parag PL Pleškovec PLE Plešivica PRA Praporčan PRE Prekopa PRES Preseka PRET Pretetinec PRH Prhovec PU Pušćine R Robadje S Selnica SL Slakovec SLE Slemenice SMM Sveti Martin na Muri ST Stanetinec SU Sveti Urban ŠE Šenkovec ŠTR Štrigova ŠTRU Štrukovec TR Trnovec TU Tupkovec VR Vratišinec VRH Vrhovljan VU Vučetinec VUG Vugrišinec VUK Vukanovec Z Zasadbreg ZA Zaveščak ZS Zebanec Selo Ž Žabnik ŽG Železna Gora ŽIŠ Žiškovec 5 178 Ines Virč  Uvid U hilonimijU gornjega međimUrja liteRatuRa Babić 1986 = Stjepan Babić, Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku: nacrt za gramatiku, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti – Globus, 1986. Balog 2009 = Zdenko Balog, Srednjovjekovni toponimi sjeverne Hrvatske – kulturološki i interdisci­ plinarni aspekti toponomastike, Podravina: časopis za multidisciplinarna istraživanja (Samobor) 8 (2009), br. 15, 74–101. Bezlaj 1976–2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I–IV, Ljubljana: Mladinska knjiga – Založba ZRC, ZRC SAZU, 1976–2005. Blažeka 2001 = Đuro Blažeka, Germanizmi u međimurskim govorima, Riječ (Rijeka) 7 (2001), br. 1, 7–16. Borzan 2001 = Želimir Borzan, Imenik drveća i grmlja: latinski, hrvatski, engleski, njemački, Zagreb: Hrvatske šume, 2001. Brozović Rončević 2003 = Dunja Brozović Rončević, Inojezični elementi u hrvatskome zemljopisnom nazivlju, Hrvatski dijalektološki zbornik (Zagreb) 12 (2003), 3–14. Brozović Rončević 2010 = Dunja Brozović Rončević, Toponomastičko nazivlje između imenoslovlja i geografije, Folia onomastica Croatica (Zagreb) 19 (2010), 37–46. Frančić 2003 = Anđela Frančić, Rečka mikrotoponimija, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jeziko- slovlje (Zagreb) 29 (2003), 373–389. Frančić 2007 = Anđela Frančić, Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi, Jezikoslovni zapiski (Ljubljana) 13 (2007), 147–157. Frančić – Žagar Szentesi 2008 = Anđela Frančić – Orsolya Žagar Szentesi, Međimurska ojkonimija na mađarski način, Folia onomastica Croatica (Zagreb) 17 (2008), 59–80. Gluhak 1993 = Alemko Gluhak, Hrvatski etimološki rječnik, Zagreb: August Cesarec, 1993 (Biblioteka Vocabula). Klaić 2001 = Bratoljub Klaić, Rječnik stranih riječi. Zagreb: NZMH. Skok 1971–1974 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–IV, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971–1974. Skračić 2011 = Vladimir Skračić, Toponomastička početnica: osnovni pojmovi i metode terenskih istraživanja, Zadar: Sveučulište, 2011 (Posebna izdanja Centra za jadranska onomastička istra­ živanja 1). Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan, 22009. Superanska 1992 = A. V. Superanskaja, Onimija v onomastike, Folia onomastica Croatica (Zagreb) 1 (1992), 29–42. Šimunović 1972 = Petar Šimunović, Toponimija otoka Brača, Supetar: Skupština Općine Brač – Savjet za prosvjetu i kulturu, 1972 (Brački zbornik 10). Šimunović 2009 = Petar Šimunović, Uvod u hrvatsko imenoslovlje, Zagreb: Golden marketing – Teh­ nička knjiga, 2009. Urmes 2003 = Dietmar Urmes, Handbuch der geographischen Namen: ihre Herkunft, Entwicklung und Bedeutung, Wiesbaden: Fourier Verlag, 2003. Vajs 2003 = Nada Vajs, Hrvatska povijesna fitonimija, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2003. povzetek Vpogled v gozdna imena zgornjega Medžimurja Na osnovi terenskih raziskav in arhivskih podatkov so obdelana gozdna imena (hilonimi) zgornjega Medžimurja. V uvodu je govor o onomastični terminologiji, posebej še o gozd- nih imenih, ki so analizirana na strukturni in semantični ravni. V medžimurski hilonimiji prevladujejo enobesedna imena. Največ gozdnih imen je nastalo z onimizacijo apelativov, motivirana pa so z geomorfološkimi značilnostmi zemljepisnega objekta, kar se ujema s položajem na celotnem hrvaškem področju. 179Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 1 raDmila v. Žugić sinonimija i Fonemski dubleti u kategoRiji deminutiva u pRizRenskO-timOčkim dijalektima Cobiss: 1.01 Sinonimija in fonemske dvojnice v kategoriji manjšalnic na prizrensko­timoškem narečnem področju Prispevek temelji na obsežnem gradivu, zapisanem v slovarju govorov prizrensko‑timo­ škega področja, raziskana pa je sopomenskost samostalniških manjšalnic in fonemskih dvojnic. Teorija je osnovana na nauku o leksični sinonimiji in na rezultatih semantično‑ ­tvorbenih raziskav samostalniških manjšalnic v srbskem jezikoslovju. Sistemizacija manj­ šalnih izpeljank je izvedena v skladu z merili, na katerih je zasnovana tvorba in semantika sopomenskih manjšalnic, to je v skladu z njihovo tvorbeno in semantično strukturo. Ključne besede: sinonimi, samostalniške manjšalnice, besedotvorje, tvorbena struktura, semantična struktura Synonymy and Phonemic Doublets in the Category of Diminutives in the Prizren–Timok Dialect Area This article uses the rich material recorded in a dictionary of the Prizren–Timok dialect to study the synonymy of nominal diminutives and phonemic doublets. The theory is based on lexical synonymy and on the results of semantic and word­formation studies of nomi­ nal diminutives in Serbian linguistics. The classification of diminutive derivations is car­ ried out in line with the principles that provide the basis for the formation and semantics of synonymous diminutives—that is, in line with their formational and semantic structure. Keywords: synonyms, nominal diminutives, word­formation, formational structure, semantic structure uvod U radu će, na dijalekatskom materijalu, biti primenjena teorijska znanja o leksičkoj sinonimiji i istaknuta ona koja su bitna za jednokorenske sinoni­ me u okviru leksičko‑semantičke kategorije imeničkih deminutiva. Takođe, biće razmotrena i suštinska gledišta vezana za imeničke deminutive. Ovo bi trebalo da nam otvori put ka tvorbeno‑semantičkoj analizi sinonimskih ime­ ničkih deminutiva i njihovom razgraničavanju od međuleksemskih dubleta. U tu svrhu biće korišćena građa iz rečnika koji pokrivaju prizrensko‑timočku dijalekatsku zonu. Ovaj prilog je nastao u okviru rada na projektu Lingvistička istraživanja savremenog srpskog jezika i izrada Rečnika srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika SANU (br. 178009), koji u potpunosti finansira Ministarstvo prosvete, nauke i tehnološkog razvoja Republike Srbije. 180 Radmila V. Žugić  Sinonimija i fonemSki dubleti u kategoriji deminutiva ... Osnovna saznanja o leksičkoj sinonimiji U leksikologiji sinonimija se shvata različito, počev od autora koji negiraju njeno postojanje (L. Blumfild), ili onih koji sinonime vide samo kao istoznačnice, a ta­ kvih je, koliko nam je poznato, vrlo malo (B. Tafra), do gledišta A. Kruza o potrebi uvođenja skale sinonimnosti te mišljenja D. Šipke (1998: 44) da sinonimima treba smatrati leksičke jedinice koje imaju različit koren, a identičan ili približno jednak sadržaj. On smatra da se uvođenjem parametra različitost korenâ sinonimija može razgraničiti od međuleksemskih dubleta (Dragićević 2007: 245–246). U našoj leksikologiji je prihvaćena podela na jednokorenske i raznokorenske si­ nonime, a razlika između jednokorenskih sinonima i međuleksemskih dubleta tu­ mači se time da se do jednokorenskih sinonima dolazi tvorbenim sredstvima,1 a do dubletnih formi fonemskim ili morfološkim promenama jedne reči (Dragićević 2007: 246). Navedeni izvor definiše sinonimiju, tj. leksičke sinonime kao leksičke jedini­ ce koje referiraju na isti referent (Dragićević 2007: 248). Naše dosadašnje iscrpno bavljenje deminutivima u prizrensko‑timočkim di­ jalektima daje nam osnova da prihvatimo stav o jednokorenskim sinonimima u leksičko‑semantičkoj kategoriji imeničkih deminutiva. Takođe, bavljenje tvorbom deminutiva opravdava naše prihvatanje termina tvorbeni ili gramatički sinonimi, kada je reč o jednokorenskim sinonimima (Matijašević 1982: 121). Među iznetim gledištima o sinonimiji blizak nam je i prihvatljiv stav o jed­ nokorenskim sinonimima, te ćemo u ovom radu, shodno temi, koristiti termin jed­ nokorenski sinonimski imenički deminutivi. osnovna saznanja o deminutivima U našim gramatikama, po tradicionalnoj klasifikaciji, deminutivi i augmentativi se razmatraju zajedno sa hipokoristicima i pejorativima u okviru imenica subjektivne ocene (Barić i dr. 1997: 326–329; Stanojčić – Popović 1997: 138–139). Prema klasifikaciji tvorbenih značenja, deminutivi se zajedno sa augmentativima određuju kao modifikacione pojmovne kategorije, budući da se semantički sadržaj motivnih reči delimično modifikuje (Dokulil 1962: 263). 1 Mišljenja smo da nastanak jednokorenskih sinonima tvorbenim sredstvima valja ovde preci­ zirati stavom da je reč o tvorbenim afiksima u okviru iste gramatičke vrste reči, što autorka zapravo i tvrdi obrazlažući nužnost ovog parametra da bi se dve leksičke jedinice mogle smatrati jednokorenskim sinonimima. Ovo je i po Apresjanu (1995: 233) jedan od tri uslova leksičke sinonimije. Mi za ovo navodimo primer odnosa deminutivne imenice i deminutivnog glagola tvorenih formantom -ka: kùska je deminutivna imenica pridevskog porekla (kus = kratak), a kùska deminutivni glagol, pri čemu je deminutivna imenica leksema, dok je deminutivni glagol oblik 3. lica jednine prezenta deminutivnog glagola kùskam. U rečeničnoj realizaciji neće biti dileme da se radi o dvema vrstama reči potpuno različitog semantičkog sadržaja. 2.1 2.2 3 3.1 181Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 U srpskoj literaturi se ističe da se u deminutivnim derivatima sa značenjem umanje­ nih fizičkih realija u semantičkoj sferi ‚neživo‘ i deminutivnim derivatima u seman­ tičkoj sferi ‚živo‘, primarni semantički sadržaj realizuje kao subjektivna (vrednosna, emotivna) ocena objekta imenovanja (Veljković Stanković 2005: 93–96). Deminutivni sufiksi kao modifikatori semantike motivnih imenica, uz osnov­ no značenje deminucije fizičkih razmera prirodnih realija, omogućuju i induko­ vanje drugih pragmatičkih sadržaja u sferi ‚živo‘ za koje su relevantni parametri drag, mio, simpatičan, vredan poštovanja (u kategoriji čovek, malo ljudsko biće), ili mlad, mali, neodrastao (u kategoriji mlada, mala životinja, mladunče životinje) (Ristić – Milosavljević – Jovanović 2005: 604). Deminutivnim imenicama svojstvena je hipokorističnost koja u sadržaj de­ minutiva unosi komponentu simpatije, milošte, kao izraz naklonosti i nežnosti subjekta prema pojmu na koji se ukazuje (Jovanović 2010: 27). Zbog semantič­ ke strukture deminutivnih imenica, koje, uz primarnu kvantitativnu komponentu umanjenja, mogu u ekspresivnom izražavanju realizovati i kvalitativnu kompo­ nentu hipokorističnosti (Veljković Stanković 2005: 87), često se kategorije demi­ nutiva i hipokoristika tumače kao jedinstven pojam. paRametRi jednOkORenskih sinOnimskih imeničkih deminutiva Sva napred navedena osnovna svojstva deminutiva sadržana su i u kategoriji ime­ ničkih deminutiva. Budući da su tema ovog rada sinonimski imenički deminutivi, osnovno je pitanje odnosa sledećih parametara u njima: tvorbenog značenja, tvor­ bene strukture i semantičke strukture. Iz činjenice da tvorbeno značenje izvedenica podrazumeva jedinstvo značenja tvor­ bene osnove i tvorbenog formanta (Koprivica 2008: 18), proizilazi da dva imenička derivata izvedena od iste tvorbene osnove sa dva formalno različita sufiksa istog de­ minutivnog (hipokorističkog) značenja realizuju par sinonima identičnog tvorbenog značenja, posmatrano na nivou hijerarhijski viših sema. Dva imenička deminutiva ili više njih mogu se smatrati sinonimima ukoliko su derivirani od iste tvorbene osnove formalno različitim formantima istog značenja: jednokorenski sinonimi su, recimo, deminutivne imenice aljìnka, aljìnče, aljìnčence ili: bratlè, bratlènce, bratk, bračè. Prilikom klasifikacije tvorbenih značenja Dokulil (1962: 263) je izdvojio modifikacionu pojmovnu kategoriju koju čine izvedenice čiji je semantički sa­ držaj delimično izmenjen nekom novom semantičkom komponentom. Izvedenica je motivisana kako formom tako i značenjem motivne reči. Često je jedna izveden­ ica motivisana dvema rečima istog korena (Dokulil 1962: 108). Iz ovoga proizilazi da deminutivne izvedenice, najpre, pripadaju modifikaci­ onoj pojmovnoj kategoriji, a potom da deminutivi izvedeni od reči istog korena različitim sufiksima istog ili sličnog značenja mogu dati sinonimske deminutive. 4 3.2 4.1 182 Radmila V. Žugić  Sinonimija i fonemSki dubleti u kategoriji deminutiva ... Tvorbena kategorija podrazumeva pripadnost izvedenica istom tvorbenom zna­ čenju i kao najviša sistemska jedinica obuhvata sistemske jedinice nižeg ranga, poput tvorbenog tipa (Ćorić 2008: 19). Tvorbeni tip obuhvata izvedenice sa istim formantom koje pripadaju istoj ka­ tegoriji osnovinskih reči, a povezuje ih i isto tvorbeno značenje. U slučaju demi­ nutiva, jedan tvorbeni tip čine, na primer, leksičke jedinice sa sufiksom -če koje pripadaju kategoriji imeničkih deminutiva. Produktivnost tvorbenog tipa uslovlje­ na je produktivnošću tvorbenog modela kao obrasca po kome se izvode nove reči, tj. sposobnošću jednog tvorbenog formanta da se vezuje za veći broj tvorbenih osnova.2 Kada je reč o sinonimskim deminutivima, svakako se radi o deminutivima u kojima je motivna leksema istokorenska, a takve deminutivne lekseme povezuje veći broj različitih tvorbenih sufiksa. Na primer, u odnosu sinonimije nalaze se deminutivi: virčè, virčènce, virčìnka, virčk. Kao što vidimo, tvorbena osnova vir u vezi sa tvorbenim sufiksima -če, -ence, -činka i -čьk, čini jedan niz istokorenskih sinonimskih deminutiva. Tvorbena struktura deminutiva predstavlja njegovu gramatičku strukturu koju čine motivna reč (najčešće osnova motivne reči) i tvorbeni formant, na primer, kod imeničkih deminutiva motivna imenica i deminutivni sufiks (dar() + ‑ьk → dark; plac() + ‑ьk → plack; vreć(a) + ‑ka → vrèćka; bombon(a) + ‑ka → bombònka; žit(o) + ‑ence → žitènce; sit(o) + ‑ence → sitènce). Identičnu tvorbenu strukturu imaju i sinonimski imenički deminutivi, s tom ra­ zlikom što je motivna reč uvek ista, tj. istog korena, dok su deminutivni sufiksi formalno različiti. U tom smislu, tvorbena struktura sinonimskih deminutiva može se predstaviti obrascem u kome je motivna imenica kao prvi tvorbeni strukturni element konstanta (Mim K), dok je drugi strukturni element, u vezi sa motivnom konstantom, uvek formalno drugačiji tvorbeni sufiks i predstavlja diferencijalni tvorbeni element (DTSu). Iz ovakve tvorbene strukture nastaju jednokorenski si­ nonimski deminutivi (JSD): Mim K + DTSu 1, 2, 3 ... → JSD 1, 2, 3 ... Na primer, puna ili skraćena osnova motivne imenice vutàrka u vezi sa sufiksima ­če, ­ence, ­čica, ­iče i ­ka dala je deminutive vutàrče, vutàrčence, vutàrčica, vùtiče i vùtka, koji se na semantičkom planu nalaze u odnosu sinonimije. Produktivnost jednokorenskih sinonimskih deminutiva u najvećoj meri zavisi od faktora koji omogućuju vezivanje što većeg broja tvorbenih sufiksa sa što većim brojem imeničkih motivnih konstanti. U jezičkoj upotrebi, vezu između 2 U kategoriji imeničkih deminutiva, tvorbeni tip deminutiva sa sufiksom ‑če je najproduk­ tivniji u derivaciji deminutiva srednjeg roda, jer ovaj sufiks pokazuje sposobnost vezivanja za veliki broj različitih tvorbenih osnova koje pripadaju motivnim imenicama sva tri roda (Žugić 2015). 4.3 4.2 4.3.2 4.3.1 183Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 imeničke motivne konstante i tvorbenih sufiksa realizuje subjekat, a novonasta­ li deminutivi predstavljaju pozitivnu (emotivnu, ekspresivnu) ocenu subjekta o referentnom pojmu. Semantička struktura deminutivnih imeničkih izvedenica podrazumeva jedinstvo pridevskog značenja i imeničkog značenja: PrZ + ImZ = SSD. Na primer, značenje prideva (mal, mlad, mil, drag i sl.) + značenje imenice daju deminutivno značenje imenice: mala + kolìba → kolìpka; mal, mlad, neodrastao + gòlub → gòlupče; mlad, mil, drag + vojnìk → vojnìče. Navedeni deminutivi pokazuju da prvi primer pripada semantičkoj sferi ‚neživo‘, dok su druga dva iz semantičke sfere ‚živo‘. Izbor pridevske determinante uslovljen je pripadnošću motivne imenice jednoj ili drugoj semantičkoj sferi. Kvantitativna pridevska komponenta vezuje se najčešće za imenice iz sfere ‚predmet‘, dok se kvalitativna pridevska komponenta vezuje najčešće za imenice iz sfere ‚živo‘. S tim u vezi je diferencijacija njihovih seman­ tičkih struktura. Primer kolìpka ima primarno deminutivno značenje, dok primeri gòlupče i vojnìče imaju razvijenu i hipokorističku nijansu, te se u semantičkom smislu mogu smatrati deminutivno‑hipokorističkim derivatima. Svaki od tri na­ vedena derivata ima identičnu semantičku strukturu, sa naznačenom diferencija­ cijom pridevske komponente u zavisnosti od pripadnosti motivne imenice sferi ‚predmet‘, odnosno sferi ‚živo‘. Nezavisno od toga, pridevska determinanta se vezuje za raznokorenske motivne imenice, od kojih svaka daje drugi deminutivni ili hipokoristički derivat sa modifikacionim značenjem raznokorenskih motivaci­ onih imenica. Iz svega ovoga proizilazi da je reč o tri derivata različite semanti­ ke, prvenstveno indukovane osnovnom semantikom motivnih imenica. Drugačije rečeno, navedeni derivati nemaju niti jednu zajedničku semantičku realizaciju, te samim tim ne ulaze u međusobni odnos sinonimije. Semantička struktura jednokorenskih imeničkih sinonima podrazumeva neop­ hodnost motivne imenice koja će deminutivno i hipokorističko značenje rea­ lizovati sa najmanje dva tvorbena značenja, dok će kvantitativna (deminutiv­ na) ili kvalitativna (hipokoristična) pridevska komponenta biti ista, nezavisno od semantike motivne imenice. Iz ovoga proizilazi da se semantička struktura jednokorenskih sinonimskih imeničkih deminutiva može predstaviti obrascem: SSJSImD = SPK + SMIm + Su 1, 2, 3 ..., pri čemu skraćenica SPK označava semantiku pridevske komponente, skraćenica SMIm označava semantiku mo­ tivne imenice, dok je Su 1, 2, 3 ... oznaka za broj različitih sufiksa koji se vezu­ ju za istu motivnu imenicu. Ovo demonstriramo sledećim primerima: SSJImD (grozdè, grozdènce, grozdičè, grozdk) = SPK (mali, malècak (malècьk), malè­ čak (malèčьk) ‘mali, neznatnih razmeraʼ) + SMIm (grozd ‘plod vinove lozeʼ) + Su 1, 2, 3 ... (­e, ­ence, ­iče, ­ьk). Ovo znači da derivati grozdè, grozdènce, groz- dičè, grozdk imaju identičnu semantičku strukturu, sa izvesnim semantičkim nijansama koje su rezultat pojačane deminutivnosti sufiksa ‑ence i sufiksa ­iče. 4.4 4.4.1 184 Radmila V. Žugić  Sinonimija i fonemSki dubleti u kategoriji deminutiva ... 4.4.2 6 Na isti način se u pogledu semantičke strukture međusobno odnose i deminutivi iz semantičke sfere ‚živo‘: nevestè, nevestènce, nevèstica, nevèstiče sa pridev­ skim determinantama mlada, mila, draga nevesta, ili petlè, petlènce, petlìče, petlìčence, koji označavaju mladu, neodraslu životinju. Pažnju skrećemo na sinonimske deminutive sa motivnom imenicom iz sfere ‚ljud­ sko biće‘, na primer: nàne, nànica, nànka, nànče, nànčica, u kojima je dominantno hipokorističko značenje, budući da označavaju odraslu osobu i da su njihove pri­ devske komponente pridevi draga, mila, nežna i sl. nana ‘majkaʼ. mOgućnOsti klasifikacije jednOkORenskih sinOnimskih imeničkih deminutiva U prethodnoj analizi definisani su osnovni parametri koji određuju jednokorenske sinonimske imeničke deminutive. Jednokorenski sinonimski imenički deminutivi mogu biti klasifikovani na osno­ vu dva kriterijuma: jedan je tvorbeni, a drugi semantički. Tvorbeni kriterijum se zasniva na tvorbenoj strukturi, dok je za semantičku klasifikaciju prioritetan kri­ terijum pripadnosti deminutiva semantičkoj sferi ‚predmet‘ ili semantičkoj sferi ‚živo‘. U semantičkoj klasifikaciji polazi se od stava da deminutivi zadovoljavaju faktor deminucije nezavisno od pripadnosti jednoj ili drugoj sferi. tvoRbena klasiFikaCija jednokoRenskih sinonimskih deminutiva Po tvorbenom kriterijumu, u odnos sinonimije stupaju deminutivi koji su nastali od iste motivne imenice njenom sufiksacijom formalno različitim sufiksima. Shodno tome, ovde se može govoriti o sinonimskim nizovima jednokorenskih deminuti­ va, čiji je broj proporcionalan broju samostalnih, semantički različitih motivnih imenica koje za sebe mogu vezivati različite sufikse. One u prvom redu određuju produktivnost kategorije jednokorenskih sinonimskih imeničkih deminutiva. Broj sinonimskih jedinica u okviru jednog sinonimskog niza direktno je uslovljen brojem sufiksa koji se u tvorbenoj derivaciji vezuju za jednu motivnu imenicu. Najveći je broj sinonimskih parova, dok ostali sinonimski nizovi imaju indeks sinonimskih jedinica od tri do šest. Stoga u tvorbenoj klasifikaciji polazimo od sinonimskih parova ka višečlanim sinonimskim nizovima. Raspoloživa građa je vrlo bogata, ali naš cilj u ovom radu nije celovit popis sinonimskih nizova, već njihovo predstavljanje određenim brojem primera koji će omogućiti sagledavanje principa i parametara tvorbene klasifikacije jednokorenskih sinonimskih imenič­ kih deminutiva. 