ISSN 0351 -6407 Spremenljivo do pretežno Oktober je dober z*bbčasnimi padavinami. Murska Sobota, 1. oktobra 1998, leto L, št. 40, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT BankVVustria Creditanstalt INTERVJU, str. 10 (IZ)BRANO, str. 8 JANEZ VOTEK Zadnja vest AKTUALNO DOMA Pharov projekt za Goričko pod vprašajem Kam z letošnjim pridelkom grozdja? Raja ni pomembna Potem ko nam je bila dana paradržavna infrastruktura, s pomočjo katere naj bi se intenzivneje vključevali v mednarodne razvojne projekte, in ko je bilo za pričakovati že nekaj konkretnih sadov, smo tik pred tem, da se nosom obrišemo za že odobrena mednarodna sredstva. v primeru Grada na Goričkem, najhuje pa je z Gornjo ?a °bčina, ima odobrena sredstva iz programa Pha-c,stilno napravo, se bo očitno morala obrisati pod nosom. In i^. °; °^na ’ zgodi se lahko, da tudi regija. Sicer legitimno ta^i Predstavniki lokalne oblasti s svojo prepotentnostjo in n^^vanjem mišic delujejo, milo rečeno, v večnem konfliktu 'n svetniki. Ti ne premorejo niti toliko pameti, da ,eJn °r‘s,Hi Ponujena sredstva za »pokritje« javnega interesa. Ob ^dQUffln°s,i si kože zastaviti vsebinsko vprašanje, še posebno ^olj^red lokalno volilno evforijo, katera pooblastila prenašajo ^ot na 5V0Je Predstavnike oblasti. Ali so z nastopom najbolj kastne funkcije res dobili zgolj in samo pooblastilo za te^ frcanje lastnih interesov. Očitno jim ne bi škodil poduk o adJavni interes, ko naj bi se začeli zavedati tega, ^ettio^an‘s Polnjenjem državnega cekarja pričakujejo tudi pa-^^bo tega denarja. Preseneča, vsaj v radgonskem pri-k°za meščanov, ki jim la »bordelski« način lokalne ki ne seže do živega tudi za ceno izgubljenega denarja vitalnih projektov, ki ga bo oblast morda zgradila z denarjem ali pa ga nikoli ne bodo imeli. Za prodiranje resnice o našem pojmovanju narodne kulture, za naše pojmovanje humanističnega človeka in njegovih družbenih odnosov v primerjavi z dosežki sosedov ali sveta so Radenci s svojim tradicionalnim Festivalom komorne glasbe nedvomno dosegli zelo veliko; glasba ima pač svoj jezik, svojo govorico, ki ni vezana na ozke meje navadne človeške govorice. LADISLAV VOROŠ Kdo je skrivnostni K. M.? V ponedeljek zvečer se je pripeljal s cliom na madžarski mejni prehod Redics (naspro- Vse poti vodijo v Kocljeva 10, Murska Sobota ŠOLA ZA TUJE JEZIKE Tristodvajset veličastnih str. 3 LOKALNA SCENA Niso šli gledat »razvalin« str. 5 S oddelek AKUSTIKE v nekdanji Cicibanovi trgovini, ž °venski ulici. , Paleta.* ^spodinjskih ON ANGLEŠČINA IN NEMŠČINA dostava hrane na dom Tel.: 35590 računalniki M. Snhota, Slomškova 17, tel.: 27 094 plačilu nad 30.000,OO sit 5% popust. " P Ulica arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE tehnike ' ,,°to Material » ^tehnika wenkj ‘ a, v'deo kaše /^material ti je prehod Dolga vas) 30-letni slovenski državljan K. M. Odkod je doma (iz Pomurja ali notranjosti Slovenije), tega madžarski mejni organi niso sporočili. Molčijo pa (v interesu preiskave) tudi naši. Podobno kot marsikdo drug, je tudi on odgovoril na vprašanje, ali ima »kaj za prijaviti«, da nima nič takega. Ker pa seje vedel nenormalno, so se odločili za pregled vozila. V 38 vrečkah, ki so bile skrite za zadnjim sedežem avta, so odkrili mamilo heroin in potem, ko so ga stehtali, se je jeziček na tehtnici ustavil pri 19,6 kilograma. To je največja količina mamila, ki so ga odkrili na omenjenem prehodu. Skrivnostnega tihotapca so aretirali in odpeljali v pripor v Zalaegersžeg. To pa je tudi vse, kar smo novinarji uspeli zvedeti. Tačas torej še ni znano, ali je delal na lastno pest ali je bil le člen v verigi tihotapcev. Vrednost omenjene količine mamila na črnem trgu znaša 211 milijo- nov tolarjev. ŠSI FINANCE Žrtveno jagnje na Mercatorjevem oltarju str. 6 GOSPODARSTVO Začetek prisilne poravnave , v Pomurki Mesni industriji str. 7 (IZ)BRANO Tri prekmurske luknje... str. 9 KULTURA Nesporne umetniške stvaritve str. 15 ZIMSKI /AHSF\ VRTOVI, d. O. 0. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota VRHUNSKA Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 □FINSTRAL ■ Potrošnik, d. d. AKTUALNO OKOLI NAS 1. oktober 1998, aktualno•aktualno Zračili most s Porabjem Kohl »odvoljen« Rdeče-zelena koalicija Schroeder naslednje leto v Berlin o šestnajstih letih so volivci rekli kanclerju Kohlu »ne« in tako prvič v nemški zgodovini na neposrednih volitvah kanclerju odvzeli njegov prestol. Toda, je Gehrhard Schroeder - kanclerski kandidat Socialdemo- kratske stranke Nemčije (SPD) - porazil Kohla, ker bi bil za to funkcijo primernejši ali pa so se Nemci preprosto naveličali vsevednega in za združitev obeh Nemčij zas- Eden najuspešnejših slovenskih balonarjev Aleš Švagelj (v teh dneh se kot edini Slovenec udeležuje največjega balonarskega festivala v Združenih državah Amerike) je že nekaj časa načrtoval, da bo vzpostavil zračni most s Porabjem. Razlog? »Zato ker mislim, da se v Sloveniji premalo sliši o porabskih Slovencih.« Prvotna ideja, da bi s svojim balonom poletel iz osrčja Porabja, je žal spodletela, saj so tisti, ki na Madžarskem odločajo o dovoljenjih za takšen polet. zahtevali, da balonar točno sporoči kraj in čas vzleta. Te njihove želje pa ni bilo mogoče izpolniti, saj je vetru težko zapovedati, da mora tega in tega dne pihati v pravo smer. Na prvi jesenski dan pa je balon le poletel. Urednico časopisa Porabje Marijano Sukič je Aleš Švagelj s pomočjo vetrov popeljal z mejnega prehoda Martinje - Gomji Senik proti severozahodu. Pristanek (na fotografiji) pri Gradu na Goričkem je bil mehak. S. E. Salman Rushdie in fatva Iranske oblasti so preklicale dvainpolmilijonsko (v dolarjih seveda) nagrado za tistega, ki bi ubil iranskega pisca Satanovih stihov, čeprav so z iranskega zunanjega ministrstva znova sporočili, da je smrtna obsodba fatva, ki jo je zoper Rushdieja razglasil ustanovitelj islamske republike imam Homeini, nepreklicna. Tiskovni predstavnik ministrstva je Rushdija obenem obtožil, da še naprej žali islam, s čimer si bo po njegovih besedah nakopal še več sovraštva in prizadetosti muslimanov. Bo torej Rushdie svoje britanske dni lahko preživel brez stalnega varstva policistov? Petčlansko predsedstvo BiH V tričlanskem predsedstvu BiH ostaja po septembrskih volitvah le muslimanski predstavnik Alija Izetbegovič. Hrvaški predstavnik bo postal Ante Jelavič, srbski pa Živko Radišič. Največ glasov v predstavniškem domu Federacije BiH je dobila Koalicija za celovito in demokratično BiH, v kateri je najmočnejša Stranka demokratske akcije (SDA) Alije Izetbegoviča. Druga je Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), tretja pa Socialdemokratska stranka BiH (SDP). Pri glasovanju za novega predsednika Republike srbske je Biljano Plavšič porazil Nikola Poplašen, za katerega je glasovalo 326.000 volivcev. V predvolilnem bojuje sicer oznanjal tesnejše navezovanje na Srbijo, takoj po zmagi pa je že pozdravljal dayton-ski sporazum in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami za mir v BiH. Na Slovaškem zmaga opozicije Na dvodnevnih parlamentarnih volitvah na Slovaškem je zmagala opozicijska zveza Slovaška demokratična koalicija (SDK) Mukulaša Džurinde. Po prvih ocenah naj bi dobila 26,7 odstotka, Zveza za demokratično Slovaško dosedanjega premiera Vladimirja Mečiarja pa 25 odstotkov glasov. Dosedanja opozicija naj bi imela poslej skupaj večino v parlamentu. Nekdanji slovaški predsednik Michal Kovač, ki mu je mandat potekel marca, je že izjavil, da bi bil pod določenimi pogoji znova pripravljen tekmovati za predsedniški stolček. Kovač je pozdravil zmago opozicije na volitvah, rekoč, da to pomeni konec »mečiarizma« v državi. IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota lužnega velikana? Kohl je po šestnajstih letih izgubil svoj kanclerski stol, prav tako pa bo odstopil tudi kot šef svoje stranke. Vsi tisti, ki so volili Gehrharda Schroederja, so volili hkrati predsednika njegove stranke Lafontaina. Pogosto je namreč slišati, da je Lafontain tisti, ki v ozadju vleče poteze, Schroeder pa jih potem samo razglaša javnosti. Ob Schroeder-Lafontainovi kombinaciji ne gre spregledati, da sta (čeprav v opoziciji) oblikovala že dosedanjo nemško politiko. Zaenkrat se zdi, da Schroeder ob vprašanju zunanje politike lahko postreže samo s parolo: »Šli bomo po us- Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je zmagala Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD), za katero je glasovalo okrog 41 odstotkov volivcev, za unijo krščansko-demokra-tske in krščansko-socialne unije (CDU/CSU) pa okrog 36 odstotkov volivcev. Zveza 90/Zeleni (Buendnis 90/Gruene)je osvojila okrog sedem odstotkov glasov, liberalci (FDP) pa okrog šest, prenovljeni komunisti (PDS) pa okrog pet odstotkov. Tako naj bi v prihodnje imela SPD 286 sedežev, CDU/CSU 248, zeleni 43, liberalci 44 in komunisti 35. 60,5 milijona volilnih upravičencev je izbiralo poslance med kandidati triintridesetih strank. taljeni poti.« Navsezadnje si je prvo mednarodno potovanje omislil (oziroma so si ga zanj omislili) ravno v predvolilnem času, in to nikamor drugam kot v Izrael. Skop program Predvolilni Schroederjev program je bil precej skop in se ga da povzeti v dveh stavkih: boj zoper brezposelnost in še enkrat zoper brezposelnost ali s Schroe-derjevimi besedami: »Moj najpomembnejši cilj je boj zoper bič brezposelnosti.« Na svoji »srednji poti« oziroma levosredinski opciji obljublja namesto zmanjšanja brezposelnosti nova delovna mesta, ljudem iz vzhodnih nemških dežel pa, da bo storil vse, da bi se izboljšale njihove življenjske razmere in postopoma dokončala stopitev z zahodom. Plusi in minusi Za Schroederja naj bi govorila njegova sposobnost učenja, zoper njega pa njegov oportunizem, ki ižvira tudi iz želje po priljubljenosti in všečnosti. Prav zato naj bi mu manjkale tudi koordinate, ki odlikujejo prepričljivega politika. Ja, zato pa ima ■ Lafontaina in ta se je za čas po volitvah dobro pripravil, kar bo občutil tudi Schroeder, in prav tu je nevarnost prihodnje nemške politike - v trenutku, ko bosta SPD-jeva voditelja začela delovati kot dvoglavi zmaj. Biografija Kdo je torej Gerhard Schroeder? Rojenje bil 7. aprila 1944, evangeličanski v prostem času igra nogomet in tenis in ki v lastno reklamo razglaša, da rad je testenine in curryjevo klobaso. Mimogrede: že nekajkrat je dahnil »da«. Fant je že tik po rojstvu izgubil očeta. Ker se je družina komajda prebijala, seveda niso imeli denarja za Gerhardovo gimnazijo. Tako je postal najprej trgovski vajenec, delal je,v železnini. Zvečer pa je zahajal v večerno šolo.. Tako seje pri dvaindvajsetih letih dokopal do mature in se še isto leto vpisal na študij prava, ki gaje uspešno dokončal. Leta 1978 je postal Iz Zagreba piše Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet- samostojni odvetnik v Ha vru. No, ob guljenju pi je delal tudi politične Že z devetnajstimi se jena za socialdemokrate, znotraj^f rih so mu dodeljevali n' funkcije. Tako se je k’ j* prvič zavihtel v nenb ment. toda samo dve e neje seje socialno-libera 2 licija razletela in na če o . H. Kohl. Kot prvi nec se je pojavil za g°v0 odrom brez kravate, na pa se je v predvoli n® aS11|;» očitno dobro privadi, se je namesto nagovarj , dajalce naučil nagova lojemalce. Ob zvezne mentu deluje Schroe deželi Spodnjesaški, leta 1994 vodil zekno-ro J ličijo. Prvega marca 1 J nominiran za kancler didata. cppi’ In kot se zdi. se bo' Buendnis 90/Gruen govoriti o stolčkih v n p.l zeleni vladi. . PETER POTOE^ Pastir in špijoni Generalko so pravzaprav izvedli ob koncu novembra 199 J, po padcu Vukovarja, ko so priprli zadnjega poveljnika vukovarske obrambe Mileta Dedakoviča -Jasterba in tedanjega pravaškega voditelja Dobrosla-va Parago. Na podlagi »ugotovitev« prvih hrvaških tajnih služb so oba obtožili protidržavnega delovanja in rušenja ustavne ureditve in ju po enomesečnem priporu izpustili na prostost. Prva afera z obveščevalnimi službami pa je izbruhnila neposredno po prvem papeževem obisku Hrvaške pred štirimi leti, ko je tudi javnost izvedela za tajne operacije Pastir 900, ko so obveščevalne službe med papeževim obiskom prisluškovale telefonskim pogovorom visokih državnih funkcionarjev, med njimi zunanjega ministra Mateja Graniča. Zato hrvaška različica ameriškega Water-gata, ki je kot strela z jasnega udarila pred slabim tednom, prav gotovo ni naključna in se vsaj posredno navezuje na delovanje tajnih služb pred drugim obiskom papeža Janeza Pavla II. na Hrvaškem, ki bo trajal od petka do nedelje zvečer v Zagrebu, Mariji Bistrici, Splitu in Solinu. Za papeževo varnost so vpregli kar 20.000 policistov; mimogrede so policijski inšpektorji pregledali vse cerkvene in posvetne prostore v neposredni bližini prireditev v čast papeževega obiska, pretresli so celo stanovanja in ljudi ob cesti papeževega potovanja od zagrebškega in splitskega letališča do prireditvenih prostorov. Očitno so pospešeno delovanje tajnih služb na svoji koži občutili tudi tisti visoki hadezejevskl politiki, ki se imajo za proevropsko usmerjene, med katere prav gotovo spada nekdanji premier, vodja urada za nacionalno 'varnost in dosedanji šef Tudma-novih pisarn oziroma služb v predsedniških dvorih Hrvoje Sarinič, ki je tudi francoski državljan: Šari-nič je namreč javno spregovoril o hadezejevski desnici, ki zlorablja tajno vojaško obveščevalno službo SIS za obračune s političnimi nasprotniki. Ta služba, ki menda zaposluje 500 agentov, naj bi po Šariničevih navedbah delovala tudi prek ted- vanke pamfletov o liberalnejših tikih, to pa je v pogovoru za tednik c, tudi nekdanji glavni urednik Velimir ^ic-drugem trdi, da šef SIS general 1 ar dve leti ukazuje urednikom Imperij' pOlit^n i obdelajo določenega politika, prav^P nasprotnika v vrstah HDZ. No, ^arl>,-eVSl(e izrazitega predstavnika desne hadeze1 ^ja । vodjo tako imenovanega hercego VS ovega 1^ vaški politiki Ivica Pašaliča in nie^° ■evSke « Miroslava Kutleja, ki pooseblja ha e p , liste, da imata oblast nad tajno s nemara zadnja priložnost, da raz ^efiar° silami, ki peljejo Hrvaško v P°P° n izolacijo,« meni Hrvoje Šarinic. ^ei Domnevali smo, da politik prati najbolj umazanega hadezejev bd..^ tajnega dogovora s Tudman.°r^ njim do svoje smrti največji J obrambni minister Gojko Šušak- in11 Tudman tako rekoč odpovedo , s^g^ nekakšnim nadzornikom obveze1 j proučijo Šariničeve obtožbe, hkra ' hrvaško različico brionskega razčiščevanje v HDZpopaP^l^ brionskem plenumu ZKJ je na,n .g a)i b° odstavil Rankoviča, Tudman Pa ja niču zadržal sodobnega RankoV''z[CjskeS< . iiif blja Ivic Pašalič. Najmočnejše op f v parlamentu zahtevale preiskal češ^, služb, ki jo hadezejevci zavra J V^gih tranji strankarski obračun, k' vrSto V vseh opozicijskih vljajo, da njihovo delovanje stro glužb0^iče^a ustavne ureditve, ‘^postavljen ^0^ ajSta in protiobveščevalno službo go valsko službo H IS, kijojed°^ pad^ ši predsednikov sin dr. Mir°s 1- oktober 1998 AKTUALNO DOMA Avstrijski partner večinski lastnik Križevskih opekarn Županomanija Okrepiti položaj na tržišču Tristo f f Ij^odobitev proizvodnje in uvajanje novih programov bodo vložili 20 milijonov mark 0 šestmesečnih dogovarjanjih in usklajevanjih so v podjetju križevske opekarne podpisali sporazum o strateškem povezo- h 2a^U Z avstr'jsk>m podjetjem Ziegelwerke Gleinstatten. Slednje >ttm ^'Odstotnega deleža v Križevskih opekarnah postalo W 'astn'k 'n strateški partner. Po besedah direktorja Križevskih 0IB .11 franka Zidarja so s takšnim razvojem dogodkov zadovoljni, - n sporazum pa ocenjujejo predvsem kot dolgoročno in izredno HMCT P V - * Nerabno strateško povezavo. Vodstvu podjetja načrtujejo, novi lastnik v Križevske Wme, ki se bodo poslej ime-^Tondach Križevci, vložil milijonov mark ter s tem poso- Proizvodnjo in uvedel nove s katerimi bodo na če-”ie zahtevnejšem tržišču še et o de konkurenčnejši. Omenjene naložbe bodo predvsem namenjene posodobitvi proizvodnje in uvedbi novih programov za proizvodnjo stiskanih opečnih strešnikov, s tem pa bodo konkurenčnost svojih izdelkov dvignili na zahodnoevropsko raven. Po tej naložbi se bodo v Križevcih usmerili predvsem v izdelavo strešnikov, z njihovo prodajo želijo obvladati tretjino slovenskega tržišča, z nakupom opekarne v Sloveniji pa podjetje Ziegelwerke Gleinstatten nadaljuje s širitvijo svojih proizvodnih zmogljivosti na območju držav v vzhodni Evropi. Že v poslovnem letu 1999 načrtujejo, da bodo izdelali 20 milijonov strešnikov, prihodek pa povečali za skoraj tretjino. S podpisom sporazuma je zadovoljen tudi generalni direktor podjetja Ziegelwerk Gleinstatten, saj je strateški cilj tega podjetja, da se razširi v vzhodnoevropske države. Ta cilj želi doseči z nakupom srednjevelikih podjetij in z vlaganji v njihovo tehnologijo in razvoj. Omenjeno avstrijsko podjetje je doslej že kupilo podjetja na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Za nakup in naložbo v Križevcih so se odločili predvsem zaradi kakovostne gline ter tradicije in ugleda, ki ga imajo Križevske opekarne. LUDVIK KOVAČ I Minister Gaber v dijaškem domu jf j Vlru Priprav na uvajanje ^šo|Ve ^evet'etne osnovne II °e v Sloveniji je organizi-^nii* Za šolstvo Republike ,tstOreo»Septem*,ra 'n oktobra gled P°svetov z ravna-e UVajania sprememb ter ^ašaif^kih in vsebinskih %.av ■! ^nove. Ena takšnih Potekala tudi v torek, v soboškem di- '’jo|stv0niU' Na "jej je minister ^iet 0 ln šport dr. Slavko novosti’kijih 'tsecp 'e ,la osnovna šola z SePtembrom nasled- . Ena je ta’ da se H^žev1,6111 prvem vzgojno-. etg na nern obdobju (prva ^evn81107116 š°le) znanje %jiCa Lenjeval° opisno. Ista 0 sPremljala šolarje Kakšna bo organizacija življenja in dela v novi devetletni osnovni šoli? Šolski minister Slavko Gaber je skupaj z Zavodom in Uradom za šolstvo od te novosti oddaljen samo še eno leto. vsa tri leta. Učenci prvega razreda bodo imeli pri polovici ur pouka dodatno učiteljico, ki bo praviloma vzgojiteljica predšolskih otrok, z učenjem tujega je- hLH! Pahor v Prekmurju zika pa bodo šolarji začeli v četrtem razredu, tako kot v drugih evropskih državah. Ob koncu soboškega posveta je bila predstavljena tudi kon- kretna praktična rešitev urnikov v novi devetletni osnovni šoli, ki so jo pripravili na OŠ Turnišče. TOMO KOLES FOTO: JURE ZAUNEKER ■ kitične zaveze - nad zakonom? 6 J^jamete v poroko pozicije in opozicije... Westa| >>krizniw pomurski štab ZLSD. Volitve se bližajo, hi^redvSea °r Prav*’ da ZLSD misli dolgoročno in da bodo iskali it6ljudi 01 kandidate, ki bodo na prioritetno mesto postavljali ■ ^lavst^Pa *°ja*nost Stanki. Namesto klasične volilne baze v ^^‘žat Va ape'*ra fa^or na »zaposlene« in »podeželje«, Za*>odn°’ ker se >>ze*° identificiram s t. i. tretjo potjo, kiji pri-k °evr°pski voditelji kova Schroeder, ki razumejo, da *a Ve|iuPlta'jSt*^na ekonomija globalna, univerzalna, in ki bo S^Ocia] ° IM, če bo tudi socialna«, torej »razvit kapi-^i|)5rila °dlo nitn Vrazom«. Trenutno aktualnejša je seveda parla-Sj^lani a'tev ZLSD, ki ni podprla opozicijskih sklepov, ki so S d ^šla a Padec Gabrove glave. Odločitev je bila politična. Bi k °^a v s/' SV°ja >>sveta prepričanja« tudi prek zakona? Kaj se °Venski politični »megli«? .... _ , kI. _kfliVa hosta Droto. 8iQ5 "‘kutami uverturi ZLSD K ’010 za sklepe, ki bi rušili Podpirate linijo, ki Jo k “Der. odločitvijo smo opra-z $abrom in mu iz-V^morandumZLSDs 4 šolsko politiko, v kate-Sh^oKovnem tekstu skon- ’ Kup ugovorov zoper .