5.1 6.1.1 6.1 5 185Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 6.1.2 Prilikom tvorbene klasifikacije, u okviru sinonimskih nizova, sinonimski deminutivi će biti razgraničeni od fonemskih međuleksemskih dubleta ili većeg broja fonemski različitih leksičkih jedinica koje međusobno ne ulaze u odnos sinonimije. Dvočlani nizovi sinonimskih deminutiva amrèlče/amrèlčence; ašavčàk/ašavčk; bajadèrče/bajadèrčence; bakàlče/bakàl- čence; bakràče/bakràčence; bàniče/bànička; bàrica/bàrička; bàte/bàtka; bećàr- če/bećàrčence; bèdenče/bedenčk; bičè/bičlè; borčè/bork; brašancè/brašnce; bričè/bričènce; dòdička/dòtka; dolìnka/dolìnče; dubìče/dubìčka; dudùče/dudù- čence; dukàče/dukàčence; dušìčinka/dušìčka; duvarìnka/duvàrče; elèče/elèčen- ce; ertišlè/ertìšče; estče/estčence; ezìče/ezìčence; fanèlče/fanèlčence; fèderče/ federčk; fistànče/fistànčence; gložk/glokčè; golubènce/gòlupče; golubìčka/ gòlupka; gùšterče/gušterk; ižlè/ižlènce; jelènče/jelènčence; kantè/kàntiče; kàp- če/kàpčica; kàrliče/kàrlička; kobìlka/kobìlče; kolačènce/kolačk; kolìpka/kolìp- če; kolčè/kolčènce; konòpče/konòpčence; konpirčk/konpirk; kopìca/kòpička; koritànce/koritènce; korpè/korpičè; košè/košènce; koščè/košk; kovìče/kòvička; kromidàk/kromidk; kpče/krpčènce; ladovìnka/ladk; lànče/lànčence; petlidžàn- če/petlidžančk; plužk/plukčè; pstenče/prstenčk; samùnče/samunčk; sećìrka/ sećìrče; sekìrka/sekìrče; sestrìca/sestrìčka; trnčè/trnčk; vanèlče/vanèlčence; vè- derče/vederčk; vincè/vìnčica; vistànče/vistànčence; vrećetìnka/vrèćka; zàbelče/ zabelčk; zagarè/zagarčè; zàjče/zàjčence; zejtinčk/zejtink; ždrebènce/ždrebetìn- ka; želèsce/želèce; žìčička/žìčka Tročlani nizovi sinonimskih deminutiva bradìca/bradìčka/bradìče; brežè/brežk/brekčè; bubàljče/bùbica/bùbička; bьčvè/ bьčvènce/bčviče; crepčè/crepčk/crepk; dolčè/dolčk/dolk; drenče/drenk/ drenčk; dzidìnka/dzìdinče/dzidk; đuvečè/đuvečènce/đuvečk; grlìčica/glička/ glka; imànjence/imànjice/imànj ce; jàbuče/jàbučence/jàbučka; jàganče/jàgan- čence/jagnènce; kaiščè/kaiščènce/kaiščk; knjìgica/knjìška/knjìšče; kožùvče/kožù- če/kožùčence; kòrenče/korenčk/korenk; korubìnka/korùpka/korùpče; košarìnka/ košàrka/košàrče; kùćica/kùćiče/kùćička; kudeljìčka/kudèljka/kudèljčica; lojčìca/ lojčk/lojk; mestè/mestènce/mestnce; plotè/plotìnka/plotk; sitànce/sitènce/si- tnce; solčàk/solčìca/solčk; šalčè/šalčènce/šalčk; tanjìrče/tanjìrčence/tanjirk; tojàžica/tojàška/tojàšče; večerìnka/večèrica/večèrka; vedrìca/vedrìčica/vedrìčka; vrščè/vrščk/vršk; zajtinàk/zajtink/zajtinčk; zàlče/zàlčence/zalčk; žàbička/ žapčè/žàpčica; žìlica/žìlička/žìlka Četvoročlani nizovi sinonimskih deminutiva baščìnka/baščìnče/baščìca/bàščiče; bebè/bebènce/bèpče/bepčènce; brestàk/bre- stè/brestk/breščè; budalìnka/budàlička/budàlka/budàlče; češmè/češmìca/čèšmi- če/čèšmička; gne/grnènce/grnčè/grnčènce; grozdè/grozdènce/grozdičè/grozdk; iglìče/iglìčence/iglìči ca/iglìčka; kalenìče/kalenìčka/kalènče/kalènčence; kaputè/ 6.2 6.3 6.4 186 Radmila V. Žugić  Sinonimija i fonemSki dubleti u kategoriji deminutiva ... 6.5 7 kaputlè/kaputlènce/kapùče; kokošlè/kokòšče/kokòščence/kokòščica; komatènce/ komatk/komačè/komačènce; kompirè/kompìrče/kompirčk/kompirk; kotlè/ko- tlènce/kotlìče/kotličènce; krošnjè/krošnjènce/krošnjìče/krošnjìčka; livadènce/livàt- ka/li vàče/livàčence; mužè/mužlè/mužlènce/mužk; nevestè/nevestènce/nevèstica/ ne vè stiče; petlè/petlènce/petlìče/petlìčence; prutè/prutìče/prutk/pručènce; truplè/ trupčè/trupčènce/trupčk; vadìnka/vadìca/vàdiče/vàdička; veprè/veprènce/veprì- če/veprk; virčè/virčènce/virčìnka/virčk; volè/volènce/volčè/volk; zubk/zupčè/ zupčènce/zupčk; žarčè/žarčènce/žarčk/žark Petočlani nizovi sinonimskih deminutiva dàde/dàdica/dàdička/dàtka/dàtkica; gnjèzdalce/gnjezdànce/gnjezdènce/gnjezdičè/ gnjezdnce; klastènce/klask/klaščè/klaščènce/klaščk; kozìca/kozìčka/kozlè/kozlèn- ce/kozlìče; konjè/konjènce/konjčè/konjčk/konjk; krčažè/krčažènce/krčaž lè/krča- žlènce/krčažk; lebènce/lebk/lepčè/lepčènce/lepčk; metlìca/metlìče/metlìčence/ metlìčka/metlòvinka; nàne/nànička/nànka/nànče/nànčica; snopàk/snop/snoplè/ snopčè/snopčènce; vrčvè/vrčvènce/včvica/včviče/vrčvičènce; vutàrče/vutàrčence/ vutàrčica/vùtiče/vùtka Šestočlani nizovi sinonimskih deminutiva artìica/artìče/artìška/artišlè/artišlènce/artìšče; košuljìnka/košuljìčka/košùljka/ košùljče/košùljčence/košùljčica; kutìica/kutìička/kutìka/kutìče/kutìčence/kutìč- ka; nožè/nožlè/nožlènce/nožk/noščè/noščènce; zalvè/zalvičè/zlvica/zlvička/ zlvinče/zlviče Samo se za motivnu imenicu bàba vezuje osam sufiksa i ona daje osmočlani si­ nonimski niz deminutiva: bàbe/babètka/bàbica/bàbička/bàbuška/bàpka/bàpče/ bàpčica. leksičke pOjave i tvORbeni OdnOsi u nizOvima sinonimskih deminutiva Tvorbena klasifikacija pokazuje da najveći broj deminutiva realizuje odnos sino­ nimije u dvočlanim sinonimskim parovima. Potvrđena su ukupno sedamdeset tri sinonimska para; tročlanih sinonimskih nizova deminutiva je trideset šest, četvo­ ročlanih dvadeset sedam, petočlanih dvanaest i šestočlanih pet. Uočava se zakonitost da uvećavanje broja međusobno sinonimskih članova niza dovodi do skraćivanja sinonimskih nizova deminutiva. Takođe, u sinonimskim nizovima deminutiva, nezavisno od broja članova, u od­ nos sinonimije ulaze imenički deminutivi sva tri roda. Statistika pokazuje da od­ nos sinonimije najčešće realizuju deminutivi srednjeg roda, bilo međusobno, bilo 6.7 7.1 7.1.1 7.1.2 6.6 187Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 u korelaciji sa deminutivima ženskog, odnosno muškog roda. Tako, od ukupno sedamdeset tri sinonimska para njih trideset jedan čine deminutivi srednjeg roda. Dodatno, deminutivi srednjeg roda ulaze u odnos sinonimije sa deminutivima žen­ skog roda u deset sinonimskih parova, dok sa imenicama muškog roda sinonim­ ski odnos uspostavljaju u četrnaest sinonimskih parova. To znači da od ukupno sedamdeset tri sinonimska para, deminutivi srednjeg roda ostvaruju sinonimiju u pedeset pet sinonimskih parova. Ovo govori o visokoj konkurentnosti sufiksa kojima se deriviraju imenički deminutivi srednjeg roda. Deminutivni derivati muškog roda stupaju međusobno u odnos sinonimije u četiri para, dok sa deminutivima ženskog roda u takav odnos ulaze samo u jednom paru. Najzad, deminutivni derivati ženskog roda realizuju međusobno odnos sino­ nimije u deset parova dvočlanog sinonimskog niza. Kada je reč o sinonimiji parova u dvočlanom sinonimskom nizu, zapaža se poja­ va fonemskih dubleta koje realizuju međusobno fonemski različiti članovi sino­ nimskog para: na nivou sinonimskog niza, sinonimski parovi vanèlče/vanèlčence, vèderče/vederčk, vistànče/vistànčence, sekìrka/sekìrče ne realizuju odnos sino­ nimije sa sinonimskim parovima fanèlče/fanèlčence, fèderče/federčk, fistànče/ fistànčence i sećìrka/sećìrče, već odnos međuleksemske fonemske dubletnosti. U istom leksičkom odnosu nalazi se par ertišlè/ertìšče prema derivatima artišlè i artìšče iz šestočlanog sinonimskog niza. Ovu pojavu ćemo pratiti i u višečlanim sinonimskim nizovima. U ukupno trideset šest tročlanih sinonimskih nizova, zapaža se raznoobraznost u njihovoj strukturi u pogledu učešća derivata sva tri roda. Tako devet sinonimskih nizova čine deminutivi sa po tri derivata srednjega roda. Derivati srednjeg roda organizuju šest sinonimskih nizova sa po jednim derivatom muškog roda i jedan sinonimski niz sa jednim derivatom ženskog roda, dok se u dva sinonimska niza kombinuju sa po jednim derivatom muškog i ženskog roda. Isključivo derivati muškog roda obrazuju samo jedan tročlani sinonimski niz, ali se u sedam sinonimskih nizova oni kombinuju sa po jednim derivatom srednjeg roda, odnosno sa po jednim derivatom ženskog roda u dva sinonimska niza. U dva sinonimska niza derivat muškog roda obrazuje tročlanu strukturu sa po jednim derivatom srednjeg, odnosno ženskog roda. Najzad, derivati ženskog roda sa po tri istorodna člana formiraju pet sino­ nimskih nizova. Nema tročlanog sinonimskog niza u kojem se dva derivata žen­ skog roda kombinuju sa jednim derivatom muškog roda, dok se kombinacija sa derivatom srednjeg roda javlja u osam sinonimskih nizova. Trorodna struktura je zastupljena u četiri sinonimska niza. Iz datog pregleda sledi da su deminutivni derivati srednjeg roda najčešća strukturna komponenta tročlanih sinonimskih nizova. 7.2 7.3 188 Radmila V. Žugić  Sinonimija i fonemSki dubleti u kategoriji deminutiva ... Sinonimi zajtink i zajtinčk iz tročlanog sinonimskog niza predstavljaju fonem­ ske dublete sinonimskog para zejtink/zejtinčk. Zabeleženi deminutiv kòrenjče je takođe fonemski dublet člana tročlanog sinonimskog niza kòrenče. U istom leksič­ kom odnosu se nalazi deminutiv kudèljća u odnosu na član kudèljka iz tročlanog sinonimskog niza. Navodimo i međuleksemske dublete tojàška iz tročlanog sino­ nimskog niza i tovàška. U četvoročlanim sinonimskim nizovima, derivati srednjeg roda sa sva četiri člana zastupljeni su u pet sinonimskih nizova. Dvanaest sinonimskih nizova je sa po tri derivata srednjeg roda, a devet sa po dva derivata. U samo jednom sinonimskom nizu imamo jedan član srednjeg roda. Derivati ženskog roda nisu sa četiri člana zastupljeni u četvoročlanim sino­ nimskim nizovima, dok samo jedan sinonimski niz ima u svojoj strukturi tri člana ženskog roda. Četiri četvoročlana sinonimska niza imaju po dva člana ženskog roda, dok je sa po jednim članom sedam sinonimskih nizova. Derivati muškog roda učestvuju sa po dva člana u četiri sinonimska niza i sa po jednim članon u osam sinonimskih nizova. Stanje zastupljenosti članova sinonimskog niza po rodu članova odgovara stanju u dvočlanim i tročlanim sinonimskim nizovima. Članovi dvočlanog sinonimskog niza konpirčk/konpirk ne odnose se prema čla­ novima kompirčk/kompirk iz četvoročlanog sinonimskog niza kao sinonimi, već kao fonemski dubleti. Od ukupno dvanaest petočlanih sinonimskih nizova, derivati srednjeg roda sa po pet članova formiraju dva sinonimska niza. Takođe, po dva sinonimska niza obra­ zuju derivati srednjeg roda sa po četiri člana, odnosno sa po jednim članom, dok pet sinonimskih nizova ima u strukturi po tri derivata srednjeg roda. Samo jedan petočlani sinonimski niz ima u svojoj strukturi četiri člana žen­ skog roda. Tri sinonimska niza obrazovana su sa po tri člana, a dva sinonimska niza sa po dva člana ženskog roda. Derivati muškog roda zastupljeni su sa po dva člana u četiri sinonimska niza i sa jednim članom u jednom sinonimskom nizu. Iz ovog pregleda vidimo da su i u petočlanim sinonimskim nizovima, derivati srednjeg roda najzastupljeniji. Odnos sinonimije u šestočlanim nizovima najčešće realizuju derivati srednjeg roda međusobno ili sa članovima drugog roda. Od ukupno pet šestočlanih nizova, u jednom su zastupljeni sa pet članova, dok se u ostala četiri niza nalaze po četiri, odnosno sa po dva člana. Derivati ženskog roda javljaju se u četiri sinonimska niza 7.3.1 7.4 7.4.1 7.4.2 7.5 7.6 7.5.1 189Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 8 sa po dva, odnosno sa po četiri člana. Samo u jednom sinonimskom nizu sa jednim članom zastupljen je derivat muškog roda. Međuleksemsku dubletnost ostvaruju članovi artìica/artìjica i artìče/artìšče u istom nizu, kao i članovi artišlè i artìšče sa članovima ertišlè i ertìšče iz dvočlanih sinonimskih nizova. semantička klasifikacija jednOkORenskih sinOnimskih imeničkih deminutiva U delu rada koji se bavi osnovnim parametrima jednokorenskih sinonimskih ime­ ničkih deminutiva (t. 4.1, 4.3, 4.3.1, 4.4, 4.4.1), kao i u delu u kome se ističu mogućnosti klasifikacije ovih leksičkih jedinica (t. 5, 5.1), definisana je i obras­ cem predstavljena njihova semantička struktura. Ovde podvlačimo da je svim jednokorenskim sinonimskim imeničkim deminutivima, izuzev u jednom slučaju koji ćemo niže navesti, u semantičkom smislu zajednička ‒ odrednica deminucije. Diferencijacija se uspostavlja u pogledu semantičkog sadržaja pridevske kompo­ nente u semantičkoj strukturi derivata, koja se zasniva na semantičkim nijansama manje ili više izražene deminutivnosti, odnosno hipokorističnosti, zavisno od pri­ padnosti semantičkoj kategoriji ‚neživo‘ (predmet) ili ‚živo‘ (osoba, životinjsko biće). Semantičku kategoriju ‚živo‘ često karakteriše i prisustvo hipokorističke komponente uz potiskivanje pridevskih determinanti mlad, neodrastao i isticanje hipokorističkih determinanti mio, drag i sl. U domenu ‚osoba‘, kada označava odraslu, stariju jedinku, komponenta deminucije se isključuje iz semantičke struk­ ture i njeno glavno semantičko obeležje je hipokorističnost. Pri semantičkoj klasifikaciji jednokorenskih sinonimskih imeničkih deminutiva držaćemo se parametara ‚neživo‘ (predmet) i ‚živo‘ (osoba, životinjsko biće). Sinonimske deminutivne hipokoristike kojih je u našoj građi malo, navešćemo izdvojeno u okviru kategorije ‚živo‘. Uz semantičke kategorije biće navedeni i obrasci semantičke strukture koje smo već elaborirali predstavljanjem osnovnih parametara semantike jednokorenskih sinonimskih imeničkih deminutiva. Budući da smo u tvorbenoj klasifikaciji naveli veliki broj primera, u cilju izbegavanja po­ navljanja, ovde će svaka kategorija biti potvrđena znatno manjim brojem primera koji će služiti kao paradigma. Semantička kategorija ‚neživo‘: SSJSImD = SPK + SMIm + Su 1, 2, 3 ... (seman­ tička struktura jednokorenskih sinonimskih imeničkih deminutiva = umanjena fizička razmera (mali, malècak, malècьk, malèčak, malèčьk) + semantika motiv­ ne imenice + formalno različiti sufiksi u odnosu sinonimije): amrèlče/amrèlčence; bàniče/bànička; baščìnka/baščìnče/baščìca/bàščiče; bičè/bičlè; borčè/bork; bradì- ca/bradìčka/bradìče; brašancè/brašnce; brestàk/brestè/brestk/breščè; crepčè/ 7.7 8.1 8.1.1 8.2 190 Radmila V. Žugić  Sinonimija i fonemSki dubleti u kategoriji deminutiva ... crepčk/crepk; češmè/češmìca/čèšmiče/čèšmička; dolìnka/dolìnče; drenčè/drenk/ drenčk; elèče/elèčence; fistànče/fistànčence; gne/grnènce/grnčè/grnčènce; kaiščè/ kaiščènce/kaiščk; kàpče/kàpčica; kaputè/kaputlè/kaputlènce/kapùče; klastènce/ klask/klaščè/klaščènce/klaščk; koritànce/koritènce; korpè/korpičè; košarìnka/ košàrka/košàrče; košuljìnka/košuljìčka/košùljka/košùljče/košùljčence/košùljčica; ladovìnka/ladk; lànče/lànčence; lebènce/lebk/lepčè/lepčènce/lepčk; livadènce/ livàtka/livàče/livàčence; lojčìca/lojčk/lojk; nožè/nožlè/nožlènce/nožk/noščè/ noščènce; plotè/plotìnka/plotk; samùnče/samunčk; snopàk/snopk/snoplè/snopčè/ snopčènce; solčàk/solčìca/solčk; šalčè/šalčènce/šalčk; tojàžica/tojàška/tojàšče; trnčè/trnčk; vadìnka/vadìca/vàdiče/vàdička; večerìnka/večèrica/večèrka; vincè/ vìnčica; vrčvè/vrčvènce/včvica/včviče/vrčvičènce; zàbelče/zabelčk; zàlče/zàl- čence/zalčk; zubk/zupčè/zupčènce/zupčk; žarčè/žarčènce/žarčk/žark; žìčička/ žìčka; žìlica/žìlička/žìlka. Iako je u ovom prikazu značajno redukovana, jednokorenska sinonimija demi­ nutiva u semantičkoj kategoriji ‚neživo‘ je znatno bogatija. U njoj su zastupljeni sinonimski deminutivi iz svih sinonimskih nizova, izuzev šestočlanog. Kada je reč o teško uspostavljenom stepenu deminucije među sinonimima, jedno je izvesno: drugostepeni deminutivni derivati, zbog izraženije deminucije, poprimaju seman­ tiku hipokoristika. Ovo je rezultat odnosa deminutivnih sufiksa: livàče/livàčence, lojk/lojčk, samùnče/samunčk, česmìca/češmìčka i sl. Semantička kategorija ‚živo‘: SSJSImD = SPK + SMIm + Su 1, 2, 3 ... Obrazac pokazuje veći stepen diferencije u ovoj semantičkoj kategoriji: semantič­ ka struktura jednokorenskih sinonimskih imeničkih deminutiva: [a] mala i draga, mila životinja + semantika motivne imenice + formalno različi­ ti sufiksi u odnosu sinonimije: bubàljče/bùbica/bùbička; golubènce/gòlupče; gušterče/gušterk; jàganče/jàgančence/jagnènce; zagarè/zagarčè; zàjče/zàj- čence; ždrebènce/ždrebetìnka; [b] mlada, neodrasla, draga životinja: golubìčka/gòlupka; grlìčica/glička/glka; kobìlka/kobìlče; kokošlè/kokòšče/kokòščence/kokòščica; konjè/konjènce/ko- njčè/konjčk/konjk; kozìca/kozìčka/kozlè/kozlènce/kozlìče; veprè/veprènce/ veprìče/veprk; volè/volèn ce/volčè/volk; žàbička/žapčè/žàpčica; [c] malo i milo, drago i sl. dete: bebè/bebènce/bèpče/bepčènce; [d] mlada i mila, draga, nežna i sl. osoba: bàte bàtka; bećàrče/bećàrčence; dàde/ dàdica/dàdička/dàtka/dàtkica; dòdička/dòtka; mužè/mužlè/mužlènce/mužk; nevestè/nevestènce/nevèstica/nevèstiče; sestrìca/sestrìčka; zalvè/zalvičè/zl- vica/zlvička/zlvinče/zlviče; [e] mila, draga, dobra, dobroćudna, nežna, požrtvovana i sl. osoba: bàbe/babèt- ka/bàbica/bàbička/bàbuška/bàpka/bàpče/bàpčica; nàne/nànička/nànka/nàn- če/nànčica. 8.2.1 8.3 8.3.1 191Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Sprovodena semantička klasifikacija u kategoriji ‚živo‘ pokazuje da se u domenu pojmova ‚životinjsko biće‘ i ‚osoba‘, izuzev slučaja pod [e] uočava paralelizam u semama pridevske komponente: njihove zajedničke pridevske determinante, u po dva slučaja, jesu determinante mali i mlad (neodrastao): [a] = [c] i [b] = [d]. Ostale seme hipokorističkog sadržaja su im identične. Klasifikacioni tip [e] jedini je bez deminutivne seme u sadržaju pridevske komponente koju čine isključivo hipokorističke seme. Svim klasifikacionim tipovima u kategoriji ‚živo‘ zajedničke su komponente semantika motivne imenice i formalno različiti sufiksi u sinonim­ skom odnosu. Takođe, i u semantičkoj kategoriji ‚živo‘ uočava se viši stepen deminucije u drugoste­ penim derivatima, kao rezultat dvostruke sufiksacije deminutivnim sufiksima: jàgan- če/jàgančence; bebè/bebènce; nànče/nànčica; nevèstica/nevèstiče; sestrìca/sestrìčka. zaključna RazmatRanja Jednokorenski sinonimski imenički deminutivi su analizirani prema tvorbenim i semantičkim parametrima. U okviru tvorbene klasifikacije, jednokorenski sinonimi su razvrstani u pet tvorbenih nizova, shodno tvorbenoj strukturi, tj. broju članova niza tvorenih razli­ čitim sufiksima. U klasifikaciji po parametru semantičke strukture pošli smo od osnovnih se­ mantičkih kategorija ‚neživo‘ i ‚živo‘ sa isticanjem sličnosti i razlika među njima. U semantičkoj kategoriji ‚živo‘ izdvojeno je pet semantičkih tipova sa podvu­ čenim sličnostima i razlikama među njima. U obema osnovnim semantičkim kategorijama zapažena je pojava pojačane deminucije drugostepenih derivata kao rezultat dvostruke sufiksacije. Sve jednokorenske sinonimske deminutive, posmatrano na nivou osnovnih tvorbenih i semantičkih kategorija, objedinjuje istokorenska motivna imenica. Sinonimski deminutivi su razgraničeni od međuleksemskih, fonemskih dubleta. izvoRi Dinić 2008 = Jakša Dinić, Timočki dijalekatski rečnik, Beograd: Institut za srpski jezik SANU, 2008 (Monografije 4). Jovanović 2004 = Vlastimir Jovanović, Rečnik sela Kamenice kod Niša = Srpski dijalektološki zbornik 51, Beograd: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2004. Mitrović 1984 = Brana Mitrović, Rečnik leskovačkog govora, Leskovac: Narodni muzej, 1984. Stojanović 2010 = Radosav Stojanović, Crnotravski rečnik = Srpski dijalektološki zbornik 57, Beo­ grad: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2010. Zlatanović 1998 = Momčilo Zlatanović, Rečnik govora južne Srbije, Vranje: Učiteljski fakultet, 1998. Zlatanović 2011 = Momčilo Zlatanović, Rečnik govora juga Srbije, Vranje: Učiteljski fakultet, 2011. Živković 1987 = Novica Živković, Rečnik pirotskog govora, Pirot: Narodni muzej, 1987. 8.3.2 8.3.3 9 192 Radmila V. Žugić  Sinonimija i fonemSki dubleti u kategoriji deminutiva ... Žugić 2005 = Radmila Žugić, Rečnik govora jablaničkog kraja = Srpski dijalektološki zbornik 52, Beograd: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2005. Žugić, Kartoteka = Radmila Žugić, Kartoteka neobjavljene leksičke građe iz jablaničkog govora. liteRatuRa Apresjan 1995 = Ю. Д. Апресян, Избранные труды II: лексическая семантика: синонимические средства языка, Москва: Школа „Языки русской культуры“ – Издательская фирма „Восточная литература“ РАН, 1995. Barić i dr. 1997 = Eugenija Barić i dr., Hrvatska gramatika, Zagreb: Školska knjiga, 21997. Ćorić 2008 = Božo Ćorić, Tvorba imenica u srpskom jeziku (odabrane teme), Beograd: Društvo za srpski jezik i književnost Srbije, 2008. Dokulil 1962 = Miloš Dokulil, Tvoření slov v češtině, Praha: Nakladatelství ČAV, 1962. Dragićević 2007 = Rajna Dragićević, Leksikologija srpskog jezika, Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 2007. Jovanović 2010 = Vladan Jovanović, Deminutivne i augmentativne imenice u srpskom jeziku, Beo­ grad: Institut za srpski jezik SANU, 2010 (Monografije 9). Koprivica 2008 = Verica Koprivica, Tvorba imenica od prideva u srpskom i češkom jeziku, Beograd: Filološki fakultet Beogradskog univerziteta, 2008. Matijašević 1982 = Jelka Matijašević, O sinonimima i sinonimiji, Leksikografija i leksikologija: zbornik referata, Beograd – Novi Sad: Srpska akademija nauka i umetnosti, Institut za srpskohr­ vatski jezik – Institut za južnoslovenske jezike Filozofskog fakulteta u Novom Sadu – Matica srpska – Filološki fakultet u Beogradu, 1982, 115–131. Ristić – Milosavljević – Jovanović 2005 = Stana Ristić – Bojana Milosavljević – Vladan Jovano­ vić, Jedno moguće rešenje obrade deminutiva sa sufiksima -če i -(č)ić: leksikografsko­leksiko­ loški pristup, Srpski jezik (Beograd) 10 (2005), br. 1–2, 597–616. Stanojčić – Popović 1997 = Živojin Stanojčić – Ljubomir Popović, Gramatika srpskoga jezika: udž- benik za I, II, III i IV razred srednje škole, Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 1997. Šipka 1998 = Danko Šipka, Osnovi leksikologije i srodnih disciplina, Novi Sad: Matica srpska, 1998. Veljković Stanković 2005 = Dragana Veljković Stanković, Reči subjektivne ocene u nastavi srp- skog jezika i književnosti (neobjavljena doktorska disertacija, odbranjena na Filološkom fakul­ tetu u Beogradu 2005). Žugić 2015 = Radmila Žugić, Komparativna analiza imeničkih deminutiva srednjega roda na su­ fiks -če u bugarskom jeziku i prizrensko‑timočkim govorima srpskog jezika, Oktoih: časopis Odjeljenja za srpski jezik i književnost Matice srpske – Društva članova u Crnoj Gori (Nikšić) 5 (2015), br. 6, 37–46. povzetek Sinonimija in fonemske dvojnice v kategoriji manjšalnic v prizrensko­timoških govorih V prispevku so predstavljeni pojavi sinonimije samostalniških manjšalnic in fonemskih dvojnic v prizrensko‑timoških govorih. Avtorica izhaja iz osnovnih teoretičnih podstav o besedni sinonimiji in semantično‑tvorbenem vidiku samostalniških manjšalnic, potem pa te izpeljanke sistematično predstavlja v skladu z njihovo tvorbeno in pomensko strukturo. V okviru tvorbene razvrstitve so sopomenke razvrščene v pet tvorbenih nizov, v skla­ du s številom členov niza, tvorjenih iz istega podstavnega leksema z različnimi obrazili. Klasifikacija po semantični strukturi izhaja iz osnovnih pomenskih kategorij ‚neživo‘ in ‚živo‘ ob poudarjanju splošnih značilnosti in razlik med njimi. Za obe osnovni pomen­ ski kategoriji je značilen pojav okrepljene manjšalnosti drugostopenjskih izpeljank, kar je rezultat dvakratne sufiksacije. Sopomenske manjšalnice so ločene od medleksemskih, fonemskih dvojnic. 193Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 1 jadwiga WaniakoWa pOlskie nazwy gRyki na tle słOwiańskim i euRopejskim Cobiss: 1.01 Poljska poimenovanja za ajdo v slovanskem in evropskem kontekstu Prispevek predstavlja poljska poimenovanja za ajdo, in sicer v širšem slovanskem in evropskem kontekstu. Motivacija poimenovanj za ajdo je tako v poljščini kot v drugih slovanskih in evropskih jezikih najpogosteje povezana z izvorom rastline same. Poime­ novanja kažejo, da so za razširitev ajde po evropski celini zaslužni predvsem Grki, Tatari in pogani. Ključne besede: poimenovanja rastlin, semantična motivacija, jezikovni stiki, izposo­ jenke, kalki Polish Names for Buckwheat in the Slavic and European Context This article discusses the Polish name for buckwheat in the broader Slavic and European context. In Polish and in other Slavic and European languages, the motivation for naming buckwheat is most often connected to the origin of the plant itself. The names indicate that buckwheat was spread across the European continent primarily by the Greeks, Tatars, and pagans. Keywords: plant names, semantic motivation, language contact, borrowings, calques Jak ogólnie wiadomo, nazwy nadaje się roślinom ze względu na ich wygląd (budowę, kształt, kolor kwiatów), ich zapach, smak, właściwości (np. leczni­ cze, magiczne), miejsce występowania i przeznaczenie (por. Wierzbicka 2002: 552). Taką metodę klasyfikacji nazw roślin na gruncie polskim zastosował E. Pawłowski (1974), a inni ją przejęli, np. R. Tokarski (1993: 340–341).1 Ten ostatni uważa, że właściwości roślin, które są dla człowieka najważniejsze można ująć w trzy ogólne grupy: charakterystyka środowiskowa (w tym rów­ nież czas kwitnienia jako najbardziej znaczący dla rozwoju rośliny oraz pora zbioru), cechy fizyczne oraz właściwości użytkowe. Badacze nazw roślin, jak np. H. Pelcowa (2001: 100), zaznaczają, że ważną rolę w nazywaniu roślin od­ grywa także wiara w nadzwyczajną (złą lub dobrą) ich moc oraz legendy z nimi związane. Wchodzą tu w grę odniesienia religijne i przesądy, są także ważne różne konotacje symboliczne. 1 Taką klasyfikację nazw stosuje się już od dawna w Europie, por. np. monumentalne dzieło H. Marzella (2000) Wörterbuch der deutschen Pflanzennamen, którego pierwsze wydanie pierwszego tomu ukazało się w roku 1943, gdzie niesłychanie bogaty materiał historyczny i dialektalny w obrębie haseł jest właśnie uporządkowany według właściwości roślin. 194 Jadwiga Waniakowa  Polskie nazwy gryki na tle słowiańskim i euroPejskim Biorąc pod uwagę wspomniane wyżej kryteria semantycznego podziału nazw, wy­ mieniane przez badaczy, do ustalenia motywacji semantycznej nazw w procesie nominacji przyjmuje się następujące ogólne mechanizmy motywacyjne: wygląd rośliny jako podstawa motywacji, miejsce występowania, właściwości rośliny, przeznaczenie oraz inne specyficzne dla danego rodzaju czy gatunku motywacje. Taką motywację może stanowić na przykład – domniemane lub faktyczne – po­ chodzenie rośliny (por. Waniakowa 2012: 68). W niniejszym tekście zajęto dwoma gatunkami gryki, mianowicie gryką zwyczaj­ ną, Fagopyrum esculentum Moench, syn. Fagopyrum sagittatum Gilib., i gryką tatarską, Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn., inaczej tatarką (KLRN). Pierwszy gatunek, Fagopyrum esculentum Moench (syn. Fagopyrum sagittatum Gilib.), gryka zwyczajna, inaczej gryka siewna lub hreczka, nazywana niekiedy w przeszłości w polszczyźnie oraz do dzisiaj w gwarach też tatarką, jest rośli­ ną roczną z rodziny rdestowatych (Polygonaceae), dorastającą do wysokości 60 cm, ma sercowate liście i białe lub różowane kwiaty. Owocem jest trójkanciasty, brunatny orzeszek. Ojczyzną jej są Chiny południowe, gdzie jest uprawiana od II wieku p.n.e.2 W Europie Środkowej jest znana od XIII wieku. Z jej orzeszków otrzymuje się kaszę i mąkę, która jednak nie nadaje się do wypieków.3 Jest ro­ śliną miododajną, pastewną i leczniczą. Jest również używana jako nawóz (por. Podbielkowski – Sudnik‑Wójcikowska 2003: 141–142). Drugi z gatunków to roślina roczna z tej samej rodziny rdestowatych, dorastająca do 75 cm wysokości. Liście ma szersze niż u gryki zwyczajnej. Jej kwiaty są nie­ pozorne i zielonawe. Owoc stanowi chropowaty orzeszek, który jest trójkanciasty, z powyginanymi kantami, dołem zaokrąglony. Ojczyzną tatarki jest Seczuan, Ty­ bet, Kaszmir i północny Pakistan. W niektórych rejonach Azji i Europy jest rośliną uprawną. W Polsce występuje głównie jako chwast, rzadko jest uprawiana. Jej owocki używane są na kaszę (kasza tatarczana) i mąkę, która jednak nie nadaje się do pieczenia (por. Podbielkowski – Sudnik‑Wójcikowska 2003: 141). O nazwach gryki pisali już obszernie K. Nitsch i E. Mrozówna (1955),4 mając na myśli głównie grykę zwyczajną, chodziło bowiem o polskie nazwy gwarowe, któ­ re odnoszą się w znakomitej większości do gatunku uprawnego.5 Autorzy zajmują 2 Nowsze badania wskazują, że w południowo‑wschodniej Azji była uprawiana już kilka tysięcy lat przed naszą erą (Czikow – Łaptiew 1988: 130). 3 Jednak w Indiach z gryki wypieka się chleb, zaś w Chinach i Japonii z mąki gryczanej robi się makaron (Czikow – Łaptiew 1988: 131). 4 Część artykułu traktująca o gryce ukazała się już na przełomie 1929/1930, por. Literatura. 5 Autorzy wskazują, że użytkownicy gwar nie rozróżniają gatunków gryki, a ponadto nie jest znany ich zasięg w ujęciu botanicznym. 1.1 2.1 2.2 3 2 195Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 się wszystkimi ważniejszymi nazwami gryki w gwarach polskich, a są to: tatarka z odmianą taterka, gryka, grecka, hreczka, reczka, poganka, bukwita i litewka. Wszystkie te nazwy notuje Karłowicz (K) z wyjątkiem tatarki, której widocz­ nie nie uznał za nazwę gwarową.6 Najmniejszy obszar zajmują litewka i bukwi- ta. Litewka jest notowana u Karłowicza bez konkretnej lokalizacji geograficznej. Bukwita jest obecna na Kaszubach i jest zapożyczeniem z dlniem. bôkwêten, które jest odmianą (wysoko)niem. Buchweizen. Nazwa poganka jest używana na Ślą­ sku, łączy się ona semantycznie niewątpliwie z nazwą tatarka (o czym niżej). Nazwa hreczka występuje nad górnym Wieprzem i stanowi pożyczkę z ukraiń­ skiego (pierwsze poświadczenie u Stryjkowskiego w XVI w.). We wschodniej części Małopolski przeszła ona w reczkę, zatraciwszy nagłosowe dźwięczne h-, na Podlasiu zaś przeszła w greckę (więcej: Nitsch – Mrozówna 1955: 87). W gwarach mazowieckich jest gryka, zaś tatarka z odmianą taterka (w Wielkopolsce) wystę­ puje głównie Małopolsce i w Wielkopolsce (por. niżej). Nazwa gryka, jak trafnie zauważają autorzy (por. Nitsch – Mrozówna 1955: 88), wywodzi się z *grьka, co potwierdził potem Sławski: pol. gryka (< lit. grìkai (pl.) < strus. *grьka, greča, por. strus. *grьkъ ‘Grek’), dosłowne pierwotne znacze­ nie ‘roślina grecka’ (por. Sławski SEJP s. v.).7 Nitsch i Mrozówna (1955: 88–89) podają też szczegółowe argumenty za tym, że pol. gryka jest zapożyczona bez­ pośrednio z litewskiego, a nie przez medium niemieckie.8 To stwierdzenie ma doniosłe konsekwencje: oto niem. Grick, Gricken, Grücken i inne warianty, po­ świadczone w Prusach od końca XIV wieku (por. Grimm DW s.v.), są przejęte z polskiego albo z litewskiego (por. Marzell 2000 II szp. 410). Pierwsze poświadczenia gryki są stosunkowo późne w polszczyźnie, bo dopiero z końca XV wieku (1487, 1490), potem gryka występuje u Mączyńskiego (1564), Knapiusza (1621) i Kluka (1786–1788) (por. Nitsch – Mrozówna 1955: 89; Spól­ nik 1990: 20). Nazwa sugeruje, że zboże to zostało rozpowszechnione na północ i na zachód przez Greków, którzy, mając kolonie nad Morzem Czarnym, zetknęli się tam z inwazjami ludów mongolskich, które przyniosły je ze sobą przed końcem X wieku naszej ery (por. Nitsch – Mrozówna 1955: 89). Dziś łot. griki wyznacza północną granicę tej motywacji, zaś rum. hrişcă (z ukraińskiego) na południu. Nazwa tatarka (i taterka), obecna na dużym obszarze Polski, bo zarówno w Wiel­ kopolsce, jak i w Małopolsce, a nawet na Kociewiu (por. kart. SGP), wskazuje na 6 Większość z tych nazw jest dawno zakorzeniona w polszczyźnie: tatarka, gryka, poganka (z wariantem pohanka) i hreczka występują u Knapiusza (s.v. tatarka) w XVII wieku. 7 Lit. grìkai Nitsch i Mrozówna (1955: 88) datują najpóźniej na X wiek, podając logiczną argu­ mentację opartą na prawach językowych. 8 Mylił się Brückner (SEJP), który uważał, że obie formy, polska i litewska, wywodzą się z nie­ mieckiego. 3.1 3.1.1 3.2 196 Jadwiga Waniakowa  Polskie nazwy gryki na tle słowiańskim i euroPejskim Tatarów jako lud rozpowszechniający Fagopyrum na terenie Polski. Zauważył to w swoim słowniku już Brückner (SEJP s.v. Tatarzy).9 Nitsch i Mrozówna (1955: 90) zaznaczają, że chronologicznie byłaby to nazwa późniejsza, najwcześniej XIII ‑wieczna, poświadczenia jej pojawiają się dopiero pod koniec XIV wieku (por. niżej), ale jednak wcześniej niż nazwa gryka (por. wyżej). O tatarce pisał także A. Steffen (1963: 37–40; 1964: 117–120).10 Uważał on, że współczesna grecka nazwa gryki μαυροσίταρον dosłownie ‘czarna pszenica’ sta­ nowi kalkę nazwy tatarskiej kara bodaj. Motywacją semantyczną nazwy jest rze­ komo czarny kolor dojrzałego nasienia gryki.11 Polska nazwa tatarka (z odmianą taterka), podobnie jak nazwy rośliny w innych językach, np. fiń. tattri, est. tatri, jest motywowana według Steffena (1963: 38) z kolei kształtem nasienia, które jest czworokątne (ma „cztery rogi”), stanowiąc zapożyczenie, którego pierwotnym źródłem jest greckie ludowe *τέτρι(ον) w wymowie *τάτρι(ον) rzekomo od gr. *τετραγώνι(ον) ‘to, co jest czworoboczne’.12 W ten sposób Steffen nie wiąże żad­ nej z dwu omawianych przez siebie nazw gryki z Tatarami. Jego poglądy niestety nie mają zbyt wiele wspólnego z rzeczywistością (por. wyżej).13 Tatarka, odnosząca się do gryki14 jest poświadczona po raz pierwszy w roku 1385, jednak musiała funkcjonować już wcześniej, skoro przymiotnik tatarczy ‘związa­ ny z tatarką – gryką’ jest notowany w roku 1383. O dawnym i silnym zakorzenie­ niu tatarki w polszczyźnie świadczy też drugi przymiotnik od niej derywowany, mianowicie tatarczany, poświadczony wprawdzie po raz pierwszy dopiero w roku 1497, czyli dużo później (SStp. s.v. tatarka, tatarczany, tatarczy). Stosunkowo wczesne poświadczenia wyrazu nie dziwią, bowiem – ze względu na kaszę – rośli­ na była popularna. W SP XVI nazwa tatarka, jak można wnosić z cytatów, odnosi się również do obu wymienionych wyżej gatunków Fagopyrum.15 Podobnie jest 9 Pierwsze wydanie słownika Brücknera wyszło w roku 1927. W słowniku etymologicznym Bo­ rysia (Boryś SEJP) nazwa tatarka nie występuje chyba dlatego, że jej budowa słowotwórcza jest wyjątkowo przejrzysta, a zatem i etymologia nie nastręcza trudności. 10 Steffen pisze także o innej polskiej nazwie gryki, mianowicie poganka, jednak jego wywody (od gr. παγγώνιον ‘to, co jest wieloboczne’, rzekomo od kształtu nasienia gryki, które wygląda jak ostrosłup o podstawie trójkąta – por. wyżej), sugerujące adideację, są mało przekonujące (por. Safarewicz 1963: 40). Na poparcie swojej tezy Steffen przytacza polygonum jako nazwę gryki (Steffen 1963: 37). Rzeczywiście funkcjonowała nazwa Polygonum fagopyrum L. 11 Znaczenie to jest rozpoznawalne w nazwach gryki kilku języków europejskich, jak np. alb. grūn i zi, hiszp. trigo muro i trigo prēto oraz w port. trigo mouro, które stanowią według niego tłumaczenia nazwy greckiej (Steffen 1963: 37). 12 Rzekomo od gr. τετρα‑ ‘cztery’ i γωνία ‘róg, kąt’ (Steffen 1963: 38). 13 W następnym artykule (por. Steffen 1964: 117–120) autor niestety nie zmienia swojej opinii, brnąc w dywagacje na temat form greckich. 14 SStp. ze zrozumiałych względów nie wyróżnia gatunków. 15 Por. http://poliqarp.wbl.klf.uw.edu.pl/pl/slownik‑polszczyzny‑xvi‑wieku/query/ (dostęp 30. 06. 2016). 3.2.1 3.2.2 197Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 u Knapiusza (1621), Lindego SJP, w SW16 i w Swil,17 jednak w tym ostatnim podaje się, że tatarka w odniesieniu do gryki zwyczajnej jest nazwą błędną. We współczesnej polszczyźnie ogólnej nazwa tatarka odnosi się jedynie do Fagopy­ rum tataricum (L.) Gaertn. (por. Szymczak SJP), podczas gdy w gwarach obej­ muje oba gatunki gryki (por. kart. SGP). Jest to niewątpliwie relikt przeszłości. Podobna sytuacja pod względem nazewnictwa panuje także w innych językach europejskich. Z zestawienia nazw kilku nazw gryki, mianowicie polskiej, wschodniosłowackiej, węgierskiej i niem. Taterkorn, Tatelkorn Nitsch i Mrozówna (1955: 90) wyciągają wniosek, że Polska pośredniczyła w dostaniu się tego zboża na Słowację, Węgry i do Niemiec. Przyznać przy tym trzeba, że tatarka nie jest nazwą rodzimą ani na Słowacji, ani na Węgrzech, zatem jest możliwe, że jej źródłem tamże jest język polski (przez dialekty wschodniosłowackie na Węgry), por. Spólnik (1990: 61). Przy tym nawet gdy polskie pochodzenie niem. Taterkorn, sugerowane przez au­ torów, jest możliwe, to jednak nie musi znaczyć, że Polska pośredniczyła w dosta­ niu się gryki do Niemiec. Podobnie autorzy zestawiają pol. poganka, czes. i węg. pohánka, pohanina oraz słoweń. ajda, hajda z niem. Heidenkorn i Heidekorn. Ich twierdzenie, że formy słoweńskie wywodzą się z nazw niemieckich jest w pełni uzasadnione poprzez długotrwałe kontakty słoweńsko‑austriackie (por. niżej), jak również opinia, że nazwy niemieckie nie mogą być źródłem żadnej z pozostałych nazw (szerzej Nitsch – Mrozówna 1955: 90, 92).18 W pełni uzasadniona jest tak­ że teza autorów, że pol. poganka (poświadczona po raz pierwszy w roku 1500) występująca na Śląsku (por. wyżej) jest wzięta od Czechów, u których pohanina (prawdopodobnie z łac. pagana, paganica) notowana jest już w roku 1416. Wbrew temu, co ustalili Nitsch i Mrozówna (por. wyżej) o pośrednictwie ruskim i litewskim w odniesieniu do gryki, Kluk (1786–1788) pisze: „mniemają, że mało co więcej jest nad lat trzysta, gdy tę roślinę z Grecji i tureckich krajów do Włoch przeniesiono pod imieniem frumentum saracenicum. Rozeszła się potem po wielu krajach”. Niewątpliwe jest, że gryka dostała się do Europy z Azji. Oczywiste jest także, że roślinę tę rozpowszechnili w Europie Grecy i, ogólnie rzecz ujmując, muzułmanie, zwani saracenami (łac. Saraceni) bądź poganami (łac. pāgāni). Na pewnych obszarach Europy (między innymi na ziemiach polskich) botaniczny rodzaj Fagopyrum rozpowszechnili Tatarzy. Nitsch i Mrozówna (1955: 91–93) 16 Por. http://poliqarp.wbl.klf.uw.edu.pl/pl/slownik‑warszawski/query/ (dostęp 30. 06. 2016). 17 Por. http://eswil.ijp‑pan.krakow.pl/index.php (dostęp 30. 06. 2016). 18 Nitsch i Mrozówna (1955: 93) sugerują wręcz, że nazwa poganka „to może po prostu trochę przystosowana łacińska pagana, która znów zupełnie wygląda na wolny przekład z tatarki. Tę zaś pogankę mogli dalej przejąć z Czech południowi Niemcy, i to razem z nazwą, znów przetłumaczoną na Heidenkorn, Heide itp.”. Sugestia taka jednak, w świetle szerszych badań historyczno‑porównawczych nad nazwami gryki w Europie, nie da się utrzymać, por. niżej. 3.2.3 4 198 Jadwiga Waniakowa  Polskie nazwy gryki na tle słowiańskim i euroPejskim walczą z poglądami uczonych niemieckich z początku XX wieku, że duża część Europy grykę zawdzięcza Niemcom, do których przyszła ona z Wenecji, a tam dostała się drogą morską. Warto tu podkreślić, że nazwy gryki po raz pierwszy po­ jawiają się w dokumentach niemieckich dopiero w wieku XV (por. Marzell 2000 II szp. 405), podczas gdy w polskich są poświadczone od wieku XIV. Spróbujmy przyjrzeć się nazwom gryki w językach słowiańskich i europejskich. Średniowieczne łacińskie nazwy gryki w Polsce są następujące: fagotriticum,19 frumentum paganicum (1385), pagana, paganca, paganica (1434), panicium, pannicium, panicum (też w podstawowym znaczeniu ‘proso’20) (SŁŚ s.v. fago- triticum, frumentum, pagana, paganica, panicium; Symb. 155 ). Inne przedlinne­ uszowskie łacińskie nazwy gryki (poza Polską) dodaje Marzell (2000 II szp. 405‑ 406): frumentum sarracenicum, frumentum vaccinum, fagopyrum, fegopyrum, ocymum cereale, turcicum frumentum, tragopyron. Stanowią one w większości podstawę zapożyczeń i źródło kalk w wielu językach europejskich. Nazwa fagopyrum jest według Marzella (2000 II szp. 405) po raz pierwszy po­ świadczona w roku 1566 i stanowi łacińsko‑grecką kalkę dolnoniemieckiej nazwy gryki, mianowicie Bukweten (odpowiednik (wysoko)niem. Buchweizen, gdzie Bu- che ‘buk’, Weizen ‘pszenica’), gdzie łac. fāgus ‘buk’ i gr. πυρός ‘pszenica’, zatem dosłowne znaczenie tych form to ‘bukowa pszenica’. Forma fagopyrum stała się łacińską nazwą rodzajową gryki w nomenklaturze naukowej, najpierw jako Fago- pyrum vulgo (zamiast Fagotriticum i jeszcze wcześniejszego Frumentum sarace- nicum). Później przejął ją i zastosował do swojej systematyki Linneusz w nazwie Polygonum fagopyrum (więcej: Genaust 2005: 243–244). Dlniem. Bukweten jest notowane po raz pierwszy w roku 1436 w Meklemburgii i jest to najwcześniej poświadczona niemiecka nazwa gryki o tej strukturze. Stąd nazwa rozprzestrzeniła się nie tylko na ziemiach niemieckich, ale także na półno­ cy, zachodzie i wschodzie, por. np. nl. boekweit, bokkel, boekent, fr. bouquette, blé bucail (1575) (jako zapożyczenia), ang. buckwheat (1548),21 bockwheat (1557), duń. boghvede (XVI w.), szw. bohvete (1538) i kasz. bukwita (por. Marzell 2000 II 406–407). Niemiecka nazwa gryki Heidekorn jest poświadczona u Lexera jako śrwn. heiden-korn i później szeroko rozprzestrzeniona na obszarze występowania języka niemieckiego (por. Marzell 2000 II szp. 407–408). Jak się wydaje, sta­ nowi ona kalkę średniowiecznych nazw łacińskich frumentum saracenicum, 19 Kalka niem. Buchweizen. 20 Notowane też przez André (1956: 237). 21 Nazwa angielska jest albo pożyczką ze śrnl. boecweite, albo stanowi kalkę strukturalną nazwy niderlandzkiej, bowiem ang. dial. buck ‘buk’. 4.1 4.1.1 4.1.2 4.1.3 199Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 4.3 frumentum sarracenorum itd. Stąd też derywaty Heiden, Heide, Heydel, Hadel i wiele innych (por. Marzell 2000 II szp. 407–408). Nazwy niemieckie, jak widać, mają związek z niem. Heide ‘poganin’. Oto nazwy słowiańskie gryki zwyczajnej, Fagopyrum esculentum Moench.:  słoweń. ajda, głuż. hejduška (nazwy starsze i dialektalne: hejda, hejduś, hej- duša22), dlłuż. hejduša, hejda (nazwy starsze i dialektalne: hejdyš, hejdyša) – zapożyczenia z niemieckiego.23 Nazwa słoweńska jest poświadczona od XVI wieku. Wywodzi się z austr. niem. Heiden (< śrwniem. heiden ‘Fagopyrum’), por. Snoj (SES s.v. ȃjda), nazwy łużyckie także z niem. Heide ‘gryka’ z roz­ szerzeniem za pomocą stosownych sufiksów (Schuster‑Šewc HEW s.v. hej- duška).  chorw. heljda,24 serb. хељда (też ељда), bośn. heljda, mac. хелда, bułg. елда (nazwy gwarowe: хèлда, йèлда, por. też Achtarov 1939: 244) – zapożyczenia z tur. helda ‘frumentum sarracenicum, Heidekorn’, być może z pers. halda ‘frumentum sarracenicum’ (por. np. BER s.v. èлда).  czes. pohanka (por. Machek 1954: 88), słow. pohánka (w języku słowackim poświadczona od XVI w., Králik SESS) – obie formy związane są z pohan ‘poganin’ i na równi z wieloma innymi nazwami Fagopyrum odnoszą się do pogańskich ludów, dzięki którym gryka rozprzestrzeniła się w Europie.  pol. gryka (zapożyczenie z litewskiego, por. wyżej), brus. грэчка, ukr. гречка, ros. гречиха – nazwy świadczące o tym, że Grecy rozpowszechniali Fagopyrum; są zgodne co do tego wszystkie słowniki etymologiczne języków wschodniosłowiańskich.  dłuż. pšusnica – pochodzi od psł. *proso ‘proso’; inne formy to prosnica, pšosnica; formacja słowotwórcza analogiczna do *pьšenica ‘pszenica’ (por. Schuster‑Šewc HEW s.v.). Ciekawe światło na słowiańskie gwarowe nazwy gryki rzuca jedna z map 4 tomu Ogólnosłowiańskiego atlasu językowego (OLA) z serii leksykalno‑słowotwórczej, poświęcona Fagopyrum (por. OLA 4 m. 56), autorstwa A. Ferenčíkovej i A. Ha­ bovštiaka. Obecne na mapie nazwy można podzielić na kilka grup: [1] nazwy typu greč-a,25 greč-ьk-a, greč-in-a, greč-iχ-a, greč-uχ-a – obecne w gwarach języków wschodniosłowiańskich, w gwarach południowo‑wschodniej Polski (z ukraińskiego) i u przesiedleńców z kresów południowo‑wschodnich; 22 Formy hejda, hejduš i hejduška potwiedza w języku łużyckim Radyserb‑Wjela (1909: 15). 23 Postaci hejduša i hejduše notuje Buffa (1972: 289) także z języka słowackiego, a formę hejduše podają Machek (1954: 88) i Kosík (1941: 90) również z języka czeskiego. 24 Šugar HBI (s.v.) podaje następujące formy chorwackie: heljda, jelda, jeljda, helda, elda, elja i elsa. Te same formy notuje Simonowić (BR 195) w języku serbskim. 