\ in koncepte, kjer ^tA^ačen pogled. Gre > Wa vPrašanje dostopnosti 5^hizma. Zato smo i JJ', da se oba sveta za ZLSD, periodično M v'ada kontinuira- to^ n'nenia in pripombe. JevSe na us{ni ravni? Ne, oba zapisnika bosta proto-kolirana in generalna tajnika ju bosta podpisala. Zapisnik bo določal, da se obe stranki zavezujeta k preprečitvi vstopa verouka v javne šole, da se bosta sveta za šolstvo sestajala in izmenjavala poglede na vprašanja in da se podpre Gabra, če ne bodo ugotovljene nepravilno- sti, za katere bi bil odgovoren. Torej je zakon še vedno nad ideološko pripadnostjo? Seveda, če bi bilo ugotovljeno, da je Gaber odgovoren za zlorabo položaja, za nepravilnost, da bi lahko vplival, pa ni, potem ga seveda ne bi podprli. Dejstvo je, daje diskusija o Gabru sovpadala z diskusijo o laičnosti šole. Gaber oseb- dvajset veličastnih Mar pri Svetem Juriju ob Ščavnici, Moravskih Toplicah, Odrancih, Razkrižju in še kje ne marajo žensk? In obratno: Mar bodo v občini Šalovci zavladale ženske? no ni porok laične šole, bilo bi grozno, če bi bil! Toda na nekaterih sestankih smo ocenili, da pa dejansko niti v simbolnem smislu ne smemo narediti geste, ki bi dajala potuho ali spodbudo tistim, ki bi lahko Gabrov padec interpretirali kot korak proti širjenju soglasja za verouk v šolah. Toda problem ni samo verouk. Že, ampak ta diskusija se je odprla tudi z znanim pastirskim pismom. Tukaj je šlo za politično oceno, česar ne skrivam, da ZLSD z napačnim korakom ne sme dati vtisa, da je zaradi šibkosti neke laične pozicije priložnost, da recimo tisti, ki so za verouk, predla- gajo spremembo zakona in to dosežejo. Mislim, da gre za zelo načelno politiko. Če pa bo interpelacija pred nami, pa bomo zopet proučili, ali so med tistimi pripombami, ki jih bodo dali kolegi iz opozicije, take, ki zadevajo nepravilnosti. Ni mogoče reči, da smo pripravljeni tolerirati nezakonitosti za to, da bo šola laična. To pa ne! Ne samo zato, ker Gaber ni garant, ampak zato, ker to ne bi bila načelna trgovina. Zakonitost je v neki pravni državi nad vsem. Seveda, saj za Gabrom lahko pride drug Gaber... AP, FOTO: NJ ■ d začetka junija (22. št. Vestnika) pa do torka, 29. septembra (40. št. Vestnika), ko smo sklenili naše in vaše »evidentiranje« kandidatov za župane in županje, smo prejeli 5.409 predlogov. Najbolj vneti pošiljatelji so bili z območja občine Kuzma, od koder je prispelo kar 1.491 predlogov za župane. Na drugem mestu po številu predlogov je območje občine Gornji Petrovci (447 predlogov), potem Beltinci (443), Gornja Radgona (418), Rogašovci (316), Murska Sobota (274), Ljutomer (188), Grad (172), Radenci (154), Moravske Toplice in Veržej (po 135), Šalovci (128), Puconci (119), Cankova (118), Sveti Jurij ob Ščavnici (117), Turnišče (113), Velika Polana (110); iz preostalih občinskih območij pa je prispelo pod 100 glasovnic. V našem neuradnem evidentiranju smo »gostili« 30 občin, od teh tri z območja upravne enote (UE) Gornja Radgona, sedem z območja UE Lendava, štiri z območja UE Ljutomer, tri z območja UE Lenart in 13 z območja UE Murska Sobota. Z območja murskosoboške UE se je pojavljala tudi občina Bogojina, ki sicer z zakonom še ni ustanovljena, vendar si tamkajšnji aktivisti močno prizadevajo, da bi jo čimprej imeli. Z našim navajanjem smo jih skušali moralno podpirati. Bralci Vestnika, ki ste poslali 5.409 glasovnic, ste predlagali kar 320 kandidatov, od tega 251 kandidatov za župane in 69 kandidatk za županje. Številu evidentiranih kandidatk za županje ni kaj oporekati, a se zastavlja vprašanje, zakaj so na nekaterih območjih prav posebej naklonjeni ženskam, drugod pa so jih »prešpricali«. Pa poglejmo »zbirno poročilo« o kandidatih za župane in županje! Beltinci: osem kandidatov za župana. Benedikt: en župan. Bogojina: pet županov in ena županja. Cankova: 14 županov in štiri županje. Cerkvenjak: trije župani. Črenšovci: šest županov in dve županji. Dobrovnik: štirje župani in ena županja. Gornja Radgona: štirje župani in ena županja. Grad: 16 županov in sedem županj. Hodoš: 15 županov in osem županj. Lendava: 12 županov in ena županja. Ljutomer: sedem županov in ena županja. Kobilje: šest županov in ena županja. Križevci pri Ljutomeru: sedem županov in ena županja. Kuzma: 15 županov in štiri županje. Moravske Toplice: 11 županov. Murska Sobota: osem županov in ena županja. Odranci: dva župana. Gornji Petrovci: 19 županov in 12 županj. Puconci: 17 županov in ena županja. Radenci: trije župani. Razkrižje: trije župani. Rogašovci: 15 županov in štiri županje. Sveta Ana v Slovenskih goricah: en župan. Sveti Jurij ob Ščavnici: sedem županov. Šalovci: 11 županov in kar 14 županj! Tišina: sedem županov. Turnišče: pet županov in ena županja. Velika Polana: devet županov in ena županja. Veržej: devet županov in štiri županje. Pa še rekorderji po številu glasov: Roman Fartek (724) in Jože Škalič (688), oba občina Kuzma; Marjan Maučec (205) in Jože Kavaš (140), oba občina Beltinci; Marija Gjerkeš -Dugonik (112), občina Ljutomer; Violeta Deutsch - Mesarič (174), občina Gornja Radgona; Franc Šlihthuber (136) in Vlado Hozjan (193), oba občina Gornji Petrovci; Jože Toplak (152), občina Radenci. Na koncu naše akcije morda še tole: v uredništvu Vestnika seveda nismo šli preverjat, ali so glasovi za določene kandidate resni, ali pa se je kdo šalil. Glede na to, da se je prišel pritožit le en občan, ki smo ga potem brisali s seznama kandidatov za župane, sklepamo, da ti, ki so bili evidentirani v našem in vašem časopisu, sprejemajo kandidaturo za župana oziroma županjo. Volivcem je tako ponujena velika izbira, novembrske volitve pa bodo pokazale, komu zaupajo volivci na določenem območju. Samo upamo pa lahko,' da ne bodo pokazali hrbta tistim, ki so se borili za nove občine. ŠTEFAN SOBOČAN ■ /tu/ Radio Murski val 94,6 Miz Sobota, 3. oktobra 21.10 UGASNI TELEVIZOR 40 let Murskega vala gost nekdanji direktor Štefan Dravec LOKALNA SCENA i. oktober 1998, ** Kog p a n a ? I Našega evidentiranje je konec. Koliko glasov so dobili posamezniki? BELTINCI: Jože Kavaš (140), Marjan Maučec (205), Stanko Sraka (3), Janko Bezjak (17), Andrej Maroša (25), Branko Žižek (22), Franc No-| vak.(23), Jože Tivadar (8). BENEDIKT: Milan Gumzar (1). BOGOJINA: Jože Vogrinec (2), Anica Gregorec (1), Jože Šefko (1), Jože Horvat (1), Milan Varga (6), Franc Horvat, Ivanci (1). CANKOVA: Drago Vogrinčič (47), Štefan Flisar (2), Ernest Kerec (1), Viktor Voršič (18), Anica Gomboc (1), Danica Volf (7), Janko Holidej (10), Antonija Kuzma (2), Anton Žalman (2), Negovan Vogrinčič (19), Feri Kuzma (1), Jožica Sever (1), Alojz Vidovič (1), Anton Rojko (1), Stanislav Wolf (2), Tomaž Smodiš (1), Dani Kacijan (1), Karel Molnar (D- CERKVENJAK: Jože Kraner (1), Franc Bratkovič (6), Edvard Pukšič (2). ČRENŠOVCI: Anton Kolenko (18), Jože Cigan (11), Anton Tornar (2),. Anastazija Ozbetič(l), Ivan Raj (3), Jože Zakojč (1), Jožica Zakojč (2), Jože Baligač (6). DOBROVNIK: Miran Lovrin (1), Marjan Kardinar (9), Katarina Kovač | (24), Igor Šetinc (26), Jože Car (1). GORNJA RADGONA: Miha Vodenik (44), Anton Tropenauer (10), Rudolf Štelcer( 121), Peter Fridau (69), Violeta Deutsch Mesarič (174). GRAD: Elizabeta Klement (5), Ludvik Kočar (46), Danijel Kalamar (15), Anton Rac (9), Avgust Vrtič (65), Janko Kikec (1), Cvetka Juhov (1), Zvonimir Kolmanko (2), Ivan Bauer (3), Jože Sever (1), Herman Rajsar (1), Marija Kisilak (4), Marjan Kovač (1), Dušan Hull (2), Marjan Hull (1), Stanislav Čurman (1), Anica Gjergjek (3), Jože Ficko (1), Irena Grah (4), Marjan Kovač (2), Angela Žekš (1), Jože Žokš (2), Milica Žokš (1). HODOŠ: Zdravko Kovač (2), Jeno Toth (1), Rudolf Bunderla mlajši (13), Bojan Bočkorec (3), Johan Laco (2), Rozalija Totič (1), Oskar Kerčmar (2), Vili Kerčmar (1), Vera Grabar (7), Emerik Jakoša (3), Tibor Edry (1), Ernest Eory (1), Irena Abraham (1), Ludvik Jonaš (22), Ivan Tkalec (2), Ludvik Orban (22), Franc Šipoš (1), Jurij Sarka (4), Dragica Konye (1), Jolanka Gal (1), Jolanda Jošar (1), Erika Kdnye (1), Zora Kardoš (1), LENDAVA: Jože Kocon (16), Viktor Ketler (3), Štefan Tratnjek (29), Danilo Krapec (1), Anton Bensa (23), Ivan Koncut (5), Franc Horvat (9), Marija Dominko (1), Štefan Sobočan (2), Boštjan Hac (18), Tomi-Isav Vajda (3), Dezso Kelenc (2), Geza Gombos (2). LJUTOMER: Ludvik Bratuša (16), Marija Gjerkeš-Dugonik (112), Stanko Škalič (22), Maksimilijan Gošnjak ml. (2), Andrej Graf (4), Franc Štrakl (1), Roman Markrab (30), Rudi Stegmiiler (2). KOBILJE: Pavel Nemet (1), Stanko Gregorec (8), Franc Lutar (4), Marija Farkaš (1), Kristijan Bukovec (5), Ivan Sajko (4), Franc Lutar (D- KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU: Pavel Šerc (1), Slavko Lovrenčič (19), Feliks Mavrič (21), Avgust Trstenjak (8), Alojz Jelen (4), Franc Vaupotič (4), Nada Tučič (7), Branko Belec, Lukavci (2). KUZMA: Milan Matiš (3), Ivan Marič (31), Jože Škalič (688), Roman Fartek (724), Drago Kerec (1), Drago Zrim (1), Viktor Novotnik (6), Drago Kisilak (3), Elek Benko (1), Franc Hajdinjak (2), Majda Recek (7), Gerhard Škaper (1), Franc Kular (5), Franc Matiš (6), Jože Kisilak (1), Ignac Klement (1), Marjetka Klement (2), Slavica Krpič (7), Verica Lovenjak Kranjc (1). MORAVSKE TOPLICE: Franc Cipot (54), Geza Džuban (4), Branko Recek (14), Ludvik Sočič (11), Štefan Kuhar (3), Slavko Škerlak (9), Slavko Horvat (13), Karel Kozic (20), Franc Votek (5), Danijel Novak (1), Daniel Novak (1). MURSKA SOBOTA: Anton Slavic (52), Martin Žižek (85), Ludvik Filo (3), Anton Gomboc (14), Karel Šoštarec (69), Ivan Obal (38), Irma Gorčan (1), Jože Magdič (9), Andrej Matko (3). ODRANCI: Štefan Bogdan (1), Ivan Markoja (19). GORNJI PETROVCI: Franc Šlihthuber (136), Ciril Kozar (14), Vlado Hozjan (193), Karel Nemec (1), Aleksander Hari (1), Vili Kerčmar (3), Silva Žunič (2), Marija Časar (26), Aleksander Bencik (2), Aleksander Kučan (1), Marjeta Bencik (7), Ernest Škerlak (8), Elemir Lepoša (2), Štefan Kuhar (1), Aleksander Balek (1), Majda Zrinski (1), Karmen Murne (8), Danica Čeh (2), Karel Gergar (-3), Ciril Bunderla (1), Karel Hari (5), Vili Kerčmar (1), Monika Kovačec (8), Marija Došen (10), Zlatica Šinkec (2), Karel Lazar (2), Silva Žunič (1), Cvetka Pondelek (1), Olga Pondelek (1), Zlatko Dovidja (2), Vlado Bohar (1). PUCONCI: Ludvik Novak (22), Vili Veren (1), Štefan Harkai (41), Janez Cmor (6), Slavko Loren (6), Rudi Cipot (2), Bela Benkič (15), Ernest Nemec (2), Dušan Lazar (2), Zdenka Vidovič (4), Franc-Feri Kuhar (4), Vlado Kolmanič (1), Franc Lutar (1), Rudi Sapač (1), Franc Vrataric (1), Rudi Banfi (7), Miro Štrakl (2), Bela Beznec (1). RADENCI: Jože Toplak (152), Ivan Vogrinec (1), Feri Horvat (1). RAZKRIŽJE: Stanko Ivanušič (13), Oto Smolkovič (1), Martin Žabot (D- ROGAŠOVCI: Marjan Gider (36), Julijana Meckar (15), Alojz Turza (9), Dušan Kalamar (1), Edo Mihalič (12), Jože Šarkezi (1), Herman Kisilak (195), Anton Madjar (9), Marjan Gider (9), Jerica Gomboc (1), Anton Haužar (4), Geza Kisilak ml. (1), Štefan Lanjšček (7), Nada Gaber (3), Alojz Gomboc (1), Danica Gider (2), Viktor Mekiš (7), Janko Halb (2), Franc Hajdinjak (1). SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH: Fridek Ruhitel, Kremberk (1). SV, JURIJ OB ŠČAVNICI: Alojz Štuhec (20), Miran Lapi (22), Slavko Mihalič (53), Branko Slana (12), Anton Slana (8), Rado Slana (1), Stanko Gregorec (1). ŠALOVCI: Aleksander Abraham (71), Marija Horvat (20), Dušan Boldižar (6), Jožica Gašpar (1), Jože Žido(6), Albin Gubič (1), Iztok Fartek (2), Milan Korpič (2), Anton Tutič (2), Marija Balek (1), Cilka Časar (1), Neža Gorza (1), Albina Svetec (1), Marija Žido (3), Anica Nemeš (1), Adolf Časar (1), Marija Ožvald (1), Kristina Klavžar (1), Slavica Kalamar (1), Antonija Nemeš (1), Jolanka Tibola (1), Vincenc Nemec (1), Hajnalka Gorza (1), Stanko Berke (1), Albin Kalamar (1). TIŠINA: Alojz Flegar (35), Anton Omar (16), Bogomir Mlinarič (12), Franc Zelko (1), Andrej Serdt (3), Jože Poredoš (1), Alojz Flegar (1). TURNIŠČE: Štefan Vinčec (66), Jože Kocet (10), Franc Režonja (33), Jožica Horvat (1), Renata Čiček (2), Ivan Zadravec (1). VELIKA POLANA: Slavko Prša (1), Štefan Prša (28), Boris Osterc (1), Jože Tivadar (1), Alojz Kramar (1), Agica Kotnjek (4), Štefan Laki (3), Franc Žalik (2), Jožef Zver (1), Jože Gerenčer (68). VERŽEJ: Drago Legen (18), Nada Hanžekovič (3), Miha Pušenjak (1), Andrej Sraka (13), Janez Ferenc (52), Helena Fras (1), Angelca Fras (3), Nada Bunderl-Rus (6), Erih Mohorko (5), Marjan Belovič, Franc Slovesna otvoritev lamele C ob Razlagovi ulici 42 novih neprofitnih stanovanj Vrednost naložbe je 297 milijonov tolarjev - Država prispevala 148 milijonov posojila - Vselile so se predvsem mlade družine Trak je prerezal župan Anton Slavic. novanja, ki bodo med pP> Murski Soboti ogrevana na ( znaša od 17 do 27 tisoč to Na slovesnosti, kijoJ6^ jim nastopom popestrila so godba na pihala, je župan tJi Slavic izrazil zadovoljs uspešno opravljenimi e dal: »Zavedam se, daje us^ stanovanjski prostor S slovesne otvoritve stanovanjskega objekta ob Razlagovi ulici v Murski Soboti. cialnih in nepr Že v prihodnjem letu n^1' začetek gradnje noveLj0O^ vanjskega objekta s pri neprofitnimi stanovanj ulici v Murski Soboti-ložnosti bi se rad za va bliškemu in občinske!J vanjskemu skladu.« P . Je tudi pomnik novanjskega sklada A gelnik, kije napoved^ dobnih gradenj po «| Foto: JZ, MILA" b Razlagovi ulici v Murski Soboti je bila slovesna otvoritev večstanovanjskega objekta lamela C. Kot je poveda- la predsednica upravnega odbora soboškega stanovanjskega sklada Nadja Miloševič - Ivanc, je s tem objektom urbano zaokrožena zgraditev kompleksa. Vrednost naložbe brez komunalno urejenega zemljišča znaša 297 milijonov tolarjev. Spodbudno je, da je izvajalec SGP Pomgrad ABI Gradnje Murska Sobota delo končal v devetih mesecih, torej v dogovorjenem roku. »Poleg tega smo dodatno uredili 19 parkirnih prostorov, tlakovali del dvorišča in uredili prostor za otroško igrišče,« dodaja direktor soboškega stanovanjskega sklada Tibor Cigut. Pri tem so od države dobili 148 milijonov tolarjev kredita z odplačilno dobo 2.5 let. Preostali delež so zagotovili iz stanovanjskega sklada in občinskega proračuna. Stanovanja je dobilo 42 neprofitnih najemnikov, največ mladih družin, ki so se vselile že v prvih dneh avgusta. V objektu, kije lično urejen, je 7 enosobnih, 29 dvosobnih in 6 dvoinpolsobnih stanovanj. Najemnina za sta- Bogat program puconskega praznovanja Nova občinska zastal Otvoritev vrtca in govorec dr. Gaber V našon kraji je lepou, malo brejg je, malo dou, s Sebeščana vidi se ravnica, ge non valovi pšenica. Pod tem geslom bodo potekale številne prireditve ob prvem prazniku občine Puconci. Začele se bodo v soboto, 10. oktobra, ko bo v Brezovcih od 12. ure naprej turnir v malem nogometu. Posebno slovesno pa bo ob 16. uri v upravni zgradbi puconske občine, kjer bodo razvili novo občinsko zastavo. Sledil bo kulturni program, nato pa bo še otvoritev razstave Majde Kuhar. Ob 19. uri pa bodo na meji občine, in sicer v Bokračih, Kušta-novcih, Otovcih, Prosečki vasi, Poznanovcih, Bodoncih in Vadarcih, zagoreli kresovi. V nedeljo, 11. oktobra, ob 13. bo v Brezovcih otvoritev vrtca. Ob tej priložnosti bo imel slavnostni govor minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Nato bodo učenci puconske osnovne šole in malčki iz vzgojno-varstve-nih enot izvedli kulturni program. Poleg tega bosta nastopili skupina Tordas iz Madžarske in pihalni orkester iz Zaboka na Hrvaškem. Že dopoldne pa se bo nadaljeval turnir v malem nogometu. Številne prireditve se bodo zvrstile v torek, 13. okto- Izžrebani nagrajenci Če se boste podpisali in navedli svoj naslov, boste morda izžrebani in boste dobili praktično nagrado, je pisalo v spodnjem koncu kupona, s katerim ste glasovali za župane in županje. Dejansko pa je bilo le malo podpisov, še manj pa naslovov. Pa vendarle: izžrebali smo pet pošiljateljev, ki prejmejo Vestnikove nahrbtnike: Andrej j Osterc, Kolodvorska 5, 9241 Veržej; Elica Lančič, Jamna 10, ‘ 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici; Mladina iz Gornjih Slaveč (sporočite natančnejši naslov!); Lizika Horvat, Trg svobode 10, 9250 Gornja ; bra, ko bo ob 14. uri sprejem za župane in predsednike občinskih svetov občin z območja Upravne enote Murska Sobota, nato pa še sprejem za delavce občinskih uprav UE Murska Sobota. V prostorih puconske osnovne šole bo ob 17. uri slovesna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. V sredo, 14. oktobra, ob 18. uri bo v evangeličanski cerkvi v Puconcih prireditev z naslovom Pesem združuje. Mag. Evgen Balažič bo ob tej priložnosti predstavil vsebino tolerančnega patenta, sledil bo koncert cerkvenih pevskih zborov puconske občine in nato še sprejem za duhovnike. V četrtek, 15. oktobra, ob 8.30 bo kulturni dan Osnovne šole Puconci. V tem okviru bo pohod na Vanečo, nakar bo srečanje učencev centralne in podružničnih šol. Po kulturnem programu pri domu borcev bo razglasi- ■ obeh12 učencev na temo M J $ Petek, 16. oktob^ bo « menju podjetja ® vanl^ ob 9. uri športno tekni e, skih otrok za pok J dvOb 11 uri med športnimi P’et, sponzorirala^ bojka in namizni roSW( uri pa bo v poslov^ < Kerne sprejem za fu0KC skega sveta, zuP oSti narje krajevnih ske občine. dj v \ Zanimivo bo 17. oktobra, ko bo ob , tev na VaneskeI^skem uri pa bo v gaS fOlJd° J Moščancih nas skupin ^'^ Mured0 ^/ naslovom Od .m in311 Jr Peli in P^/JobP^ Sklepne priredb jllboda činskem prazn° J dd naprej bo v B :zadJe s mP kmetijske meha zom kmetuskeg iijsf preteklost-Nas°X s, deželje, bilo giin h bogastvo. Med^ kazali kmečka tinsk° djje najlepše vasU gd^J ne lokale m J Aj( občini. Hkrati do”1 /poli. razglasili naj pfjd^0 ,^ odprli razstav' } delstvo in sa«1 ni P z jedmi Gor' bodonsk««"* , 1. oktober 1998 LOKALNA SCENA KS Bistrica Materi špekulirajo« P° besedah predsednika KS Bistrica Ivana Raja je pri-- Prava projektov za zgradi-^^"alizacije na Gornji, Sre-in Dolnji Bistrici v sklepni । M^edračunska vrednost na-J etnaša nekaj manj kot 630 tolarjev. govorjeno je, da bodo 33,3 iP6v°^a potrebn’h sredstev pri-D j.^ ^spodinjstva, ki se bodo icila na omrežje (4'320 , ®ark v tolarski protivre-h S.lvšestih letih), enak delež ! n®aknila Občina Črenšovci, k1110 Pa Pričakujejo iz državne 4^0? kratkim S0 pred' Hi Bistrica oziroma vaš-"2bir r°r°V hiše 'n je v,31* Popisane pogodbe. Žal tikovr,eZu*tat s'abš'. k°t so Pr'' ko3' ^ede na Prec*hodne izja-hcij°SC 0Predelilo za kanali-$5 odstotkov do-PoJ' ako Je na Dolnji Bistrici (7„ a ° Pogodbe od 150 samo ja“sPodinjstev. Kot je bilo sli-Itrr^S'nekater' premislili zato, l^ko Unaj°. da se bodo kasneje Poučili na omrežje po &orri^'Cen'’ Podobno kot se pa ■1 °S teiefonom. V pogod-snejšj^ Zap'sano, da bodo ka-višali 'nteresentom znesek pote^ ’nBaci)e v R Slo-pa b' Potrebno krniti6 *apekuhlnte« še bolj a Go odgovori pa večinoma na koncu Niso šli gledat »razvalin« Gre za nabiranje točk pred volitvami, pozabljivost ali...? a večino članov radenskega občinskega sveta bi lahko rekli, da so dokaj aktivni, tako da lahko slišimo marsikaj zanimivega, aktualnega, problemskega ... Pri glasovanju pa se v glavnem ne ozirajo na strankarsko pripadnost, ampak se odločajo po lastni presoji. Tako je najbrž tudi edino prav. Zadovoljni s svetovalnimi dnevi Rešujejo probleme pomoči potrebnih Povprečno pride po nasvete šest oseb men. e več kot leto dni deluje pri Društvu upokojencev Murska Sobota svetovalnica pomoči potrebnim članom. Vodstvo društva ugotavlja, da je svetovalnica opravičila na-Za razrešitev svojih težav prosijo osebe, ki se same ne Na dnevnem redu imajo vedno tudi točko Vprašanja, predlogi in pobude svetnikov in tedaj je običajno dokaj živahno. Na zadnji seji je dobil prvi besedo Ivan Hajdinjak, ki seje zavzel, daje potrebno v okviru rekonstrukcije odseka magistralne ceste Šrato-vci-Radenci rešiti tudi preselitev »tovorne« tehtnice z železniške postaje v Radencih, saj je na zelo neprimernem mestu. Škoda pa bi bila, če tehtnice ne bi imeli. Po njegovem mnenju bi ta problem lahko rešili tudi v povezavi z nameravano gradnjo novih prostorov radgonske kmetijske zadruge v Radencih. Pri vsem tem pa mora biti zelo dejavna občina, ki naj bi, če bo to potrebno, zagotovila tudi določena finančna sredstva. O tem so v nadaljevanju dokaj podrobno spregovorili pri sklepanju o dopolnitvi odloka o prostorsko-ure-ditvenih pogojih oz. predlogu KZ Radgona za gradnjo prodaj-no-oskrbnega centra v Radencih. Sklenili so, daje potrebno vključiti v projekt za to gradnjo tudi lokacijo za preselitev tehtnice. Potem je dokaj odločno nastopil Rudi Ketiš. Dal je pobudo, daje potrebno čimprej sprejeti krovni sklep o vodooskrbi v občini Radenci in postavil štiri vprašanja: ali še kaj dela glede delitvene bilance prejšnje skupne občine Gornja Radgona, kaj je s kategorizacijo občinskih cest, kako se izvaja odlok o komunalnem nadzoru in ali se prenavlja kakšna projektna dokumentacija za regulacijo potoka v Okosla- vcih? K temu vprašanju je dodal še trditev, da Okoslavci v zadnjih štirih letih niso dobili ničesar. Kasneje je bilo rečeno, da ni bilo ravno tako in da si svetnik Ketiš s takšnimi izjavami želi nabrati točke za nove volitve. Alojz Štelcer je najprej kritiziral delovanje zdravstvene službe v Gornji Radgoni, češ da bi morala biti v tem času tamkaj odprta tudi lekarna, ne pa da morajo bolniki po zdravila v M. Soboto, nato pa je vprašal, kdo zavira, da še vedno ni posodobljen odsek ceste na Murščaku. Svetnike je povabil, naj si gredo pogledat, kakšna »razvalina« je to. Povabila niso spre- jeli. JGi et wva o dveh spornih poštah yas®nske volitve za župane in druge občinske veljake so tako pred vrati, zato je treba marsikje dopolniti in spremeniti zastarelo« volilno ali tudi drugo zakonodajo, saj smo sPr ^r^ava> ki povečini piše zakone zato, da jih lahko polju-2 "bajamo in krojimo po svoji meri. M■ ka^'n' čadno, če se pozno v občini Gornji Petrovo ra7JCrna kot Pravil° - razte-^ina hi?6 'Zredne seje, ki lahko ?krat^ J h ^rovs/ lzredna seja gor-e®a °bčinskega sveta je .% ’ Zanimivo, kot dobro na-Predsedstvom predsedriika statu-s 'hemS'Je’So °hčinski svetniki j {hbe j postopku sprejeli spre-si'Cp°vanii Op°initve zakona o "^ke volilne komi-r^vkraif.