25 Podaję zapisy uogólnione za OLA. 4.2 200 Jadwiga Waniakowa  Polskie nazwy gryki na tle słowiańskim i euroPejskim ponadto greč-ьk-a występuje w gwarach wschodniosłowackich (z ukraińskie­ go),26 a w gwarach bułgarskich pojawia się greč-iχ-a27 z rosyjskiego (por. ESUM s.v. гречка);28 [2] pogan-ъk-a – jest obecna w gwarach czeskich, zachodnio‑ i środkowosłowac­ kich, w gwarach ukraińskich29 oraz w polskich gwarach śląskich; [3] tatar-ъk-a – jest obecna według mapy w polskich gwarach od południowego wschodu, przez Polskę zachodnią, aż do północnego zachodu kraju; ponad­ to występuje w gwarach czeskich na wschodnich Morawach (por. Machek 1954: 88, Kosík 1941: 90), w gwarach wschodniosłowackich (por. Buffa 1972: 373) oraz w gwarach ukraińskich graniczących ze wschodniosłowacki­ mi (por. Makowiecki 1936: 149). [4] lit-ъv-ъk-a – występuje wyłącznie w gwarach kaszubskich (por. wyżej); [5] dik-uš-a – sporadycznie pojawia się w gwarach rosyjskich.30 Prócz tego autorzy mapy wydzielają zapożyczenia spoza języków słowiańskich: [1] (grik)­a31 – pożyczka z litewskiego (por. wyżej),32 obecna w gwarach pol­ skich, według mapy OLA, głównie na północnym wschodzie i na krańcach północno‑zachodnich nad Bałtykiem; [2] (hajd)­a, (hajd)­in­a – pożyczki z niem. Heiden (por. wyżej),33 obecne w gwa­ rach słoweńskich (por. Marzell 2000 II szp. 408), także poza granicami Słowe­ nii na terenie Austrii i Węgier, w gwarach chorwackich na północy34 oraz w gwarach słowackich, gdzie występuje forma hajdina (por. Buffa 1972: 289);35 [3] (held)­a – pożyczka z tureckiego helda (por. wyżej), obecna w gwarach Bośni i Hercegowiny, na wschodzie Chorwacji i na zachodzie Serbii; [4] (bukvit)­a – pożyczka z dlniem. bōkvēten, obecna w gwarach kaszubskich; [5] (köleš)­ь, (köleš)­kaš­a – pożyczka z węg. köleš ‘proso’, obecna w gwarach słowackich na Węgrzech. 26 Buffa (1972: 292) notuje słowacką postać hřečka za Reussem (1853), a Machek (1954: 88) potwierdza gwarową słowacką formę hrečka. 27 Achtarov (1939: 244) dodaje jeszcze formę гречика. 28 Formy greczycha, hreczka i hryczka notuje w polszczyźnie SWil, greczka, gryczka i reczka podaje Majewski SN. 29 Formę pohanka notuje w gwarach ukraińskich Makowiecki (1936: 149). 30 Nazwę potwierdza Annenkov (1878: 143) zarówno dla gryki zwyczajnej, jak i dla gryki tatar­ skiej. 31 Zapisy form zapożyczonych według konwencji OLA. 32 Autorzy mapy niezgodnie z rzeczywistością uważają tę nazwę za zapożyczenie ze wschodnio­ niemieckiego gricke. 33 Autorzy mapy OLA zakładają niezupełnie zgodnie z rzeczywistością, że nazwy te pochodzą od niem. Heidekorn ‘Fagopyrum’. 34 Šugar HBI (s.v.) podaje następujące formy chorwackie: hâida i hajdina. 35 Formy хајда i хајдина notuje się też w gwarach serbskich, por. Pažđerski (2009: 307) i Simo­ nović (BR 195). 4.3.1 201Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Mapa pokazuje ponadto, że na terenie Bułgarii, Macedonii, północnej Grecji36 i południowo‑wschodniej Serbii gwarowe nazwy gryki nie są notowane. Wśród uwzględnionych na niej słowiańskich nazw gwarowych, kilka typów jest moty­ wowanych przez domniemane pochodzenie Fagopyrum, a mianowicie: greč-a, greč-ьk-a, greč-in-a, greč-iχ-a, greč-uχ-a, (grik)­a, tatar-ъk-a, lit-ъv-ъk-a, pogan -ъk-a, ajda, (hajd)­a, (hajd)­in­a, hejduška i jednostkowa nazwa słoweńska z te­ renu Włoch: (saražin)­ъ pod wpływem romańskim, por. śrłac. granum saracenum ‘Fagopyrum’ (por. OLA 4 m. 56). Analiza mapy wskazuje, co dla nas niezwykle ważne, że nazwa tatarka jest polską nazwą rodzimą i że z Polski właśnie mogła się rozprzestrzenić do gwar wschod­ niosłowackich, a stamtąd do ukraińskich i dalej na południe i wschód, co potwier­ dza jedną z tez Nitscha i Mrozówny (por. wyżej). Nazwy gryki zwyczajnej w językach europejskich można podzielić na te, które nie zawierają odniesień do pochodzenia gatunku, i takie, które wskazują, skąd gatunek się wywodzi.37 Oto przykładowe nazwy (prócz słowiańskich), które nie zawierają odniesień co do pochodzenia gatunku: niem. echter (gemeiner) Buchwe- izen, nl. boekweit, szw. bovete, hiszp. alforfón. Nazw nawiązujących do pochodzenia gryki zwyczajnej, prócz słowiańskich wy­ mienionych wyżej, jest całkiem sporo. Można je podzielić ze względu na odnie­ sienia nazw. Oto niektóre z nich:  odniesienia greckie: lit. sėjamasis grikis, łot. sējas griķi, niem. Gricken, rum. hrişcă, węg. haricska (Marzell 2000 II szp. 410);  odniesienia tatarskie: niem. Tater, Tatelkorn, dlniem. Tadder, duń. tadder (1700), tadderkorn (1863), rum. tătarcă, węg. tatárka, fiń. tattari (Marzell 2000 II 409–410), est. tattar, tatricat;38  odniesienia tureckie: niem. Türchskorn (1574), duń. tyrkisk korn (1798), fr. blé de Turquie (XVI w.), hiszp. grano turco (por. Marzell 2000 II szp. 409);  odniesienia muzułmańskie: niem. Heidekorn, fr. (blé) sarrasin, hiszp. tri- go sarraceno, port. trigo-sarraceno, trigo-mourisco, włos. grano saraceno, niem. Srasn (Dolna Austria, 1889), ang. sarazin corn (1687), sarazin (1840) (por. Marzell 2000 II szp. 409), węg. pohánka (ze słowackiego), hajdina (z języków południowosłowiańskich);  inne: niem. Franzweizen, ang. french wheat (1597), nl. fransche boekweit (por. Marzell 2000 II szp. 409), mac. јапонска елда. 36 Mapa obejmuje tylko skrawek północnej Grecji. 37 Oczywiście nie chodzi o faktyczne pochodzenie gatunku, a mniemanie na ten temat kogoś, kto pierwszy nadał nazwę. 38 Nazwy estońskie za Annenkovem (1878: 143). 5.1 4.3.2 4.3.3 5 202 Jadwiga Waniakowa  Polskie nazwy gryki na tle słowiańskim i euroPejskim 6 Jak widać, niektóre nazwy wskazują nie na kraj pochodzenia rośliny, a na kraj lub lud pośredniczący w jej rozprzestrzenianiu się. Należy zwrócić uwagę na rum. tătarcă i węg. tatárka, które świadczą o tym, że pol. tatarka dotarła daleko (przez pośrednictwo słowackie i ukraińskie, por. wyżej) na południe i wschód. Jeśli zało­ żyć, że jest ona także źródłem form niemieckich, jak Tater i Taterkorn, to obszar objęty jej wpływami jest całkiem spory. Analiza europejskiego zasięgu poszczególnych nazw gryki zwyczajnej i ich form pokazuje także stosunkowo dużą ekspansywność pierwotnie czeskiej nazwy po- hanka i znaczny wpływ ukraińskiej nazwy гречка. Zauważyć też należy, biorąc jeszcze pod uwagę omówione wyżej nazwy słowiańskie, duży terytorialnie zasięg nazw odnoszących się do greckiego, tatarskiego i ogólnie do muzułmańskiego pośrednictwa w rozpowszechnianiu się gryki. Jeśli chodzi o grykę tatarską, Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn., stan jest dość podob­ ny, ponieważ większość nazw jest motywowana przez pochodzenie rośliny. Oto przy­ kłady nazw nawiązujących do tatarskiego pochodzenia gatunku: ang. Tartary buc- kwheat, Tartarian buckwheat, niem. tatarischer Buchweizen, Tataren-Buchweizen, hiszp. tartaria alforfón, fr. sarrasin de Tartarie, nl. tataarsche boekweit, duń. tatarisk boghvede (1796), szw. tatariskt bohvete, wł. grano saraceno di Tartaria, lit. totorinis grìkas (Marzell 2000 II szp. 412), pol. gryka tatarka, tatarka, tatarka sybirska,39 czes. pohanka tatarská, czes. dial. tatarka, tatarčisko, tatarské zrní (Rystonová 2007: 419), słow. pohánka tatárska, słoweń. tatarska ajda, mac. татарска елда, ros. гречи́ха тата́рская, brus. тата́рская грэчка, ukr. hrečka tatarka, hrečka tatarska, tatar- ka,40 serb. татарска елда, татарска хељда (Simonović BR 195). N. Vajs (2003: 378) przytacza dwie formy chorwackie z roku 1778: tatarinka i hajdina tatarska, jed­ nak nie wiadomo, czy odnoszą się one do gryki tatarskiej, czy do gryki zwyczajnej. W niektórych językach nazwy gryki tatarskiej konotują inne niż tatarskie (najczę­ ściej syberyjskie) pochodzenie gatunku. Tu można zaliczyć: szw. siberisk bok- hvete (Linneusz, 1744) (Marzell 2000 II szp. 411), sibiriskt bovete, ang. India buckwheat, India wheat, ukr. hrečka sibirijska, hrečka sybirska,41 serb. сибирска елда (Simonović BR 195), nl. franse boekweit, niem. sibirischer Buchweizen (1781), duń. sibirisk boghvede, sibirisk hvede (1798), fr. sibéri, sarrasin de Si- bérie, wł. formentù di Siberia (Marzell 2000 II szp. 411). Powyższe zestawienie przykładowych europejskich nazw gryki tatarskiej po­ kazuje, że odnoszą się one najczęściej do Tatarów jako ludu pośredniczącego 39 Tę ostatnią nazwę podaje Majewski SN II (s.v. Polygonum tataricum) za Rostafińskim. 40 Nazwy ukraińskie za Makowieckim (1936: 150). 41 Nazwy ukraińskie za Makowieckim (1936: 150). 6.2 6.1 5.3 5.2 203Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 7 w rozprzestrzenianiu się gatunku. Podyktowane jest to najwyraźniej przez ła­ cińską naukową jego nazwę (poświadczenia form są na ogół późne). Część nazw odnosi się do Syberii jako obszaru, gdzie gatunek jest najbardziej roz­ powszechniony. Nazwy gryki zwyczajnej i gryki tatarskiej w językach słowiańskich i europejskich wskazują na wschodnie pochodzenie obu gatunków. Nazwy sugerują, że zasługi w rozprzestrzenianiu tych roślin mają głównie Grecy, Tatarzy i ogólnie „poganie”. Nazwa tatarka, świadcząca o Tatarach jako pośrednikach w rozpowszechnia­ niu gryki, powstała na gruncie polskim i rozprzestrzeniła się na Słowację, czeskie wschodnie Morawy, graniczące ze Słowacją gwary ukraińskie, gwary węgierskie i nawet gwary rumuńskie. Dość prawdopodobne, że jest ona także źródłem nazw niemieckich, typu Taterkorn i Tater. liteRatuRa Achtarov 1939 = Материалы за български ботаниченъ pечникъ, red. Boris Achtarov, Sofija: Българска Академия на Наукитѣ, 1939. André 1956 = Jacques André, Lexique des termes de botanique en latin, Paris: C. Klincksieck, 1956. Annenkov 1878 = Nikolaj I. Annenkov, Ботанический словарь [...], Sanktpeterburg: Типографія Императорской Академіи Наукъ, 1878. BER = Български етимологичен речник I–, red. Владимир Георгиев – Иван Дуриданов, Sofija: Издателство на Българската академия на науките, 1971–. Boryś SEJP = Wiesław Boryś, Słownik etymologiczny języka polskiego, Kraków: Wydawnictwo Li­ terackie, 2005. Brückner SEJP = Aleksander Brückner, Słownik etymologiczny języka polskiego, Warszawa: Wie­ dza Powszechna, 31974. Buffa 1972 = Ferdinand Buffa, Vznik a vżvin slovenskej botanickej nomenklatśry: k histórii sloven- ského odborného slovnķka, Bratislava: Vydavatel’stvo Slovenskej akadémie vied, 1972. Czikow – Łaptiew 1988 = P. Czikow – J. Łaptiew, Rośliny lecznicze i bogate w witaminy, tłum. z ros. Helena Terpińska‑Ostrowska, Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Rolnicze i Leśne, 41988. ESUM = Етимологічний словник української мови I–VI, ред. Олександр С. Мельничук, Київ: Наукова думка, 1982–2012. Genaust 2005 = Helmut Genaust, Etymologisches Wörterbuch der botanischen Pflanzennamen, Hamburg: Nikol Verlagsgesellschaft mbH & Co KG, 32005. Grimm DW = Jacob Grimm, Wilhelm Grimm, Deutsches Wörterbuch I–XVI, Leipzig: S. Hirzel, 1854–1960. K = Jan Karłowicz, Słownik gwar polskich I–VI, Kraków: Akademia Umiejętności, 1900–1911. kart. SGP = kartoteka Słownika gwar polskich, oprac. przez Zakład Dialektologii Polskiej Instytutu Języka Polskiego PAN w Krakowie. KLRN = Zbigniew Mirek – Halina Piękoś‑Mirkowa – Adam Zając – Maria Zając, Flowering Plants and Pteridophytes of Poland: A Checklist = Krytyczna lista roślin naczyniowych Polski, Kra­ ków: Polish Academy of Sciences, 2002. Kluk 1786–1788 = Krzysztof Kluk, Dykcyonarz roślinny [...] I–III, Warszawa: W Drukarni J. K. Mci y Rzeczypospolitey u XX. Scholarum Piarum, 1786–1788 [reprint photooffsetowy, War­ szawa, 1985]. Knapiusz = Grzegorz Knapiusz, Thesaurus polono-latino-graecus I–III, Cracoviae: F. Caesario, 1621–1632. 204 Jadwiga Waniakowa  Polskie nazwy gryki na tle słowiańskim i euroPejskim Kosík 1941 = Václav Kosík, Slovník lidových názvů rostlin, Praha: Školní nakladatelství pro Če­ chy a Moravu, 1941. Králik SESS = Ľubor Králik, Stručný etymologický slovník slovenčiny, Bratislava: VEDA, vyda­ teľstvo SAV – Jazykovedný ústav Ľudovíta Štúra SAV, 2015. Lexer 1869–1878 = Matthias Lexer, Mittelhochdeutsches Wörterbuch I–III, Leipzig: S. Hirzel, 1869–1878. Linde SJP = Samuel Bogumił Linde, Słownik języka polskiego I–VI, Warszawa, 1807–1814. Machek 1954 = Václav Machek, Českį a slovenskį jména rostlin, Praha: Nakladatelství Českoslo­ venské Akademie Věd, 1954. Majewski SN = Erazm Majewski, Słownik nazwisk zoologicznych i botanicznych polskich [...] I–II, Warszawa: Nakładem Prenumeratorów i Autora, Skład główny w księgarni Paprockiego i S‑ki, Druk Noskowskiego, 1889–1898. Makowiecki 1936 = Stefan Makowiecki, Słownik botaniczny łacińsko-małoruski, Kraków: Polska Akademia Umiejętności, 1936. Marzell 2000 = Heinrich Marzell, Wörterbuch der deutschen Pflanzennamen I–V, Fotomechani­ scher Nachdruck der Erstausgabe 1943–1958, Köln: Parkland Verlag, 2000. Nitsch – Mrozówna 1955 = Kazimierz Nitsch – Ewa Mrozówna, Mazowieckie wyrazy przyrodni­ cze, w: Kazimierz Nitsch, Wybór pism polonistycznych II: Studia wyrazowe, Wrocław – Kra­ ków: Zakład imienia Ossolińskich, 1955, 86–116 [reprint z: Lud Słowiański I A, 1929/1930, s. 245–254; II A, 1931, s. 92–109, 191–203]. OLA 4 = Общеславянский лингвистический атлас, серия лексико‑словообразовательная 4: Сельское хозяйство, red. Adriana Ferenčíková et al., Bratislava: VEDA, vydateľstvo SAV Jazykovedný ústav Ľudovíta Štúra SAV, 2012. Pawłowski 1974 = Eugeniusz Pawłowski, Polskie nazwy roślin (Próba klasyfikacji semantycz­ nej), w: Studia indoeuropejskie, red. Jerzy Kuryłowicz, Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 1974 (Prace Komisji Językoznawstwa 37), 163–169. Pažđerski 2009 = Dušan‑Vladislav Pažđerski, Polsko-serbski słownik roślin, Beograd: Alma, 2009. Pelcowa 2001 = Halina Pelcowa, Interferencje leksykalne w gwarach Lubelszczyzny, Lublin: Uni­ wersytet Marii Skłodowskiej‑Curie, 2001. Podbielkowski – Sudnik-Wójcikowska 2003 = Zbigniew Podbielkowski – Barbara Sudnik‑Wój­ cikowska, Słownik roślin użytkowych, Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Rolnicze i Leśne, 72003. Radyserb-Wjela 1909 = Jan Radyserb‑Wjela, Serbske rostlinske mjena w dwěmaj dźělomaj a sed- mjoch stawach po abejcejskim rjedźe, Čestny pomnik za serbskeho přirodospytnika njeboh Michała Rostoka zestajał njeboh Jan Radyserb‑Wjela, zrjadował a za ćišć přihotował Matej Urban, Budyšin, [1909]. Rystonová 2007 = Ida Rystonová, Průvodce lidovými názvy rostlin i jiných léčivých přírodnin a jejich produktů, Praha: Academia, 2007. Safarewicz 1963 = Jan Safarewicz, Dopisek do artykułu A. Steffena, Nazwy gryki: poganka i ta- tarka, Język Polski XLIII (1963), 40. Schuster-Šewc HEW = Heinz Schuster‑Šewc, Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober- und niedersorbischen Sprache I–V, Bautzen: VEB Domowina, 1978–1996. Simonović BR = Драгутин Симоновић, Ботанички речник: имена биљака, Београд: Српска академија наука – Научно дело, 1959. Sławski SEJP = Franciszek Sławski, Słownik etymologiczny języka polskiego I–V: A–Ł, Kraków: Towarzystwo Miłośników Języka Polskiego, 1952–1982. SŁŚ = Słownik łaciny średniowiecznej w Polsce = Mediae et infimae Latinitatis Polonorum, red. Marian Plezia, od t. VII red. Krystyna Weyssenhoff‑Brożkowa, Wrocław – Kraków – War­ szawa: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 1953–. Snoj SES = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003. SP XVI = Słownik polszczyzny XVI wieku, red. Maria Renata Mayenowa – Franciszek Pepłowski, Wrocław – Warszawa: Ossolineum, Instytut Badań Literackich PAN, 1966–. 205Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Spólnik 1990 = Anna Spólnik, Nazwy polskich roślin do XVIII wieku, Prace Komisji Językoznawstwa PAN w Krakowie 58, Wrocław et al.: Zakład Narodowy im. Ossolińskich – Wydawnictwo Pol­ skiej Akademii Nauk, 1990. Steffen 1963 = Augustyn Steffen, Nazwy gryki: poganka i tatarka, Język Polski XLIII (1963), 37–40. Steffen 1964 = Augustyn Steffen, Jeszcze w sprawie tatarki i poganki, Język Polski XLIV (1964), 117–120. SStp. = Słownik staropolski I–XI, red. Stanisław Urbańczyk, Kraków: Instytut Języka Polskiego PAN, 1953–2002. SW = Jan Karłowicz – Adam Antoni Kryński – Władysław Niedźwiedzki, Słownik języka polskiego I–VIII, Warszawa: Kasa im. Mianowskiego, 1900–1927 [tzw. Słownik warszawski]. SWil = Aleksander Zdanowicz et al., Słownik języka polskiego I–II, Wilno: M. Orgelbrand, 1861 [tzw. Słownik wileński]. Szymczak SJP = Słownik języka polskiego I–III, red. Mieczysław Szymczak, Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Naukowe, 1978–1981. Šugar HBI = Ivan Šugar, Hrvatski biljni imenoslov = Nomenclator botanicus croaticus, Zagreb: Matica hrvatska, MMVIII [= 2008]. Tokarski 1993 = Ryszard Tokarski, Słownictwo jako interpretacja świata, w: Encyklopedia kultury polskiej XX wieku II: Współczesny język polski, red. Jerzy Bartmiński,Wrocław: Wiedza o kul­ turze, 1993, 335–362. Vajs 2003 = Nada Vajs, Hrvatska povijesna fitonimija, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2003. Waniakowa 2012 = Jadwiga Waniakowa, Polskie gwarowe nazwy dziko rosnących roślin zielnych na tle słowiańskim: zagadnienia ogólne, Kraków: Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego, 2012. Wierzbicka 2002 = Agnieszka Wierzbicka, Zestawienia w nazwach roślin (na materiale gwar kujaw­ skich), w: Dialektologia jako dziedzina językoznawstwa i przedmiot dydaktyki. Księga jubileuszo- wa dedykowana Profesorowi Karolowi Dejnie, red. Sławomir Gala, Łódź: Łódzkie Towarzystwo Naukowe, 2002, 551–558. povzetek Poljska poimenovanja za ajdo v slovanskem in evropskem kontekstu Prispevek predstavlja poljska poimenovanja za ajdo, in sicer v širšem slovanskem in evropskem kontekstu. Uvodoma je predstavljen teoretični vidik motivacije rastlinskih poimenovanj, nato sledi kratek opis različnih vrst ajde. Nadalje so v skladu z ustrezno literaturo predstavljena poljska poimenovanja ajde, ki jim sledi zgodovinska, etimološka in zemljepisna analiza. Sledi predstavitev in analiza slovanskih poimenovanj za ajdo, ka­ kor so predstavljena na karti v Slovanskem lingvističnem atlasu. Podlaga za analizo so podobnomotivacijska poimenovanja iz ostalih evropskih jezikov, na podstavi česar se do­ loča zemljepisni obseg posameznih motivacij poimenovanj. Analiza poimenovanj za ajdo kaže na njeno vzhodno poreklo. Poimenovanja izkazujejo največje zasluge za razširitev te rastline Grkom, Tatarom in poganom. Obenem je prikazano, da je poimenovanje tatarka, ki o Tatarih priča kot o posrednikih pri razširjanju ajde, nastalo na poljski osnovi in se je pozneje razširilo na Slovaško, na češko Moravo, na ukrajinska narečja, ki so v stiku s slovaškimi narečji, ter na madžarska in celo na romunska narečja. Poimenovanje tatarka je najverjetneje vir tudi za nemški poimenovanji Taterkorn in Tater. 207Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ТаТьяна В. ЛеонТьеВа Воспитание В русской языкоВой традиции: мотиВационный анализ лексики Cobiss: 1.01 Vzgoja otrok v ruski jezikovni tradiciji: motivacijska analiza besedja Prispevek predstavlja izsledke onomaziološke analize ruskih knjižnih in narečnih poimeno­ vanj za vzgojo otrok, pri čemer prevladuje glagolsko besedje. Raziskano je besedje v zvezi s hranjenjem, naslonitvijo nazaj na roke, dotikanjem, skrbjo, pomočjo, da kdo shodi, in drugo. Ključne besede: etnolingvistika, onomaziologija, vzorec poimenovanja, vzgoja otrok Childrearing in Russian Language Tradition: A Motivational Analysis of Lexis This article presents the results of an onomasiological analysis of standard Russian and dialect designations for childrearing, among which verbal lexis dominates. The notions of feeding, leaning back on the hands, touching, caring, helping someone maintain stability, and others are discussed. Keywords: ethnolinguistics, onomasiology, model of naming, childrearing ВВедение Глагол воспитывать, а также его многочисленные аналоги, бытующие в русских народных говорах, стали предметом нашего исследования прежде всего потому, что внутренняя форма этих слов интересна с точки зрения экс­ пликации представлений носителей русского языка о том, что такое воспита­ ние как процесс, обеспечивающий социальное воспроизводство. В лингвистическом смысле интересно описать принципы номинации, которые положены в основу таких языковых фактов, которые обознача­ ют сложный многокомпонентный распределенный во времени процесс воспитания. Глагольная лексика и ее субстантивные дериваты составляет центральный сегмент (ядро) лексико‑семантического поля «Воспитание». Ранее отдельные номинации этой группы так или иначе уже попадали в фокус внимания исследователей, поэтому далее, ведя собственные изыска­ ния, мы будем привлекать выводы, сделанные ранее лингвистами относитель­ но свойств семантики и мотивации слов интересующей нас группы. 0 Исследование выполнено за счет гранта Российского научного фонда (проект № 16‑18‑ ‑02075 «Русский социум в зеркале лексической семантики»). 208 Татьяна В. Леонтьева  Воспитание В русской языкоВой традиции ... ГлаГол-интерпретатиВ воспитывать Сначала несколько слов о самом слове воспитывать. Его относят к числу глаголов, обозначающих ситуации, которые требуют для своей реализации «сверхдолгого» временного интервала, то есть к глаголам, обозначающим «занятия» (питаться, преподавать, воспитывать). Данные глаголы не имеют актуально‑длительного значения (за исключением отдельных слово­ употреблений вроде Хватит меня воспитывать!), а обозначаемые ими про­ цессы («занятия») мыслятся как характеризующиеся неделимостью на кон­ кретные действия: «Их общей чертой является неопределенность (“неспец­ ифицированность”) способа реализации, в силу чего такие глаголы названы в (Плунгян – Рахилина 1990: 201–210) “абстрактными”. В этом отношении им подобны “интерпретационные” глаголы» (Князев 2007: 160). Итак, слово воспитывать можно трактовать как интерпретатив. Понятие «интерпретатив» введено Юрием Дерениковичем Апресяном (Апресян 2009: 176–190): так предлагается называть глаголы и глагольные выражения, которые «сами по себе не обозначают никакого конкретного действия или состояния, а служат лишь для какой‑то интерпретации другого, вполне конкретного действия или состояния» (Апресян 2009: 177). Выделяя подклассы интерпретативов, Ю. Д. Апресян вводит различение типов ин­ терпретации: этическая (помогать, выгораживать, выручать, подводить, предавать, терять лицо, обижать, оскорблять, наказывать), юридическая и религиозная (нарушать правила, превышать полномочия, грешить, иску- шать, соблазнять), логическая (ошибаться, заблуждаться, обманываться, недооценивать), утилитарная (выигрывать, проигрывать, погорячиться, оплошать, опростоволоситься), комбинированная (очернять, приукраши- вать, обманывать, клеветать) (Апресян 2009: 182). Мы полагаем, что глагол воспитывать следует считать интерпретати­ вом, в котором реализован тип «комбинированная интерпретация», посколь­ ку это лексема «сложной семантики», или «неопределенной семантики». Фактически каждый говорящий вкладывает в него собственное содержание, то есть из‑за неопределенности семантического объема слова конкретизиру­ ет его содержание по своему усмотрению в зависимости от ситуации употре­ бления. Под воспитанием могут подразумеваться вполне конкретные част­ ные действия: советовать, наставлять, запрещать, одергивать, ограничивать, пороть, ругать, делать внушение и т. д. В обозначениях частных действий нередко актуализируется, например, семантика однократности либо мно­ гократности, что невозможно для слова воспитывать, которое обозначает общую квалификацию каждого подразумеваемого частного (конкретизиро­ ванного) действия или их некоторой совокупности как элемента воспита­ тельного процесса и способа влияния прежде всего на морально‑этическую сторону личности. 1 209Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 языкоВые единицы со значением ‘ВоспитыВать’ В русском языке Обратимся к словам и словосочетаниям, которые обозначают процесс вос­ питания в целом – длительный, комплексный и многосторонний, состоящий из частных воздействий. Как правило, субъектом помощи выступает взрос­ лый, старший; объектом – тот, кто младше. Можно сказать, что инвариант­ ной ситуацией выступает воспитание детей родителями или старшими род­ ственниками. Другие варианты воспитательного воздействия (муж воспиты­ вает жену /бьет/; внук поучает бабушку /иронически/) становятся объектом номинации закономерно реже. Основной наш тезис происходит из наблюдений над внутренней формой слов со значением ‘воспитывать’ и заключается в том, что в такой лексике реализуется преимущественно мотив помощи, поддержки, содействия, в то время как деструктивные мотивы (ограничения, механической обработки) совершенно не проявляют себя. Представим далее ряд частных мотивов и образов, объединенных моти­ вационной доминантой «помощь воспитуемому». Мотив питания, вскармливания В первую очередь обратимся к регулярной семантической модели «питать (кормить, поить) > воспитывать». Сами слова воспитывать, воспитание апеллируют своей внутренней формой к питать. Материалы русских гово­ ров дополняют этот ряд: рус. (карел.) питть ‘воспитывать, растить кого‑н.’ (Она хотела парня решить, но она его не решила, а питала) (СРГК 4: 521), смол. впитать ‘воспитать’ (СРНГ 5: 328), печор. фольк. воскормть ‘вы­ растить, воспитать’ (СРГНП 1: 90), пск., ряз., онеж. воспоть ‘вспоить; вы­ растить, воспитать’ (СРНГ 5: 142). О том, что «понятие воспитания метафорически или, скорее, метоними­ чески производно от понятия кормления‑питания [...] поскольку питание яв­ ляется условием поддержания жизни» (Толстая 2016: 22), пишет С. М. Тол­ стая, рассматривающая несколько славянских лексико‑этимологических гнезд, в которых соседствуют значения, относящиеся к питанию, пище, кормлению, и значения из области воспитания, взращивания (*pitati, *къ- rmiti, *xovati, *gojiti и др.). Надо сказать, в русских говорах есть примеры употребления глаго­ ла воспитывать и его деривата с возвратным суффиксом воспитываться в пищевых значениях, хотя в речевой практике носителей современного русского литературного языка эти лексико‑семантические варианты (то есть слова данной морфемной структуры в указанных значениях) отсут­ ствуют: ряз. восптывать ‘кормить, питать’ (Рассказала, как воспитывала мужа сваво, кормила из четырех блюд (о больном)) (Деул. сл.: 94), печор. 2.1 2 210 Татьяна В. Леонтьева  Воспитание В русской языкоВой традиции ... восптывать ‘кормить’ (СРГНП 1: 90), печор. восптываться ‘есть что‑н., питаться чем‑н.’ (СРГНП 1: 90). Слово воспитывать восходит к праслав. *pitati и далее к глаголу *piti «с исходной нерасчлененной семантикой питья‑питания [...] объясняемой прототипической ситуацией грудного вскармливания детей», а кормить, имеющий не вполне ясную этимологию, является глаголом действия, при­ меняемым как к человеку, так и к животным (Толстая 2016: 23). Воспитание, таким образом, получает осмысление прежде всего как питание, снабжение едой для поддержания жизни. Мотив ращения В современном русском литературном языке закрепились также обозначе­ ния воспитания с корнем -рост-/-раст-/-ращ-/-рос‑: литер. растть ‘воспи­ тывать, заботясь о развитии, здоровье и т. п.’ (Растили родители Никифора, уму-разуму учили, на всякое дело наставляли, как следует) (ССРЛЯ 12: 902), литер. взрщивать ‘вскармливать, воспитывать’ (Старуха в бедности взрас- тала его и собрала в казаки) и взрастть ‘воспитываться’ (Да и тебе, Иван Петрович, стыдно; кажется, в нашем доме взрос и отеческие ласки от всех у нас видел) (ССРЛЯ 2: 318). Мотив взращивания находится в соответствии с представлениями о био­ логическом росте человека. Эти лексемы (растить, взращивать и под.) упо­ требляются, конечно, в отношении воспитания только детей (в то время как воспитывать может, например, муж жену). Диалектные лексические аналоги представляют собой приставоч­ ные и бесприставочные словообразовательные варианты с той же корне­ вой морфемой: кемер., новосиб. рстить ‘растить, воспитывать (детей)’ (СРГС 4: 183), олон., ленингр. рощнье ‘воспитание (ребенка)’ (Родители невесты берут с жениха плату за рощенье) (СРНГ 35: 211), курск. возрас- тть ‘воспитывать’ (СРНГ 5: 29), ряз. возрастть ‘растить, воспитывать’ и возрастть ‘вырастить, воспитать’ (Деул. сл.: 91), брян. взрастть ‘воспитывать, выращивать’ (СРНГ 4: 268), пск., твер, том. взрстить ‘вырастить, воспитать’ (СРНГ 4: 268), пск. зрастть ‘вырастить, воспи­ тать, взрастить кого‑либо’ (СРНГ 11: 348), пск. израстть ‘вырастить, воспитать кого‑либо’ (СРНГ 12: 167), арх., алт. срастть ‘вырастить, вос­ питать (о детях)’ (СРГС 4: 417), свердл. подрстить ‘вырастить, воспи­ тать’ (СРНГ 28: 161), кемер. прорстить ‘воспитать, вырастить (о детях)’ (СРНГ 32: 220), кемер. прорстить ‘воспитать; растить долгое время (о детях)’ (Я сама век прожила, проростила всех) (СРГС 4: 43), олон. зар- щенье ‘плата за невесту; деньги, данные родителям невесты за ее вос­ питание и содержание до замужества’ (СРНГ 11: 7), нижегор., ленингр. дорщивать ‘растить, воспитывать детей (обычно после смерти одного из родителей)’ (СРНГ 8: 130). 2.2 211Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Этимологически для этого корня восстанавливается семантика увели­ чения размера, прежде всего в высоту: рус. растить восходит к праслав. *orstiti > *orstъ > *orsti, которое возводится к и.‑е. *er- ‘приводить в дви­ жение, поднимать, расти’ (ЭССЯ 32: 199, 201, 208). Значение ‘воспитывать’ появляется в этом гнезде через посредство семантической ступени «обеспе­ чивать рост, содержать до взросления». Мотив помощи в приобретении устойчивости, крепости ног Производящие основы поднимать, вздымать, становить выявляются для литер. разг. поднимать и поднимать на ноги ‘растить, воспитывать, помогать приобрести самостоятельность’ (ССРЛЯ 10: 480), киров. выздымть ‘вос­ питывать, поднимать (детей)’ (СРНГ 5: 282), мурман. постановля́ть ‘вос­ питать, привить определенные навыки’ (Робята не постановлены) (СРНГ 30: 214). Ср. отсылку к слову ноги: арх. до большх ног довест ‘вырастить, воспитать до взрослого состояния’ (СГРС 3: 230). Заметим, что мотивировка «укреплять, придавать стоячее положение, устойчивость» соотносится с мо­ тивом вставания и приобретения устойчивости в лексике взросления: литер. самостоятельный, волог. подымться ‘воспитываться’ (Она-то у бабуш- ки всё подымалася) (СРНГ 28: 272), пск. на ногу вздёрнуться (одёрнуться) ‘повзрослеть’ (СПП: 57), пск. твёрдо стоять на ногах ‘быть взрослым, ма­ териально самостоятельным’ (СПП: 57), волог. выставть ‘воспитываться, вырастать’ (Я не встану, не выстану без кормильца, без батюшки) (СРНГ 6: 29). Семантика воспитания появилась здесь на основе образа ребенка, ко­ торый от рождения не может самостоятельно передвигаться, в результате семантического переноса «вырастить ребенка до того, как он сможет стоять и ходить > содержать кого‑либо до приобретения им самостоятельности, до приобретения им своего места в социуме». Мотив ведения, сопровождения в движении Привлечение глаголов вести, тянуть в качестве источников семантиче­ ской деривации свидетельствует о том, что воспитание концептуализиру­ ется в языке как совершение совместных перемещений субъекта и объекта воздействия в некотором жизненном пространстве: новг. тащть ‘воспи­ тывать, растить кого‑л.’ (Тащила, тащила его, ростила, ростила, а он па- костит только) (СРНГ 43: 318), ряз. весть (веду, ведешь) ‘воспитывать, выращивать’ (Деул. сл.: 79), ряз. водть ‘воспитывать, растить’ (Девочек этих жалей, води их) (Деул. сл.: 90), перм. вест ‘держать в каком‑либо состоянии, воспитывая, наблюдая’ (Раньше-то нас строго вели, подбира- ли, в шесть вечера домой загоняли) (СПГ 1: 90), новг. поводть ‘воспиты­ вать, растить’ (Теперь детей поводят не так, как мы, бывало, поводили) (СРГК 4: 593), ряз. поввесть ‘вырастить, воспитать (всех, многих)’ (Хоте- лось... пожить с тобой, твоих ребят еще повывесть) (СРНГ 27: 268), перм. 2.4 2.3 212 Татьяна В. Леонтьева  Воспитание В русской языкоВой традиции ... 2.5 вводить ‘вырастить, воспитать, вынянчить’ (Я и двойников выводила) (СПГ1: 132), краснояр. вводиться ‘воспитать, вырастить’ (СРНГ 5: 256), печор. вводиться ‘быть вынянченным, воспитанным’ (Если мать умрет, то выводяцца ф чужой семье) (СРГНП 1: 99), ср.‑урал. сводть (сов. в.) ‘вырастить, воспитать (ребенка)’ (Одну сводила – хватит, не хочу больше) (СРНГ 36: 307). Один занимает активную позицию ведущего, а другой – по­ зицию ведомого. В частности, воспитывать ребенка значит вести, подводить, тянуть его к некоторой черте: новосиб. довест кого до кра́ю ‘вырастить, воспи­ тать кого‑л., ставшего совершеннолетним, самостоятельным’ (ФСРГС: 61). За этой границей, за «краем» – место дислокации дела и ума – маркеров возраста и социальной зрелости: омск. к длу привест ‘довести до дела, вывести в люди, научить, воспитать’ (СРНГ 31: 142), новосиб. довест до дла (ум) ‘вырастить, воспитать ребенка, научив его какому‑либо делу’ и ‘вырастив, воспитав, выдать замуж дочь (сына – женить)’ (ФСРГС: 61), перм. приствить к длу ‘определить место в жизни’ (Выкормила детей, вырастила, к делу приставила – не посудачат на меня) (СПГ 2: 216). Метафора перемещения в пространстве сближает приведенные номи­ нации со словами, в которых реализован мотивировочный признак «под­ сказать направление»: пск. напрвить ‘указать правильное направление в жизни, наставить’ (ПОС 20: 162), брян., смол. припутть ‘приучить к делу, воспитать, вывести в люди’ (СРНГ 31: 361) (от слова путь). Мотив сопровождения, но утяжеленный мотивом трудности, при­ ложения усилий, эксплицируется в арх. вытягть ‘с трудом растить’ (СРНГ 6: 46), перм. волокть ‘растить, воспитывать’ (Робят вместе воло- кали) (СПГ 1: 114). Как и мотив, лежащий в основе предыдущей модели, – «ставить на ноги, поднимать > воспитывать», – мотив сопровождения свидетельствует о том, что воспитание концептуализируется как обеспечение способности двигаться. Мотив качания ребенка Преимущественно на материале лексики русских народных говоров выяв­ ляется регулярная семантическая модель «качать ребенка > воспитывать». При этом производящими выступают глагольные основы качать, мотать, болтать, носить, катать: печор. вкачать ‘вырастить, качая’ (СРГНП 1: 106), перм. вмотать ‘вырастить’ (Вымотала их всех, слава богу, семь человек было. Никто еще не сидел) (СПГ 1: 141), перм. зболтть (экспр.) ‘преодолевая трудности, вырастить, воспитать кого‑л.’ (Отец его обдо- вел, он своих-то зболтал и ушел к третьей) (АС 1: 338), перм. зболтть- ся ‘вырасти, воспитаться в трудных условиях’ (Пеленишного (привезли к ним), он тут и зболтался) (АС 1: 338), рус. (карел.) на рукх переность ‘вырастить (детей)’ (На руках одиннадцать [детей] переносила) (СРГК 213Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 4: 458), вят. вносить ‘воспитать ребенка’ (Вишь выносила какого парня) (СРНГ 5: 319) (последнее, возможно, семантически соотносится с вынаши- вать ‘носить в себе ребенка до родов’ (ССРЛЯ 2: 1120)). Метафорическое осмысление может получать качание ребенка не только на руках, но и в ко­ лыбели. Именно так появилось смол. катть ‘растить, выхаживать детей’ (Я анна кътала шыстярых дятей: хъзяин на хронти пагип) (ССГ 5: 22). Это подтверждается употреблением глагола кататься в значении ‘качать­ ся’ в тех же смоленских и в других говорах: Люльку навесили нъ вярёуки, ина и кътаицца (ССГ 5: 22), новорос., самар., арх. кататься ‘качаться (на качелях, в люльке)’ (СРНГ 13: 125); ср. также тамб. катать ‘качать (колы­ бель)’ (СРНГ 13: 125). Этимологически семантика качания реконструируется для вят. отлел- ять ‘заботливо воспитать, вырастить кого‑либо; взлелеять’ (СРНГ 24: 224), поскольку наиболее репрезентативную часть лексики в гнезде праслав. *lelě- jati составляют слова со значеним ‘качать, колыхать, двигать волнообразно’ (ЭССЯ 14: 101). Вероятно, в один ряд с приведенными в этом подразделе языковыми единицами следует поставить усвоенное русским литературным языком сло­ во пестовать и однокоренные с ним диалектные слова: общенар. псто- вать ‘заботливо, любовно выращивать, воспитывать’ (ССРЛЯ 9: 1090), п- стователь ‘тот, кто пестует, любовно выращивает, воспитывает кого‑либо’ (ССРЛЯ 9: 1090), яросл. впестыш ‘воспитанник’ (Бабушкин выпестыш) (СРНГ 5: 326), вост., твер. пстуница ‘о заботливой воспитательнице, нянь­ ке’ (СРНГ 26: 322), пск., твер., свердл. пстуха и пестýха ‘тот, кто пестует кого‑либо; воспитатель, нянька’ (СРНГ 26: 322). В этимологических источниках излагается версия, согласно которой кон­ тинуанты этого гнезда восходят к общеслав. *pěst-, развившемуся в результате изменения tt > st от праслав. *pěttъ ‘пища’ – производного с суффиксом ‑t-ъ от основы pět- ‘кормить’, той же, что и в русском питать (Черных II: 26), ср.: «связано чередованием гласного с питать» (Фасмер III: 251). При такой трак­ товке можно констатировать семантическую однородность глаголов воспи- тать и выпестовать. Однако Ж. Ж. Варбот предлагает иное этимологическое решение: «Так, при лит. значении слова пестовать – ‘нянчить, выхаживать, выращивать’ в диалектах представлены значения того же глагола – ‘нянчить ребёнка, держа его на руках, на коленях, подбрасывая его’, ‘определять рукой вес груза, предмета’, ср. и пестать – ‘определять вес, поднимая кого‑что‑л.’, которые позволяют восстановить первичное значение – ‘подбрасывать, дви­ гать вверх‑вниз’ и производность пестовать от пест, при первичной моти­ вации – ‘двигать подобно песту в ступе’» (Варбот 1997: 646). Регулярную семантическую модель, представленную лексемами выкачать, вымотать, зболтать, катать в значении ‘воспитать (‑ывать)’, можно считать свидетель­ ством в пользу этой версии происхождения слова пестовать. 214 Татьяна В. Леонтьева  Воспитание В русской языкоВой традиции ... 2.6 Мотив прикосновения Представление о том, что воспитывать значит ласкать, окружать нежностью и любовью, объективируется посредством привлечения в качестве мотивирую­ щих основ глаголов нежить, кохать, дрочить, этимологическое объяснение которых связано со смыслом ‘прикосновение’, задающим появление у дерива­ тов значений ‘драть’, ‘чесать, чистить’, ‘гладить, ласкать, целовать, обнимать’. Так, праслав. диал. *koxati считается экспрессивным преобразованием несохранившегося *ko(s)ati, ср. сюда же – с продленным вокализмом – *kasa- ti (ЭССЯ 10: 111). Среди его славянских продолжений – слова со значениями ‘любить’, ‘ласкать’, ‘целовать, обнимать’, а также слова со значением ‘вос­ питывать’: курск., орл. вкохать ‘взлелеять, воспитать, вскормить, вспоить’ (СРНГ 5: 296), брян. вкахать ‘вынянчить, вырастить’ (СНГЗБ: 71), брян., курск., волгоград. кохть ‘воспитывать’ (СРНГ 15: 120), ср. курск. кохнник ‘воспитанник’ (У него нету матери, он коханник) (СРНГ 15: 120). Значения из сферы «Воспитание» зафиксированы в гнезде *dročiti: пск. выдрчивать ‘воспитывать (ребенка)’ (Всех ребят выгодовала, выдрочила) (СРНГ 5: 274), диал. [б/у места] выдрчиваться ‘воспитываться в холе и неге’ (СРНГ 5: 274), ср. нижегор. дрочень [удар.?] (Дрочень, дроченица – дети нежновоспитываемы) (СРНГ 8: 204), пск. дрченка и дрченька ‘кто воспитан в неге, ласке’ (ПОС 10: 8). Согласно этимологическому словарю *dročiti – глагол на ‑iti, производный от имени *drokъ, для которого счита­ ется возможным реконструировать глагол *drekt’i (пока не обнаруженный) как результат расширения и.‑е. *dr­/*der‑ ‘драть, рвать’ (ЭССЯ 5: 122). Показательно соседство в данном гнезде значений ‘гладить рукой’, ‘те­ реть, чистить’, ‘ласкать, баловать’: пск. дрчить ‘гладить рукой’ (Хозяйка дрче [косы]) (ПОС 10: 9), пск. дрочть и дрчить ‘ласкать, поглаживая’ (Кошка любит, когда ее ребенок дрчит; Хараш жизнь, пак мма па галфке дрчит) (ПОС 10: 9), пск. дрочть по головке ‘хвалить, одобрять, потакать’ (ПОС 10: 9), пск. выдрчивать ‘гладить по головке (ребенка)’ (СРНГ 5: 274), пск. дрчить ‘ласкать, глядя по голове’ (ПОС 9: 200), рус. (карел.) дрчить ‘баловать, нежить, холить’, ‘гладить, ласкать’, ‘делать гладким, проводя горячим утюгом’, ‘оттачивать’ (дрочим напильником), ‘вытирать, держать в чистоте, в порядке’ (дрочит стол) (СРГК 2: 5), арх. дрка ‘ласка, нега’ (СРГК 2: 4), рус. (карел.) дрочха ‘выхоленная, изба­ лованная дочь, внучка’ (СРГК 2: 4), рус. (карел.), ленингр. дрченый и дрочёный ‘изнеженный, выхоленный, избалованный’ (Надя-то хорошая, а Маша дрченая) (СРГК 2: 4). В гнезде праслав. *něžiti (ЭССЯ 25: 106), соотносительного с *něga, *něgati (ЭССЯ 25: 97), обнаруживается тобол. вынживать ‘заботливо воспи­ тывать в неге, холе’ (СРНГ 5: 317). Слова этих гнезд выражают семантику ла­ ски, заботы, ухода, блаженства, наслаждения, изнеженности, избалованности и – одновременно – чистоплотности, опрятности; этимологи принимают во 215Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 2.7 внимание греч. νίζω, которое «своими значениями ‘чистить, оттирать’ очень близко соприкасается со славянской семантикой, сюда же, далее, др.‑инд. (ин­ фигированное) né-ne-kti ‘мыть, чистить’» (ЭССЯ 25: 97). Мотив хозяйской заботы Анализ лексики русских народных говоров позволяет говорить о мотиве де­ ятельной заботы, ухода, оберегания как имеющем регулярное воплощение в мотивационной структуре лексико‑семантического поля «Воспитание». В ряде слов воплощена метафора хозяйствования (ведения хозяйства): блю- сти, обиходить, содержать, ховать, кукобить, годовать и др. Сочетание охранительных, пищевых и воспитательных значений в гнез­ де *bergti позволяет объяснить появление пск. беречь ‘растить, воспитывать’ (ПОС 1: 182–183), олон. бережньице ‘воспитание’ (Вы простите-ко, роди- тели! Вы простите-ко, желанные! Вам спасибо пятью-десятью За хорошо береженьице) (СРНГ 1: 248) на основе «общности бенефакционной цели: накормить и защитить – это значит “каузировать существование, жизнь”» (Толстая 2016: 34), а обеспечение существования как раз является стержнем воспитания, взращивания ребенка. Контекстно значение ‘быть на воспитании, на чьем‑либо попечении’ вы­ является в диал. сохраняться с кем-л. ‘оставаться под наблюдением кого‑л.’ (На печке русской наши дети сидели, сохранялись с бабкой, а мы работали) (СРНГ 40: 85). Подробнее о славянских продолжениях праслав. *xorniti с ис­ ходным значением ‘хранить, охранять’ см.: (Толстая 2016: 30). В гнезде *kojiti, для которого первично значение ‘укладывать’, сосед­ ствуют слова из ряда славянских языков со значениями ‘успокаивать, уни­ мать, утихомиривать’, ‘кормить (ребенка: унимать кормлением грудью)’, ‘вскармливать, воспитывать’, ‘свертывать, укладывать’, ‘делать дурное’ (ЭССЯ 10: 113). Значение ‘воспитывать’ появляется в русском языке (как и в сербохорватском, словенском), вероятно, как результат семантического развития «укладывать > успокаивать > обеспечивать спокойствие > забо­ титься > воспитывать»: тамб. покить ‘воспитывать’ (Мамаша наша с рани- ва утра уш ф поли была, а нас, дятишык, бапка пакоила. Ана нас и ткасьть учила и прясьть. Слидила за кажным нашым шагом. Даставаласи нам ат няё. Ежыли што ни так, ана бывала хаварастину вазьмёть ды как стяг- нёть нас) (СТГ: 140), сарат. спокить (сов.) ‘вырастить, воспитать кого‑л.’ (Сумела зародить [сына], сумей спокоить) (СТГ: 140). Модель «хранить, беречь, стеречь > воспитывать» находит воплощение в лексике гнезда *bl’usti, который, происходя от основы и.‑е. *bheudh-, «не­ изменно сохранял и.