°n 0 določitvi članov skuPnosti: svet KS ie tako zmanjšal za čMevPi ejej'h torej pet, svet šest’ KS Šulinci 0 volilno enoto dala enega člana, torej osem članov. V skladu z ustreznim republiškim zakonom pa so sprejeli, logično, tudi sklep o delni povrnitvi volilne kampanje za prejšnje volitve. Vse lepo in prav, celo s sklepom o povračilu stroškov za zaporo ceste v zvezi s preprečitvijo preselitve pošte v Gornjih Petrovcih, ki da so jo krajani izvršili v skladu s sklepi krajevnega odbora, so se lepo strinjali, čeprav bo iz letnega občinskega proračuna odtekla kar lepa vsotica. Policisti so namreč popisali kar trinajst »kršiteljev«, vsakega od njih pa oglobili za skupno 19.000 tolarjev. O preselitvi pošte seje seveda porabilo nekaj črnila, dodati je treba, da je v novi trgovsko-poslov-ni zgradbi v »Doljnih Petrovcih« vse nared za preselitev, a je župan kategorično izjavil, da nimajo nič proti odprtju nove pošte, hkrati pa niso za zaprtje stare. Kako se bo vse izteklo, lahko seveda predvidevamo, dejstvo pa je, da se jara kača o dveh poštah že preveč in po nepotrebnem vleče. A nič zato, na izredni seji so znova potrdili, da bodo krajani pa tudi šolarji kmalu pili neoporečno vodo, da bodo v globokih vrtinah končno našli čisto studenčnico, ki naj bi si jo, malce simbolično, spravljivo nalili v kozarce. Samo tako se tej idilični gorički občini, ki je v času županovanja g. Franca Šliht-huberja naredila zelo velik skok -tudi za mnoge »sporni« športni objekt v Križevcih je lep dokaz -, pišejo še lepši časi. Volitve pa bodo seveda pokazale, s kakšnimi začetnicami jih bomo pisali. “ MVi d , . .x « in svetnike Občine Črenšovci, da so sprejeli sk- brso oh ° ana je usPela PrePrlca ' p zemljiščem v last Krajevne skupnosti Velika Po-eaviH_0 °dstoDili Conekov mlin s pripadajočim zemljiščem v ‘ ________ znajo obrniti na ustrezne urade. Povprečno se je obrnilo na svetovalnico enkrat mesečno po šest oseb. V svetovalnici prisluhneta problemu upokojena pravnik in socialna delavka. Če je mogoče, najdeta rešitev sama ali jo poiščeta pri ustreznih občinskih ali drugih službah. Nekateri prosijo za nasvete tudi po telefonu. Nasvetov so deležni tudi nečlani društva. Najpogosteje so bili obravnavani neurejeni premoženjski in drugi odnosi med starši in otroki, nekatere so težile predolge čakalne dobe za nujno zdravljenje, za druge je bilo potrebno organizirati pomoč na domu ter prinašanje kuhane hrane ali nakupov iz trgovine. Nekateri so imeli nerešene stanovanjske probleme ali si niso znali uveljaviti pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Okoli polovico teh problemov so rešili v okviru soboškega društva upokojencev v povezavi z Rdečim križem in drugimi humanitarnimi organizacijami. Druge probleme pa so posredovali ustreznim strokovnim službam, kot so center za socialno delo, zdravstveni zavodi, domovi za starejše in drugi. Svetovalnica deluje na sedežu društva v Kocljevi ulici 4 v Murski Soboti. FŠ ■ Priznanjezaživljenjsko delo Zlati grb Rihardu Ovčku Pri komisiji samo en predlog a zadnji seji gornjeradgonskega občinskega sveta so svetniki soglasno sprejeli sklep, da se zlati grb Občine Gornja Radgona za življenjsko delo podeli Rihardu Ovčku, rojenemu 25. januarja 1928 v Šaiovcih in sedaj stanujočemu na Simoničevem bregu v Predsednika komisije za priznanja, pohvale in nagrade, mag. Janeza Krambergerja, je motilo, da je na komisijo prispel samo en (!) predlog, čeprav je bil razpis javno objavljen: »Ne vem, ali nimamo ljudi, ki bi si to prizna- Gornji Radgoni. Rihard Ovček je obiskoval osnovno šolo v Šaiovcih, gimnazijo pa v Murski Soboti. Leta 1946 je na mariborskem učiteljišču opravil abiturientski tečaj in postal učitelj. Najprej je služboval v Leskovcu pri Ptuju, po končani šoli za rezervne častnike pa je služboval še v Prosenjakovcih, Ženavljah, Martjancih, Tišini in Murski Soboti, kjer je poučeval že zgodovino in zemljepis, saj je ob delu doštudiral na Pedagoški akademiji v Mariboru. Pot ga je zanesla tudi v Gorenjo vas nad Škofjo Loko, kjer je bil kot predmetni učitelj ■še posebno aktiven v sindikatu prosvetnih delavcev, saj je bil kar dva mandata član republiškega odbora, za kar je dobil tudi priznanje. Leta 1973 je postal načelnik za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Gornja Radgona, leta 1974 pa je bil imenovan za sekretarja skupščine. To funkcijo je opravljal vse do upokojitve. V času svojega službovanja na občini je bil osem let vodja skupine delegatov za republiško skupščino, aktiven pa je bil tudi kot rezervni častnik in v organih Zveze borcev, saj je aktivno sodeloval tudi v NOV, kar mu je bilo tudi uradno priznano'. Že dvanajst let je podpredsednik občinskega odbora Zveze borcev. Po upokojitvi se je aktivno vključil v društvo upokojencev v nje zaslužili, ali pa nam ta sim- Rihard Ovček - edini kandidat in dobitnik zlatega grba občine Gornja Radgona Gornji Radgoni in bil nekaj časa tudi njegov predsednik. Ko se je ustanovila demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS, je postal njen aktivni član in bil dva mandata podpredsednik, sedaj pa je član občinskega odbora DeSUS-a za občino Gornja Radgona. Za svoje delo je dobil več priznanj in medaljo dela. Kljub soglasnemu sklepu za podelitev grba Rihardu Ovčku pa je bilo med svetniki slišati tudi nekaj nezadovoljnih besed. Imenovana je bila občinska volilna komisija, ki jo bodo sestavljali predsednik Branko Borko, podpredsednica Danica Dvanajšček (oba iz Gornje Radgone) in člani Jože Zlatnik iz Gornje Radgone ter Ivanka Klemenčič in Tatjana Petek iz Črešnjevec. Namestniki članov pa so postali: Jože Lebar iz Zgornjega Konjišča, Doroteja Llemlor it AnnA in Inl/nR i-r rti/At bolična priznanja nič ne pomenijo, temveč samo materialne nagrade.« Pridružil se mu je tudi Franc Fašalek: »V občini imamo več ljudi, ki bi si to priznanje zaslužili. Poglejte samo npr. Mileno Šeruga z Melov, ki se že štirideset let trudi na kulturnem področju, čeprav je bolna, napisala je tudi knjigo, pa se je nihče ne spomni. Ali pa firma Tokam Toneta Kampuša iz Spodnje Ščavnice, ki edina na svojem področju izvaža v številne evropske dežele. Jaz nimam nič proti gospodu Ovčku, toda mogoče je nagrado dobil zato, ker to predlaga DeSUS in ker je gospod starejši, pa je zato bolj primerno, da dobi priznanje. Ampak mi imamo zaslužne ljudi tudi na drugih področjih. Naj bo to moje razmišljanje spodbuda FINANCE 1. oktober 1998, Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 22. 9. do 29.9.1998 Hortus Ljutomer Žrtveno jagnje na VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 22. 9. 98 22. 9. 98 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 11.000,00 11.105,00 0,95 Dolenjska banka - imenske 12.510,00 12.595,28 0,68 Droga Portorož 32.994,47 35.404,39 7,30 Emona Obala Koper 2.547,00 .2.596,88 1,96 Etol Celje 21.500,00 21.367,82 -0,61 Intereuropa Koper 1.807,04 1.842,88 1,98 Istrabenz Koper 2.808,27 2.863,61 1,97 Kolinska Ljubljana 2.037,27 2.136,60 4,88 Lek, razred A 34.359,03 40.072,24 16,63 Luka Koper 2.738,54 2.822,87 3,08 Merkator, poslovni center 5.952,73 6.143,45 3,20 Petrol Ljubljana ’ 26.157,94 27.207,90 4,01 Probanka Maribor 25.500,00 25.888,00 1,52 X X Radenska 2.473,69 2.518,26 1,80 SKB - Banka 1.604,65 1.696,50 5,72 Zdravilišče Moravske Toplice 1.413,39 1.420,00 0,47 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 438,54 455,13 3,78 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 112,00 110,21 -1,60 Republika Slovenija, 2. izdaja 105,50 105,50 0,00 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.200,00 13.066,66 -1,01 Color Medvode 5.519,85 5.851,11 6,00 Fructal Ajdovščina 2.597,68 2.686,38 3,41 Gorenje Velenje 1.726,61 1.749,90 1,35 Helios Domžale 34.538,72 35.741,73 3,48 Tovarna sladkorja Ormož 6.020,00 5.620,00 -6,64 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS8 (v sit) 2.469,03 2.310,00 -6,44 del nakupnega bona NBS9 (v sit) 2.489,00 2.214,00 -11,05 Slovenski borzni indeks SBI 1.619,74 1.727,97 6,68 Borzni indeks obveznic BIO 101,59 105,34 3,69 Mercatorjevem oltarju Če že morajo oditi, ker tako hočejo najvišji, bodo odšli z visoko dvignjeno glav0 in ne kot krivci, pravijo delavci Hortusa iz Ljutomera A li čaka podobna usoda vse proizvodne obrate, ki so danes še v lasti Mercatorja, poslovnega sistema, ki želi postati najmočnejše trgovsko podjetje v Sloveniji, lahko le ugibamo. Vsekakor je Hortusa iz Ljutomera zapečatena; delavci so že pred meseci :jeli odločbe, da so tehnološki presežek in da se jim bo delovno raz-irje prekinilo 5. decembra letos. Če so do nedavnega še upali, da jih Mercator prodal kot »živo podjetje«, torej z delovnimi stroji, )izvodnjo, blagovnimi znamkami in delovnimi prostori, so to upanje prodaji najdragocenejših strojev opustili. Sedaj upajo, da jim bodo volili »odhod« prej, preden nihče več ne bo vedel, da je bilo nekoč v utomeru zelo perspektivno podjetje, ki se je ukvarjalo s shra-vanjem zelenjave in sadja. Šele po objavi članka v prej-iji številki Vestnika, ko smo pra-zaprav objavili odgovore na vp-išanja najodgovornejših ljudi iz te Kamnika in Mercatorja, so se obratu Hortusa odločili, da po-edo tudi svojo zgodbo. Najbolj so jih zabolele krivične obtožbe, da je zaprtje obrata nujno zaradi slabega poslovanja in izgube. Za rezultate poslovanja ne morejo biti krivi delavci iz Ljutomera, kajti vse vitalne funkcije so jim z nakupom podjetja v stečaju odv- zeli: planiranje, računovodstvo, komerciala, za vse to so skrbeli v Kamniku. Čeprav sojih večkrat opozarjali, da zmogljivosti niso zasedene, jim menda namerno niso hoteli dajati več dela, surovine pa so raje vozili v Kamnik. Danes so prepričani, daje bilo zaprtje obrata načrtovano že z nakupom pred štirimi leti, kajti takrat jim nikakor niso dovolili, da bi poslovali kot samostojno podjetje ali vsaj obračunska enota. Še pred petimi leti so na slovenskem trgu dosegali od 12- do 15-odstotni tržni delež, zato so tudi postali zanimivi za Mercator. Po zaslugi vodstva Hortusa so se uspeli ohraniti pri Nafta Lendava Tečajna negotovost V minulih nekaj dneh se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev končno ustavilo nekajtedensko padanje tečajev še posebno pomembnejših delnic. Toda kljub tej rasti se ne morejo pozabiti Čakanja pretekli tedni ‘rdečih številk’, to pa pomeni, da so investitorji še pozornejši na poteze tujcev pri delnicah ljubljanskega Leka. Na mednarodnih trgih so bili v ospredju dogodki, na katere so se kapitalski trgi različno odzivali. Še vedno je glavna tema na svetovnih trgih reševanje svetovne finančne krize v obliki zniževanja obrestnih mer v ZDA, kot je v govoru pred ameriškim kongresom namignil predsednik centralne banke Greenspan, ki je hkrati pripomogel k umirjanju svetovnih borznih razmer. Dogodek št. ena v teh dneh je zamenjava vlade v Nemčiji, izvolitev novega mandatarja socialdemokrata Schroderja, a to vlagateljev na Frankfurtski borzi ni preveč motilo (v ponedeljek DAX + 1,4%). SBI je v petih dneh pridobil 6,6 % ali 108 točk, tako je indeks ponovno prestopil mejo 1.700,00 točk oziroma v torek se je ustalil pri 1.727,97 točkah. Ob tem je potrebno omeniti še spremembo sestava SBI-ja s 1.oktobrom, kjer se k 18 najprometnejšim delnicam dodata še dve delnici, in sicer delnica Dolenjske banka in Probanke. V teh dneh so dnevni prometi še vedno skromni, tako je tedenski promet komaj presegel 3 milijarde, poleg tega pa se je realiziralo kar 17 svežnjev. Največ sta jih realizirali borzni hiši Publikum in Medvešek Pušnik, največ svežnjev pa je bilo z delnicami Leka, kar 6, in trije z delnicami Krke. V trgovanju je največje prome-te beležila delnica Leka, ki je hkrati s svojo 16,6-odstotno rastjo največ pripomogla k rasti SBI-ja. Tako je dnevno rasla s 3-odstotnimi koraki, to pomeni, da je ta torek vrednostno prekoračila mejo 40.000,00 SIT, zanimivo je tudi to, da s'tem prevzemajo pobudo na borznem trgu domači investitorji. Ob tej delnici sta bili prejšnji teden zanimivi tudi delnici redna in prednostne družbe celjske Kovinotehne, ki kotira na trgu B, kajti obe sta v sredo in četrtek dnevno pridobili po 9 %. Ob tem se je dnevni promet delnic I dvignil relativno visoko, pri redni delnici na 16 milijonov in pri prednostni delnici na 17 milijonov. V ozadju teh ‘načrtnih’ nakupov naj bi bila po nekaterih govoricah družba Merkur Kranj - največji konkurent na domačem trgu. Toda ta trend se v tem tednu pri delnicah Kovinotehne ni nadaljeval, ker sta se delnici pocenili skoraj v mejah prejšnje rasti. Lepo rast na trgu A so dosegle poleg Leka še delnice Krke, Droge Portorož in SKB-banke. Na prostem trgu se je skoraj vsak dan najbolj trgovalo z delnicami sklada Infond - Zlat, katerih tečaj je višji za 6,4 %, tako je delnica vredna 348,00 SIT, večjo rast je doživela tudi delnica Loke Škofja Loka, katere tečaj je višji za 9,9 %, to pomeni, vrednost delnice 2.000,00 SIT, 6 % je pridobila tudi delnica Colorja. Solidno so dražje tudi delnice Heliosa in Fructala. V družbi Križevske opekarne bodo s pomočjo strateškega partnerja iz Avstrije podjetja Zie-gelwerke začeli posodobitev v višini vložka 15 milijonov DEM. V družbi Moravskih Toplic bodo 30. septembra izplačali dividendo v znesku 26,84 SIT, to je 22 % več kot lani. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tovarna metanola zagnana, rafinerija pa čaka na cenejšo surovino Naftinem sektorju Petrokemija je včeraj začela obratovati tovarna metanola, ki je zaradi letnega remonta in predvsem nerešenih odnosov z Geoplinom stala od drugega avgusta. Lastnikoma in vodstvu Nafte se je z dobaviteljem zemeljskega plina Geoplinom uspelo dogovoriti glede cene in načina plačevanja surovine. Iz Nafte tudi sporočajo, da bodo rafinerijo ponovno zagnali petnajstega oktobra. Rafinerija bi namreč že lahko delala, vendar je v teh dneh surovina dražja in zato čakajo na sprostitev naftovoda ter na dobavo cenejše surovine. Zaradi te poslovne odločitve na bencinskih črpalkah, kjer so točili derivate, predelane v Nafti, še naprej polnijo svoje rezervoarje oziroma prodajajo derivate iz blagovnih rezerv. Včeraj je bila v Nafti tudi plača, denar zanjo pa je zagotovila Pomurska banka. Vodstvo Nafte pa že sestavlja seznam notranjih varčevalnih ukrepov, ki jih bo obravnaval in potrdil nadzorni svet družbe. Po napovedih naj bi bila seja sveta še ta teden, vendar je bila zaradi tekočih obveznosti preložena. Zato je direktor Nafte Cveto Žalik o ukrepih včeraj lahko govoril samo okvirno. »Notranji ukrepi se nanašajo na vse stroške. Pripravljamo predloge, kako racionalno izrabljati energijo, drugi del pa se nanaša na nepotrebne storitve in s tem v zvezi na prevetritev določenih pogodb ter pripravo popolne informacije o poslovno nepotrebnih sredstvih in tretji na zniževanje stroškov dela. O tem se že pogovarjamo s sindikatom, saj želimo doseči socialni sporazum. Plače se bodo morale znižati, v vseh organizacijskih enotah pa bodo delavci, za katere ni dela, poslani na čakanje.« MHI življenji ves čas poteka stečaj ga postopka v Emona Co® cu in ostali tudi edini »zi proizvodnjo in blagovno z ko). V Kamniku sojim^^ sanacijski program, danes izvaja in katerega predvsem okrepiti konto® sposobnost Ete Kamni i sposobiti konkurenco. Hortus pa je bil P »obetavna konkurenca«, dnjih letih so jim odvzeliiv G stojnosti (niso smeli m i izjav medijem), zato so z rezultate, če so, krivi i < ljudje v Kamniku, ki nis° h li, da bi bili stroji in Uudje # tomeru polno zase za ministrstvo2 j) Minister M'« žalosten, ker n iaza l^s^I se je carina J, ne točke BD? -daseton^p^ žava tudi pred . v jega premog milijard toM na še ni znau0^ Af| oktober 1998 GOSPODARSTVO 7 začetek prisilne poravnave v Pomurki Mesni industriji Terjatve v lastniške deleže j^rii upravitelj Milan Koren zadovoljen s pogovori z največjima upnikoma 0otem ko so na seji upniškega odbora Pomurke Mesne indu-«rije sredi julija sprejeli predlog stečajnega upravitelja Mi-.ana Korena, da se stečaj konča s prisilno poravnavo, so .^kmžnemu sodišču v Murski Soboti predložili načrt finanč-^nav^311'230^6’S tem pa se zapenja 'zvaiat' proces prisilne po-(( e' K načrtu finančne reorganizacije so priložili tudi revidira-j(t Unov°dske izkaze za obdobje od 1. januarja do 30. junija lls> er pr®dračun bilance stanja in bilance uspeha ter pre-finančne tokove. S slednjimi dokazujejo, da bo Pomu-1 Po izglasovani prisilni poravnavi lahko uspešno poslovala. , '‘■yiasovani p Hild ^Sotovitev tega cilja so v Po-Wn' industriji pripravili tudi ^^a^^kegn razv°ia za °b-^ij "'2005 ter v njem opre-^Stic'ie’ tehnologijo in obseg tih ;6v Posameznih progra- Sta . Z|rali so tudi nabavni in r^6rsfem ugotovili, kak-K?* ustvariti za poziti-teh letih bodo v viožili12,5 mi-,0^lovan■ •Z u^repi za Zboljšanje >1 inve rln.na osnov' učinkov no-%i|:SJC'i Pa vsako leto Vsi mark. v oe- trenutno Vso °kQl' 450 delavcev in to ud'v prihodnje ne bo bi- stveno zmanjšalo. Za zagotovitev načrtovane proizvodnje bodo nabavni trg nekoliko razširili, poleg prodaje na slovenskem tržišču pa bodo 40 % proizvodnje izvozili. Vsi našteti cilji in aktivnosti so vključeni v načrt finančne reorganizacije, ki je zasnovan na spremembi upniških terjatev v stvarne vložke v novi Pomurki. Po stanju konec letošnjega junija znašajo vse terjatve do Pomurke 15 milijard 192 milijonov tolarjev, razdeljene pa so v tri razrede. V prvem so dobavitelji in posojilodajalci, ki jim Pomurka dolguje 8 milijard 880 milijonov tolarjev, največja upnika pa sta Slovenska razvojna družba in Zavod za blagovne rezerve Repu- blike Slovenije. Vsi upniki naj bi po načrtu finančne reorganizacije 85 odstotkov svojih terjatev odpisali, 15 odstotkov pa spremenili v stvarne vložke in iz tega naslova se bo pridobilo za 2 milijardi 221 milijonov tolarjev osnovnega kapitala. Z največjima upnikoma razgovori tečejo in Milan Koren je prepričan, da bo rezultat za Pomurko ugoden. Preostalih upnikov v tem razredu je 189, le-ti pa imajo skupaj za 2 milijardi 442 milijonov tolarjev terjatev. Do 25. septembra jih je na spremembo v lastniške deleže pristalo okoli 140, njihove terjatve pa znašajo milijardo 915 milijonov tolarjev. V posebnem razredu so delavci, ki so prav tako med velikimi upniki, saj njihove skupne terjatve znašajo 3,53 milijard tolarjev in v teh dneh so vsem že poslali pisne ponudbe, da svoje terjatve (15 odstotkov) spremenijo v delnice, s čimer bi postali 20-odstotni lastniki vseh delnic Pomurke. Koren upa, da bodo delavci to ponudbo sprejeli in tako sodelovali pri sanaciji podjetja, zato jih tudi ^ove sodobne delovne površine Poslitev za s. klavcev lil je bila pred HMim slovesnost, Pio .Z® kakršne si želi-' j'h bilo še več: Kič jj ?In Marjan Šebja-končalsta namreč do-^sto * N**16 poslovne havii«6 Carstva in pri-S|)ost °tvor'tveno slove- ^l$atPan šebjanič je za-% °st°ino mizarsko '3 leti v zasil-siihišOstorih ob družin-Nto*' P°stoPoma je zaposlil 15 delavcev, ^aleNN dograjeval, kolikor so pač do- lnančne možnosti, so postali naenkrat NcJ"1 nefunkcionalni, zato so podjetnik >0(j| avci s težavo izpolnjevali vse več na- V novih proizvodnih prostorih pohištva Šebjanič bo delalo 15 delavcev. Velika pridobitev ne le za podjetniško družino, ampak za celotno Apaško dolino. VSern’ da smo lahko v tako kratkem Nil1°Stav''i objekt, v katerem je 1.540 kva-\]j Pokritih površin, in bomo lahko No Q°dobno tehnologijo. Izdelujemo no-Ne Prern° in pohištvo za vnaprej znane % bj Pravl)atno pa tudi druga mizarska dela.' ^li k Vab' vse 'zvajalce, ki so svoje delo ’Novahk°Vostno 'n v določenem roku. Gra-Pr°storov je bila veliko breme za Nn ^no’ ki je v objekt vložila veliko sred-^a. Naslednja naloga je nabava so- dobnejših strojev, kar bo potekalo postopno. V zgradnjo prostorov nas je sililo vedno več naročil za izvoz v Nemčijo, Hrvaško, Avstrijo in Švico.