‑е. функцию глагола абстрактного, морального значения ‘хранить, оберегать’» (ЭССЯ 2: 135, 137) (ср. ряз. блюсть ‘сохранять в нали­ чии, в целости; хранить, беречь’ (Деул. сл.: 58)): ряз. блюсть ‘воспитывать, растить кого‑либо’ (Деул. сл.: 58), ряз. выблюдть ‘выращивать, растить’ 216 Татьяна В. Леонтьева  Воспитание В русской языкоВой традиции ... (Деул. сл.: 99), моск., ворон. возблюдть ‘вырастить, воспитать’ (Семь чело- век [детей] я возблюдил) (СРНГ 5: 15). Мотивационную основу для номинаций со значением ‘воспитывать’ предоставили также пропозиции, отсылающие к домашнему хозяйству – «ходить за скотом», «держать скотину»: иван.‑вознес., ворон., урал., тул. обихживать и обихдить ‘заботиться о ком‑либо, воспитывать кого‑либо’ (СРНГ 22: 67), краснояр. содя́рживать ‘растить, воспитывать’ (Всё содяр- живала ребятишек, на ноги их ставила) (СРГС 4: 375) и др. Значение ‘беречь, заботиться, ухаживать’ является ближайшим се­ мантическим предшественником значения ‘воспитывать’ и в словах гнез­ да *kukъ/*kuka с первоначальной для него семантикой кривизны, изги­ ба, скрючивания (< и.‑е. *keu-k-, *kou-k- ‘изгибать, искривлять; загнутое’ (ЭССЯ 13: 86–91)): смол., калуж., брян. кукбить ‘ухаживать за ребенком, нянчить; растить, воспитывать’ (СРНГ 16: 38), смол. кукбленье ‘воспитание’ (СРНГ 16: 38), смол. вкукобить ‘выкормить, воспитать, вырастить’ (Выку- кобил его на свою голову) (СРНГ 5: 297). У производных этого корня можно предполагать следующее развитие семантики: ‘вить гнездо, гнездиться’ → ‘ухаживать за гнездом, хозяйством, быть хорошим хозяином, сносить в одно место, копить, беречь, собирать’ → ‘оберегать, заботиться, ухаживать’ → ‘воспитывать’. Ср. укр. кукбитися ‘гнездиться, устраиваться, хозяйничать, заботиться, возиться’, укр. кукбити ‘устраивать, заботливо собирать в одно место’, рус. диал. кукбить ‘заботиться, радеть о хозяйстве; копить, запа­ сать, наживать (богатство)’, ‘следить за чем‑нибудь, ухаживать, наряжать’, ‘тепло одевать, кутать’, кукбиться ‘собираться’, кукбник ‘старательный, заботливый работник, труженик’ и ‘бережливый хозяин’, ‘скопидом’, кук- ба ‘накопленное добро’, кукбный ‘хозяйственный’ (Гринченко II: 321) и др. Модификацией «хозяйственных мотивов» является модель «разводить, содержать, выращивать скот > воспитывать». С. М. Толстая на основе анализа лексических данных славянских языков делает заключение о том, что у конти­ нуантов праславянских глаголов *godovati, *xovati, *gojiti «на базе семантики взращивания, ухода, содержания скота (или вообще потомства, в том числе детей) возникает метафорически мотив воспитания» (Толстая 2016: 28). Рус. диал. годовать и его дериваты могут служить наименованиями про­ цесса воспитания: смол., орл., курск., дон., сарат., свердл. годовть ‘вскарм­ ливать, воспитывать (о детях)’ (Сама детей годовала, в люди произвела) (СРНГ 6: 271), новосиб. сгодовть ‘воспитать, вырастить’ (Семь детей сгодо- вала, а теперь одна осталась) (СРГС 4: 266), пск., смол. годовнье ‘выращи­ вание, вскармливание, воспитание кого‑либо’ (СРНГ 6: 270), пск., смол. под- годовть ‘вырастить, вскормить, воспитать’ (СРНГ 27: 376), пск., смол. пере- годувть ‘вскормить, вырастить, воспитать (всех или многих)’ (СРНГ 26: 68). Этимологически *godovati связано с хрононимом *godъ (ЭССЯ 6: 190–191; Толстая 2016: 28), однако для нашего исследования важнее семантические 217Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 2.8 3 преобразования внутри данного гнезда слов, где присутствуют значения ‘от­ кармливать животное на убой’ (в рус. и укр. языках), ‘разводить домашних животных, птиц, рыб, пчел и растения’ (в белорус. языке). Исходное значение ‘прятать, хранить, беречь’ имеет глагол ховати (Фа­ смер IV: 252) – из праслав. *xovati (возводится к несохранившемуся *skovati ‘смотреть с вниманием’ (ЭССЯ 8: 87)), среди континуантов которого нахо­ дим русские диалектные обозначения воспитания (в то время как в украин­ ском, белорусском и западнославянских языках от него образована основная лексика воспитания (Толстая 2016: 27)): южн., зап. выхвывать ‘вспаивать и вскармливать, воспитывать’ (СРНГ 6: 50), смол. выховнье ‘воспитание’ (СРНГ 6: 50), смол. вхованец и выховнец (женск. вхованка и выховнка) ‘воспитанник, приемыш или подкидыш’ (СРНГ 6: 50). С. М. Толстая обра­ щает внимание на то, что «в подавляющем большинстве употреблений гла­ гол *xovati применяется по отношению к скотоводству» (Толстая 2016: 28). Мотив производства и выращивания потомства Воспитание осмысляется также через призму метафоры вскармливания жи­ вотными детенышей, птицами – птенцов: перм. выпривать ‘высиживать (о курице‑наседке)’ и ‘выращивать (о детях)’ (Я всего одну дочку выпаривал. А как выпарил, уехала она от меня, взрослая стала) (СПГ 1: 143), волог. вно- сить в зубх ‘вырастить без чьей‑либо помощи’ (А пусть дитё! Я в зубах его выношу, без мужа, а воспитаю) (СРГК 2: 258). Параллель между животны­ ми и людьми закономерна. Мотив подготовки к жизни среди людей, в социуме Воспитание детей концептуализируется как их «взращивание» до момента «погружения» в «людскую» среду, то есть в социум: ленингр. в лю́ди спу- стть ‘вырастить, вывести в люди’ (Я такая семистая, семеро рожено, в люди спустила) (СРГК 3: 169), рус. (карел.) п миру отпрвить ‘отпустить в самостоятельную жизнь, на заработки’ (Выкачали ребенка, да отправили по миру, осталось кольцо) (СРГК 3: 241), рус. (карел.) отпрвить по мру ‘расстаться с кем‑н., воспитав, подготовив к взрослой, самостоятельной жиз­ ни’ (СРГК 4: 318). Тот же смысл в виде цельнооформленной лексемы пред­ ставлен в волог. лю́довать ‘вырастить, вывести в люди’ (Шутка, людовать семеро детей) (СРГК 3: 169). заключение Подводя итог ономасиологическому анализу общерусских и диалектных обозначений процесса воспитания (среди которых представлена преимуще­ ственно глагольная лексика), прокомментируем направления концептуали­ зации воспитания в русском языке. 2.9 218 Татьяна В. Леонтьева  Воспитание В русской языкоВой традиции ... Основной образный ресурс предоставлен понятийной сферой «Младен­ ческий возраст». Носитель языка, говоря о воспитании как уходе за детьми вплоть до приобретения ими важных признаков зрелости и социальных ха­ рактеристик (до брака, создания семьи; до обзаведения своим хозяйством; до трудоспособности; до жизни вне семьи родителей, в миру), использует прежде всего метафорический потенциал слов, называющих кормление мла­ денца, качание его на руках или в люльке, помощь до приобретения устой­ чивости, крепости ног. Мотивационные модели, по которым образована основная лексика вос­ питания, усвоенная русским литературным языком, происходят из мотива обеспечения объекта основным жизненным ресурсом – пищей: воспитать, вскормить. Другие мотивы – их большинство – можно назвать операционными, по­ скольку они лежат в основе образной характеристики способа действия, со­ вершаемого тем, кто воспитывает кого‑либо: «воспитатель» производит на свет (выпаривает), качает (ребенка), носит в зубах (о животных); ведет, тянет, тащит, направляет; ласково касается; заботится, ухаживает. Наконец, выявляются мотивы, акцентирующие идею результата – а именно роста (увеличения физических размеров), приобретения устойчи­ вости (образный аналог самостоятельности) и готовности к жизни в социуме. Все вариации образного осмысления процесса воспитания носителями русского языка имеют общий стержень – смысл ‘помогать, поддерживать’. Эта когнитивная структура («воспитывать < помогать»), вероятно, универ­ сальна для всех или многих языков. литература Апресян 2009 = Юрий Апресян, Исследования по семантике и лексикографии I: парадигма- тика, Москва: Языки славянских культур, 2009. АС = Словарь говора д. Акчим Красновишерского района Пермской области (Акчимский сло- варь), Пермь, 1984–2011. Варбот 1997 = Жанна Варбот, Этимология, в: Русский язык: энциклопедия, Москва: БРЭ – Дрофа, 1997, 643–647. Гринченко = Борис Гринченко, Словарь української мови, Київ: Наукова думка, 1996. Деул. сл. = Словарь современного русского народного говора (д. Деулино Рязанского района Рязанской области), Москва: Наука, 1969. Князев 2007 = Юрий Князев, Грамматическая семантика: русский язык в типологической перспективе, Москва: Языки славянской культуры, 2007. Плунгян – Рахилина 1990 = Владимир Плунгян – Екатерина Рахилина, Сирконстанты в тол­ ковании предиката?, в: Metody formalne w opisie języków słowiańskich, pod red. Zygmunta Saloniego, Białystok: Dzial Wydawn. Filii UW w Białymstoku, 1990, 201–210. ПОС = Псковский областной словарь с историческими данными, Ленинград: Ленинградский университет, 1967. СГРС = Словарь говоров Русского Севера, Екатеринбург: Изд‑во Уральского ун‑та, 2001–2009. СНГЗБ = Павел Расторгуев, Словарь народных говоров Западной Брянщины: материалы для истории словарного состава говоров, Минск: Наука и техника, 1973. 219Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 СПГ = Словарь пермских говоров, Пермь: Книжный мир, 1999–2002. СПП = Словарь псковских пословиц и поговорок, Санкт‑Петербург: Норинт, 2001. СРГК = Словарь русских говоров Карелии и сопредельных областей, Санкт‑Петербург, 1994– 2005. СРГНП = Словарь русских говоров Низовой Печоры, Санкт‑Петербург: Филологический фа­ культет СПбГУ, 2003–2005. СРГС = Словарь русских говоров Сибири, Новосибирск: Наука, 1999–2006. СРНГ = Словарь русских народных говоров, Москва – Ленинград: Наука, 1965–2017. ССГ = Словарь смоленских говоров, Смоленск: Смолгортипография Управления издательств, полиграфии и книжной торговли Смолоблисполкома, 1974–2005. ССРЛЯ = Словарь современного русского литературного языка, Москва – Ленинград: Наука, 1948–1965. СТГ = Словарь тамбовских говоров: духовная и материальная культура, Тамбов: Изд‑во ТГУ им. Г. Р. Державина, 2001. Толстая 2016 = Светлана Толстая, Питание и воспитание в зеркале славянской лексики, Во- просы языкознания 2016, № 2, 22–36. Фасмер = Макс Фасмер, Этимологический словарь русского языка 1–4, Москва: Прогресс, 1986–1987. ФСРГС = Фразеологический словарь русских говоров Сибири, под ред. А. И. Федорова, Ново­ сибирск: Наука, 1983. Черных = Павел Черных, Историко-этимологический словарь современного русского языка, Москва: Русский язык, 1999. ЭССЯ = Этимологический словарь славянских языков: праславянский лексический фонд, Мо­ сква: Наука, 1974–2017. povzetek Vzgoja otrok v ruski jezikovni tradiciji: motivacijska analiza besedja V prispevku so predstavljeni ruski glagol vospityvat’ ‘vzgajati’, njegovi sinonimi v ruskem knjižnem jeziku in njegovi narečni ustrezniki, kontinuante praslovanskih glagolov *pitati, *kъrmiti, *orstiti, *lelějati, *koxati, *něžiti, *xovati itd. Onomaziološka analiza vseruskih in narečnih poimenovanj za proces vzgoje omogoča vpogled v smeri konceptualizacije vzgoje v ruskem jeziku. Osnovni metaforični vir izhaja iz pomenskega polja »otroštvo«. Med motivacijskimi modeli, ki so oblikovali ruski jezik glede vzgoje, pa so izpostavljeni tile: motiv preskrbe z osnovnimi življenjskimi viri (hrana: vospitat’, vskormit’), motivi v zvezi z delovanjem (vykačat’, lelejat’, nežit’, vyparivat’, vytjagat’, volokat’, bereč’, pokoit’ itd.), motivi, ki poudarjajo zamisel rezultata (rastit’, podnimat’, ljudovat’). Iz tega izhaja, da imajo pri Rusih kot rojenih govorcih vse različice predstavnega pojmovanja procesa vzgoje skupno jedro – pomen ‘pomagati, podpirati’. 221Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Ocene in pOROčila 223Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 TJaša Jakop večavtORski slOvaR zvOnjenja in pRitRkavanja Cobiss: 1.19 Mojca Kovačič – Ljudmila Bokal – Matjaž Ambrožič – Tomaž Klopčič, Slovar zvonjenja in pritrkavanja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017, 172 str. Poleti 2017 je pri Založbi ZRC izšel Slovar zvonjenja in pritrkavanja, ki sta ga izdala Glasbenonarodopisni inštitut in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, oba ZRC SAZU, sestavili pa so ga Mojca Kovačič, Ljudmila Bokal, Matjaž Am­ brožič in Tomaž Klopčič. Knjiga formata A5 in v trdi vezavi obsega 172 strani, naslovnico pa krasi fotografija zvona oblikovalke Ane Zavadlav. Zvonjenje in pritrkavanje sta dva različna glasbena pojava, ki pa za izvajanje uporabljata isto sredstvo, to je zvon. Oba glasbena pojava sta znamenje krščanstva, zato je tudi izrazje vezano na krščansko okolje in pojmovanje. Naše prednike je zvonjenje budilo, umeščalo v čas, klicalo k molitvi in k delu, k žetvi ali k trgatvi, jih obveščalo o praznikih, porokah in pogrebih, pa tudi svarilo pred ujmami. Slovar zvonjenja in pritrkavanja je prvi slovar na temo zvonjenja v južno‑ slovanskem prostoru; po zgledu podobnih slovarjev v (ne)slovanskem svetu smo zdaj tudi Slovenci dobili temeljito obliko zvonarskega terminološkega slovarja. V uvodnem delu lahko preberemo, da je to enojezični razlagalni terminološki slo­ var antropološke stroke. V njem predstavljeno izrazje za zvonjenje in pritrkavanje vključuje podatke z raznih področij (akustike, teorije glasbe, umetnostne zgodo­ vine in folkloristike), zajema pa tudi področje tehnike izdelovanja zvonov (t. i. zvonarstvo) in sámo tehniko izvajanja zvonjenja in pritrkavanja (t. i. zvonoslovje). Slovar obsega 7 uvodnih strani z uvodno besedo Mirka Ramovša in poglavjem O poteku dela, v katerem soavtorica Ljudmila Bokal predstavlja ureditev slovarja in podaja pojasnila in napotke uporabnikom. Sledi več kot 100 strani slovarskih sestavkov, ki vsebujejo 1037 abecedno urejenih gesel oz. iztočnic (strokovno po­ jasnjenih zvonarskih izrazov). Slovar je pisan po sodobnih, uveljavljenih slovaro­ pisnih načelih. Ob iztočnicah so navedeni slovnični podatki in razlage strokovnih terminov z zgledi rabe, definicijami in razlagami pomena. Zvonarska terminologija je stara in večinoma neprevzeta; le redki izrazi so prevzeti (največ iz latinščine; ti izrazi so zapisani po italijanskem pravopisu, npr. nollare [noláre] in pulsáre). Enojezičnost slovarja je presežena z dodanimi angleškimi leksemi in z obr­ njenim angleško­slovenskim slovarjem. Slovarskim razlagam so dodani angleški 224 Tjaša Jakop  VečaVtorski sloVar zVonjenja in pritrkaVanja ustrezniki (prevodi iztočnic v angleški jezik), ki omogočajo, da se tudi tuji po­ znavalci in ostali zainteresirani posamezniki v mednarodnem prostoru seznanijo s posebnostmi slovenskega zvonjenja in pritrkavanja. Seveda pa za vse sloven­ ske izraze ne najdemo angleških ustreznikov; pri regionalnih ali lokalnih po­ sebnostih v slovenskem prostoru nakazujeta neobstoj angleške ustreznice dva pomišljaja, npr. za primer delopústno zvonjênje (‑ega ‑a s) s pomenom ‘zvo­ njenje navadno z vsemi zvonovi v soboto popoldne ali popoldne pred cerkve­ nim praznikom ali ponekod zvonjenje velikega zvona in nadaljevanje z vsemi’ imamo zapis ang. – –. Na koncu knjige najdemo že omenjeni abecedno urejeni angleško­slovenski slovar. Slovar je namenjen široki množici uporabnikov: strokovnjakom in razisko­ valcem cerkvenega in zvonarskega kulturnega izročila na Slovenskem, študentom ali poznavalcem glasbe, zgodovine glasbe, muzikologije in etnologije ter zgolj ljubiteljem zvonjenja in pritrkavanja; omenjena strokovna področja bodo lahko uporabila besedje in prevode tudi v svojih raziskavah. V slovarju so zajeti izra­ zi iz strokovnih besedil o zvonjenju in pritrkavanju ter številni narečni izrazi iz strokovnih člankov na to temo. Poleg sodobnega besedja vsebuje precej narečnih besed, ki segajo tudi v slovenski zamejski prostor. V prihodnosti bi ga bilo smisel­ no dopolniti z gradivom iz vseh razpoložljivih narečnih slovarjev in z obstoječim zbranim narečnim gradivom. Čeprav je po toči zvoniti prepozno kot dialektologinja pogrešam več pokrajin­ sko obarvanih oz. narečnih izrazov; že samo v gradivu zbirke za Slovenski lingvi­ stični atlas (SLA) najdemo npr. za pomena ‘zvoniti’ (vprašanje SLA V090), ‘zvon’ (SLA V778) in ‘navček’ (SLA V089) veliko raznovrstnega besedja. Narečno gra­ divo za pomen zvoniti najpogosteje navaja leksem zvoniti, s pogosto glasoslovno varianto zgoniti, zgon oz. zgonec, ki je značilen za koroško ziljsko narečje, pri­ morsko obsoško, briško, kraško, istrsko in notranjsko narečje, rovtarsko črnovrško narečje in večino govorov dolenjskega narečja.1 Pojavljajo se še izrazi kot cinglati (v govoru koroškega severnopohorskega narečja), klenkati (v govoru kraškega in selškega narečja) in pritrkavati (v govoru selškega in gorenjskega narečja), cinkati ‘zvoniti’ v Prekmurju ali trjančiti ‘pritrkavati’ v Podgradu pri Celju. Za zvonjenje na pogrebih se v prleških govorih uporablja izraz šiling (zvoniti). Za pomen ‘zvon’ sta najpogostejša izraza zvon in zvonec, izpeljanki zvonček in zvončič pa redkejši. Za pomen ‘mrtvaški zvon (navček)’ je po narečjih pogosto opisno poimenovanje ta mali/majhen/mičken zvon/zvonec/zvonček. Leksem nav- ček je značilen predvsem za gorenjske govore, mrtvaški zvon(ček) v točkah koro­ ških, notranjskih in štajerskih govorov, mrtvi zvon v istrskem narečju, mrtvaški tič v horjulskem narečju in ta mrtvaški v cerkljanskem narečju. Redkejši so klemba, kembelj in klokelj, klenkič, klenkovec, klenkar in klenka (iz glagola klenkati). Kot 1 Zgonec oz. Zgonc je tudi precej pogost slovenski priimek: oseb s prvim priimkom je v Republiki Sloveniji okoli 210 in z drugim okoli 370. 225Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 enkratnice se pojavijo še avbhajovec (ziljsko narečje), žnegelj (severnopohorsko nar.), rošnje (tersko nar.), pater naš (dolenjsko nar.), barbara (prleško nar.) in tin-tín (nadiško nar.). V točkah ziljskega koroškega narečja se za ‘navček’ upo­ rablja izraz cinglajten, v koroškem podjunskem, severnopohorskem in rovtarskem horjulskem cingelj, v gorenjskih govorih cingla in cingeljc, v koroških govorih cingelj, cinglajtn in cinglekl, v štajerskih govorih pa cinklenk(elj) ipd. – Tudi v narečnih besedilih najdemo izraze za zvonjenje, npr. za primorsko tersko narečje: Te, kə je bieu bólan, je uprašù za kea zuonì rúošnja, an prez čakátə nazaj nəč, je doluožu: »Zejtra, će še zame popengátə!« (Ta, ki je bil bolan, je vprašal, za koga zvoni navček, in ne da bi čakal, je dodal: »Jutri bo tudi zame pozvonilo.«)2 Zadnja desetletja se kot lingua franca čedalje bolj uveljavlja angleščina, kljub vsemu pa ne bi smeli zanemariti zgodovinskih okoliščin ter geografske lege in kulturne vpetosti naših dežel v (povečini) avstrijski del Avstro‑ogrske monarhije, kjer je bil precej opazen nemški vpliv na jezik oz. narečja (starejši in mlajši germa­ nizmi), zato bi bili v ponovni izdaji zelo dobrodošli tudi nemški ustrezniki. Pričujoče delo je kljub omenjenim pomanjkljivostim dragocen prispevek k boljšemu poznavanju in ohranjanju slovenske kulturne dediščine; je prava za‑ kladnica izrazov za zvonjenje, ki, kakor nekatere druge izumirajoče obrti, tone v pozabo oz. se ohranja le še v knjižni obliki. V času od izida je slovar doživel veliko odmevnosti in pozornosti tako pri uporabnikih kot v medijih. Pripomogel bo k razpoznavnosti zvonarstva kot stroke in k uveljavljanju zvonarskega strokovnega jezika. Novemu slovarju želim, da bi spodbudil dodatne tovrstne raziskave, da bi prispeval k večji prepoznavnosti zvonoslovja v okviru stroke in znanosti ter da bi utrdil zavest o izvirnosti slovenskega zvonarskega izrazja. 2 Danila Zuljan Kumar, Neosebne glagolske oblike in gradnja podrednih stavkov v subijskem terskem govoru, Jezikoslovni zapiski 19 (2013), št. 2, 237–254, konkretno 243. 227Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 TJaša Jakop šesti mednaRodni znanstveni sestanek slovenski dialekti v stiku (2017) Cobiss: 1.19 Znanstveno‑raziskovalno središče Koper je septembra 2017 gostilo jezikoslovce na mednarodni znanstveni konferenci z naslovom Slovenski dialekti v stiku 6 (Dialetti sloveni in contatto 6). Srečanje je potekalo od 18. do 19. septembra v Portorožu, kjer je nastopilo 16 predavateljev iz treh držav. V dveh dneh se je zvr­ stilo 17 nastopov (med drugim eno predavanje v hrvaščini in eno v italijanščini); za vsako je bilo namenjenih približno 30 minut. Prispevki so zajemali različna področja jezikoslovja, prevladovale pa so dialektološke teme. Uvodno predavanje z naslovom Koroško narečje na mednarodnih dialektoloških simpozijih na Univerzi v Mariboru do leta 2006 naj bi imela akademikinja Zinka Zorko, a se simpozija zaradi zdravstvenih razlogov ni mogla udeležiti. Njen prispe­ vek, ki ga je prebral Ludvik Karničar, je zajel obdobje od prvega mednarod nega dialektološkega simpozija v Mariboru, ki je bil leta 1996 posvečen osemdesetletni­ ci akademika Tineta Logarja (Logarjev zbornik s 34 razpravami jezikoslovcev iz Evrope in Amerike je izšel leta 1999), do najnovejših del o koroških narečjih (npr. o avdio vizualni dialektologiji in o dokumentarnih filmih z besedilnimi prilogami avto­ rice Herte Maurer‑Lausegger). Nato je nastopil Marko Jesenšek z Univerze v Mari­ boru s predavanjem Pavlove prekmurske pesmi – slovarček besed od L do Ž. Predsta­ vil je jezikoslovca Avgusta Pavla kot pesnika, ki je v prekmurskem narečju napisal devet slovenskih pesmi in jih v letih 1907–1917 objavil v prekmurskem časopisju. V razpravi je besedje Pavlovih prekmurskih pesmi predstavljeno v slovarčku od L do Ž; prvi del slovarčka, od A do K, je že objavljen v razpravi Jezikovne značilnosti slo­ venskih pesmi Avgusta Pavla (Studia Slavica Savariensia, 2016, št. 1–2, 211–220). Predsednica programskega in organizacijskega odbora Rada Cossutta iz Znan­ stveno‑raziskovalnega središča Koper je predstavila raziskovalni projekt Trome- ja skozi čas: jezikovna prepletanja na slovensko-avstrijsko-italijanskem stičnem območju (vodja Rada Cossutta; 1. 9. 2015 – 31. 8. 2018). Pričevanja nareč nih govorcev je dokumentirala v videofilmu Tromeja žǝbǝri in primerjala stare film­ ske posnetke oz. narečje na tromeji iz leta 1997 z novejšimi posnetki dvajset let pozneje. Po sklopu predavanj smo si premierno ogledali enourni dokumentarni dialektološki film Tromeja skozi čas: Rateče, nekoč in danes, katerega avtorica je Rada Cossut ta, režiser pa Damjan Muhič. 228 Tjaša Jakop  Šesti mednarodni znanstveni sestanek slovenski dialekti v stiku (2017) Tina Rožac iz Znanstveno‑raziskovalnega središča Koper je nastopila s pri­ spevkom Interakcijski diskurzni označevalec ma v narečnem diskurzu Rakitov- ca v slovenski Istri, ki je nastal na podlagi kvantitativne in kvalitativne analize korpusa Nardis-Ra (Narečni diskurz – Rakitovec). Analiza narečnega gradiva je potrdila večfunkcijskost diskurznega označevalca ma, saj se ta pojavlja tako v vlo­ gi inter akcijskega kot tudi ideacijskega diskurznega označevalca. Herta Maurer‑ ‑Lausegger, začetnica (slovenske) avdiovizualne dialektologije, je predstavila svo­ je nove dialektološko­etnološke filme, ki so nastali v letih 2004–2017. V kamero ji je uspelo ujeti razne oblike spontanega pripovedovanja o nekdanjem kmečkem življenju; gre torej za dialektološke filme z etnografsko vsebino, ki prikazujejo dia loge, skupinske pogovore in dokumentacijo terminologije starih kmečkih opra­ vil. V njih je dokumentiranih več rožanskih in en podjunski govor. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je v so­ delovanju z Ines Virč z Učiteljske fakultete v Čakovcu predstavila članek z naslo­ vom Govori na prleško-medžimurskem stiku, ki je zajel jezikovno podobo govorov na vzhodnem delu slovensko‑hrvaške meje, analizirano po različnih jezikovnih ravninah: glasoslovje, oblikoslovje, leksika in frazeologija na meji prleškega na­ rečja panonske narečne skupine (Gibina, Ljutomer, Cven) in kajkavskega govora medžimurskega narečja (Banfi, Štrigova). Posebna pozornost je bila posvečena frazemom, ki se nanašajo na medčloveška razmerja in odnose (na človekovo zuna­ njost, lastnosti, značilnosti in stanje). Karmen Kenda‑Jež, prav tako z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je nastopila s prispevkom Govor Li­ palje vasi v Furlanskem zgodovinsko‑lingvistično‑etnografskem atlasu (ASLEF), za katerega sta bila zapisana govora Ukev (it. Uggovizza, nem. Uggowitz, furl. Ugovize) in Lipalje vasi (it. Laglesie San Leopoldo, nem. Leopoldskirchen, furl. Laglesie) v Kanalski dolini (ziljsko narečje). V prispevku je predstavila strukturo jezikovnogeografskega gradiva ter fonetične in leksikalne posebnosti tega govora. Drugi dan konference se je začel s predavanjem Ludvika Karničarja in An­ drejke Žejn, v katerem je bilo predstavljeno zajetno dialektološko gradivo graške slavistike. Od osemdesetih let 20. stoletja dalje se je s koroškimi slovenskimi na­ rečji v Avstriji podrobneje ukvarjala delovna skupina graške slovenistike. V letih 1982–2012 je namreč pri Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju izšlo sedem zvezkov narečne konkordance, imenovane Tezaver. V sklopu projekta je leta 2014 nastala tudi disertacija Andrejke Žejn o poteku izoleks diatopičnih sinonimov na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. Gradivo za tezaver je bilo leta 2017 podarje­ no Biblioteki SAZU; vsebuje 180.000 abecedno urejenih listkov in približno 600 ur digitaliziranih posnetkov od Zilje do Podjune. Goran Filipi s Filozofske fakultete Univerze Jurja Dobrile v Pulju je v pri­ spevku Istroromunski asteronimi: nazivi za zvezde in izraze v zvezi z njimi predsta­ vil istroromunska poimenovanja za zvezde in druge astralne pojave. Gradivo je rezultat odgovorov na 11 vprašanj, na katera so dobili več kot 50 oblik, ki se med seboj bolj ali manj razlikujejo. Kot v celotnem korpusu istroromunske leksike tudi 229Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 pri obravnavani terminologiji prevladujejo besede, prevzete iz hrvaških čakavskih govorov. Metka Furlan z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je nastopila s predavanjem Narečna sekundarna palatalizacija velara pred nena- glašenim prvotnim slovenskim u – istrsko gradivo, v katerem je predstavila nareč‑ ne oblike za ‘binkošti’. Mojca Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je predstavila srednjespolske tvorjenke v primorski narečni skupini iz pomenskega polja kulturne rastline, Mihaela Koletnik z Univerze v Ma­ riboru pa samostalniške manjšalnice v Kostelskem slovarju Jožeta Gregoriča. Literarno tematiko sta obravnavala Maja Smotlak iz Znanstveno­raziskoval­ nega središča Koper v prispevku Slovensko slovstvo Kanalske doline: platforma slovenske književnosti v Italiji (od začetkov do sodobnosti) in Valter Milovan s Filozofske fakultete v Pulju v predavanju Romanizmi i neologizmi u Kalčićevom prijevodu Božanske komedije. Konferenca je bila kljub manjšemu številu udeležencev – ali pa morda prav zato – zelo poučna, saj smo lahko vsi udeleženci poslušali vsa predavanja, se sre­ čali s kolegi z drugih univerz, fakultet in inštitutov, se neposredno seznanili z najnovejšim raziskovanjem in rezultati drugih jezikoslovcev, spoznali nove me­ todologije in – kar je najpomembnejše – navezali nove in ohranjali stare stike s sodelavci, s katerimi nas družijo isti ali podobni interesi. Spomladi 2018 bo izšla tudi publikacija z referati tega srečanja pod naslovom Tromeja dialektov brez meja. – Naslednji mednarodni znanstveni sestanek Dialek- ti v stiku bo 23. in 24. aprila 2018 v Portorožu. 231Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Janez orešnik moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1958–1965 Cobiss: 1.04 Najprej bi rad poročal o začetkih svojega ukvarjanja s skandinavskimi jeziki. Že kot gimnazijec sem v Bambergovem antikvariatu na Miklošičevi odkril in ku­ pil Teach Yourself Norwegian, kar je priročnik za samoučenje norveščine. Med evropskimi jeziki v zbirki Teach Yourself je bil ta učbenik dokaj zgoden, zato ni nenavadno, da je bil eden od obeh avtorjev kar vodilni norveški jezikoslovec tistega obdobja, Alf Sommerfelt. Kot vidim zdaj, je knjiga trpela od značilnih sla­ bosti časa nastanka: pretiran poudarek je bil na opisovanju izgovarjave (s tonemi vred) in oblikoslovja, skladnja pa je bila zanemarjena (kakor je bila pastorka tudi v jezikoslovni teoriji). Trudil sem se, da bi se prebil med čermi lekcij; profesorico angleščine sem prosil za pomoč pri odkodiranju nekaterih zagonetnih razlag, a se ni znašla, in celo nejevoljna je bila, da jo napadam s čim takim. Tako sem odne­ sel samo osnovni vtis o enem izmed obeh norveških knjižnih jezikov, namreč o tistem, ki se je bil razvil iz danščine in ki v vsakdanji rabi prevladuje. (De iure sta oba knjižna jezika enakopravna.) V letih 1956 in 1957 se je mudil v Ljubljani danski slavist (pozneje univerzi­ tetni profesor) Gunnar Svane, že takrat v Skandinaviji priznan kot strokovnjak za južnoslovanske jezike. Pri nas je nameraval sestaviti slovensko slovnico v nem­ ščini. Rokopis je pred povratkom v domovino res končal; z nasveti mu je bil po­ magal zlasti rusist Janez Zor. Slovnica je izšla že leta 1958 v Københavnu (Svane 1958). Po njej so v naslednjih letih pridno segali na Zahodu vsi, ki so se ukvarjali s slovenščino. SAZU se je Svaneju za slovnico zahvalila tako, da ga je leta 1989 izvolila za dopisnega člana. Ob prevzemu listine o članstvu je bil Svane zadnjič v Sloveniji. Leta 2012 je preminil. Med bivanjem pri nas je Svane vodil na oddelku za germanske jezike več tečajev o raznih skandinavskih vsebinah. Mene sta pritegnila tečaj stare island‑ ščine in tečaj moderne danščine. Pouk je bil sistematičen in jasen, učni jezik je Dne 19. decembra 2016 sem imel v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani prvo predavanje o svojem stiku z jeziki in z jezikoslovjem (objava: Orešnik 2017). Drugo predavanje sem podal dne 8. maja 2017 (tukajšnja objava). V obeh predavanjih se obravnavajo časovno zelo oddaljeni dogodki, zato je prav mogoče, da to ali ono ni popolnoma resnično. Načrtujem še tretje in četrto nadaljevanje. 232 Janez Orešnik  Moj stik z jeziki in z jezikoslovjeM v obdobju 1958–1965 bila srbohrvaščina, ki jo je Svane zgledno obvladal. Tečaja sem obiskoval obe leti. Zaradi moje osnovne usmerjenosti v historično slovnico mi je več pomenil te­ čaj stare islandščine. Po zame srečnem naključju se je bil Svane večkrat zadrževal na Islandskem, v domovini svoje soproge, in se privajal na sodobni jezik, nekatere značilnosti tega jezika pa je naštel tudi pri tečaju stare islandščine. Močno se mi je vtisnila Svanejeva presenetljiva trditev, da islandščina ne premore narečij. Iz tega sem po tihem sklepal, da bi bilo treba pri preučevanju moderne islandščine upošte­ vati en parameter manj kot pri raziskovanju drugih jezikov, kar je bilo sicer v res­ nici stališče preprosteža, a sklenil sem, da se bom v znanstvenem delu predvsem posvetil islandščini. O tem sem se s Svanejem posvetoval. Omenil je, da je pravo središče za islandščino v nekdanji metropoli Islandije, tj. v Københavnu, zato da bi bilo najbolj primerno začeti študij tam. Nasveta mi ni bilo težko sprejeti, tem lažje, ker sem bil pri Svaneju pridobil tudi nekaj danščine. Kakor že nekajkrat prej so bile v času mojega četrtega letnika pri nas razpisane štipendije danske vlade za enoletno izpopolnjevanje na Danskem. Štipendiste je izbirala jugoslovanska stran, zato sem se na predpisani način prijavil pri republiškem prosvetnem ministrstvu. A preden sem izvedel za izid prošnje, sem moral k vojakom. V tednih po diplomi sem namreč odpotoval na služenje vojaškega roka v Zadar; zaradi prirojene daljnovidnosti so me poslali v šolo za topničarje. S seboj sem vlekel lesen kovček predpisanih mer, ki sem si ga bil dodatno obtežil z Bru­ gmannovo Kratko primerjalno slovnico (ok. 600 strani). Neke nedelje sem jo pre­ biral v parku vojašnice. Mimoidoči oficir je vprašal, kaj berem. Odgovoril sem, da slovnico. Rekel je: »To je suviše debela knjiga. Ostavi ju!« ‘to je predebela knjiga, pusti jo’, in poslej je tvoril Brugmann res samo dodatno težo kovčka. Oficir je bil kapetan I. razreda in Slovenec; kmalu je bil povišan v majorja. Približno sredi vojaškega leta so me iz Ljubljane razveselili z novico, da mi je bila štipendija odobrena. Hkrati so mi kolegi s Filozofske fakultete sporočili, da mi je med postopkom odločilno pomagal predavatelj z anglistike, ki je imel nekaj zaupanja v moje sposobnosti; obiskal je prijateljico na mednarodnem oddel­ ku prosvetnega ministrstva in me ji priporočil. Kot nalašč sem vojsko služil kaka dva meseca v Beogradu, in takrat sem zbral pogum za pot v Palačo federacije. Tam so varnostniki, razporejeni po hodnikih, začudeno gledali, kako sem v vo­ jaški uniformi, vse prej kot elegantni, in v ohlapnih topničarskih škornjih okorno stopal po mehkih tleh; najbrž so varnostniki kar pozabili, da bi bila štorkljajoča prikazen lahko nevarna. V mednarodni pisarni so vedeli zame in smo se domenili o podrobnostih, npr. o vozovnici, o naslovu, na katerem se moram v tujini zglasiti ipd. Oborožen z izčrpnimi podatki sem septembra 1959, dva tedna po vojaščini, že sedèl na vlaku proti severu. Svane mi ni v Ljubljani nikoli pripovedoval podrobnosti o življenju na Dan­ skem; najbrž se mu ni zdelo varno izzivati s podatki, ki bi pokazali, koliko višja od naše je življenjska raven tam gori. Vsi smo vedeli, da Svane nosi hlače iz najlona, in to je bila prava senzacija, kajti najlon je bil zadnja novost; vendar je Svane zbu­ 233Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 jal pozornost s hlačami najbrž nehote. O razmerah v Skandinaviji nisem vnaprej vedel domala ničesar, če izvzamem šolsko učenost, da so skandinavske države v kapitalističnem svetu, o katerem je veljalo, da grobo izkorišča delavce. Ko je moj vlak ob šestih nekega jasnega jutra prispel na dansko obmejno postajo, sem radovedno pokukal skozi okno vagona in videl: na bližnjih tirih so sedeli progovni delavci, pili iz pločevink in se glasno smejali; očitno so sestavljali neko dežurno posadko. V naslednjih tednih sem se seznanil z značilnostmi danske socialne drža­ ve in tako spoznal kapitalizem s človeškim obrazom. Na postaji v Københavnu me je čakal Svane in mi v naslednjih dneh pomagal pri začetnih korakih. Našel mi je sobo v predmestni enodružinski hiši. Vpisal sem se na univerzo. Uradnica je določila, kaj moram obiskovati v zimskem semestru. Na prvem mestu je bil tečaj danščine z angleščino kot učnim jezikom. Meni je bil tečaj zaradi predznanja lahek – razen pri prevajanju iz danščine v angleščino in obratno. Prevajanje iz nematerinščine v drugo nematerinščino je kar neverjetno težavno in steče šele po daljšem urjenju. Dodelili so mi uradnega mentorja, ki je za bedenje nad menoj prejemal od univerze simboličen mesečni honorar; mentor je bil profesor danskega imenoslov­ ja, prijeten in dostojen človek. Oznanil sem mu svoj cilj: napisati disertacijo o nekem vidiku islandščine. Tu pa se je zapletlo na način, ki se mi je zdel nenavaden. Zaradi disertacije bi potreboval mnenje profesorja za islandske študije, a mentor mi je resno svetoval, naj misel na ta stik odložim do poletnega semestra. Uteme­ ljitev: profesor za islandske študije ne mara ljudi in bi me takoj dokončno zavrnil, če k njemu ne bi pristopil dovolj pripravljen. Novica je bila neprijetna, saj bi mi za delo ob disertaciji preostal en sam semester dvosemestrske štipendije. Vendar sem se vdal, se pridno učil danščine, sicer pa v obeh največjih knjižnicah, kjer sem se hitro udomačil, sistematično prebiral literaturo o historični slovnici islandščine in drugih skandinavskih jezikov. (Glede na moje strokovno predznanje je bil tak vstop v skandinavistiko še najbolj udoben.) Lastnica hiše, v kateri sem stanoval, je bila starejša gospa nizozemske na­ rodnosti, upokojena dolgoletna lektorica nizozemščine na københavnski univerzi in avtorica nizozemske slovnice za Dance. Metajezik v slovnici je danščina (Holch Justesen 1952). Takoj sva se domenila, da bom obrezoval živo mejo okrog hiše, v zameno pa bi me gospa poučevala nizozemščino. Dvakrat na teden je vstopila ob dogovorjeni uri v mojo sobo, prinesla skodelico čaja in piškot zase in zame. Kot učbenik so nama služile šaljive zgodbe o debelušnem junaku s košatimi brki, ki se je imenoval Daantje (na Nizozemskem so bile te otroške knjige priljubljene v tridesetih letih 20. stoletja). Pouk je bil zabaven in sproščen. Naučil sem se toliko, da berem nizozemska jezikoslovna besedila. Literaturo o Daantjeju priporočim vsaki nizozemski družini z majhnimi otroki, s katero se seznanim, npr. na Bledu. Dobre nizozemske gospe ne bom nikoli pozabil. Živo se spominjam, kako sva aprila 1961 zmrzovala na vrtu in približno ob napovedanem času doživela prelet Jurija Gagarina po nočnem nebu. 234 Janez Orešnik  Moj stik z jeziki in z jezikoslovjeM v obdobju 1958–1965 Končno je nastopil usodni dan, ko naj bi me sprejel profesor za islandske študije, Jón Helgason, torej Jón, sin Helgija, znan tudi kot pesnik, čigar verzi so bili že za njegovega življenja stalnica v islandskih šolskih berilih. K njemu sem se napotil v velikem strahu, saj sem se zavedal, da bo od tega pogovora odvisno, ali sploh naprej. Ko sva sedla, sem mu pojasnil, da sem iz Jugoslavije in da sem po narodnosti Slovenec, moja materinščina pa je slovenščina. Tukaj me je ustavil in vprašal, ali se v tem jeziku goji pesništvo. Odgovoril sem pritrdilno. Želel je, da mu deklamiram kako slovensko pesem. V tistem hipu se zaradi treme najprej nisem spomnil nobene, šele čez čas mi je šinila v glavo Prešernova o Vrbi in od­ drdral sem prvo kitico. Profesor je rekel: »Prevedite.« Zmogel sem navesti samo vsebino, namreč da pesnik obžaluje prezgodnji odhod iz domačega kraja. Na tem mestu je prišlo v pogovoru do preobrata. Profesor se je popolnoma spremenil, kajti Prešernova usoda je bila tudi njegova. Že mlad je moral v šole na tuje in na tujem je ostal za vedno. Profesor mi je bil od tega trenutka do konca svojega življenja naklonjen, od njega sem bil deležen vse potrebne strokovne pomoči in smel sem mu zaupati svoje strokovne težave in želje. V nadaljevanju pogovora (pozabil sem omeniti, da sva govorila dansko) sem prešel na disertacijo, profesor si je izgovoril nekaj dni za premislek in mi nato predlagal, da bi obdelal pomemben islandski rokopisni slovar iz 18. stoletja avtorja Jóna Ólafssona. Jón Helgason mi je posodil fotografije celotnega slovarja, da bi si ustvaril vtis. Po skrbnem pregledu slikovnega gradiva sem uvidel, da bi bila disertacija o tem slovarju filološka, ne jezikoslovna. Osnovna naloga bi bila določati vire, iz katerih je avtor črpal, ugotavljati starost in zanesljivost prepoznanih virov, nato pa bi sledila podrobna uporaba filološke metode ob vsakem viru posebej. Filologi bodo razumeli, kako se raziskava v takem duhu lahko nepregledno razraste. Ker je bogastvo srednjeveških islandskih rokopisov velikansko, bi raziskovanje te vrste zahtevalo dolgo bivanje v Københavnu in na Islandskem, tako da sem moral pro­ fesorjev predlog odkloniti že iz praktičnih razlogov. Poudaril sem, da bi želel napi­ sati disertacijo z jezikoslovno vsebino. Po nekaj dneh mi je Jón Helgason ponudil v razmislek, da bi spremljal spreminjanje spregatve v zgodovini islandskih glago­ lov. (Ta snov je bila dotlej še najbolje predstavljena v zgodovinski slovnici Noreen 1923, a nepopolno.) Tema ni bila izbrana naključno, kajti v tistem času je upokoje­ ni profesor danščine v osmem delu svoje starodanske slovnice nameraval obdelati zgodovino danske spregatve, in Jón Helgason je bil s tem seznanjen. Njegov novi predlog sem takoj sprejel. Pri tem delu namreč ne bi bil odvisen od srednjeveških pergamentnih zapisov, temveč bi zbral glagole, ki so v zgodovini jezika spreme­ nili spregatev, predvsem iz izdaj besedil, ki so vsebovale kritični aparat, torej tudi variante v opombah pod črto. Omejil sem se na obdobje pred letom 1500, kajti za ta čas je bila v inštitutu Jóna Helgasona na voljo listkovna zbirka za staroislandski slovar. Po vrnitvi domov bi dodal svojo razlago sprememb. Zdaj sem bil na konju in sem podatke zbiral od jutra do večera. Hkrati sem obiskoval nekaj univerzitetnih predavanj, a me niso pretirano zaposlovala. Pri urah 235Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 sem si dovolil drznost, zaradi katere so se predavatelji hočeš nočeš zmenili zame. Ko je učitelj vstopil v predavalnico, sem stoje kot osamljena prekla počakal, da je sedel ali začel govoriti. Ko je učitelj na koncu nakazal, da odhaja, sem spet posne­ mal fižolovko, dokler ni zapustil prostora. Domači študenti česa takega niso bili vajeni, sam pa sem vztrajal ves čas. Približal se je konec poletnega semestra 1960. Uradni mentor me je presenetil s ponudbo, da bi na Danskem preživel še eno leto, in sicer z enako štipendijo dan­ ske vlade, ki pa bi bila podeljena mimo običajnega deleža za Jugoslavijo. Ponudbo sem sprejel z olajšanjem. Moja nizozemska gospodinja je privolila, da bi še naprej stanoval v njeni hiši. Poleti sem si v Ljubljani odpočil in od septembra 1960 nadaljeval v Køben­ havnu. Štipendija je bila skromna, in sicer (kot so mi razložili) zaradi predpo­ stavke, da bo prejemnik prinesel nekaj sredstev od doma. Že v prvem letu me je skrbelo, kako bi kaj prihranil za nakup najbolj nujnih knjig. A v drugem letu sem bil deležen pomoči v treh oblikah: na slavistiki so mi dajali honorar za pouk slo­ venščine (prihajal je en študent), na večerni Ljudski univerzi so mi zaupali tečaj srbohrvaščine (tu je bilo udeležencev precej, tudi nekaj zagnanih) in na jugoslo­ vanskem poslaništvu so me prosili, da bi jim enkrat na teden prevajal omembe Jugoslavije v časopisju (na poslaništvu namreč nihče ni znal dansko); tudi to delo je bilo plačano. Antikvariati so bili bogati. Odkupovali so celotne zasebne knjižnice preminu­ lih znanstvenikov, tako da sem v ozkih kletnih hodnikih, polnih rabljenih knjig in posebnih odtisov, odkril marsikaj dragocenega. (Današnji človek najbrž ne razu­ me, da je bilo treba strokovno literaturo ne samo brati, temveč tudi posedovati, če so viri oddaljeni tisoče kilometrov.) Kolikor mi je dovoljevala disertacija, sem se posvečal drugim strokovnim izzivom Københavna. Udeležil sem se sestanka znamenitega Københavnskega lingvističnega krožka, vendar samo enkrat, kajti kaj več sestankov takrat vsaj po moji vednosti žal ni bilo. Edini sestanek je vodil Louis Hjelmslev, najbolj znani danski jezikoslovec tistega časa. Hjelmsleva sem že ob začetku bivanja na Dan­ skem obiskal in mu pojasnil svoje namene. Hotel sem se udeleževati njegovih predavanj, toda v mojem času najbrž ni imel niti enega. Bil je namreč že precej bolan, sicer še ne toliko, da ne bi zahajal v pisarno, a pouk mu je bil očitno prehudo breme. Leta 1965 je preminil, star komaj 66 let. O Hjelmslevu bi se dalo veliko poročati. V rosni mladosti je bil neke vrste čudežni otrok. Komaj desetleten je domači hišni pomočnici plačal manjšo vsoto vsakič, ko mu je dovolila, da jo poučuje italijanščino. V mladosti je predelal vseh petnajst takrat že objavljenih prevodov neke Andersenove pravljice. V času profe­ sure je bil Hjelmslev svetovljan in navajen, da so se k njemu zgrinjali gosti iz tujine, kajti v tistih letih je bila njegova jezikoslovna teorija, imenovana glosematika, še na vrhuncu. Glosematika je bila idejno nadaljevanje de Saussurja, in sicer deduktivno nadaljevanje, žal