« Naj povemo, da stoji objekt na temeljih nekdanjega govejega hleva, ki ga je pred leti hotelo Kmetijstvo Črnci spremeniti v svinjsko farmo, a so se krajani uprli. Po zaslugi vaščanov je danes objekt, ki sta ga zakonca Šebjanič kupila od stečajnega upravitelja, namenjen okolju prijaznejši dejavnosti, v njem pa bo delalo 15 delavcev. Trak je ob otvoritvi prerezal sin Simon, ki obiskuje tretji letnik Srednje lesarske šole v Mariboru, zato v njem vidi družina Šebjanič svojega naslednika. BESEDILO IN POSNETEK LUDVIK KRAMBERGER ■ Razmišljanje poziva, da na ponudbo odgovorijo. Če se namreč stečaj Pomurke ne bi končal s prisilno poravnavo, bo izplačilo delavskih terjatev vprašljivo, saj bodo imeli prednost pri poravnavi dolgov hipotekarni upniki. V tretjem razredu so upniki, ki svojih terjatev niso pripravljeni spremeniti v lastniške deleže, ti pa bodo potegnili najkrajši konec, saj bodo leta 2003 dobili le 0,5 odstotka terjatev, ugotovljenih 30. junija 1998, in to brez obresti. Če bo teklo vse po načrtih, naj bi s prisilno poravnavo v Mesni industriji končali še letos, v prihodnjem letu pa naj bi nova Pomurka že poslovala kot delniška družba. LUDVIK KOVAČ ■ Čistilni servis Maria Santra Delavke za svoje pravice elavke zasebnega čistilnega servisa Maria Santra, s. p., Bratonci so zaradi neizplačanih plač za julij in avgust ter regresa za lani in letos ter neizplačanih jubilejnih nagrad dvema delavkama za 1. oktober napovedale stavko. Prvo pogajanje o stavkovnih zahtevah med stavkovnim odborom in delodajalcem Mariom Santrom, ki je bilo v ponedeljek, je bilo neuspešno. Lastnik čistilnega servisa in delodajalec je povedal, da zaradi blokiranega ži-roračuna od aprila lani ter likvidnostnih težav stavkovnih zahtev ne more izpolniti oziroma da lahko petnajstim delavkam za julij in avgust izplača le zajamčene plače. Napovedal je tudi, da bo obrtno dejavnost odpovedal. Delavke pa opozarjajo, da so jim s strani delodajalca kratene pravice po kolektivni pogodbi ter ogrožena njihova socialna varnost. Delodajalec namreč ne plačuje prispevkov od bruto osebnih dohodkov, zaradi česar imajo težave pri zagotavljanju zdravstvenega zavarovanja, odtegoval jim je tudi posojila in sindikalno članarino, vendar tega denarja ni nakazal ne sindikalni organizaciji ne posojilodajalcem in jim ni preskrbel delovnih oblek. O tem, ali stavka 1. oktobra bo, so zaposleni odločali na včerajšnjem zboru. MH ■ i^pt prestrukturiranja še sestavljajo ________________—_________~ ________________ A^^iridesetimi podjetji, ki so vključena v program prestrukturiranja v okviru razvojne družbe in za katerega je država odobrila deset milijard Res je, priznam; dogodkom okrog zapiranja Nafte sem sledil zgolj sporadično. Bili so dopusti, tema reševanja naftne rafinerije je bolj nacionalnega, celo globalnega, vsekakor pa ne regionalnega pomena. Problematika regionalnega razvoja pa mi je pač pri srcu. In tudi sicer me vzdrževanje proizvodnje tistega, kar dokaj (tudi) uničuje ta planet, ne navdihuje za kakšen lokalpatriotski akcioni-zem v stilu organiziranja razlivanja naftnih cistern pred vladno palačo ali parlamentom ter pisanja pritožb Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. V času težavnega in nafti stroškovno nekonkurenčnega uveljavljanja sončnih kolektorjev na strehah naših hiš, postavljanja majhnih vodnih elektrarn in mlinov na veter tudi v naši regiji se me ob teh dogodkih celo poloti naivno anarhistična škodoželjnost. Pridružujem se mnenju komentatorke v Delu, ki propad Planike in sedaj Naftino umiranje na obroke primerja z dogodki, ki so jih Mariborčani »dali skoz« pred nekaj leti, premierove in ministrove obiske v regiji pa prikazuje kot dobro usklajeno politično igro v službi predvolilnih obljub. Pač, zakaj pa ne! Predvsem je tudi to znak uspešnosti dobrega politika. Kot Feniks iz pepela... Vprašati se moramo, česa bi se bilo mogoče iz mariborskega primera naučiti. Ko poslušamo novice o razvoju štajerske metropole, lahko dobimo občutek, da sta velika nezaposlenost in socialna stiska Štajercem dolgoročno bolj koristili kot škodovali. Maribor se je v iskanju strateških povezav usmeril vstran od centra, torej vstran od Ljubljane, ter še intenzivneje pospešil razvoj svoje univerze in tako v navezavi z avstrijskim Gradcem začel dejansko uresničevati idejo skupnega prekomejnega razvojno-infrastrukturnega klustra. Slišimo celo za resna prizadevanja, da naj bi postal logistični center v tem delu Srednje Evrope pa tudi sedež enega ministrstva jim je uspelo regionalizirati. Sila kola lomi in prepirljive Štajerce je prisilila v sodelovanje in skupni nastop vsaj na nekaterih področjih. V okviru regionalizacije Slovenije postaja zelo glasna ideja o severovzhodni regiji v Sloveniji s središčem v Mariboru, v okvir katere bi spadala tudi Prekmurje in Prlekija. Ali si je mogoče zamisliti kaj bolj bogokletnega za ljudi ob Muri od tega, da bi bilo Pomurje del Štajerske?! Uspešnejše pridobivanje denarja iz skladov Evropske zveze bi lahko bil samo eden od finančno »tehtnih« razlogov, da bo mogoče res prišlo do tega. Neorganiziranost in neusklajen nastop sedaj 18, po novem pa 26 (?) občin tudi v prihodnje je lahko dodaten razlog. Vendar pa ni problem v množenju občin, ki jih bo imela dežela ob Muri, saj večja ko je razdrobljenost nekega območja, večja je potreba po povezovanju. Potemtakem več ko bo občin, prej bomo imeli regijo. Težava je v tem, da regije ne bomo imeli, vse dokler bo ustanavljanje le-te samo v odgovornosti države, občin in politike. Ustrezne poteze bodo morali povleči tudi in predvsem nosilci regionalnega kapitala (bančnega, zavarovalniškega, trgovskega, gradbenega in drugega), in to tako, da bodo učinkovito pritisnili na regijsko neučinkovito kikirikanje lokalnih politikov. Ali sta Prekmurje in Prlekija obsojena na razvojno stagniranje zgolj zato, ker se je večina vodilnih gospodarstvenikov prej socialističnih direktorjev sedaj prelevila v liberalno kapitalistično razmišljajoče menedžerje, ta funkcija pa jih že vnaprej osvobaja vsakega širšega razvojnega delovanja, tudi na lokalni ravni? Ali je razlog še bolj banalen, namreč relativna starost regionalne vodstvene strukture, ki čaka zgolj na zaslužen počitek, v stilu reka: »Za mano potop!« A je mar ravno propad Nafte tista kaplja, ki bo čašo kozmetične socialne stabilnosti v regiji zlila čez rob? Ali je to potem tisti dejavnik, ki bo tukajšnje nosilce odločitev - političnih, predvsem pa gospodarskih - končno prisilil, da stopijo skupaj in organizirajo Zvezo občank in občanov Prekmurja in Prlekije ali kaj podobnega s kakšnim drugim imenom pač?! Potrebujemo formalno regionalno telo s pooblastili za sodelovanje in hkrati nastopanje napram centru. Telo, kjer bodo ljudje sposobni za povezovanje z Evropo, vzhodnimi in južnimi sosedi (tudi) mimo centra. Če želimo odločati o svoji prihodnosti v okviru dežele ob Muri, potem takšno ustanovo potrebujemo čim prej. Potrebovali bi jo že pri pogajanjih glede Nafte. Če bi se poslanci in poslanka v državnem zboru, združba gospodarstvenikov z zvenečim imenom Pomurski razvojni forum, Regionalna razvojna agencija »Mura« in drugi akterji za ohranitev Nafte odločili za skupni nastop in svoja prizadevanja usmerili v ustanovitev skupnega regionalnega telesa, ne bi bilo potrebno Nafte reševati zgolj v zadnjih nekaj mesecih. Samo če bo prihodnja ekonomska stiska ljudi, ki bodo brez zaposlitve, pripomogla k temu, da bomo začeli držati skupaj »kot Cigani«, bo Nafta vredna svoje žrtve. Drugače Nafta ne bo zadnja. Potencialnih socialnih »bomb« v regiji pa je vsaj še nekaj. ANDREJ HORVAT ■ S^eznic, je tudi lendavski Indip ---------------------------?—■ Vha ra8rama prestrukturiranja, ki gaje pripravila sv 6 pr°jektna skupina pri SRD že obravnavala in »br^^itvi j pr'Pon,be, ki jih je uprava morala upoštevati pri /V|iav , °P°lnjeno verzijo programa prestrukturiranja pa ta teden. t1 / Nedelja, 4. oktobra /r Kr 10.30 NEDELJSKA Radio Murski val 94,6 Mhz " KUHINJA v živo z ministrom za delo in družino Antonom Ropom (IZ)BRANO 1. oktober 1998, 0K Pamflet Pharov projekt za Goričko pod vprašajem Zavrnitev slabo pripravljene dokumentacije Da, tako je v prosveti kot v Cerkvi, kjer je mariborski škof za celjskega opata (torej, tik preden ustanovijo celjsko škofijo) postavil svojega človeka, menda zaradi njegove zvestobe (tudi v novi škofiji?). Da, pokoren mora biti tudi mož, ki ga na »žur« povabi predsednik republike. Saj veste, dvakrat letno povabi svoje podpornike - v planine! Da, tudi zato ga najbrž nismo vi-Ideli na 36. festivalu komorne glasbe XX. stoletja v Radencih, saj naj bi ravno minuli konec tedna »častil« svoje. Toda mar ni ravno za njegovo Štefko razširjena podoba glasbene ljubiteljice? Ali pa je morda bila glasba preveč izbrana in mednarodno priznani glasbeniki preveliki virtuozi? In mar je lokalni »piir-gerland« odvrnil prost vstop? Sicer pa se strinjam, na tak festival politiki ne sodijo. To je dokazal tudi minister za kulturo Jožef Skoljč, ki si je v otvoritvenem govoru zaželel, da bi proračunska razprava na Brdu še trajala, njemu pa ne bi bilo treba govoriti - potem pa se je podal v osebno doživljanje glasbe in zvokov, ki ga »zadenejo«, ko se sprehodi od ministrstva mimo srednje glasbene šole in NUK do Trnovega, kjer najbrž prebiva... Zvestobo je potrebno nagraditi ali jo kupiti... Da, v zadnjih dveh mesecih si bodo politiki kupovali volivčevo zvestobo. Drnovšek si Je Lendavo kupil z Nafto, ki je najbrž čez eno leto ne bo več. Kupil si Je tudi medicinske sestre. Zdravstveni minister se očitno v nestrokovni (beri: nemedicinski) srenji počuti precej klovnovsko, sicer ne bi kar tako odhitel na tridnevne (že zdavnaj načrtovane) počitnice, ko se lomi sistem zdravstvene nege. Kompromis je sklenjen, volivci odločeni. Šola bo še naprej liberalna, bolj ali manj strankarsko opredeljen I učiteljski zbor tudi. Vladna SLS se ob tem pojavlja precej beba- I sto: tabor so si organizirali v Portorožu, kjer je bilo več vsega I drugega kot govorjenja o morski meji. Minister Dragonja in I Lekova delavska direktorica iz vrst SLS sta kazensko ovadena zaradi spornega financiranja stranke. Podobnik pa se distanciral? Kako že pravi ljudska modrost: kriv je tudi tisti, ki drži Žakelj! Sicer pa, predstavljajte si, da bi SLS-jevski veljaki res nič ne vedeli o spornem financiranju - potem bi morali pa biti že neumni! No, potem pa jim jo zagode še Krapež. Proda stanovanje, se naseli v podnajemniško in potem mu ministrstvo (čeprav je vladni funkcionar) na javnem razpisu za trideset milijonov kupi stanovanje (resda za trajanje mandata) - menda zato, da ga bodo lahko ustrezno varovali?! In kaj čaka volivce s strani opozicije? Prepričevanje, da nas pretj zmotami sedanje vlade lahko reši samo ona... A. POTOČNIK ■ | Že četrta likovna kolonija v M. T. Jesenske že tradicionalne likovne kolonije v Moravskih Toplicah, ki je nastala pred štirimi leti na pobudo Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, so že gostile kar precej slovenskih likovnih umetnikov, ki so, kot je dejal senior evang. cerkve mag. Geza Emiša, z velikim občutkom in tudi navdušenjem upodabljali ter »razkrivali« predvsem prekmursko (goričko) pokrajino, dela pa so bila kasneje razstavljena tudi pri nas. Konec tedna so v Moravskih Toplicah ustvarjali Janez Knez iz Trbovelj, Miki Beer iz Izlak, sicer po rodu pravi Goričanec iz Križevec, Veljko Toman iz Rakitne, Jože Meglič iz Šmartnega pri Litiji, Vinko Tušek iz Kranja, Marjan Gumilar iz Ljubljane ter domačina Franc Mesarič in Igor Banfi. Dela, ki so nastajala letos, bodo na ogled v drugi polovici oktobra v galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti. MVI Darovanje organov - mnenja primeru, da se moje življenje tragično izteče, želim darovati svoje zdrave organe ustrezni medicinski ustanovi z namenom, da nekomu pomagam, mu rešim ali podaljšam življenje. Na ta način želim izboljšati kvaliteto življenja prejemnika in njegove družine. Vsako trgovanje s človeškimi organi je zame nehumano. ( Tereza) Želim darovati... Trgovanje organov je potrebno kaznovati »Transplantacijo človeških organov odobravam samo, ko gre za reševanje ali podaljševanje človeških življenj, in to pod strogo kontrolo medicinske stroke. Vsak donator je izpostavljen morebitnim zdravstvenim komplikacijam. torej tudi življenjski nevarnosti, zato je nujno, da se človek za donatorstvo organa odloči sam in pri zdravi pameti. V primeru mrtvega potencialnega donatorja je potrebno opraviti pogovor s svojci. Vsak organ bi moral imeti natančno in znano poreklo (-dokumentirano), vse primere nelegalne trgovine z organi pa je potrebno strogo sankcionirati.« (Jože) Ohranjati moram svoje življenje kakor življenje drugega »Življenje je dar, ki si ga nisem kupil po tržnih zakonitosti Bo 700 tisoč ekujev, predvidenih za trilaterarni park Goričko - Raab - Orseg, splavalo po vodi zaradi nesposobnih izdelovalcev razpisne dokumentacije ali zaradi zadržkov Ministrstva za finance? bstaja velika nevarnost, da Pharovih 700 tisoč ekujev za izvedbo projekta trilaterarnega naravnega parka Goričko - Raab -Orseg ne bomo mogli koristiti. Memorandum oziroma dogovor med Evropsko unijo in Vlado R Slovenije je bil podpisan že aprila 1997. leta. Zapletlo seje pri največjem objektu in strošku: gradu. Do 1. oktobra naj bi novoizbrani popravljalec razpisne dokumentacije leto pripravil tako, da bo prestala prvo sito v obliki posebne komisije pri Ministrstvu za finance R Slovenije. Potem pa je vse v božjih rokah, je še dodala odgovorna za trilateralni projekt pri Ministrstvu za okolje in prostor Alma Vičar. Po toči je prepozno zvoniti ali kaj pomaga tik pred rokom priznanje krivde, da so izbrali za pripravo razpisne dokumentacije za grad pri Gradu na Goričkem neprimernega izvajalca (IRA Radovljica). Mi lahko navedemo le imena članov komisije za izbor izvajalcev: Alma Vičar in Natalija Marolt Lenarčič (Uprava RS za varstvo narave), Irena Breko Kogoj (Ministrstvo za okolje in prostor), Janez Mikuž in Branko Ramšak (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor) in Andrej Horvat (PIU - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj). Zahtevani rok za pripravo razpisne dokumentacije za gorički grad je bil 15. avgust. Izvajalec je ta rok krepko zamudil, ko pa je dokumentacijo dostavil, je Centralna finančna in pogodbena enota (CFPE) pri Ministrstvu za finance ocenila, da ne izpolnjuje kriterijev programa Phare in jo zavrnilo. Ministrstvo za okolje in prostor bo zato pridobilo recenzijsko mnenje o ustreznosti dostavljene dokumentacije, hkrati pa jo dopolnilo v skladu s pripombami CFPE. Predvidevajo, da bo javni razpis za sanacijo gradu pri Gradu na Goričkem objavljen oktobra letos, pogodba z izbranim izvajalcem pa podpisana do konca letošnjega leta. Zdaj si torej morajo prizadevati, ^a bodo omogočili angažiranje že odobrenih sredstev programa PHARE za obnovo gradu. Vse skupaj zveni malce čudno. Sredstva so odobrena, vendar jih ne moremo uporabljati, ker ne znamo pripraviti primerne dokumentacije! Če je to res, smo pred zelo banalnim problemom in vprašanjem: čemu imamo na ministrstvih toliko zapo- in tudi ne kdo drug, ampak mi je bilo podarjeno in moram storiti vse, da ta dar ohranim. Ohranjati moram svoje življenje kakor življenje drugega. V logiki najvišje mere ljubezni, ki je darovanost samega sebe sočloveku, se opušča lepo govorjenje o ljubezni, začne se dejanska ljubezen. Človek, ki je v stiski, potrebuje pomoč. To pomoč mu podarja prijatelj, ki nosi v srcu ljubezen. To je lahko oče ali mati, brat, sestra, sosed ali tudi neznan človek. Pač tisti, ki ceni življenje in zanj zastavi vse. Ta pomoč mora biti v največjem spoštljivem odnosu, ki ne rani, ki osvobaja. V tem duhu je transplantacija organov zame ena najvišjih me slenih »strokovnjakov in svetovalcev«? Pa vendar težko verja- preveč enostavno in očitno. Resnica je verjetno skrita v ozadju oziroma v številkah, kajti sredstva programa Phare bomo lahko koristili le tako, da bo svoj ril ljubezni, ki jo človek lahko podari sočloveku.« (Peter) Prerasla me je »Presenetilo me je, ko sem med hčerkinimi dokumenti videla tudi izkaznico Sem darovalec. Morda zato, ker sem jo vedno poskušala obvarovati pred krutostjo smrti, predvsem mladih lju delež prispevala tudi slovenska država. To pa niso majhne številke, čeprav so zneski precej manjši, kot so tisti, ki bi jih prejeli iz EU. Pa poglejmo, kako bodo lahko na Goričkem uporabljali sredstva za štiri podprojekte, če bodo do konca letošnjega leta podpisali pogodbe z izvajalci: inventarizacija in razvojni plan območja naravnega parka Goričko (113 tisoč ekujev prispeva Phare, 21 tisoč ekujev Slovenija), informacijski center grad pri Gradu na Goričkem (315 tisoč + 63 tisoč ekujev), ureditev mreže kolesarskih in peš poti (70 tisoč + 14 tisoč), ureditev informacijskih točk ob mejnih prehodih (70 tisoč + 14 tisoč) in za Gradu (112 tisoč + 28 tisoč)! Razpisna dokumentacija za prvi podprojekt je bila izdelana do aprila letos, izvajala ga bo ekipa lokalnih strokovnjakov (tudi tu di. Čeprav je že skoraj odrasla, ji še vedno prišepetavam kot nedoraslemu otroku, da ljudje umirajo, ker so pač stari ali bolni. Sedaj priznavam, da me je s tem, ko je izpolnila izkaznico o darovanju svojih organov, prerasla.« (Ivana) MH FOTO:NJ I bi radi izvedeli konkretna i®e® kajti informacije se prej til' ržujejo kot pa pravočasno?^' dujejo javnosti) pod nepos^ mm nadzorom Evropske^ sije pooblaščenega konzoli1 Carl Bro. Vtem trenutku k* zorcij menda pripravlja pogodb za izvedbo tega podprojekt pravljenaje tudi razpisna mentacija za kolesarske in Pe! poti ter oznake ob mejnih Pr* dih - razpis bo objavljen^1 oktobra. Zapletlo seje torej le pn^ du in kanalizacijskem orntdP Prvotni načrt gradnje kan^P cijskega omrežja za naselij grad je od julija spremenjen: je občina naletela na težave? pridobivanju upravnih dovolj"" bodo sredstva programa fk namenjena le nakupu vse P0^ ne opreme za kanalizacij0 dveh čistilnih naprav za spodnje naselje Grad. Usp^’ pridobiti lokacijsko dovolj^ pri gradbenem pa seje za?® Vor ;o -rpmKšČa v lasti Skl" kmetijskih zemljišč R Sloveni^ morajo še »najti skupni čeprav bi pričakovali, da strani države ne bo zapRt0 Izvedba bo financirana iz skega deleža sredstev za ^eč zapletov pa je z obnovoe ga največjih slovenskih godovinskih spomenikov v S 0 niik gradu s 365 sobana^ času od podpisa memoran do začetka priprave razpis’ kumentacije je pridobival po no projektno in gradbeno ° mentacijo Zavod za varstvo yne in kulturne dediščine' . bor. Pridobil je gradbeno jenje, projektna dokument Pa je osnova za pdPrav0*^nii dokumentacije, vendar zu izvajalec ni pripravil razp‘S kumentacije v zahtevanem^, (15. avgust), kasneje pnle^„1 strstvo za finance ocenl plul' izpolnjuje kriterijev P10^01 re in jo zavrnilo. Kako enostavno. ^i rešnični razlogi: profil'^jih ustrezni ali so znesku atl6i[i morala prispevati oddaljeni grad ob ^^i^ gre za spomenik nasV? icj tež' ni), previsoki? Kaj v'9 Ministrstvo za finance- j n. o BERNARDA D nmiK 1. oktober 1998 (IZ)BRANO Ho nadaljevala gradnja čistilne naprave v Gornji Radgoni? Alarmantni datum: 15. oktober! Anketa Kam z letošnjo koruzo? Jene bo dogovora med županom in občinskim svetom ^Pharova sredstva »odplavala« drugam |1 ona Gornja Radgona je pred veliko dilemo. Do 15. oktobra se »J niorajo njeni velmožje, ki so pa v medsebojnem sporu, odločiti, , a । želijo nadaljevanje gradnje čistilne naprave ali ne. Natanč- to si že*y° Skupnega jezika. r°Penauer proti vsi, le zaradi nestrinjanja med njimi ne morejo bila sedanja občina Cankova -Tišina ali pa Libeliče pri Dravogradu, o tem na ministrstvu še niso razpravljali, ker upajo na ugodno gornjeradgonsko rešitev. p[?UVod vtole zgodbo se naj-P°Vrnimo na zadnjo sejo, ^‘o11 Tropenauer 'Proti županu MihiVode-u’. 1 Pa.Se ze *ep čas ne ud' sej: »Če se spo-Sejde' 'iam je župan na en* oti SIno izgobili petsto Pharovih sredstev. ItiM Pa n' povedai> ^j je bilo istva nV0 'n za^aJso hha ta sre" ^(sZn!3njaana- Nekdo tu na-lt^0PU^a mežlo«. Kajti če želi 8rabjs^rzati Politični vpliv, ® PodmUaCij° V lokalnih okoljih lokalnega veljaka. Dr-a^° pove: ^a’ m'nismo %ht0 n^° ure^v lokalnih "km ? P°^ie sredstva drugam. m°rern nikogar vpraša-'mamo petsto tisoč ek-^med 'n Zakaj ie župan >>spu‘ 'ljubi-0<<’ ^a b'se kazal lepega Jan‘’ Prizadel pa je nas torja. Investicija je velika, PHARE zagotavlja za 700 tisoč ekujev sredstev, ministrstvo 120 tisoč ekujev, pričakujemo pa sofinanciranje radgonske občine v višini 120 tisoč ekujev. Prvi pogoj, da se bo tretja faza nadaljevala, pa je, da so do 15. okto- Proračun še ni sprejet, kaj pa zdaj? Vendar župan Miha Vodenik in občinski svet oziroma njegov predsednik Peter Fridau tudi na drugi obravnavi zmanjšala sredstva, potrebna za čistilno napravo, na minimum kljub njegovim opozorilom. Proračun je bil dostavljen 5. decembra lansko leto, prve obravnave odloka o proračunu pa občinski svet ni sprejel, »kar je v nasprotju s statuto-m«. Besedni pingpong bi se verjetno še nadaljeval, če ju ne bi prekinili z besedami: »Gospodje, mi nismo prišli sem v vlogi arbitra poslušat domačih prepirov. Pri tej točki mora biti navzoč tudi gospod Vodenik, ker je za podpis pogodbe odgovoren I oruza je ena glavnih poljščin na pomurskih poljih, saj po I površinah zavzema vodilno mesto. Letno ji namenjajo —J pomurski pridelovalci več kot 22 tisoč hektarjev njiv, od tega jo za zrno sejejo na 14.500 hektarjih. Če v preteklosti s tržnimi presežki ni bilo večjih težav, so se letos razmere zaostrile do skrajnosti in grozijo, da bo veliko površin ostalo nepo-branih. V Slovenijo smo uvozili precejšnje količine poceni koruze, ker se je zmanjšal tudi stalež v živinoreji, pa zdaj domača ponudba močno presega povpraševanje. Pa še za tisto, kar bo mogoče prodati, pridelovalci ne bodo iztržili niti toliko, da bi pokrili pridelovalne stroške. In kaj so nam o nastalih razmerah povedali naši anketiranci? Župan Miha Vodenik in gornjeradgonski občinski svet morata v dveh tednih premostiti komunikacijsko oviro, ki traja med njima že več kot pol leta. Še najbolj objektivni opazovalec mora priznati, da bo to zelo težko, toda ob morebitni izgubi sredstev bodo najbolj prizadeti občani. l 'ova sredstva ls° Zgubljena ^1 na'ašč je za odgovor po-obisk delegacije z kOr Va Za °kolje in prostor, e Za izvajanje Pharovih ^Pred k*Se je ^azalv ' Pa s( stavnic nežnega spola, Zjasni: »Prva in dru-čistilne naprave ^inZlrani’ pred nam' sta %a^trta faza' se pravi naj-nJa bazena in kolek- bra do 12. ure na mizi Ministrstva za okolje in prostor vsa gradbena in lokacijska dovoljenja. Če bo to narejeno, mora biti do 1. decembra objavljen javni razpis, zato je najbolje, da imamo tovrstno dokumentacijo na ministrstvu do 15. novembra. Če ne bo vse potrebne dokumentacije, bomo predlagali relokacijo projekta, da rešimo 700 tisoč ekujev.« (129 milijonov 500 tisoč tolarjev, op. a.) Ta sredstva naj bi potem do- novili Golf klub M. Toplice tem sestanku nista našla skupnega jezika, čeprav sta oba izrazila željo, da se s projektom nadaljuje, ker gre navsezadnje za sanacijo kanalskega sistema, s čimer bi največ pridobili občani Gornje Radgone, posledično pa to pomeni tudi gospodarski in ekološki razvoj. Peter Fridau je očital županu, da občinskemu svetu še vedno ni predložil letošnjega proračuna, Miha Vodenik pa mu je odgovarjal, da to ni res, da je večina svetnikov pri lanski župan.« Dodati moramo samo še to, da je gornjeradgonska čistilna naprava največji Pharov projekt v Sloveniji v tem trenutku, saj je po višini sredstev celo pred projektom gradnje štajerskega tehnološkega parka, in daje zaradi medsebojnih nesoglasij občina Gornja Radgona doslej izgubila že krepke denarce, samo v letu 1998 265 tisoč ekujev. TOMO KOLES FOTO: JUREZAUNEKER ■ 1 ri prekmurske luknje __________________________ udeležba prihodnjih ^J^rskih igralcev golfa na ustanovni skupščini Njo.. D°Poldne (29. septembra) je potekala v Ajdi v Moravskih it Ustanovna skupščina Golf kluba Moravske Toplice, i^li vSe a Potrebno klub še uradno registrirati kot društvo in p0°rinalnos*i za sprejem v Golf zvezo Slovenije, vendar je i lnemhnejše, da je v Prekmurju presenetljivo veliko intere-' 8ranje golfa. začetni tečaj brez izpita ali le 2-urni spoznavni tečaj golfa. Člani sveta kluba so Dušan Bencik, Drago Flisar, Marjan Maček, Darko Pejnovič, Robi Sušek, Jože Zadravec in Ludvik Zrim; nadzorni odbor kluba sestavljajo Rudi Cipot, Terezija Pavlinjek in Jože Hanc, častno razsodišče pa Viktor Šbul, Radovan Stonič in Tim Kocijan. BERNARDA B. PEČEK FOTO: J. ZAUNEKER! V°,n° ste dobili,« , p°tolažil predsed-Sloveni-ie Mirko ' a)dko polen prileti ki hoče na $ urediti igrišče ^Učnega občne-doživel, niti v ,ak° kratkem fan ■ Prv^ poletela, je ne bo več nehal; tlačil.« tu K , ar Golf zveze Sl-C^tiše^žtčjebil en-ln je deJal: ^a-^\li n‘na va™ tri lu-bo žal' da tceinskih sester, napovedana za prvi oktober, je bila MSo Snj' četrtek dokončno preklicana. Dan prej, 23. septembra, na skupščini sindikata delavcev zdravstvene nege p Pogajanju pozitivno ocenili. l6pray ■ Rsj, ? P°8ajanj 'e kom-S'nd*kalnimi in vladni- PodPisan> tarifni itsl>0ra2a 11 kolektivni pogodbi ktemu, ki določa vi-^Zdr^111^0 'zPlačevnja doda-^UStveno neS°.za sestre Aiik Uspeh. Nji sPeh je že to, da smo v N,ki trern* Poklicnini sku-Llam° svojo kolektivno ar Je tudi pomembna dogovore. S No?lnp 'n kolektivno pogo-'klilo l?Vstveno ne§° res na* iSnic’ arje ždja vseh sester Noj, zdravstvene nege in jk' Sn°vnosporočiloprve- ga slovenskega kongresa medicinskih sester,« je povedala predsednica sindikata delavcev zdravstvene nege v murskosoboški bolnišnici Marjeta Gomboc. Podpisano dopolnilo h kolektivni pogodbi med drugim določa tridesetminutno strokovno pripravo medicinske sestre v delovnem času, dodatno zavarovanje zdravstvenih delavcev, ki delajo na terenu, dodatek za delo ob praznikih se zviša na 130 odstotkov osnove ter ločitev sredstev za izobraževanje delavcev v zdravstveni negi. Po sporazumu bo prvi del dodatka zaposlenim v zdravstveni negi izplačan prvega oktobra. Pati skupaj til 'c , ^on^no spoznali, da ni vse, kar q h " "" pr^Pe1'< negativno? Vsi udarci uso-in celo največje izgube, ki jih '''^Peti, tudi vse tiste reči, za katere 3' L,"°’ če bi prej to vedel, ne hi verjel, ne t0 s0 ^"'ila. Udarce usode hi ti^bril,,^11''s konjem razbeljenega železa. 3'^sli ki nam je ponujena, da bi duše-*aP>sala ena od operirank po raku ^'Na-^nje "ien” sPoznanje’ kije vrt>’ N “Pre* tud' dn|Ke operiranke ter se ob ii'" ,Zravnaj°- Zato Društvo za boj proti i.N|ail)'111 la kot smiselno nadaljevanje dela *)0'ezn' doik ztd' spodbuditi delo-V "a d"'Za san,oPon,oč žensk po operaciji ''"teku—'- Medsebojna pomoč žensk z N v 's»jo je namreč obogatitev ter opora in Ze deluje enajst takih skupin, potre-i(|t Pa naj bi jih spet tudi pri nas. Pred ^"Pi ",'h Se °Per'ranke ze prefinjen način otresti političnega delovanja Romov, hkrati pa nehote potrdili vsaj kanček podcenjevalnega odnosa do njih. Očitno zgled murskosoboške mestne občine, ki ima kot edina v državi že v tem mandatu romskega svetnika, še ni naletel na plodna tla. Za nebolečo občinsko razdelitev Spravljivejše tone pa smo na seji občinskega sveta slišali glede bližajoče se ustanovitve novih občin Cankova in Tišina. Razumljivo je. da svetnikoma s cankovskega območja Dragu Vogrinčiču in Alojzu Grahu ni vseeno, kakšna bo usoda njune novonastale občine. Zato sta se med drugim zavzela, da čimprej pregledajo sklepe občinskega sveta, zlasti tiste, ki niso bili realizirani, in jih lahko do konca tega mandata rešijo v splošno zadovoljstvo. Kot je navedel župan Alojz Flegar, bodo najprej morali odpraviti zastoj pri delitve- »Ne gre za velike zneske. Vendar je dodatek materialno in moralno priznanje zdravstvene nege; kar se do sedaj še ni zgodilo. Ponosni smo na to, da nas priznavajo kot sestre. Sedaj je naše delo ovrednoteno pač tako, kot so dopuščale dahe možnosti. Ko pa bodo te drugačne, pa bodo tudi ti dodatki lahko drugačni,« je povedala sobesednica. Višina dodatka za zdravstveno nego se giblje od 0,08 do 0,28 odstotka količnika plače zaposlenega, to pomeni, daje višina odvisna od tega, v kateri plačilni razred je glede na napredovanje medicinska sestra uvrščena. Količnik medicinske sestre začetnice, ki dela v zdravstvenem domu, je 2,20, njen dodatek za zdravstveno nego pa znaša 0,15 odstotka (bruto šest tisoč tolarjev). Srednja medicinska sestra v bolnišnici, ki seje z napredovanjem povzpela v najvišji razred, je plačana s količnikom 2,27, njen dodatek za zdravstveno nego pa znaša 0,22 odstotka (osem tisoč bruto). Višja medicinska sestra začetnica je plačana s količnikom 2,65, njen dodatek za zdravstveno nego pa je 0,21 odstotka, z napredovanjem doseže količnik 3,25, njen dodatek za nego pa znaša 0,28 odstotka (enajst tisoč dvesto tolarjev bruto). Ti izračtmi so na- Društvo za boj proti raku Pomurja organizira prvo srečanje operirank za rakom na dojki, ki bo v soboto, 3. oktobra, ob 11. uri na turistični kmetiji Zelko v Pečarovcih. Za udeležence, ki nimajo lastnega prevoza, bo ta krenil ob desetih izpred hiše Podjetja za informiranje (»žuta kuča«) v Murski Soboti. je spet dana nova priložnost, da se srečajo. In temu je namenjeno prvo srečanje operirank, na katerem bo o svojih izkušnjah spregovorila Jožica Gamse, dolgoletna voditeljica take skupine v Mariboru, pa tudi njene varovanke, predavala pa bo dr. Nikica Stekmiiller -1 ribnik. Pomoč pri ustanavljanju skupin je ponudila (udi predsednica društva onkoloških bolnikov Slovenije dr. MarijaVe-gelj - Pirc. Na srečanje so vabljeni tudi vsi, ki želijo z operirankami upati in jim pomagati pri skupinskem delu. Z dopolnitvijo nekaterih javnih poti do hiš v Gerlin-cih so potrdili odlok o kategorizaciji občinskih cest. Poleg kapele na pokopališču na Petanjcih, ki naj bi jo razglasili za pomemben kulturni spomenik, bodo v občini popisali vse podobne objekte. S tem želijo Zavodu za spomeniško varstvo Maribor olajšati strokovno odločitev. ni bilanci prejšnje soboške občine, ko gre za položaj javnih zavodov. Po njegovih besedah potem logično sledi njihova delitvena bilanca. V ta namen bodo imenovali posebno komisijo, da s temi zadevami ne bi predolgo zavlačevali. MILAN JERŠEI rejeni le na osemurno delo, medtem ko se dodatek obračunava na vse oblike dela, torej tudi dežurstvo in delo ob praznikih in so potem zneski toliko višji. Drugi obrok dodatka za zdravstveno nego, prav tako v višini 7,5 odstotka na osnovno plačo, bodo zaposleni v zdravstveni negi prejeli oktobra prihodnje leto, odprta pa je tudi možnost izplačila tretjega obroka. Pogajanja zaposlenih v zdravstveni negi šo podprli sindikat zdravnikov in zobozdravnikov FIDES, zdravniška zbornica, parlamentarni odbor za delo družino in socialne zadeve ter zbornica zdravstvene nege. In kaj pravijo o napovedani stavki sindikata zdravstva in socialnega varstva za 20. oktober pri sindikatu zdravstvene nege? »Dajemo jim vso sindikalno podporo, vendar se stavki ne bomo pridružili,« je izjavila Marjeta Gomboc. MHI In memoriam Franc Ouček ' V častitljivi starosti 87 let je 12. septembra 1998 sklenil svojo življenjsko pot FRANC OUČEK, znani pedagog in družbeni delavec iz Murske Sobote. Življenjska pot mu je stekla 14. 9.1911. leta v kmečki družini v Kup-šincih. Po končani osnovni šoli in gimnaziji se je vpisal na učiteljišče v Mariboru. Njegovo prvo mesto učiteljevanja je bilo na osnovni šoli Tišina, nato v Martjancih in naposled v Bodoncih, kjer je bil več let upravitelj tamkajšnje šole. Po preselitvi v Mursko Soboto leta 1960je prevzel dolžnost ravnatelja Centra poklicnih šol in to delo uspešno opravljal do svoje upokojitve. 24 ur ^on 0609 630 898, 041630 898 MHI f^AAAAAAAAAAAAAAOl Sto dve leti Neže Horvat etmdvajsetega septembra 1896. leta se je rodila v Moto-vilcih deklica, ki so jo krstili za Nežo. Ko je postala godna za možitev, se je poročila z Alojzom Horvatom in odšla sta s trebuhom za kruhom v Francijo. Po vrnitvi sta si kupila hišo v Kruplivniku pri Gradu. V zakonu so se jima je rodilo pet otrok, od katerih živita le še dva: Ernest in Rozina. Tudi mož ji je že zdavnaj umrl. »Boug in moja palica sta moje življenje,« je izjavila naši novinarki, ki je 102-letnico predstavila v reportaži v prejšnjem Vestnikovem mesečniku Penu. Zanimivo pa je, da Neža noče priznati svojih let (kot tudi sicer marsikdo drug ne). Le kaj bi človek govoril o visoki starosti, ko pa je marsikdo mlad - po srcu. Neža Horvat, ta najstarejša ženica v naših krajih, se je dobro držala tudi na .sobotni slovesnosti, ki so jo pripravili poseben pripravljalni odbor, gasilci in vaščani Krplivnika. Vezni tekst je napisala Štefka Bohar, prireditev pa je povezovala Damjana Kosednar. Po krajšem nagovoru Silvestra Drvariča je jubilantki čestital tudi župan Ludvik Kočar. V kulturnem programu pa so nastopili šolarji OŠ Grad in OŠ Šalovci in drugi, zato je bil program zares bogat. Tako je tudi prav, kajti izredno malo ljudem je dano, da se učakajo tako visoke starosti. Do skoka v novo tisočletje je le še 456 dni. Iskreno želimo, da čila stopi v leto 2000, saj bo potem to (skorajda) edinstven zgled življenja v treh stoletjih: devetnajstem, dvajsetem in enaindvajsetem. - Š. S., foto: N. Juhnov Poleg pedagoških obveznosti je našel tudi čas za delo v gasilski organizaciji, kateri se je zapisal že leta 1936, ko je bil v svojem rodnem kraju Kup-šinci tudi ustanovitelj tamkajšnjega gasilskega društva in postal njen prvi gasilski poveljnik. Povsod, kjer je služboval, je pomaga! gasilski organizaciji pri njenem razvoju. Dalj časa je bil predsednik gasilskega društva Bodonci, pozneje po letu 1960 pa predsednik gasilskega društva Murska Sobota. To delo je opravljal polnih 11 let in ravno v tem času je soboško društvo doseglo največji razvoj tako v tehniki kot tudi na strokovnem področju. Enako zavzeto je deloval tudi v vodstvu gasilske zveze Murska Sobota, posebej na področju izobraževanja potrebnega gasilskega kadra. Za svoje neutrudno dolgoletno delo v gasilski organizaciji je prejel številna visoka odlikovanja in druga priznanja. S svojim umirjenim in preudarnim nastopom je bil med gasilskim članstvom priljubljen in spoštovan in tak bo ostal v našem trajnem spominu. FGt 1. oktober 1998, AKCIJE k dvoje je lepše Kaj cv elo z ljudmi ji leži, ker ima pedagoške sposobnosti, je povedala šefinja Kovinoplastike Štefana Pa-vlinjeka za gospo Ireno Duc-man, ki smo jo presenetili s šopkom v akciji Gospa tajnica, danes praznujete. Gospa Irena je končala študij zgodovine in zemljepisa. Kot učiteljica je službovala dve leti na osnovni šoli v Makolah, a kaj kmalu je prišla v podjetje Kovinoplastika, kjer dela že deseto leto kot poslovna sekretarka. Vsako leto se udeleži nekajdnevne delavnice za tajnice. Sicer pa s ponosom pokaže zlato plaketo, ki jo je dobila leta 1997 na Celjskem sejmu za aktivno delo pri uresničevanju družbenoekonomskega položaja delavcev v obrtni dejavnosti. S svojim delom in kolektivom je zadovoljna in ne bi šla več v prosveto. Njen Pred kratkim so se poročili: Lea Vogrinec, frizerka, s Hrašenskega Vrha in Roman Kramberger, vzdrževalec strojev, iz Šetarove pri Lenartu; Nada Vogrinec, delavka, s Hrašenskega Vrha in Branko Pavšič, delavec, z Murščaka; Vinko Vogrinec, ptt-monter, s Hrašenskega Vrha in Mirta Vrbančič, zdravstvena tehnica, z Murskega Vrha. Ste opazili, da smo trikrat zapisali isti kraj mladoporočencev Lee, Nade in Vinka? Gre za sestri in brata, ki so se vsi poročili istega dne. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Gornji Radgoni, cerkveni obred v cerkvi na Kapeli, gostija pa na turistični kmetiji Šinko v Kunovi pri Negovi. Zabavalo se je 85 svatov. Starša Marija in Franc Vogrinec sta bila seveda vesela, da so se končno poročili trije otroci in tako sledili zgledu sina oziroma brata Branka, ki se je poročil februarja z Zdenko z Doliča pri Dester-niku. Pametno so ravnali tudi zato, ker imajo vsi trije mladoporočenci - otroke: zakonca Lea in Roman dva sinova, zakonca Nada in Branko dva sinova, Vinko in Mirta pa hčerkico. Domov, na Vogrinčevo domačijo, se je poročil sin Vinko, hčerki pa živita že nekaj časa zdoma: Lea v Šetarovi, Nada pa na bližnjem Murščaku. S svojima družinama se radi vračata domov. Tako tudi sin Branko. in zeleni okrog nas PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej,za dijake in študente. Informacije na tel št.: 063/425 27 15. Vogrinčevi dekleti, ki živita po poroki v drugih krajih, se odlično razumeta s snaho Mirto, ki je prišla na »njuni« dom na Hrašenski Vrh, saj so bile nekoč sošolke. Lepo! Na fotografiji sta mladoporočenca Mirta in Vinko. Z veseljem bi objavili skupno fotografijo vseh treh parov, a kaj ko se na dan poroke nihče ni spomnil (tudi ne poklicni fotograf), da bi jih vse tri (skupaj) fotografiral. Škoda, mar ne? - Š. S. Šopek je izdelala ga. Tatjana Bagari v cvetličarni Roža (Blagovnica Potrošnik). hobi je kolesarjenje, rada3 0^ v črno ali rdečo barvo. šopek zanjo je bil izdelan tličami Roža v Blagovnici Potroši Izdelala ga je gospa Tatjana V šopku prevladujeta vijolio^ modra barva, uporabljeno je naslednje cvetje: poletna astre! Ustephus), hortenzija (Hortenz napihnjena mrežica (Limoniurn'^ ziantus (Eustoma). PolegteS1 bilo potrebnega tudi nekaj in sicer: vrba (Salix matsudana bosa'), asparagus (Asparogusr deri), šaš, kengoru. Gospa Irena skoraj ni mogli deti, da je šopek res namenjen J/ Bila je presenečena in presnet Ob tem sem se spomnila preg I ra: Majhne stvari - drage stvam Tudi mi iskreno čestitamo! olgava^’ Ji berem o Kot smo obljubili, bomo z akcijo VESTNIKOVA NALEPKA NA AVTU PRINAŠA NAGRADO nadaljevali. Enkrat mesečno . (vedno v začetku meseca) bomo objavili fotografije registrskih tablic z VESTNIKOVO nalepko in lastnike tudi tokrat nagradili. Če je na fotografiji registrska tablica vašega avtomobila, pokličite telefonsko številko 069 31 998ali pase oglasite v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti in ličen nahrbtnik bo postal vaš. MS ® 65-21C Mik , 1. oktober 1998 KMETIJSTVO ^četek letošnje sladke kampanje Slabo vreme ovira spravilo ^elek bo letos potrebno pospraviti s 7.500 hektarjev polj, pa bo zraslo 350 tisoč ton pese Q °varni sladkorja v Ormožu se je letošnja sladka kampanja Ze začela, vendar vreme vsaj v začetku spravila prideloval-ji.j, cern ni naklonjeno. Zaradi dežja so tudi začetek prevoza Začel' 06 PeSe V tovarno Preložili za en dan, s predelavo pa so a 1 Petek. Ob koncu tedna so tako imeli v tovar-blik s^ad'šču okoli 10 tisoč ton sladkorne pese, približno ilovorP°^rane^a Pr'de^a Pa ie b'l° tudi na terenu, kar je bilo l2a Petdnevno nemoteno delovanje tovarne. KT16 prede'ovalne zmogljivo-1 nanireč znašajo 4 tisoč ton, HpJ.s° lastniki tovarne zdaj že 3 °dl°čitvij°, da te zmogljivo-na 6.500 ton. Ob tre-rede|avi 4 tisoč ton sladkor-। dnevno namreč lahko v lzdelaj° v eni sezoni le 50 U ns!adkoria, medtem ko bo- Večanimi zmogljivostmi lah- ko pokrili vse slovenske potrebe po sladkorju, za to pa bodo doma zagotovili tudi dovolj surovine. V surovinskem sektorju ormoške tovarne načrtujejo, da bodo s spravilom letošnjega pridelka končali do 10. novembra, v drugem tednu novembra naj bi pripeljali v tovarno zadnje količine pese, s predelavo pa bodo končali v drugi 98,00 101,00 175,00 ^zaščitnih sredstev 88,00 90,00 90,00 90,00 90,00 88.00 88,00 88,00 88,00 88,00 101,40 91,00 91,00 ___________90,00 90,60______88,30 90,00 90,00 82,00 85,00 85,00 81,90___________ 79,80 91,77 98,00___________________________________________________ % popusta, ob gotovinskem plačilu, pa je še dodatni 2 % popust. S KALIA Agrotehnika Robert MS Kmet. Murska Murska Hozjan Ključarovci zadruga Sobota Sobota Žižki Radgona* 92,00 82,00 92,00 82,00 92,00 82,00 ___________82,00 ___________82,00 101,40 91,00 582,50 911,30 552,00 570,00 845,00___________ 865,00 780,00 79,80______________ 79,80____________ 79.80 85,96 79.80____________ 79,80 85,96 88,20 94,83 79,80 79,80 88,06 79,80 85,96 81,90 88,00 81,90 88,Q0 81,90 88,00 79,80____________ 88,20 94,83 88,20______________ KALIA Agrotehnika Robert MS Kmet. Murska Murska Hozjan Ključarovci zadruga Sobota Sobota Žižki Radgona* 4770^20 4798,00 4490,00 4515,00 4562,00 1568^0 1392,00 1480,00________________ 520,00 591,00 795,00 905,00 817,10 796,00 mineralnih gnojil ži- KALIA Agrotehnika Robert MS Murska Murska Hozjan Ključarovci Sobota Sobota Žižki Radgona*_ J8.60 39,92 34,60 34,23_ Mo 31,00 _J0^5_ ^0,80 36,50 26,30 25,84 26 10 25,60 -37,30 30,50 29,20 M. 33,50 31,50 50,60 9,00 8,61 _ 39,86 10,62 Kmet, zadruga 42,18 27,00 31,30 33,82 B2 B2 B2 $ n a I n i Š k i 26 IH- 30. V1 800 do ‘ Računalništvo za začetnike polovici decembra. Če se bodo pridelovalci ustrezno organizirali, potem med spravilom ne bi smelo prihajati do težav, potrebna pa bo predvsem strpnost, saj v tovarni zagotavljajo, da bodo prevzeli in plačali ves letošnji pridelek. Tam, kjer ni bilo ustrezne organiziranosti, so bile lani težave pri prevzemu, podobnih napak pa letos ne bi smeli ponoviti. V Krogu so sicer vzeli v najem novo prevzemno mesto, s čimer bodo razbremenili prevzemno mesto na Tišini, sicer pa novih deponij ne gradijo. Vedno pogosteje se dogaja, da pridelek prevzemajo kar na njivi, na območjih, kjer se je takšna praksa uvelja- Turnišče: cene pujskov Ponudba in povpraševanje pujskov na sejmu v Turnišču iz tedna v teden močno nihata. Tako so minuli četrtek, 24. septembra, rejci ponujali le 41 živali, prodali pa so jih 21. Za par živali, starih od 8 do 11 tednov in težkih od 15 do 25 kilogramov, so morali kupci odšteti od 14.000 do 17.000 tolarjev. Testiranje škropilnic in pršilnikov si dobro vemo, se pa premalo zavedamo, da je varstvo rastlin področje, ki je sestavljeno iz spleta najrazličnejših dejavnikov. Pri učinkovitem in okolju ter človeku prijaznem varstvu rastlin imata pomembno vlogo tudi uporaba in nanos fitofarmacevtskih sredstev (po domače škropiv). Koristna in učinkovita je le uporaba škropilnic in pršilnikov, ki brezhibno delujejo in so redno pregledani. Vsaka naprava, ki se uporablja za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu in gozdarstvu, mora imeti po zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/ 94) znak o rednem pregledu. Znak je mogoče pridobiti s testiranjem naprav. Testiranja izvajajo testirne skupine, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščene organizacije za redno pregledovanje naprav, in o re-dnern pregledovanju certificiranih naprav v času njihovega obratovanja (Uradni list RS, št, 13/95) in so pooblaščene od ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Škropilnica ali pršilnik, ki uspešno opravi testiranje, dobi nalepko z veljavnostjo enega ali treh let. Nalepko z veljavnostjo enega leta dobijo naprave, s katerimi se izvajajo ukrepi varstva rastlin tudi drugim, preostali pa pridobijo nalepko s triletno veljavnostjo. Poleg brezhibne naprave pa je potrebno tudi znanje za pravilno uporabo škropilnic in pršilnikov. In kako je z Vašo škropilnico ali pršilnikom? Imate redno pregledano in servisirano? Upoštevate vsa navodila o uporabi fitofarmacevtskih pripra-vk0V? METKA BARBARIČ, DIPL. INŽ. KMET. KSS ZA POMURJE ŽVZ ZA POMURJE vila, pa so pridelovalci tudi najbolj povečali površine sladkorne pese. Slovenski pridelovalci morajo letos sladkorno peso pospraviti s 7.500 hektarjev polj ali s 1.300 hektarjev več kot lani, do leta 2003 pa želijo s to poljščino zasejati 11 tisoč hektarjev polj. Rezerve za povečanje površin so tudi v Pomurju, pridelava sladkorne pese pa se širi tudi na nova območja, saj jo zdaj že nekaj časa uvajajo tudi na Gorenjskem in v Savinjski dolini. Letos bodo v tovarni sladkorja v Ormožu predelali okoli 350 tisoč ton slovenske pese in iz nje pridobili od 45 do 47 tisoč ton sladkorja. Suša je sicer nekoliko vplivala na nižjo vsebnost.sladkorja, bodo pa nekoliko višji povprečni pridelki sladkorne pese. Pridelovalce seveda najbolj zanimajo plačilni pogoji in cena letošnjega pridelka. V tovarni pravijo, da bo cena slovenske pese na evropski ravni, saj bodo pridelovalci za kilogram pese, ki bo vsebovala 16 odstotkov sladkorja, dobili skupaj s premijo okoli 8,5 tolarja. 