na izjemno visoki stopnji abstraktnosti. Bralčeva zadrega je bila 236 Janez Orešnik  Moj stik z jeziki in z jezikoslovjeM v obdobju 1958–1965 tudi, da je v predstavitvah glosematike le malo jezikovnih zgledov. Jezikoslovec Robert de Beaugrande, ki je nekaj časa bival v Sloveniji in ga je odlikovala duhovi­ tost, se je znebil zbadljivke, da je Hjelmslev brskal po koreninah, ne da bi se pri tem umazal. Hotel je reči, da je Hjelmslev skušal odkriti temeljne lastnosti jezikov, ne da bi segal po jezikovnem gradivu. Zakaj je pri glosematiki (ki jo je bil s sodelavci pripravljal kakih deset let) varčeval s ponazorili, ni jasno. Poznal je mnogo jezikov (konec koncev je bil indoevropeist, naslednik slovitega Holgerja Pedersena) in se pičlost jezikovnih zgledov ne da razložiti z njegovim morebitnim neobvladanjem jezikovnega gradiva. Čeprav je bila glosematika kako desetletje povsem v ospredju zahodnega jezikoslovja, bi bila brez dvoma vplivala še bolj, ko je ne bi oviralo pomanjkanje nazornosti. Morda bi smeli dodati opravičilo, da sta se glavna sode­ lavca od Hjelmsleva oddaljila (eden je preminil, drugi odrajžal iz Evrope), samemu Hjelmslevu pa je za ponazarjanje glosematike zmanjkalo časa. Tako je glosematika zapustila prizorišče, dokončno kajpak zaradi vznika tvorbene slovnice. Glosematika je teorija, namenjena za opisovanje jezikov, pri čemer kakor de Saussure posveča pozornost ne jezikovnim enotam, temveč odnosom med njimi. Ne loteva pa se glosematika zgodovinskih razvojev. Zato je bilo zame srečno na­ ključje, da je poljski indoevropeist Jerzy Kuryłowicz že kmalu po izidu Hjelmsle­ vovega osnovnega dela o glosematiki (Hjelmslev 1943) izrekel v monografiji o indoevropskem prevoju domnevo, da je v diahroniji najbolj pomemben tisti od­ nos med jezikovnima enotama, ki se pri Hjelmslevu imenuje determinacija (Ku­ ryłowicz 1956: 5–8). Vendar ni navedel, kako naj bi determinacijo v diahroniji izkoriščali, temveč je pri podrobnem ukvarjanju z jezikovnim gradivom preskočil k pojmu sinkretizem, ki je pri Hjelmslevu v sklopu determinacije. (O zgodovi­ ni pojma in o Hjelmslevovi rabi gl. Siertsema 1955: 183sl.) Kuryłowicz je po sinkretizmu segal pogosto oziroma se nanj skliceval, toda specifičnosti o vlogi sinkretizma v analoških potekih pri Kuryłowiczu manjkajo. Kot znano, govorimo o sinkretizmu med drugim, kadar sta najmanj dve morfofonološki enoti nekega leksema enaki, in taka opredelitev je Kuryłowiczu zadoščala. Žal pa Kuryłowicz ne obravnava analogije na ravni celih ali delnih oblikoslovnih paradigem, kar bi koristilo meni. Zato sem moral ubrati svojo pot, in sicer takole. Uporabil bom preprosto ponazorilo iz angleščine, ki je poslušalcem vsekakor bližje kot moji tedanji islandski zgledi. Angleščina. V sedanjiku vlada sinkretizem krepkih in šibkih glagolov (tj., iz sedanjika ni razvidno, kateri glagol je krepki in kateri šibki), medtem ko se v pretekliku, kjer primerljivega sinkretizma ni, krepki in šibki glagoli jasno ločijo (npr. sing ‘peti’ je zaradi preteklika sang krepki glagol, play ‘igrati (se)’ je zaradi preteklika play-ed šibki glagol). Sinkretizem sedanjika stori (sem domneval), da se v krepkem pretekliku pojavi tudi opcija šibki preteklik, v šibkem pretekliku pa je nova opcija krepki preteklik. Večinoma se nato ne zgodi nič, tj. krepki pretek­ liki ostanejo krepki, šibki pretekliki so še naprej šibki. V nekaterih primerih pa se izbirno ali v celoti uveljavi nova opcija: kar nekaj krepkih preteklikov preide 237Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 med šibke preteklike (npr. help ‘pomagati’, v nemščini še vedno podedovani krepki glagol), nekaj šibkih preteklikov prestopi med krepke preteklike (npr. prvotno šibki glagol stick ‘prebosti’ je zdaj v celoti krepki [stick – stuck – stuck]. Izvorno šibki glagol dive ‘potopiti se’ z britanskim še vedno šibkim preteklikom dive-d je v amerikanščini razvil analoški preteklik dove). Ker so šibki glagoli, kot znano, precej številnejši od krepkih glagolov (slednjih je namreč vsega manj kot 200), je bilo več prehodov krepkih med šibke glagole (vsekakor prek 20) kot obratnih prehodov. V islandščini je krepkih glagolov za sedem tradicionalnih razredov, šibki glagoli pa so razvrščeni v štiri razrede, tako da zajame vsak sinkretizem manjše polje kot v angleščini. A načeloma je vse enako. Podrobnosti bi bilo še veliko. Na podlagi takega premisleka sem zasnovo disertacije spremenil, morda samo lepotno. Disertacija naj bi bila po novem splošnojezikoslovna, še vedno umeščena v diahronijo in jezikovno gradivo bi ostalo islandsko. Taka diserta­ cija se mi je zdela za Ljubljano bolj primerna od disertacije zgolj o islandskih glagolih. S to odločitvijo sem se najbrž izneveril Jónu Helgasonu; on je namreč gotovo pričakoval, da bom vendarle po filološki metodi določal, kdaj je katera nova glagolska oblika prvič zabeležena in kaj se da po filološki metodi domnevati o resnični starosti take oblike. Meni pa je bil nasprotno bistven način delovanja, po katerem so nastajale nove spregatve, ki so potem živele poleg izvornih ali namesto njih. Iskreno upam, da se bo strogo filološkega pristopa prej ali slej lotil kak Islandčan. Šele ko bo opravljeno tudi to, bo zgodovina islandske spregatve zaokrožena. Pri tekočem delu sem se v Københavnu še naprej ukvarjal z islandskim gradivom in do konca šolskega leta je bilo gradivo zbrano. Pred odhodom do­ mov sem doživel prijetno presenečenje. Profesor Jón Helgason me je povabil na podstrešje najstarejšega univerzitetnega poslopja. Tam je hranil zlato zalogo že pošlih publikacij o islandščini. Z naporom sva odvezala težke zaprašene omote, obdane z debelim papirjem, in pogledala v vsak paket, ali vsebuje kaj primernega za mojo rabo. Nato sva zavoje spet uredila, zunaj je ostalo samo darilo zame. Zavedal sem se, kako dragoceno je, in sem se Jónu Helgasonu dolgo zahvaljeval. On pa je suho rekel: »Hvaležni mi boste do prve selitve.« Te in druge knjige o islandščini so zdaj spravljene v skladišču Filozofske fakultete. Upam, da jih bo kot neprecenljive prepoznal naš naslednji strokovnjak za islandski jezik ali za staroislandsko književnost. Med mojim drugim letom na Danskem je ljubljanska Filozofska fakulteta (ki se je bila medtem končno in dokončno preselila na Aškerčevo cesto 2) razpisala delovno mesto asistenta na oddelku za germanske jezike (takih razpisov je bilo v tistem času več). Prijavila sva se dva. Kolegica, ki je imela nekaj zaupanja vame, je partijskega sekretarja Filozofske fakultete prepričala, naj mesto dodelijo meni, in tako sem po vrnitvi jeseni 1961 nastopil službo asistenta. Moja glavna naloga je bila predložiti fakulteti disertacijo, medtem ko pedagoških obveznosti asistenti 238 Janez Orešnik  Moj stik z jeziki in z jezikoslovjeM v obdobju 1958–1965 tega oddelka nismo smeli izvajati. Pač pa sem vodil izbirni tečaj stare islandščine in moderne danščine. Pri slednji je bilo udeležencev precej, zlasti mladih zdrav­ nikov; očitno je bila Skandinavija že takrat njihova Meka. Na oddelku za germanske jezike se nas je kmalu nabralo pet ali šest novih asi­ stentov, vsi smo domovali v dvoosni sobi 306, kjer je bila umeščena tudi priročna knjižnica za kratko izposojo, in tajništvo oddelka za prek 400 študentov. V sobi 306 sem obsedel vse do premestitve na drug oddelek okoli leta 1990. V šolskem letu 1961/62 so bile iz zasebnih razlogov moje možnosti za delo tudi zunaj fakultete težavne, saj nisem mogel v primerni meri uporabljati knjig in zapiskov, disertacija pa ni napredovala po načrtih. Pridobil sem ključ stranskega vhoda v fakultetno poslopje in v sobi 306 užival tišino noči. S predstojnikom od­ delka sem se dogovoril za študijski dopust v 1962/63, med katerim bi prejemal asistentsko plačo in ki bi ga preživel na Univerzi v Zagrebu. V Zagrebu so bile stanovanjske razmere boljše in na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete so mi zagotovili nekaj dohodka za tečaj danščine. Ugodno je bilo tudi stanje v uni­ verzitetni knjižnici; tam je bila prostorna, mirna bralnica za univerzitetno osebje. V sobani sem navadno sameval; še najbolj pogosten drugi gost je bil indoevropeist in klasični filolog prof. Radoslav Katičić. Z njim sem se takrat seznanil, za dolgo. Tisto leto se je nadejal, da mu bom kot novopečeni Danec svetoval pri glosema­ tiki, o kateri je pripravljal javno predstavitev. A mu nisem bil v pomoč, kajti on je segal v take podrobnosti glosematike, v kakršnih se sam sploh nisem znašel. Vsekakor je v Jugoslaviji takrat edino on razumel in podpiral teoretični del moje disertacije. Vesel sem bil, ko je že vnaprej privolil v sodelovanje pri komisiji za oceno in zagovor. Redno sem obiskoval zagrebški lingvistični krožek. Najbolj energična oseb­ nost je bil anglist Rudolf Filipović, prihajalo pa je še nekaj rednih profesorjev. Žal se nisem seznanil s prof. Jožetom Toporišičem, ki je tista leta sicer služboval na Filozofski fakulteti v Zagrebu, a je prav med mojim bivanjem tam kot dobitnik Humboldtove štipendije raziskoval na Univerzi v Hamburgu (Pétursson 2016). V krožku so dajali prednost ameriškemu strukturalizmu, obravnavalo pa se je tudi marsikaj drugega. Spoznal sem, da so lingvistični krožki udeležencem pomem­ ben vir dodatne jezikoslovne vednosti. Ko je spomladi 1964, tj. nekaj let po pre­ selitvi Filozofske fakultete, oživel ljubljanski krožek, sem se mu takoj pridružil. Delovanje našega Lingvističnega krožka sem predstavil v predavanju ob 1000. sestanku krožka. Predavanje je objavljeno (Orešnik 2014), zato v spominih, ki jih pripovedujem zdaj, krožka ne bom omenjal, četudi bi se dalo ravno o njem poročati kar precej. Po vrnitvi v Ljubljano mi je rektorat univerze v skladu s tedanjimi predpisi jeseni 1963 dodelil (sedanje) stanovanje na Prulah. V njem sem razpostavil knji­ ge, zaključil sem disertacijo in se lotil razmnoževanja izvodov, ki jih je bilo treba oddati v postopek. Če se prav spomnim, je dekanat zahteval dvanajst izvodov, med njimi po enega za vsako republiko države. To je bil hud zalogaj, saj smo 239Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 razmnoževali samo s pisalnim strojem in indigovim kopirnim papirjem. 450 strani rokopisa sem moral pretipkati štirikrat, delo je trajalo več mesecev. Nato je na Fi­ lozofski fakulteti stekla procedura. Pisala se je samo ena ocena (s tremi podpisi) in v mojem primeru jo je sestavil prof. Katičić. On je torej moj Doktorvater. Uradni mentor je bil usmerjen v književnost, resda z izkušnjami v filologiji in etimologiji, a mi zaradi eksotičnosti teme ni mogel svetovati. Zagovor je spomladi 1965 minil brez zapletov. Nihče ni dal pobude, da bi se disertacija tiskala, sploh pa takrat ni bil ugoden čas za znanstvene objave o oddaljenih jezikih. Po moji presoji se je (Hjelmslevov) sinkretizem pri razlaganju sprememb v spregatvi obnesel, a za bolj zanesljivo sodbo gradivo ni bilo dovolj raznovrstno. (Saj vemo, kako različne obraze ima analogija.) Pri nadaljnjem delu se na sinkre­ tizem nisem več opiral. Po najnovejšem meni znanem vsestranskem priročniku o diahroniji (Joseph – Janda 2003), kjer niso omenjeni niti Hjelmslev, niti glose­ matika, niti determinacija, niti sinkretizem, domnevam, da je najbrž komaj še kdo vztrajal v tej usmeritvi. Sinkretizem igra neko vlogo zlasti v tvorbeni slovnici, kot sklepam po okoliščini, da obstaja v rokopisu komentirana bibliografija tvorbeni­ ških del, ki so ključna za preučevanje sinkretizma. Nekako v času zagovora disertacije sem iz pogovorov z ameriškim slavistom na obisku Waylesom Brownom izvedel za tvorbeno slovnico. Ker sem svoj mini prispevek k uvajanju tvorbene slovnice pri nas že ovekovečil (Orešnik 2016), tega ne bom ponavljal, temveč bo tvorbena slovnica v tretjem nadaljevanju ome­ njena le tu in tam v povezavi z islandščino. Kadar sem bil v letih 1963–1973 v Ljubljani, sem srečeval upokojenega profesorja Karla Oštirja. Nekaj let je prihajal v sobo 306, kjer sem imel pisalno mizo, med drugim po staro nemško dnevno časopisje, iz katerega je posnel, kako so bili o stvareh pisali pred časom, in to je primerjal z enako snovjo v tekočem tisku ter se poznavalsko zabaval. Včasih sva se v sobi 306 menila o tem in onem. Oštir se je v pogovorih kar naprej vračal k istemu strokovnemu vprašanju: ali je po izvoru starejša neprehodnost ali trpnik. Zakaj ga mika prav to, sem razu­ mel, ko sem v Slovenskem biografskem leksikonu prebral, da je 1919 (morda že 1918) v Gradcu doktoriral iz indoevropskih neprehodnih glagolov, ki so vsebo­ vali samoglasniško dolžino (Oštir 1919). Žal disertacija ni objavljena, saj tisti kruti povojni časi znanstvenemu tisku niso bili naklonjeni. Sam je tudi nisem videl, bi pa rad dognal, kako je Oštir pri slovanskih glagolih vrste sedim (na­ sproti sedeti) razlagal dolgi i. Tej zagonetki se kot Slovenec oz. Slovan najbrž ni mogel izogniti. Predloženih rešitev je precej, toda uganka še vedno ni razvozlana (Arumaa 1985: 242–253). Potem ko je Oštir zaradi let opustil sprehode do Filozofske fakultete, sem ga obiskoval na domu. Pogovor so zlagoma zasenčile zdravstvene tegobe. Dvakrat je prosil, da bi prišel k njemu kardiolog, in po nasvetu drugega kardiologa se je dal prepeljati v bolnišnico. Tožil je, da mu v glavi brnijo letala. Leta 1973 je preminil. 240 Janez Orešnik  Moj stik z jeziki in z jezikoslovjeM v obdobju 1958–1965 navedenke Arumaa 1985 = Peeter Arumaa, Urslavische Grammatik III, Heidelberg: Winter, 1985. Brugmann 1904 = Karl Brugmann, Kurze vergleichende Grammatik der indogermanischen Spra- chen, Straßburg: Trübner, 1904. Hjelmslev 1943 = Louis Hjelmslev, Omkring sprogteoriens grundlæggelse: festskrift udgivet af Københavns Universitet i anledning af Universitetets årsfest november 1943 [O osnovah teo­ rije jezika: slavnostni zbornik, ki ga Univerza v Københavnu izdaja ob letnem slavju Univerze novembra 1943], København: Akademisk Forlag, 1943. – Hrvaški prevod: Hjelmslev 1980. Hjelmslev 1980 = Louis Hjelmslev, Prolegomena teoriji jezika, ur. Mirko Peti, prev. Ante Stamać, Zagreb: Grafički zavod Hrvatske, 1980. Holch Justesen 1952 = Annie Holch Justesen, Hollandsk grammatik, København: Jespersen og Pios Forlag, 1952. Joseph – Janda 2003 = Brian D. Joseph – Richard D. Janda (ur.), The handbook of historical lin- guistics, Oxford: Blackwell, 2003. Kuryłowicz 1956 = Jerzy Kuryłowicz, L’apophonie en indo-européen, Wrocław: Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk, 1956. Marm – Sommerfelt 1943 = Ingvald Marm – Alf Sommerfelt, Teach Yourself Norwegian, London: English Universities Press, 1943. Noreen 1923 = Adolf Noreen, Altisländische und altnorwegische Grammatik, Halle: Niemeyer, 1923. Orešnik 1965 = Janez Orešnik, Menjava sprege v zgodovini islandskega glagola: doktorska di- sertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1965, IX + 156 str. (+ 258 neoštevilčenih strani kazuistike). – Tipkopis. Orešnik 2014 = Janez Orešnik, Predavanje na tisočem sestanku Lingvističnega krožka Filozofske fakultete v Ljubljani dne 14. januarja 2013, Jezikoslovni zapiski 20 (2014), št. 1, 215–220. Orešnik 2016 = Janez Orešnik, Moji spomini na obdobje, v katerem sem se ukvarjal s tvorbeno slovnico (1964–1978), Jezikoslovni zapiski 22 (2016), št. 1, 193–196. Orešnik 2017 = Janez Orešnik, Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1947–1958, Jeziko- slovni zapiski 23 (2017), št. 1, 251–260. Oštir 1919 = Karl Oštir, Herkunft des indogermanischen langvokalischen Intransitivs, disertacija na Univerzi v Gradcu, 1918 ali 1919. – Rokopis. Pétursson 2016 = Magnús Pétursson, Das Phonetische Institut der Universität Hamburg (1910– 2006), v: Toporišičeva obdobja, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2016 (Ob­ dobja 35), 35–37. Siertsema 1955 = Bertha Siertsema, A study of glossematics, Springer: Dordrecht, 1955. Svane 1958 = Gunnar Olaf Svane, Grammatik der slowenischen Schriftsprache, Kopenhagen: Ro­ senkilde und Bagger, 1958. 241Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 seznam sOdelujOčih Tjaša Benedičič Metka Furlan Marko Hladnik Tjaša Jakop Urša Kac Domen Krvina Marjan Kulčar Tatjana V. Leontjeva Татьяна Валерьевна Леонтьева Mija Michelizza Janez Orešnik Selo 24, SI‑4226 Žiri benedicic.tjasa@gmail.com Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI‑1000 Ljubljana metka.furlan@zrc­sazu.si Universiteit Utrecht Utrecht Institute of Linguistics OTS Trans 10, NL‑3512 JK Utrecht, Nizozemska mhladnik@gmail.com Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI‑1000 Ljubljana tjasa.j@gmail.com Videž 1, SI‑2310 Slovenska Bistrica ursakac.tutorka@gmail.com Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI‑1000 Ljubljana dkrvina@zrc­sazu.si Gimnazija Murska Sobota Šolsko naselje 12, SI­9000 Murska Sobota marjan.kulcar@gmail.com RU‑620012, Ruska federacija, Свердловская область г. Екатеринбург, ул. Машиностроителей, д. 11 РГППУ, кафедра русского и иностранных языков leotany@mail.ru Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI‑1000 Ljubljana mija.michelizza@zrc­sazu.si Janežičeva ulica 21, SI‑1000 Ljubljana janez.oresnik@sazu.si 242 Seznam Sodelujočih Irena Stramljič Breznik Suzana Todorović Ines Virč Urška Vranjek Ošlak Jadwiga Waniakowa Mojca Žagar Karer Andreja Žele Radmila V. Žugić Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in književnosti Koroška cesta 160, SI­2000 Maribor irena.stramljic@uni­mb.si Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Oddelek za italijanistiko Titov trg 4, SI­6000 Koper suzana.todorovic@upr.si Muzej Međimurja Čakovec Trg Republike 5, HR­40 000 Čakovec, Hrvaška ines_novak@net.hr Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI‑1000 Ljubljana urska.vranjek@zrc­sazu.si Uniwersytet Jagielloński, al. Mickiewicza 3 PL‑31‑120 Kraków, Poljska in Instytut Języka Polskiego PAN, al. Mickiewicza 31 PL‑31‑120 Kraków, Poljska jadwiga.waniak@uj.edu.pl, jadwiga.waniakowa@ijp.pan.pl Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI‑1000 Ljubljana mojca.zagar@zrc­sazu.si Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Aškerčeva cesta 2, SI‑1000 Ljubljana in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI‑1000 Ljubljana andreja.zele@ff.uni­lj.si, andrejaz@zrc­sazu.si Institut za srpski jezik SANU Đure Jakšića 9, RS‑11000 Beograd, Srbija radmilazug@gmail.com Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 01 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Marko Snoj Aleš Pogačnik Peter Weiss, Simon Atelšek Evita Lukež Birografika BORI, d. o. o. 250 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, SI-1001 Ljubljana, Slovenija 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ISSN 0354-0448 Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra- na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema pri- spevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, revija pa izide predvidoma julija in decembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spod- buja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z ured- ništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavit ve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Iz- virna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman, 00 ZRCola ali ZRCola (veli- kost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne zna- ke, dobiti pa jo je mogoče v okviru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslovu peter.weiss@guest.arnes.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, ti–stim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po‑ vzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jeziko- slovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri priprav- ljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sode- lavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 hrbet knjige 15,5 mm 00_24.1_2018_BLEIWEIS_viola_OVITEK_brez okvirjev_d.indd 2 14. 06. 2018 11:26:55 Domen Krvina – Andreja Žele Irena Stramljič Breznik Marjan Kulčar Marko Hladnik Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer Urška Vranjek Ošlak Urša Kac Tjaša Benedičič Metka Furlan Suzana Todorović Ines Virč Radmila V. Žugić Jadwiga Waniakowa Татьяна В. Леонтьева Tjaša Jakop Tjaša Jakop Janez Orešnik Razprave in članki Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza stereotipa Povezanost vida in vezljivosti pri netvorjenih in predponskoobrazilno tvorjenih glagolih Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih Internetna leksika v slovenščini: analiza novejših slovarskih virov Besedotvorna hibridnost kolesarskega izrazja Leksem kruh in njegove tvorjenke v specializiranih in splošnih slovarskih ter korpusnih virih Lastna imena v turističnih brošurah o Ljubljani in njihovi prevodi v angleščino O govejem lastnem imenu Hrdagata in kletvici (h)ardigata Koprski istrskobeneški izrazi za nekatere poklice Uvid u hilonimiju gornjega Međimurja Sinonimija i fonemski dubleti u kategoriji deminutiva u prizrensko ‑timočkim dijalektima Polskie nazwy gryki na tle słowiańskim i europejskim Воспитание в русской языковой традиции: мотивационный анализ лексики Ocene in poročila Večavtorski Slovar zvonjenja in pritrkavanja Šesti mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku (2017) Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1958–1965 Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 ISSN 0354-0448 Je zi ko sl o vn i z ap is k i 24  20 18  1 ISSN 0354-0448 Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 00_24.1_2018_BLEIWEIS_viola_OVITEK_brez okvirjev_d.indd 1 14. 06. 2018 11:26:55