60 odstotkov pridelka bodo dobili plačanega v 15 dneh, preostanek pa do 15. januarja. Letošnja novost pa je, da bodo odbitki pri slabo obrezani pesi, kar je lahko posledica prehitre vožnje kombajna. Pridelovalcem zato svetujejo, da preverjajo kombajniste in jih na to opozarjajo, saj bodo ob slabše pobranem pridelku kaznovani prav oni. LUDVIK KOVAČI Trgatev grozdja letnika 1998 inogradniki in naši prijatelji smo se potili od pomladi naprej, zato je trgatev vedno najbolj pričakovan dogodek. Na podlagi vremena v letu 1998 lahko trdimo, da je bila narava vinski trti v dobi vegetacije naklonjena le polovico časa. To potrjujejo tudi dolgoletni povprečni podatki dozorevanja grozdja. Letnik 1998 je med zadnjimi osemnajstimi letniki trenutno na sredini, saj je bilo devet letnikov boljših in devet slabših. Zdaj odločata le strpnost vinogradnika in vreme v prvi polovici oktobra. V Zdravstveno stanje grozdja v vinogradih je zelo različno. Gniloba, ki smo jo lani iskali s svečo, je letos prišla, čeprav so nekateri maksimalno »špricali«. Kot kaže, ne pomagajo razlage strokovnjakov, da se z enim ukrepom (škropljenjem), čeprav je zelo drag, ne da preprečiti gnilobe. Na srečo lahko trdimo, da gre v glavnem pri srednje poznih sortah (beli pinot, chardonnay, sivi pinot, traminec, kerner, rumeni muškat) za žlahtno gnilobo, ki še pomaga pri dvigu sladkorne stopnje, ki se pri teh sortah že giblje v povprečju nad 80 Oekslejevih stopinj. Na podlagi meritev in zdravstvenega stanja grozdja je pooblaščena organizacija, ki je za naše območje KZ Maribor, izdala dovoljenje za trgatev srednje poznih sort za okoliš Lju-tomersko-Ormoške gorice s 1. oktobrom, za Radgonsko-Kapelske gorice z 2. oktobrom in za Lendavske gorice-Goričko s 3. oktobrom. Seveda svetujemo, da bi s trgatvijo še počakali, tam kjer zdravstveno stanje omogoča, saj so kislinske stopnje v grozdju še razmeroma visoke in se gibljejo pri srednje poznih sortah med 9-11 g/l. Tudi »podbiranje«, trgatev le gnilega grozdja (zdravo seveda pustimo še na trsu), je eden od ukrepov za boljšo kakovost vina. Vemo pa, da bi morali vsako predčasno trgatev, ko poberemo grozdje pred uradnim začetkom trgatve, uradno prijaviti pooblaščeni organizaciji, če pa je sladkorna stopnja še pod 64 Oekslejevih stopinj, pa celo Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Kazni za predčasne trgatve se gibljejo od 50000,00 sit navzgor. Na Kapeli peti praznik jeseni in izbira prve vinske kraljice Krono bo nosila Irena Kupljen eprav je kazalo, da bosta dež in slabo vreme ponagajala, je v nedeljo na Kapelskem Vrhu potekala zanimiva in uspešna turistično-vinogradniška prireditev Praznik jeseni. Bila je to peta tovrstna prireditev, ki so jo s skupnimi močmi pripravili Turistično društvo Klopotec Kapela, Društvo vinogradnikov Ra-dgonsko-Kapelskih goric ter Aktiv kmečkih žena in deklet Kapela. Organizatorji so tokrat spet poskrbeli za številne novosti; izmed teh pa kaže posebej omeniti, da so ob pomoči Slovenske vinske akademije Veritas tokrat prvič izbrali tudi vinsko kraljico Radgonsko-Kapel-skih goric. Izmed sedmih deklet s tega območja so za prvo vinsko kraljico izbrali Ireno Kupljen iz znane vino-gradniško-vinarske družine iz Oko- različnih sort glede na čas dozorevanja (srednje pozne oziroma pozne), da trgamo v času pozno zoreče sorte (laški rizling, šipon, renski rizling), če se količinsko ne splača opraviti trgatve v dveh različnih rokih. Dosladkanje srednje poznih sort letos ni dovoljeno, pomeni, da bomo imeli pri trgatvah, kjer bo sladkorna stopnja nekje okoli 80 Oekslejevih stopinj, suha do konca povreta vina s približno 10,5 vol. % alkohola, saj dosla-dkani mošti ne bi smeli imeti preostanka nepovretega sladkorja. Rešitev za preostanek sladkorja so lahko »kupaže« (mešanje) moštev različnih sladkornih stopenj, vendar velja, da če hočemo ohraniti sorto, lahko mešamo maksimalno 20 % druge sorte, vendar k nearo-matičnim sortam naj ne bi mešali aromatične,- obratno pa je mogoče. Če posoda in volja omogoča, opravimo časovno različne trgatve, lahko tudi iste sorte in z vrenjem v različnih posodah. Tako se lahko na podlagi naše želje po določenem tipu vina proti koncu vrenja ali ob prvem ali drugem pretoku odločimo za mešanje v želenih razmerjih. Sama trgatev naj poteka v suhem vremenu, zaželeno je tudi, da vsaj dva dni prej ne dežuje. Velja, da bi bila časovno pot grozdja do pecljalnika - mlina čim hitrejša. Število trgačev predvidimo zmogljivosti stiskalnice. Postopek pecljanja in mletja ni potreben pri pnevmatskih stiskalnicah, ki delujejo z nizkimi tlaki, ali pri grozdju, kjer je gniloba izražena z več kot 40 %. Gnilo grozdje lahko žveplamo že v transportnih kadeh s kalijevim metabi-sulfitom. Žveplanje zdravega ali del- slavec, njena prva spremljevalka je Darja Rakuša iz Sp. Ščavnice, druga spremljevalka pa Julija Hribar iz Radenec. Že pred izbiro in tudi po njej so se zvrstili številni kulturni in zabavi nastopi, v katerih so nastopali godba na pihala Apače, folkloristi in tamburaši kuda Bubla iz Radenec, učenci kapelske OŠ ter kvartet Kapela, na ogled pa je bila tudi razstava jedi, ki so jih ob različnih cerkvenih in drugih praznikih ter dogodkih na tem območju pripravljale naše babice in prababice. BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: OSTE BAKAL ■ mošta (odločimo se samo za eno žveplanje) pa je odvisno od temperature ob trgatvi. Tako lahko »jutranje« grozdje manj žveplamo kot tisto, ki smo ga trgali v vročini nad 20 stopinj. Manj žveplamo tudi mošt, ki pride v hladno ohlajeno klet (12-15 stopinj), posebej še v posode iz nerjavečega materiala s stalno možnostjo hlajenja prostora ali direktno vrelega mošta v posodi. Žveplanje drozge ali mošta naj bi bilo letos nekje v mejah 30-80 ml 5- do 6-odstotne žveplaste kisline ali sorazmerne druge oblike. Pri aromatičnih sortah, kot so sauvi-gnon, rumeni muškat, muškat oto-nel ali tudi renski rizling iz zdravega grozdja, se lahko odločimo za nekajurno meceracijo drozge v kadeh ali v pnevmatski stiskalnici z dodatkom encimov. Encimi pomagajo k boljšemu formiranju aromatskih sestavin. Tudi tu je obvezno žveplanje drozge in mešanje. Z določenimi encimi, ki jih dodajamo že v drozgo in pred stiskanjem, izboljšamo tudi efekt in izplen stiskanja. O uporabi encimov se posvetujte s strokovnimi službami. Razsluzenje po 10-32 urah, odvisno od žveplanja in temperature kleti, je obvezno. Po razsluzenju mošta v vrelni posodi ne žveplamo. Samobistrenje mošta lahko pospešimo z dodatkom kremenčevega čistila in želatine moštu izpod stiskalnice. Posebej zaželen je dodatek čistil »prešancem«, ki jih tudi negujemo ločeno od preostalega mošta. Temperatura mošta med vrenjem naj bi bila 15-18 stopinj. Dodatek selekcioniranih kvasovk je zaželen tam, kjer imamo probleme z vrenjem in kjer hočemo vrenje kontrolirati pri nižjih temperaturah, kar je še posebno pomembno za boljšo kakovost vina. Kvasovke (vrelni nastavek) dodamo po navodilih že takoj v razsluzeni mošt. O vrenju in ukrepih med rojstvom vina pa več prihodnjič. ERNEST NOVAK, DIPL. INŽ. AGR. SPECIALIST ZA VINOGRADNIŠTVO KAKOVOST ŽIVLJENJA 1. oktober 1998, Prvi oktober, mednarodni dan starejših ljudi Na vozu sončnih konj časa Domače dvorišče čudovitih spominov edno znova me prevzame, s kakšno natančnostjo in žarom v očeh se stari ljudje spominjajo svojih otroških in mladih let in potem vseh ljudi, ki so jim takrat bili blizu. Mi pa - sedimo na najbolj dirjajočem vozu sončnih konj časa in z obema rokama držimo vajeti, da kolesje levo in desno ne zadeva ob kamenje, da bi se prevrnili. Spomine kot fotografije iz življenja v naglici mečemo v predal, da jih potem enkrat, ko bomo za to imeli čas, smiselno razvrstimo v album. Morda s kančkom zavidanja gledamo na starostnike, katerih vozovi so se umirili in so se sončni konji časa obrnili v domače dvorišče čudovitih spominov. Ob podoživljanju že doživetega je dogodke mogoče dopolniti ter ponovno ali povsem na nov način užiti blagost tistega trenutka. Zato žar v očeh, ko nam pripovedujejo o spominih, in beseda steče, ko se odgrne zastor pred platnom, na katerem se ponovno zavrti življenjski film. Sedela je pri svoji mizici in brala spomine, zapisane v brošuri, ki so jo'izdali ob devetdesetletnici godbe v njenem rojstnem Proseku, vasi pri Trstu. Naslikani zvonik domače cerkve jo spominja na otroštvo in na župnika, ki je moral kot zaveden Slovenec v izgnanstvo, za rob platnice pa je zataknjena fotografija njihove mogočne domačije z družino pred njo, očetom učiteljem in materjo, ki je upravljala eno od mesarij njenih staršev ter nje in sestre. Tudi njim je bilo zaukazano, kakor lahko beremo v kroniki kraja, daje oče, zavedni slovenski učitelj, moral z družino zapusti ta kraj in oditi v Prekmurje. Spominja se svojih staršev, matere kot sposobne upravnice mesnice in očeta kot učitelja, ki jo je učil ljubiti ljudi in naravo, pa starega očeta, ki jo je kot deklico nosil kot konjiček na hrbtu. Spominja se obilice sadja, ki so jim ga stari starši po očetovi strani vedno prinesli, pa domačega vrta, posajenega z rožami in zelenjem. Tudi prijateljic iz šolskih dni, s katerimi si še danes dopisuje, ni pozabila in najbolj slastnih »kremšni-tov« v Trstu, ki si jih je privoščila, ko je s peš hojo privarčevala denar za vožnjo, tudi ne. Toliko vsega se je zgodilo v življenju Darinke Fink, ki se je rodila davnega leta 1911, da bi s spomini še sama mogla napolniti knjigo. Prav rada namreč tudi piše. Sirena Zavijanje sirene na reševalnem vozilu. Obmolknila je in prisluhnila. »Radarjih slišim, zmeraj pomislim, da se je nekomu zgodilo nekaj hudega.« »Ta zvok nas res vse gane.« »Vi ste prišli z avtobusom?« »Ne, z avtomobilom;« »Ah, saj danes imajo že vsi avtomobile. Že otroci se vozijo z njimi.« »Vi ste kdaj šofirali?« »Ne, čeprav me je mož učil. Ravno po tej cesti proti Rakičanu, ko sem bila stara osemindvajset let, veste. Pa je rekel: Nimam potrpljenja s tabo. No, tisti naš avto, opel je bil, je potem šel na Goričko, na tromejo, kjer je živel učitelj, ki ga je kupil.« Z možem sta bila svetovna popotnika. Najraje sta šla na morje, pa na obisk k posinovljencu v Pariz in vse do Atlantika. . »Poglejte, še zdaj imam kamen- I čke z Atlantika,« je rekla in segla ponje na okensko polico. »Meni je bilo morje vse. Res sem bila morska deklica.« In veselo seje nasmejala ob spominih na tista leta, ko je kot deklica s fanti skakala v morje. »Takrat namreč ni bilo tako, da bi dekleta lahko s fanti ska kala v morje kot danes.« Saj res, sedeč v dirjajočem vozu časa še opazimo ne, kako naglo in neizbežno se poraja drugačnost, kako vedno globlja je razlika med tistim nekdaj in tem danes. Šele ko se nam razgrne življenje od svojega začetka pa do konca spoznamo: ogromna je in se čudimo - je to sploh mogoče, saj je vmes steklo le eno samo človeško življenje? Morje »Morje. To je mi je bilo v življenju najlepše, to mi je bilo vse. Ko pa tega ni in ko si star, pač najdeš drugo. Če si pameten, se ne predaš kar tako. Jaz zmeraj nekaj iščem in najdem. Veliko berem, časopise in knjige, ki jih imam tam notri. Največ imam italijanskih. Tiste imam prav za čas, ko sem hudo žalostna, zato ker so v njih same oslarije,« se prešerno zasmeji. »Meni ni nikoli dolgčas. Zmeraj mi zmanjka časa za vse, kar bi želela postoriti. Saj boste rekli, kaj le počnem, če mi tu vse pospravijo, Skuhajo, postrežejo. No, če sem že pri postrežbi, vam še nekaj povem. Te naše puce ... Jokala bi od samega veselja, kakšne so. Strašno so pridne, uslužne, prijazne. Zlate so, no. Veste takrat, ko mi je mož umrl, sem šest mesecev že bila v domu v Kopru. Vse bi bilo dobro, ampak postrežba ... Tuje vse drugače, drugačna domačnost, prav domače je. Saj, jaz sem prišla v Prekmurje, ko sem bila stara devetnajst let. Res da smo tukaj bili dvajset let. Ampak še sedaj pravim, da so tukaj drugačni ljudje, veste.« Po čem le smo tukaj drugačni? Odbiram med lastnostmi in vedno znova jih zavračam kot običajne, vsakdanje, dokler ... dokler ne pridem do žive besede. Kdo je že zapisal, da je v živi besedi duh, duh pa oživlja človeka? Da, to je tisto, kar nas dela preprosto človeške - živa, izgovorjena beseda, namenjena znancu, prijatelju, staremu človeku. Jočejo »Veste takrat, ko pridejo ljudje v dom, jočejo in se ne znajdejo. Ampak človek se mora znajti, sam sebi pomagati, sam sebe zabavati, si nekaj najti, kar ga veseli. To je tisto, ne pa da teljev, spoznavam patu p nove ljudi. Z vsakim g°v0 i me preprosto vsi zan*1”^ ne, nisem žalostna, pa dan pomislim na to, da se izteka tudi meni. Z3t° $ bolj pobožna, kot sem 1 V prekmursko položili, k možu, ki ga Ji pogreša in s katerim sta tako zelo rada. Od ža os j je umrl, ko si je zlomil3 . bila odpeljana v bolnisni je mislil, da so mu jo u . peljali. Enajst dni je jo a Lj postelji, potem pa umi■. p so se takrat spomnili sed, ki jih je nekoč P°ve ta prekmurska zemlja ^i da želi biti v njej zakop ■ 1 so storili. j FotO'| MAJDA Mercator v akciji DZS, d. d., trgovina in založništvo od 28.9. do 12.10.'98 DZS, d. d., PONUJAMO prej Državna založba Slovenije, je podjetje >>atar5sodelovali predv-n°ši »kulturniki«, sem morda že zlaj-“hkrati vznemirljiv na-eSed° Provinca sem >ai r^.h°le dol v nareko-sJ ojti Prekmurje, bolje CnalenUrbanidel’ježe aj prese gel meje pro-ki naj bi po-j. blatnodolsko obrob-cbagaH°vski 1 ^ovi 'V ka,erega Pljuskajo p S^eta z veliko zamudo. k, le Ze z^avnaJ n' Pa Sobota, to J Prijetno panonsko d'ba k°' vsa'prb Resje vebka mesta. >dav'l'lldi Pr' nas se pozna pres'°lnici«, davek ta Ljubljani, ki se ima ^da' ° Sr^h° sveta. A če ^sto l° na^e obljubljeno lun p Jn temu smo vsak Uh. 'Ca ‘iz vrveža svetov-kt^^P0'. delujejo le-te S°b°,a P™'' nJ'm' L a Se h°lj »provincio- \ ln rn i, Za»ije jesen v Sobo- 1 u Ip-tn ®ihn a ne nadene cesar-oblačil. Mize spred '■ij p^kiriejo, na pločniki kostanji, z iL'a *2 ^rleevja pa za-^PridPnCleŽev-iU’P0P0,is-fccep *'b ad klepetanje ljudje se umikajo Ce^° Izložbe se za-VaSe' gostilniška sPfemenijo svoje fltvii^^e v prave »are-^ko je povsod. nanireč čas, ko se \ h ° sebe znebi po-^Itur^’ se zab' a’ 0 kateri bo govo-h ZaP'sih, pisan nekje ^tnic^-0 maja z veliko ^čap, Ce je namreč po-%en oltarnega mrtvila, ‘tlejpi, Vsem svojim - kot S^ k^Piki - otožjem °bisk galerij, \i^,n°dvoran. gla-. Snk^^rmh večerov. \ja u’a Seveda vse to reč^k ‘eden, kot to ^jo^.^-b0 »nekaj s\L.a’ čemur sem i*recujemo bolj S° razočarani ,lldi' be smem ^'“v, m vinci°nalnih« $\,frarn‘i' večerov m ^ne 8lasbeni ^Okm dtefn ko SO sli-^tavredno na otvor'-tov r ^^evtzija res zavse \\k 'ln’ moJbos’ k ’ ^ovpsi. br'naša v naše ^“Oost-^e,ove'oliko 4iJbjejdab'seješe kovala? % u S< :c^alee ne bo K in to zelo Vincetič ■ 36. festival sodobne komorne glasbe v Radencih Nesporne umetniške stvaritve Britanski godalni kvartet Arditti med nastopom O d minulega petka do nedelje je v Radencih potekal že 36. festival komorne glasbe, ki je po svoji strukturi prav gotovo najzahtevnejša zvrst resne glasbe. Na vseh dosedanjih festivalih je bilo izvedenih že čez 1300 stvaritev, nastopilo pa je že več kot osemsto izvajalcev. Na letošnjem festivalu so se zvrstili štirje koncerti in kolokvij. Že prvi večer je nastopil slavni britanski godalni kvartet Arditti, ki sodeluje z vrsto uglednih glasbenikov (Boesmans, Carter, Cerha...), dela, ki jih je izvedel, pa se uvrščajo v najzahtevnejše kompozicijsko-iz-vajalske dosežke. Tako je tretji Scel-sijev godalni kvartet nabit z gosto aleatoriko pod vplivom elektronskih grafizmov, svoj izvor pa išče v obrazcih glasbe himalajskih ljudstev, medtem ko Officium breve Madžara Kurtaga povezuje dvanajsttonski sistem z ljudskimi melodičnimi in ritmičnimi motivi. Zanimivo pa je, da je godalni kvartet Gydrgya Ligetija Kulturnice grajen na zgoščenih intervalih odseva kozmos. Kvartet slovenskega skladatelja Božidarja Kosa se najbolj približa zmernim pravilom kvarteta, saj dosledno upošteva dialog instrumentov. Za konec pa smo slišali in videli prave artististične zvočne in tehnične akrobacije v skladbi Tetras grškega avtorja Xenakisa. Izvajalci so dokazali, da nosijo upravičeno svetovni sloves. Sobotni kolokvij je potekal na temo Samospevi Pavla Šivica, katerega devetdesetletnico rojstva praznujemo letos. Muzikologinja Mirjan Žgavec je izčrpno pregledala njegov bogat pevski opus in poudarila, da je bilo osrednje gibalo njegove glasbe ambivalenca, dinamična sila, razpeta med potrebo in ciljem, ki se giblje med strahom in pogumom, preteklostjo in prihodnostjo. Letos je bila na sporedu tudi češka orgelska glasba, ki jo je v cerkvi sv. Cirila in Metoda izvajal dobitnik mnogih mednarodnih nagrad Pavel Černy iz Prage. Tako smo slišali skladbe Janačka, Ropka in Wider- Leposlovje, filozofija, gledališče Iz Cankarjeve založbe Cankarjeva založba je poslala nedavno med slovenske bralce pester kupček novih izdaj M ed njimi so tako dela s področja humanistike kot iz domačega in prevedenega leposlovjaogajanje romana Maje Novak Karfa-—. naum ali as killed je postavljeno v kraj iz naslova in v čase, ko so slovenska gradbena podjetja gradila objekte za iraško vojsko. Čeprav je po knjigi natresenih nekaj trupel, ne gre za klasično kriminalko, pač pa za roman o genezi zločina, v katerem se pisateljica loteva predvsem slovenske majhnosti Prikazen iz Rovenske, nova knjiga Draga Jančarja, najbolj slavljenega in prevajanega domačega prozaista, prinaša sedem že prej po revijah objavljenih zgodb. Jančar v njih prepleta stvarna dejstva in pisateljsko domišljijo in se tako giblje po pokrajinah znanih, a nepreverljivih motivov ter prikazuje stvarnost v luči svojih človeških in avtorskih pogledov na svet. Tudi pri nas znana italijanska avtorica uspešnic Susanna Tamaro se nam tokrat predstavlja z nekoliko ambiciozneje zastavljenim romanom Anima Mundi (1997). V njem na svoj značilni melodramatični način izpisuje zgodbo, postavljeno na italijansko-slovensko mejo, katere protagonisti so usodno ujeti v krog nasprotij in ideologij iz polpretekle zgodovine. Glavni junak na koncu najde svoj mir in osebno odrešitev v veri v krščanskega boga, h kateremu seje v zadnjih letih zatekla tudi Tamarova sama. Knjigo je Norina Kocjančič. in omejenosti. Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine so verjetno najpomembnejše delo češkega filozofa fenomenološke usmeritve in Husser-lovega učenca Jana Patočke (1907-’79). Pisec, kije imel zaradi svoje »idealistične« misli doma obilo težav, se v njem loteva aktualnih plati sodobne filozofije zgodovine, v svojih raziskavah pa se ves čas vrača k antični filozofiji in k svojemu najljubšemu filozofu Platonu. Eseje je prevedel in jim dodal spremno besedo prof. Frane Jerman. Delo Drage Ahačič Gledališče besede je pomembna novost s področja domače gledališke teorije. Avtorica, sicer igralka, pisateljica in režiserka, v njem podaja zgodovinski pregled razvoja gledališča s poudarkom na dramskem gledališču, hkrati pa se ukvarja tudi z gledališkimi problemi današnjega časa. D. ŠTEFANECI manna, ki jih odlikujejo izbrušeni kompozicijski postopki, obsežna in orglam podrejena zvočna masa ter obdelava koralne ljudske melodike. V sporedu smo slišali še Suito Pavla Šivica ter Fantazijo za violo in orgle Petra Ebna; part Viole je izvedel priznani slovenski violist Mile Kosi, izvedba pa je potrdila sloves izvajalcev. Večerni koncert je izzvenel v samospevu odlične mezzosopranistke Mojce Vedernjak in bolgarske pianistke Štefke Perifanove, ki sta izvedli samospeve A. Schonberga, Poulen-ca, Šoštakoviča, Osterca in Šivica. Izvedba odličnih in nespornih umetniških stvaritev, seveda ob sijajni klavirski spremljavi, je bila na zavidljivi ravni, saj pevko odlikuje prefinjen glas, izbrušena tehnika ter sposobnost umetniške interpretacije. Zaključni koncert je bila nedeljska matineja klavirskih skladb v izvedbi našega mladega pianista Tomaža Petrača; njegov zahteven in obsežen spored je zajemal štiri Ši-vičeve skladbe, Makedonske plese A. Srebotnjaka ter Impresije S. Osterca, torej dela, ki sodijo v utečen repertoar naše klavirske glasbe, le-tem skladbam pa sta sledili Suita Bele Bartoka in Sonata št. 4 S. Prokofjeva. Pianist je seveda suvereno obvladoval tehnične zahteve skladb in se sproščeno predajal muzikalnemu toku in s tem pri poslušalcih -kot pri vseh drugih nastopih - vzbudil globok umetniški vtis. Foto: NJ LADISLAV VOROŠ ■ - V najnovejši številki Časopisa slovenskih muzejev Argo objavljajo tudi soboški muzealci, ki so se s postavitvijo stalne razstave vpisali v krog imenitnih, tudi evropsko znanih muzejev, za svoje delo pa so že prejeli nekaj nagrad. Tako Irena Šavel predstavlja muzej (To je naš muzej) ter spregovori o rekonstrukcijah na stalni razstavi, Janez Balažič se sprašuje, kaj je med kopijo in originalom (Kaj pa sploh ostane. Med kopijo in originalom na stalni razstavi), Metka Fujs razpreda o gradivu na razstavi (Zgodbe ne ustvarjajo le predmeti, ampak tudi pomen, ki jim ga namenimo v pripovedi), Nataša Konesta-bo govori o »muzejski pripovedi kot priložnosti za realizacijo perfor-mansa o pokrajini v gledališču spomina«, zunanji sodelavec in muzikolog Tomaž Rauch govori o svojem soočenju, ko je bil povabljen k sistemu ozvočitve na stalni razstavi (K zvočni spremljavi za stalno razstavo v Pokrajinskem muzeju v M. Soboti), Franc Kuzmič začenja svoj zapis Pedagoško-didaktična zasnova in izvedba stalne razstave -pojasnitev in osvetlitev s kitajskim pregovorom, češ če načrtuješ za eno leto, posadi riž, če za desetletje, zasadi drevo, če za stoletje, vzgoji človeka, Branko Kerman pa na koncu svojega prispevka Temelj je katalog, razstava pa je ogledalo, v katerem preleti tudi preostale vodnike po soboških muzejskih postavitvah, postavi hudomušno vprašanje, češ naj navedemo točen datum in kraj razglasitve Murske republike. Kdaj že je bilo to, dragi rojaki doma in po svetu? - Feri Lainšček spada tudi med najbolj plodovite sodobne pisatelje. IV tisku je njegova nova knjižica pesmi za otroke - se še spominjate njego,ve Cicibanije - Rad bi, ki jo je imenitno ilustriral Marjan Manček, izšla pa naj bi konec oktobra. - V razstavišču avstrijskega Burg Schlaininga blizu Giissinga bo od 1. oktobra dalje odprta mednarodna razstava del umetnikov z Gradiščanskega in panonske soseščine s pomenljivim naslovom Peace Art; na razstavi sodeluje tudi akad, slikar iz M. Sobote Mirko Raj-nar. - V zadnji sombotelski reviji za literaturo, umetnost in kritiko Eletunk (Naše življenje) obljavlja svoje'pesmi iz zbirke Delibab tudi novinar in pesnik Ernest Ružič; pesmi Čari puste ter cikel Erd je prevedla Orsolya Gallos. - Od 1. do 3. oktobra bo v Soboti tradicionalno zborovanje slovenskih slavistov. Poleg strokovnih predavanj bi želeli opozoriti predvsem šolnike na dvoje okroglih miz o vprašanjih zunanjega preverjanja znanja v osnovni/srednji šoli, ki se bosta začeli v petek, 2. 10., ob 15.00 v soboški kinodvorani (za osnovno šolo) in v grajski dvorani (za srednjo šolo). Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski Portreti | ihžzo/aB S iTaaTao*! Valentinu Cajnku so dodelili mesto med domačimi odličniki kar v dveh krajih; v Ormožu in v Središču ob Dravi. Franc Kovačič ga je vključil VALENTIN CAJNKO ževnem dogajanju, knjižnih novostih in gledališču. Tudi z njegovo pomočjo so slovenski bralci dobivali informacije o kulturnem dogajanju pri v spominski zbornik Trg Središče, Božidar Flegerič pa je o njem prispeval geslo v knjigi Ormoški spomini. Do tega “dvolastništva” je prišlo zaradi življenjske poti, ki je Franca Cajnka in ženo Heleno, rojeno Kosi, vodila iz Ključarovec v velikone-deljski župniji, kjer se jima je 15. februarja 1868 rodil sin Valentin, v kraj Grabe pri Središču, kjer se je družina naselila na kupljenem posestvu. Valentin je prve tri razrede ljudske šole končal v Središču, nato pa sta ga starša na prigovarjanje brata, učitelja in posestnika pri Sv. Bolfenku na Kogu poslala v gimnazijo v Maribor. Vendar tam zaradi preslabega znanja nemščine ni bil sprejet. Zato je gimnazijsko šolanje nadaljeval v Varaždinu. Po navedbah Božidarja Flegeriča mu je bilo še enkrat onemogočeno šolanje v Mariboru: po določilih novega zakona se ni mogel vpisati v mariborsko semenišče, ampak je tako moral bogoslovni študij opraviti v Zagrebu. Tam je bil 26. julija 1891 tudi posvečen v duhovnika. 27. avgusta je bil nastavljen za kaplana v Pitomači in je tam kaplanoval do leta 1896. Božidar Flegerič tudi opozarja na Cajnkovo opozicijsko stališče do takratne vlade, zaradi česar naj ne bi dobil katehetskega mesta v Sisku, za katerega je bil prosil pred odhodom iz Pitomače. Je pa dobil katehetsko mesto najprej na mestnih šolah v Bjelovarju, 18. februarja 1897 pa je postal katehet na nižjem mestnem ženskem liceju in na nižji ženski strokovni šoli v Varaždinu. Že kot bogoslovec in mlad kaplan je Valentin Cajnko začel slovstveno delovati. Njegovi slovstveni začetki so bili v znamenju posvetnih besedil in slovenščine kot izraznega sredstva, njegovo poznejše slovstveno delo pa je bilo zapisano v hrvaščini in je nabožnega značaja. Tako je v Krščanki školi objavljal zlasti versko-pedagoške članke, v Dušobrižniku pa pridige. Izbor iz njegovih majniških pridig je izšel v knjižni obliki leta 1908 pod naslovom Što čini BI. Dj. Marija za svoje štovatelje in što čine pravi štovatelji Marijini. Za evidenco slovenske slovstvene zgodovine pa pridejo v poštev Cajnkovi zgodnejši spisi. Od 1889 do 1894 je med sodelavci Ljubljanskega zvona najprej zapisan kot “bogoslovec v Zagrebu”, nato pa kot “kapelan v Pitomači”. V tem času so mu v reviji priobčevali krajše novice iz hrvaškega kulturnega življenja sploh, še posebno o knji- južnih sosedih. Ivan vitez Trnski. (Spital K Čajnico.) clcvažoo je v hrvaški igodovini ilrako gb banje.» katerim je pottala hrvafk* knjijcvnott .grana (veja) velikoga ttabla alovjenskc pro- viasih postali kaj oNcke. Stric bi niu bil s tvojo zadrugo, ki je imelo lepo posestvo v rodovitni Podravini, lahko kaj pomagal; ali ker Ivan po pravi znani u-čenjak Rački. Iz te dftbe težavnih političnih homatij pa neustrašenega delovanja xa narodni preporod vain podajam sliko moža Ilira, ki Je Črez jo let blagodejno dchi na književnem po lju. Ta je »lični potnik in pisatelj httaški Iv. vitez Trnski. Ivan Trnski sc je porodil» Rači, kako poldrugo uro o819. Oče mn je bil e. kr. učitelj v bivši vo-jaški Krajini. Ko jc v jednaj-atem letu izgubil odeta, sprejel ga je škof Alagovid ,v xa- grebško- jitoiišče. kjer se jc p^Jccj vsem priljubil zaradi lepih svojih duicvnlh »puMilmosGj. V petnajstem lent jc izgubil tudi mater in sedaj ni imel skoro nobenega domačega človeka, ki bi bl| skrbel zanj. Materini rojaki so mv le ,M»M in SVET' >H<». l<. ti. ni vstopil v to zadrugo, in ni postal kmetovalce. kakor je želel stric, ki ni imel sina, ni dobival od njega uiknkc podpore. Jedmo to je storil stric, da je poč«j. kv je videl, da se Ivan hoče učiti za gospoda, zabil mh! dolirega vina, čel, da bode imel starine, ko bode njegov stričnik pel prvo sveto mašo. • Trnski se jc že kot dijak se-xiwnil najprej 2 ^idto vetrn in pp njem tudi x Ožjem, ko je hodil po „Da-nko* za svojega dobiotnika Švegliča, prefekta v »roli’ njega skrbel po očetovsko. Gaj je prčccj spoznal v -Trnskcm lepe duševne sposobnosti za hrvaško knjigo in da bi mu jih oplcmcnil. dajal mu jc stare dubrovniško pi««lcljc: Guuduliča, Palmotiča in druge. —■ Prvence, katere jc Ivan Gaju in Ra- Začetek Cajnkovega članka o Ivanu vit. Trnskem Temeljitejše so bile njegove predstavitve posameznih hrvaških osebnosti, ki jih je v letih 1892-1894 objavljal v Domu in svetu. Tako je leta 1892 predstavil pesnika Petra Preradoviča, 1893 zgodovinarja TadijoiSmičiklasa in leta 1894 pesnika in ilirca Ivana viteza Trnskega. S temi predstavitvami, v katerih kombinira prikaz avtorjeve življenjske poti s prikazom kakega njegovega konkretnega književnega dela ali celo z interpretacijo npr. pesniškega besedila, je Cajnko presegel svoje kulturno novičarstvo iz Ljubljanskega zvona in ga nadgradil z zahtevnejšimi biografskimi, bibliografskimi in tekstovnimi predstavitvami. S tem svojim sicer ne prav obsežnim delom je ob koncu 19. stol, odigral vlogo kulturnega informatorja. Če pa vemo, da je bil to tudi čas, ko je bila jugoslovanska ideja čedalje jasnejša in konkretnejša, lahko njegovo delo ocenjujemo tudi s tega zornega kota, torej kot nujno informacijsko krčenje poti skozi gozd pomot, predsodkov, sosedskega nepoznavanja ipd. IZ NAŠIH KRAJEV 1. oktober 1998, 0K na kratko•na kratko Cerkvenjak OŠ v Cerkvenjaku je z novim šolskim letom prostorsko bogatejša. Dokončali so namreč gradnjo prizidka, v katerem je šest novih učilnic. Tako so prešli na enoizmenski pouk in najverjetneje izpolnili pogoje za prehod na devetletno šolanje. Šolo obiskuje 226 učencev, kar je precej manj, kot jih je bilo v šolskem letu 1997/98. Novincev je letos le 13. (F. Br.) Dolnji Slaveči Nekdanja predsednica RK Slovenije Ivica Žnidarič je obiskala družino Žohar v Dolnjih Slavečih na Goričkem, kateri je RKS izdatno pomagal po neurju 1987. leta, saj ji je zgradi novo hišo za desetčlansko družino. Žnidaričeva tudi sedaj ni prišla praznih rok, saj je družini izročila 35.000 tolarjev, RKS pa je prispeval nekaj paketov hrane in higienskih potrebščin. (F. M.) Dobrovnik Vodstvo dobrovniškega turističnega društva je člane, ki so bili čez leto najbolj dejavni v društvu, nagradilo z enodnevnim izletom na Madžarsko. Udeležilo se ga je kar 60 krajanov. Ogledali so si slikoviti mesti Kozseg in Sopron, dvorec Eszterhazy v Fertodu ter graščino Szsecsenyi. Prav gotovo bo ta »nagrada« spodbuda za prihodnje še uspešnejše aktivnosti v turističnem društvu. (F. Bo.) Stogovci Promet skozi Stogovce je precej gost, zato bi bilo potrebno narediti kaj več za varnost otrok. Ker pločniki niso urejeni (in kdo ve, ali sploh kdaj bodo), ni pa tudi urejenega avtobusnega postajališča, bi bilo prav, ko bi politični veljaki razmišljali o možnosti za omejitev hitrosti vožnje skozi Stogovce. Predlagam postavitev tako imenovanih ležečih policajev, kot pravimo domače cestnim oviram, saj bi potem marsikdo omejil hitrost vožnje in prispeval k večji prometni varnosti, zlasti otrok. (B. Ma.) Črešnjevci V tem šolskem letuje vpisano v Vzgojno-varstveno organizacijo Manko Golar Gornja Radgona, ki ima svoje enote v Apačah, Črešnjevcih, Negovi, Stogovcih in Spodnji Ščavnici, 348 otrok. Otroci so v 21 skupinah. V primerjavi z lanskim letom je letos za en oddelek manj otrok. (F. KI.) Godemarci Sredi septembra so v sadovnjakih v Godemarcih začeli obirati jabolka. Večinoma mladi nasadi so izredno bogato obrodili, zato je bilo treba najti obiralce prek izpostave zavoda za zaposlovanje v Ljutomeru. Sadovnjaki so v posesti zasebnika Branka Šilca. Le-ta je dal zgraditi v tem letu novo hladilnico za skladiščenje sadja. (J. Ma.) V Cubru pri Ljutomeru smo obiskali zanimiva zakonca Primec Stvarstvo prednikov ohranjata za zanamce Muzej na prostem in ljubezen do pisane besede aselek Cuber je ugnezden v vznožju Jeruzalema na območju slikovitih goric in gozdičev blizu Ljutomera. Hiše so razmetane po prosojnih, spokojnih rebrih in po dolinicah, ovenčanih z bujnim zelenjem. In tu se sreča popotnik sredi prijazne narave z neobičajno obsežno razstavo starih kmečkih strojev in orodij. To je delo zakoncev Majde in Vladimirja Primec. Naprave nekdanjih dni so vzorno obnovljene, zaščitene pred propadanjem in vrnjen jim je prvotni videz. To je muzej Ralo, ki je bil odprt v počastitev 130-let-nice prvega slovenskega tabora, ki so jo letos proslavili v Ljutomeru. elektropodjetja. Tam je spoznal izvoljenko Majdo, kije rojena v Prlekiji in je delala deset let v Suknu v Zapužah. Na Dobrem polju pri Brezjah sta si zgradila dom. A rodna gruda je vabila Majdo v Prlekijo. Prodala sta dom na Gorenjskem in leta 1988 kupila hiško v Cubru št. 20 pri Ljutomeru. Maj- Zakonca Primec iz Cubra pri Ljutomeru sta nam ponosno pokazala razstavljene predmete. Foto: F. Š. m2 svoje zemlje nainen|ia tvi muzeja na prostem. r zoval naj bi stare kmetijske s in orodja. Muzej ima zdaj vse^ venski značaj, saj na®era\j postaviti tudi velik kozolec, bil obenem streha za ne a eksponate. Mnogi okoliš drugi so z razumevanjem P idejo in darovali predmete j stavljenih je prek 150 sta« tijskih strojev in naprav,e 1 število manjših predme °| Vladimir še restavrira. In ® | že ustavlja vedno več turis ■ Vladimir pa se ukvarja J literaturo. Napisal je pet kmečkega življenja, tri ko®J otroški igrici, skeča, vej $ srni... Dela doslej niso vljena, igrali Pas0Jlh^ širom po Gorenjski in ( jih je sam režiral v okviruij kulturnih organizacij Ka j Lani je napisal Malega’ .. telja in še kaj. Želel 1 , knjigo, a mu založniki j ““^RANČEKŠTE^ n a k r a t kj a SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne. Stabilna in uspešna slovenska zavarovalnica redno zaposli večje število zavarovalniških svetovalk ali svetovalcev: 6 za delo na območju naslednjih občin: Beltinci, Cankova, Salovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Murska Sobota. Zanimiva je preteklost lastnikov muzeja. Vladimir Primec je zagledal luč sveta pred 59. leti v Planini pri Rakeku. Kraj leži ob nekdanji »furmanski« cesti. Težko otroštvo je preživel pri stari mami in še čisto majhen je šel za pastirja h kmetu Jakobu Teglu. Vrsto let je pasel krave. Od leta 1954 je živel v Postojni, kjer je hodil v nižjo gimnazijo in tam se je izučil za elektromonterja. Po končani vojaščini leta 1959 se je znašel v Žirovnici na Gorenjskem in kar 27 let je delal pri tamkajšnji enoti kranjskega da je delala potem deset let v Marlesovem obratu v Ljutomeru, zbolela in bila invalidsko upokojena. Vladimir se je stežka prilagodil novemu okolju. Začel je s samostojno obrtjo, a ni šlo. Postal je delni invalid in zdaj je na čakanju. V Cubru živita 11 let in imata hčerko ter sina. Vladimir seje že na Gorenjskem zanimal za starine, v Prlekiji pa ga je neprijetno vznemirjalo dejstvo, da so Avstrijci starine odvažali čez mejo. Zato sta se z ženo odločila, da bosta okoli 400 Turnišče V Radioklub Turnišče^ lanjenih 23 radioatnae Predsednik je Roman 1 krab, tajnik pa lože , ša. Letos imajo v na 1 izvedbo radioamater tečaja, tekmovanjev . nju skritih oddajnike roma lov na lisico, P° se bodo v amater® snemanjih, radi bi P°' antenski stolp in Prl želijo čimveč mla J $ hov zaščitni zna J RKT. Želijo si pndob' okrog 16 kvadratni^, trov velik prostor skem središču, torej J nišču. Za zdaj dioamaterjivsvojil1 čih prostorih. (L Srečanje po tridesetih letih i Ker imate veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in kumunikativni in imate: • vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe, • vozniški izpit kategorije B in lasten prevoz, vas vabimo, da se nam pridružite kot zavarovalniški zastopnik. Prosimo vas, da nam v 8 dneh po objavi pošljete svojo pisno prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: ZAP d.o.o., Zastopstvo Pomurje Lendavska 22, 9000 Murska Sobota, s pripisom »zavarovalniški svetovalec« Delo bomo sklenili za določen čas (1 leto), s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo kasnejše redne zaposlitve za nedoločen čas. Uspešno delo je posebej nagrajeno! V šolskem letu 1967/68 je na OŠ Sveti Jurij pri Rogašovcih sklenilo osnovnošolsko izobraževanje 49 učencev. Na srečanje po tridesetih letih, ki so ga imeli pred kratkim, pa je prišlo 28 nekdanjih sošolcev. Nista pa manjkala razrednika: Alojz Mi-sleta in Anton Crnkovič. Najprej so se sešli pred se zapeljali z avtobusom pod brega; na vrhu, kamor so se se vcii* , je pogostil predsednik TD R°g der. Nazajgrede - med potjo d P' pri Svetem Juriju, kjer so si so položili v cerkev ikebano m j cnenlra Izlizana ' ' H* , 1. oktober 1998 IZ NAŠIH KRAJEV Erszebetinih sto let ^likokrat se sprašujem, zakaj mi je dano tako dolgo živeti, Znajdem odgovora. Mogoče sem zaradi molitve Bogu še Osebno všeč ... Ne vem ...« razpreda misli in nekoč modre Jkiso po sto letih izgubile svoj sijaj, se orosijo Erzsebet Kovacs med svojimi. Morda je njim jasno, v čem Mrzs^et Kovacs nikoli v življenju ni bila gostobesedna, le rada je ob možu, ki je velikokrat samo njej na ljubo zaigral na Kako sta se spoznala? Pač tako, kot je bila navada pred ^1 po^Un' Gna s*rota z bratom in sestro, on vaški fant, ki je SVatbah, sta zaživela na njegovi domačiji. J.Mijevih, od koder iz-Mz. nas je v moji mladosti 0 Pod isto streho več kot J1, a naša streha je bila s ltn’ krita, pri Kovacsevih “Mi dimnato, črno ku- ^Sorie na Apaškem •iprve Se bočili pripravi-ške igre. V upanju, Ho,So 0 vreme naklonje-»(tbliJ^abiii veliko PGD %eU 'n daleč' Pr*Pra‘ ^I’ nagrade> a Nnik,20' sePtembra %t v lepo in je bilo S;n Umovalcev. Pa ven-tet SV°jrabun so Pr*®b ^>19 kot gledal-Sih ?^Vab v (ne)spret-Sua°n>ačih in sosed-L hvalnih ekip. (B. hinjo in hiša je bila s slamo krita,« se spominja. »Naša aja, kot jo kličemo, je rada pela nagajivo pesem o črni kuhinji, kjer je vse sajasto, pa tudi sicer je rada zapela. Od zore do mraka je delala. Čeprav nikoli ni pila vina, je opravila vse delo v vinogradu,« pripoveduje o svoji materi sin Štefan, ki je ostal na domačiji. »Še pred tremi leti sem jo občudovala, kako vzorno je skrbela za vrt. Še danes, pri sto letih, sama opere manjše kose svojega perila, pravi, da je ona boljša kot pralni stroj,« ga dopolni njegova žena, ki ve o tašči povedati le najboljše. Dogodki ji polzijo iz spomina kot pesek z dlani. Velikokrat ponovi, daje pri treh letih pokopa- je skrivnost dolgega življenja ... la svojo hčerko, pred desetletji moža in vnuka, ostala sta sinova, snahi, vnuki in pravnukinja San-drica, ki ji je v največje veselje. Nekoč najboljša kuharica na svatbah v bližnji in daljni okolici je preživela marsikoga od nekdanjih ženinov in nevest. Erzsebet Kovacs, rojena Berki, je letos 20. avgusta praznovala svoj stoti rojstni dan: rojena je bila v avstro-ogrski morahiji tri tedne prej, preden je italijanski anarhist v Ženevi ubil njeno soimenjakinjo cesarico Elizabeto oziroma Sissi, preživela prvo svetovno vojno, poročila se je v stari Jugoslaviji, pravi, da nas je po drugi vojni Tito ali Jožka dobro vodil... In zdaj je v Sloveniji praznovala svoj stoti rojstni, dodajamo mi, ki smo ji stisnili roko in želeli vedeti, v čem je skrivnost dolgega življenja. Skomignila je z rameni: »Morda v božji volji in v človeku...« ELLA PIVAR ■ Murska Sobota Murskosoboško podjetje Saubermacher & Komunala je začelo zbirati v posebne zabojnike tudi stara oblačila. Za začetek so postavili zabojnike pri BTC-ju, gasilskem domu in pri sedežu podjetja. Zbrana oblačila bodo poslali na kemično čiščenje v Italijo, nakar jih bodo (pa ne komunalci) razdelili najbolj potrebnim na svetu. (J. Ž.) Črnci pri Apačah Na Kmetijstvu Črnci so letos pridelovali pšenico na 702 hektarjih in na hektar pridelali 6,18 tone pšenice, od katere je tudi nekaj semenske. Koruzo so imeli na 368,6 hektarja in semensko koruzo na 22 hektarjih. Na 20 hektarjih so pridelovali buče, Človek innjegov poklic na 15 hektarjih pa semensko oljno redkev. Letos torej obdelujejo 1.128,1 hektarja zemlje. Stečajni postopek naj bi sklenili do konca leta. Pričakujejo novega lastnika. Nekaj prostorov so že prodali, nekaj pa dali v najem. (B. Ma.) Sveta Trojica PGD Sveta Trojica je bilo gostitelj 11. srečanja gasilk z območja GZ Lenart. Prišlo jih je okrog 100. Najprej je bil prisrčen kulturni program, nato pa so se gasilke pomerile v šaljivih igrah, v katerih so zmagale gasilke od Sv. Trojice. Po tekmovanju pa je seveda udeleženke niso mahnile kar domov, ampak so ostale na družabnem srečanju. Zmagovalna ekipa je sodelovala 26. septembra na prvem srečanju gasilk podravske regije v Bišu pri Trnovski vasi. (F. Br.) Pridite hitro, zgodila seje huda... ... prometna nesreča, rešite ljudi, ženska bo vsak hip rodila ... Baki in podobni klici še zdaj odzvanjajo v ušesih 68-let-nega Mirka Petka iz Veličan pri Jeruzalemu, četudi je že osem let upokojenec. Kako bi se ne spominjal prejšnje službe in vsega, kar je bilo povezano z njo, ko pa je bil kar 37 let in pol zaposlen na reševalni postaji v Ljubljani. Mirko in žena Pavla preživljata jesen življenja na njegovi rojstni domačiji sredi vinogradniškega območja v Veličanah blizu znamenitega Jeruzalema. Imam občutek, da se je on, četudi je bil leta in leta zdoma, dokaj dobro vživel v »novo« okolje, medtem ko se ženi toži po Ljubljani. Razkrila je, da sta imela tam veliko znancev in prijateljev, tu, v Veličanah, pa je treba le delati in spet - delati. Po drugi strani pa je res, da bi bilo škoda, ko bi srednje veliko kmečko gospodarstvo propadlo, kar bi se vsekakor zgodilo, če ne bi poprijela za delo. Mirkova mati oziroma Pavlina tašča, ki je skrbela za domačijo, je namreč pred leti umrla. Mirko Petek iz Veličan pri Jeruzalemu je bil 37 let in pol bolničar -reševalec. Trden in postaven mož, ki pa le ne more kar tako pozabiti, kaj vse je doživel: tragedije ponesrečencev in tudi veselje ob rojstvih - v reševalnem avtu. - Foto: Š. S. Od brega pri Petanjcih navzdol proti Moti $a9s£1 \ij] Ceste v Pozna-^alo ?Uconski občini ^o. u °b'l asfaltno pre-r “oprav? n’Zacijska dela delavci in stro-Cestnega po-) 0,3 cest' k ma' 'n so ta že Aap 9 Sv°J delež, bo ,''e35 ^nci prispevala Avež.dstotkov, ampak Polovico potreb- k ^'G-) bo"0 Posl°PJe na bsSv. ^eril° 10 ^at v središču domom ^^■Investitorje ^dj^6, obJekt P3 CNa. v ,e Gortina iz % st e'u stavbe bo ? 'n Prve dni lan- Z Mote pri Ljutomeru smo prejeli »gasilsko« fotografijo udelež septembra ob 10.30 smo se od brega pri Petanjcih zagnali / .enCev spusta P° Muri in pesmico: 13. Veseli, preplašeni, polni moči, / ves čas v čolnu prepevali/^ TJ*0 MU" navzdo1 prot'Moti veslali. / pesem zapisovali, /smo zraven naravo občudovali/pa za st ° smo ^OP0 Muri veslali/in toto prelepa si; vedi ti, / da se drugo leto spust ponovi! / Na otok ra?tne rib'^e mesta iskali./ - / Mura, stari - to naš je svet!/ - Mura ti naša, še to ti povemo, / da pon U'ubezni Postanemo spet / mladi in še bomo / skupaj mi vsi, veseli Motarci! / 0 ne na piknik še gremo./ Pm jn jadH Škoda, da nas (novinarjev) ni bilo zraven! Pa šalo na stran! Še t vaščana Jožeta Grnjaka in predsednika PGD Dušana Roškarja p rPUSt S° or9anizirali na Pobudo so-sta jih Miro in Dušan, aktivna člana Centra za zaščito in reševanL t JS0 se s čolni. Spremljala 1 ’ « deluje pri ljutomerskem gasilskem »17 let sem imel, ko sem odšel z doma in se zaposlil v Ljubljani. Moral sem oditi, sicer bi me poslali s silo na delo v rudnik. Pri hiši sva bila dva moška -oče in jaz - in dobili smo poziv, da eden mora za rudarja. V Ljubljani sem se zaposlil v bolnici kot strežnik, potem sem odšel k vojakom, kjer sem obiskoval 11 mesecev sanitetno podoficirsko šolo. Pozneje sem delal v vojaški bolnici kot bolničar. Po vrnitvi iz JLA sem se zaposlil kot bolničar na reševalni postaji v Ljubljani. Ob delu sem končal šolanje za medicinskega tehnika - reševalca. Naša reševalna postaja je posredovala v Ljubljani in na območjih v smereh Notranjske, Dolenjske, Kočevskega, do Medvod in v štajerski smeri do Trojan. Vozili smo bolnike v bolnico in po zdravljenju na njihove domove, tudi v tujino; sodeloval sem pri reševanju ponesrečencev v cestnem prometu in tistih, ki so se ponesrečili na delu; bil sem v reševalnem vozilu, ki je vozilo v bolnico nosečnice in kar nekaj jih je rodilo med potjo - kar v reševalnem avtu - in pri tem sem moral pokazati svoje znanje iz porodništva, ki sem si ga sicer pridobil na dodatnem izobraževanju. Velikokrat se spomnim tudi hude nesreče v bližini leta- strmoglavilo angleško letalo in je bilo veliko ponesrečencev, ki smo jih vozili v bolnico, bilo pa je tudi veliko žrtev.« V nadaljevanju pogovora je Mirko Petek povedal, da so vrsto let prevažali bolnike in ponesrečence le bolničarji, šele v novejšem času (vsaj na ljubljanski reševalni postaji je tako) gre na pot tudi zdravnik. Bolničarji so imeli sprva preprosta in skromna sredstva za dajanje prve pomoči (povoji, opornice za imobilizacijo zlomljenih ali poškodovanih udov, napravo za izvlečenje tekočine na nožni pogon ...). Šele pozneje času so reševalna vozila opremili z novejšimi napravami. 37 let in pol je vzdržal na reševalni postaji. Bil je priča žalostnim in nekaj veselim dogodkom (rojstvo v reševalnem vozilu). Ker je trden mož, je sprejemal življenje (in vse kar je z njim povezano) kot realnost. Kar privoščim mu sedanje umirjeno upokojensko življenje, v katerem pa ni brezdelja, ampak med drugim obdeluje vinograd. Ljubljana, kjer imata Petkova hišo in v katero je sin pripeljal dekle, pa tudi ni tako daleč, da se ne bi kdaj pa kdaj zapeljala tja. 18 REPORTAŽA 1. oktober 1998, I®! vsem udeležencem. Med potjo vidimo še marsikaj zanimivega, najlepša pa je prav gotovo pokrajina, odeta v jesenske Žrebanje bo ob koncu leta! 0609630898 NUBIRA iiiriM leaitov . Našli smo zaklad! akam pri kapelski cerkvi sv. Magdalene. Presenetljivo - nisem sama, gostje kar naprej pešačijo, eni gor, drugi dol. »Mojih« pa ni in ni. Seveda, zamuda mora biti. Potem le pričakam topot konjev. Pot po Atilovi poti po sredi Kapelskih goric se namreč začne tako, da goste naložijo v Radencih na tri kočije in jih pripeljejo na kapelski hrib do gostilne Dunaj, ki je po skoraj tridesetih letih ponovno gostilna družine Dunaj in ne najemniški bife. Po seznanitvi pred predstavitveno tablo se gostje napotijo proti vrhu in cerkvi. Pravzaprav to niso klasični gostje, ampak turistični delavci oziroma sodelavci iz Zdravilišča Radenci. Direktorica Barbara Gunčar se je odločila, da bodo prijetno združili s koristnim in si na lastne oči (in z lastnimi nogami) ogledali, kam lahko napotijo svoje goste. Seveda je večino malce razhudila moja majica z napisom Edina - dokazali so pripadnost firmi! Vodnik po poti, sicer zaposlen pri Turističnem društvu Kapela prek programa javnih del, Franc Vam-berger nas je najprej popeljal kar do svoje hiše - Vambergerjeve domačije, ki je pravzaprav zidanica iz srede 17. stoletja in pod spomeniškim varstvom, zato imajo z obnovo nemalo težav. Nato smo nadaljevali pot z iskanjem gradu (ki obstaja le v pripovedkah) in zaklada. Prava dogodivščina, tole iskanje zaklada. In presenečenje, ko najdejo v jami prav zares skrinjo, v njej pa zaklad v obliki frakeljčkov z napisom Alenkine solzice. To je darilo, tisti, ki zaklad odkrije, ga deli MOTOR Pot do izginulega Atilovega gradu je razgibana. Alenkine solzice na prvi jesenski dan Prvi jesenski dan leta 1998 se je začel z zobanjem že zrelega grozdja in končal s poskušanjem lanskega vina - Vreme je bilo idealno, po dolgih hladnih dneh spet toplo in sončno Še prigrizek in pokušnja vina Grof Kocjan 9(069) 84 280 barve. Naslednja postaja je pri domačiji, kjer pokušamo vino z imenom Grof Kocjan - v teh krajih naj bi nekoč živel grof Kocjan, po katerem se imenujejo kraji še danes. Ponudba ob poti, torej dobrodošlica, zaklad, prigrizek in degustacija vin, je organizirana samo za naja- vljene skupine, ni pa težko najti poti tudi samostojno, saj je označena s posebnimi ličnimi oznakami v obliki trtinega lista. Vambergerjevi ponujajo vodstvo v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Besedilo in posnetki: BERNARDA B. PEČEK! Srečko dobite z nakupom novega avtomobila DAEWOO I =AIh'C| dva v so 27. septembra ob 0.30 ustavili v Novako-L0''' %rir°?n^a osebnih avtov, sicer državljana ZRJ, zapos ena V sa P^^ala sta sedem državljanov, od tega pet otro , k/ Dri /,/^^bra ilegalno prestopili madžarsko-slovens o k 2rner jim je pomagal (za denar, seveda) neznanec, X. °bniočja Ljutomera. su. Kdo bi vedel, ali dojema, da »Usoda se je kruto poigrala z menoj; v življenju nimam sreče,« je odstrinjala svojo podobo življenja Sabina, rojena 21. septembra 1960. leta v Lutvercih. Poročila se je 1978. leta, ko je bila stara 18 let. Pozneje je šla zakonska zveza narazen in leta 1992 se je poročila z Alojzom Kapšem. Iz dveh zakonov je peterica otrok. Poleg že omenjene Silvije še: 12-letna Valerija in 13-let-na Natalija, ki sta osnovnošolki; 17-letni Miroslav, ki obiskuje tretji letnik gostinske šole (kuharstvo) in 19-let-ni Branko, ki je po poklicu obdelovalec kovin, tačas pa je pri vojakih. Ko bi se bila odpeljala z njim na srečanje pri Muri... Sabinina bolečina je bolj ali manj znana, saj smo tudi v Vestniku že Kapševa domačija v Apačah številka 59 je ostala brez moža in očeta ter nekoga, ki je imel stalne finančne vire. Dobri ljudje bodo, upajmo, pomagali, da bodo vdova in njenih pet otrok sčasoma nadaljevali z urejanjem hiše. objavili notico o izginotju njenega moža Alojza. Kot vzdrževalec je bil zaposlen v tovarni paprija Paloma na Sladkem Vrhu. Ona, Sabina, pa je delala do stečaja v Lini v Apačah. Možje bil ljubitelj starih motornih vozil, tako imenovanih oldtimerjev, pri čemer je imel tudi Sabinino podporo, saj je kar nekajkrat šla z njim na tekmovanja. Ko bi se bila podala na krajšo pot tudi v soboto, 12. septembra, ko je pripravil klub Janeza Johana Pucha iz Ljutomera srečanje ob Muri med Vučjo vasjo in Krogom, bi se morda ne zgodila žaloigra. »Toda taka je usoda,« je zatrdila v pogovoru nesrečna Sabina. Ker je bil Alojz Kapš določen čas ob vozniško dovoljenje, ga je zapeljal z njegovim (Kapševim) avtom na srečanje pri brodu njegov prijatelj. S to navedbo nekoliko popravljamo vestičko v predzadnji številki, ko smo zapisali, da se je Alojz udeležil srečanja s svojim 41-letnim Novi komandant 76. diviziona b šesti obletnici formiranja 76. protioklepnega diviziona Slovenske vojske v Murski Soboti je bil prejšnji četrtek tako imenovani dan odprtih vrat. Obiskovalci so si ogledali bojna sredstva in opremo ter vojašnico in primopredajo dolžnosti poveljnika. Dotedanji komandant diviziona podpolkovnik Mirko Rauter, ki odhaja na novo dolžnost v tretje operativno poveljstvo v Celje, je predal dolžnosti v murskosoboškem divizionu svojemu dotedanjemu namestniku podpolkovniku Srečku Karbi. Na krajši slovesnosti so podelili pripadnikom diviziona po dve zlati in srebrni ter tri bronasta priznanja diviziona, referentu za kulturo v soboški mestni občini pa so izročili zahvalno listino. Š. S. 0 očeta ne bo videla nikoli več. BMW-jem. On je bil le lastnik, motor pa je ostal doma. Sabina ni hotela povedati imena moževega prijatelja, odgovorila pa tudi ni na vprašanje, ali morda ni ta (ne)znanec moralno kriv za izginotje. Menil sem namreč, da prijateljev ne smeš zapustiti, še najmanj pa tam, kjer jim je delal družbo alkohol. Obstajala je namreč nevarnost tragedije, kajti prav v tistem času je bila Mura zelo narasla. Toda kdo bi mislil na vse to. Le kod hodi, da ga ni domov »Tisto noč nisem spala. Upala sem, da se bo Alojz vrnil in povedal, kako so se imeli. V nedeljo, 13. septembra, ko sem zvedela, da naj bi obležal na klopi pri kroškem bro-du (vsi drugi, tudi prijatelj, ki ga je odpeljal na srečanje, pa so odšli domov op. p.), sem še upala, da se bo od nekod vrnil. To upanje pa je iz dneva v dan izginjalo in vse bolj je prihajala v ospredje možnost tragedije, še posebno pa potem, ko naj bi našli v bližini broda v Krogu moževo kapo.« Od tistega časa pa do nedeljskega pogovora z Vestnikovim novinarjem je minilo 14 dni. To so dnevi bolečine. »Ko bi ga vsaj našli, četudi mrtvega,« je večkrat ihtela Sabina. Gornjeradgonski potapljači so preiskali Muro gor in dol od Kroga do Razkrižja. Alojza Kapša niso našli. V torek, 22. septembra, natanko deset dni po izginotju, so prišli policisti Sabini povedat, daje pri Peklenici v Medžimurju Mura naplavila utopljenca, ki bi utegnil biti njen mož. »V bolnici v Čakovcu, kamor me je odpeljal brat Jožek, sem zbrala le toliko moči, da sem pogledala njegovo (moževo) glavo. Natančneje ga je pregledal oče Franc. Da, on je bil, moj pokojni mož. Potem sem podpisala na bakovski policiji več dokumentov, dan pozneje, 24. septembra, pa je po-grebništvo Vrbnjak prepeljalo truplo mojega moža v Maribor, kjer so ga 24. septembra upepelili.« Ji je bila usoda zapisana ob rojstvu? Komajda 38 let je stara Sabina Kapš, pa toliko gorja v življenju! V pogovoru je večkrat omenila, da je taka Užaloščena 38-letna Sabina Kapš je prepričana, da je vse to, kar se je bilo zgodilo, njena usoda. Tolaži pa se, da v nesreči le ni ostala sama, saj so ji pomagali v Palomi in tudi drugi. pač njena usoda, ki ji je bila zapisana ob rojstvu. In z njo se je postopoma sprijaznila, dasiravno je bilo težko. V soboto, 26. septembra, Nadejam se tudi pomoči sklada dobrote, ki je poimenovan po Ivanu Krambergerju, deluje pa pri Slovenskih novicah...« dva tedna potem, ko je Alojza Kapša prijatelj odpeljal na srečanje oldtime- Prispevajmo v rjev, so se Sabina in njeni otroci ter mnogi drugi še zadnjič poklonili možu, očetu, očimu, sodelavcu in prijatelju. Po maši zadušnici so žaro položili v grob, v katerem že počivata pokojnikova oče Alojz in mati Justina. O vsem tem, kar ste prebrali, sva se v tihoti pogovarjala s Sabino. No-benkrat ni zajokala. Niti ni mogla, ko pa je prelila toliko solza. Njena hčerkica, ubogo dekletce, ki je izgubila očka v svojem cvetu mladosti, je še naprej slikala z vodnimi barvicami neznane podobe po časopisnem papirju. Televizijski sprejemnik je bil sicer tudi še tedaj, kako uro po pogovoru, prižgan, človeškega glasu »v živo« pa ni bilo slišati. »Kaj pa zdaj?« sem vprašal Sabino. »Ne vem. Mislim pa, da nam bodo pomagali. Podjetje Paloma mi je veliko pomagalo že doslej in tudi obljubili so, da bodo zaposlili sina, brž ko bo prišel od vojakov. Tudi sin, ki se uči kuharstva, bo, upam, dobil obljubljeno zaposlitev. Otroci bodo verjetno dobivali pokojnino po očetu. Nekaj materialne pomoči dobrotnikov skladI Resda je Sabina Kapš ostala sama s petimi otroki, toda dobri ljudje ji bodo pomagali. Morda z nakazilom finančne pomoči na številko omenjenega sklada, 50102-743-51334, s pripisom za družino Kapš, morda s kako drugo obliko pomoči. Brž ko si bodo Kapševi vsaj nekoliko opomogli od tragedije, ki jim je vzela moža in očeta, bo treba pomisliti, kako nadaljevati z urejanjem hiše, ki ne le da nima urejenega pročelja, ampak so tudi v notranjosti potrebna še določena zidarska in druga dela. Pomembna pa je tudi moralna pomoč: vse le še ni izgubljeno, kajti tu so otroci, smisel človekovega (in tako tudi Sabininega) življenja. Jutri, pojutrišnjem ... je še en dan, množica dni, zato se le ne kaže predati. S temi mislimi sem se poslovil od Sabine in peterice njenih otrok. Mala svetlolasa Silvija je še naprej slikala z vodnimi barvicami in ob uokvirjeni fotografiji pokojnega moža in očeta je še naprej gorela sveča. BESEDILO IN FOTO: ŠTEFAN SOBOČAN ■ sem dobila od članov oldtimerskega kluba Veteran iz Murske Sobote. POSOJILO IN LIZING NA POLOŽNICE DO 5 LET obrok je lahko večji kot 1/3 osebnega dohodka. Tudi za zaposlene v tujini - brez porokov. NA ZALOGI OLJA Mobil 1.449.999 SIT Vabljeni na testne vožnje AKCIJA: NUBIRA KARAVAN SX (SPAGON) DAEWOO MOTOR lita platišča, spojler, imitacija lesa... 2.249.990 SIT Flamin MS « □ » PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B Pooblaščeni prodajalci...........।.............. * MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci, tel.: (069) 65 517 * FUTURA SYSTEM, Stročja vas 11 pri Ljutpmeru, tel.: (069) 84 347 * INTEGRAL d.d., Industrijska 1, Lendava, tel.: (069) 75 042 * PROPOINT, Prežihova 23, Lenart, tel.: (062) 762 633 20 ŠPORT 1, oktober 1998, Prva državna nogometna liga | Nogometni klub Gančani Potrošnik: Domžale 2 : O Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.500. Sodnik: Tabar (Portorož). Strelca: 1 : O Halimi (59), 2 : O Leal (65). Potrošnik: Šiftar, Novak, Ulen, Tratnjek, Kokaš, Antolin (Škafar), Baranja, Halimi, Dobi, Kotnik (Ropoša), Leal (Erniša). Gorica : Mura 3 :1 Nova Gorica - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.300. Sodnik: Vidali (Kubed). Strelci: 0 : 1 Cipot (15), 1 : 1 Žlogar (23), 2 : 1 Nikčevič (32), 3 : 1 Vogrič (70). Mura: Nemec, Ilič, Dominko, Cifer, Alihodžič, Lukič (Galič), Cipot, A. Baranja, Ošlaj (D. Baranja), Gutalj (Ristič), Škaper. Druga državna nogometna liga Nafta : Jadran 2 : O Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 200. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelca: 1 : O A. Gabor (16); 2 : O Šabjan (36). Nafta: Magdič, Gerenčer, Novak, Šabjan, Drvarič, A. Gabor (Koša), Utro-ša, Tompa, Baša, Hozjan (F. Gabor), Gomboc (Horvat). Tretja državna nogometna liga Čarda: Lakoš 3:0 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 200. Sodnik: Mendek (Maribor). Strelci: 1 : 0 Krapec (30), 2 : 0 Krapec (36), 3 : 0 Titan (74). Čarda: Gregorič, Meničanin, Cifer, Jaklin, Cmor, Čardi (Lang), Panič (F. Horvat), D. Horvat, Titan, Krapec (Hajdinjak), Kerec. Lakoš: Zajtf, Hepe, Bažika, Kepe, Kulčar (Žalig), Šabjan, Horvath, Kovač (Magyar), Lebar, Gyurkač (Žalik), Nedelko. Turnišče : Kerna 3 : 2 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200. Sodnik: Mauko (Maribor). Strelci: 1 : 0Temar(36), 1 :1 Rakar (60), 1 : 2 E. Kutoš (65), 2 : 2 Žižek (67), 3 : 2 Cener(72). Turnišče: Lebar, Kreslin (Žižek), Resnik, Cener, Mujdrica, Ternar, Vegič (Čemi), Litrop, Prša (Kovač), Jovanovič, Pucko. Kerna Puconci: Maučec, Kološa, E. Kutoš, Maček, Kardoš, J. Kutoš, Kuhar, Gergorec (Sočič), Rakar, Baranja, Banfi. Kobilje : Odranci 5 :1 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 150. Sodnik: Teršek (Laško). Strelci: 1 : 0 M. Bukovec (5), 2 : OTrajber (51), 3 : 0 Trajber(65), 4 : 0 M. Bukovec (69), 4 : 1 Kavaš (75), 5 : 1 Gruškovnjak (89). Kobilje: Zver, Horvat, S. Bukovec, Šijanec, J. Bukovec, Kocet, J. Feren-cek(Kustec), M. Bukovec (Penhofer), Gruškovnjak, Laci (M. Ferencek), Trajber. Odranci: Marič, Ivezič, Bogdan (P. Kavaš), Pozderec, Hozjan, Hozjan, Vegič, Sečkar (Kerčmar), S. Kavaš, Zakojč (Kavaš), Virag. Polana : Beltrans 1 :1 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 50. Sodnik: Lešnik (Maribor). Strelca: 1 : 0 Zver (68), 1 : 1 Sunčič (89). Polana: Žižek, Z. Hozjan, Pal, Laki, K. Hozjan, Lackovič, Cvetko (B. Žižek), Antolin, Horvat (Zver), J. Hozjan (M. Žižek), B. Hozjan, Beltrans: Rajh, Hanžekovič, Modlic, A. Osterc, Pučko, Kavaš, Z. Osterc, Sunčič, Mlinarič (Makovec), B. Osterc, Puhar. Reno Škafar: Bakovci 2 : 2 Bratonci - Igrišče Reno Škafar, gledalcev 250. Sodnik: Jeneš (Lendava). Reno Škafar: Kuzma, Miholič, Kreft (Vogrin), Mundjar, Cor, Rozmarič (Smodiš), Koren, Tratnjek (M. Horvat), Lipič, Forjan, D. Horvat. Bakovci: Talaber, R. Papič, Žekš, Horvat, Buzeti, Gerendaj (Recek), Mesarič, Petrovič, Ulen, Krančič (Žicič), Verban (Matuš). Črenšovci: Renkovci 0:1 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 250. Sodnik: Brence (Maribor). Strelec: 0 :1 Kocet (6). Črenšovci: Karoli, Jerebic (Kolar), Hartman, B. Horvat, Pucko, Plej (Zelko), Pintarič, Kustec, D. Horvat, Vori (Virag), D. Horvat. Renkovci: Gabor, Zadravec, Lacko, Nežič, S. Bojnec, Tratnjek, R. Boj-nec, Ritlop, Kocet (Kerman), Lebar, Piberčnik (Plej). Panonija : Goričanka Big Fun 1 : 2 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 350. Sodnik: Zorman (Draža vas). Streleci: 0 : 1 Smodiš (18), 1 : 1 Smej (20), 1 : 2 Smodiš (42). Panonija: Perša, Ščančar(D. Prendl), Hozjan, Suč, Imre, Ščančar, Zver (D. Hozjan), Novak (D. Horvat), Ferietič, Prendl, Smej. Goričanka Big Fun: Nemec, Vogrinčič, I. Skledar (Ficko), Benkič (Kovač), Šuša (Poredoš), Šalamon, Kosednar, Buček, Kolar, Smodiš, Muler. Proslavili 25-letnico kluba S tekmo med sedanjim moštvom in prejšnjimi generacijami so v Gančanih preteklo nedeljo proslavili 25-letnico delovanja nogometnega kluba. V Gančanih so nogomet začeli igrati že pred šestdesetimi leti, za kar so bili pobudniki dijaki Franc Bobovec, Franc Matko in Bogdan Pleša. Kasneje, zlasti ko so dobili pravo nogometno žogo, so se jim pridružili tudi drugi mladinci ter igrali prijateljske tekme z moštvi iz sosednjih vasi. Nogometni klub pa so v Gančanih ustanovili šele leta 1973. Prvo leto so se vključili v tekmovanje občinske nogometne lige Lendava, kjer so zasedli tretje mesto. Zatem so štiri leta tekmovali v zahodni skupini Prve medobčinske nogometne lige Murska Sobota, ko so 1977 postali prvak pa so se uvrstili v višji tekmovalni razred - murskosoboško enotno prvo Hitrostno rolanje Nogometaši NK Gančani. Stojijo od leve: Jože Peterka, Dejan Kuzma, Boris Šarkanj, Janez Tratnjek, Igor Bore, Tomaž Tratnjek, Marjan Kuzma, Štefan Žižek (trener); čepijo: Janez Žižek, Tomaž Berendijaš, Andrej Panker, Simon Horvat, Jože Jerič, Dušan Erjavec, Silvo Hozjan, Kristjan Kuzma. medobčinsko nogometno ligo. V začetku leta 1976 so si v Gačanih zgradili novo nogometno igrišče, Lendavčanom štiri, Sobočanom dva dvojna naslova V organizaciji ŠD Do konca Lendava je bilo finale državnega pokalnega tekmovanje v hitrostnem rolanju. Med 68 tekmovalci in tekmovalkami so se predvsem izkazali pomurski tekmovalci in tekmovalke, saj so Lendavčani osvojili štiri, Sobočani pa dva dvojna naslova pokalnih prvakov. Dvojni (kratka in dolga proga) pokalni prvaki Slovenija za leto 1998 so postali: Doris Solarič, Manuela Bogdan, David Solarič in Tanja Koren (vsi Do konca Lenda- va) ter Tinka Kuplen in Jasna Šan-tavec (obe Roller klub MS). Naslov pokalnega prvaka v eni disciplini pa sta osvojili Mojca Duh (Lendava) in Kaja Kuhar (MS). dotlej pa so morali vse tekme odigrati v Beltincih. Svoj največji uspeh so nogometaši iz Gančan dosegli v tekmovalni sezoni 1977/ 78, ko so bili v Enotni prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota jesenski prvaki. Zadnja štiri leta so tekmovali v drugi medobčinski nogometni ligi. Leta 1983 so si zgradili nove slačilnice, ki sojih kasneje podrli. Letos pa so dobili nove, sodobne slačilnice in pokrito tribuno, kar je najlepše darilo ob srebrnem jubileju. Letos je kot deveti predsedniško funkcijo prevzel Slavko Petek. Ob tej priložnosti so tudi izdali brošuro. (FM) Nogometni klub Prosenjakovci Padalstvo Bejsne zvezde državni podprvak V Mariboru je bilo prvo odprto državno prvenstvo padalcev v skupinskih likovnih skokih. Sodelovale so štiri slovenske in ena hrvaška ekipa. Zmagala je ekipa Hudički iz Letalskega centra Maribor. Lep uspeh je dosegla ekipa Bejsne zvezde iz Aerokluba Murska Sobota (Jože Veldin, Marjan Slak, Srečko-Kavaš, Daniela Županek), saj je zasedla drugo mesto in postala državni podprvak. Tretja je bila ekipa Kimfly iz Ljubljane. (FM) Koren na šestem mestu V Krškem in Ljubljani sta bili» dnji dve dirki za državno p^J posameznikov v speedwayu-škem so bili zanimivi boji, W ko so morali dirko v Ljubljani® dežja prekiniti, kar pa ni vpliva o končno razvrstitev tekmovalce-Krškem je Jožef Koren iz Len zbral 9 točk in zasedel deveto sto, v Ljubljani pa je bil izvrsteni 17 točkami pristal na petem m Prvak Slovenije je postal Feb 137 točkami, Koren je s 64’ mi na šestem mestu. Kristjan je z 11,3 točke zasedel petn* Siniša Jambrošič pa z 1 toC , demnajsto mesto. (A. Matjas Rokoborba Bačič drugi v Poreču V Poreču je bilo koborsko tekmovanje v gr mskem slogu za trofejo Med 56 tekmovalci iz osr”1" so v slovenski reprezentanc pili trije Sobočani in se teP° $ li. Najboljši je bil Rade Bači kg), saj je zasedel drugo me vko Miholič (do 58 kg) in (do 76 kg) pa sta bila četrt ■ Praznujejo srebrni jubilej Nogometaši Prosenjakovec letos praznujejo 25 let uspešnega delovanja. Začetki organiziranega igranja nogometa segajo v leto 1973, ko je bil 18. avgusta ustanovljen nogometni klub. Prvo leto so tekmovali v lendavski občinski nogometni ligi ter med desetimi moštvi zasedli šesto mesto. Potem so nekaj časa tekmovali v kakovostnejši prvi ligi, leta 1979 pa so se preselili v drugi tekmovalni razred. Ponovni vzpon so nogometaši Prosenjakovec dosegli v zadnjih nekaj letih. Svoj največji uspeh so dosegli v lanski tekmovalni sezoni, saj so v drugi soboški medobčinski nogometni ligi vzhod zasedli prvo mesto in se uvrstili v prvo medobčinsko nogometno ligo. Od ustanovitve kluba pa do danes je NK Prosenjakovci odigral več kot 760 tekem, od tega 460 prvenstvenih. Iz klubskega dnevnika, ki ga skrbno vodi Julij Nemeš, je razvidno, da so nogometaši Prosenjakovec doslej dosegli tisoč prvenstvenih zadetkov. Jubilejnega je dosegel Ernest Malačič. Dobro so- 1.SNL Pohorje 7 7 0 0 17:10 21 Reno Škafar 7 3 3 1 11:7 12 Dolina 6 0 0 6 2:34 0 Rezultati - 8. krog Dravograd 7 5 2 0 20:5 17 Kerna 7 3 2 2 9:8 11 Potrošnik : Domžale 2 : 0 Tabor 7 5 1 1 20:8 16 Goričanka 7 3 13 12:8 10 1. MNL MS Gorica : Mura 3 : 1 Elan 7 4 12 12:11 13 Kobilje 7 3 0 4 12:8 9 Rezultati - 6. krog Olimpija : Maribor 1 : 4 G. opekarne 7 4 0 3 14:10 12 Polana 7 2 3 2 9:12 9 Serdica: Univit 5 : 1 Publikum : Primorje 3 : 0 Nafta 7 3 2 2 11:6 11 Beltrans 7 2 2 3 8:11 8 Pušča : Apače 1 : 1 Rudar : Triglav 1 : 0 Zagorje 7 3 2 2 11:11 11 Panonija 7 2 0 5 9:12 6 Dokležovje : Lesoplast 0 : 3 Koper: Korotan 0:1 Aluminij 7 2 4 1 15:11 10 Odranci 7 1 0 6 7:17 3 Ljutomer: Ižakovci 6 : 0 Maribor 8 6 11 15:5 19 Šentjur 7 3 1 3 9:13 10 Lakoš 7 0 1 6 6:22 1 Vega : Tromejnik 1 : 1 Gorica 8 6 0 2 19:9 18 Drava 7 3 0 4 15:16 9 Prosenjakovci: Hodoš 1 : 1 Olimpija 8 5 0 3 14:12 15 Železničar 7 3 0 4 9:11 9 MNL Lendava Ljutomer 6 5 1 0 20:4 16 Mura ‘8 4 2 2 16:9 14 Vevče 7 2 2 3 8:10 8 Rezultati - 7. krog Lesoplast 6 5 0 1 19:4 15 Potrošnik 8 4 1 3 11:9 13 Šmartno 7 13 3 12:12 6 Graničar: Kapca 4 : 3 Tromejnik 6 4 2 0 15:6 14 Publikum 8 3 3 2 8:7 12 Jadran 7 1 0 6 6:17 3 Bistrica : Žitkovci 2 : 0 Prosenjak. 6 3 1 2 6:4 10 Rudar 8 3 2 3 10:9 11 Factor 7 0 2 5 5:15 2 Nedelica: Olimpija 3: 1 Apače 6 3 1 2 8:11 10 Korotan 8 2 2 4 7:12 8 Rudar 7 0 0 7 1:19 0 Mostje : Nafta vet. 3 : 1 Ižakovci 631 2 6:9 10 Koper 8 2 1 5 11:17 7 3. SNL vzhod As Lajter: Petišovci 3 : 1 Vega 6 2 2 2 11:7 8 Primorje 8 1 3 4 5:10 6 Hotiza : Dolina 7 : 0 Serdica 6 2 1 3 9:10 7 Triglav 8 1 3 4 4:9 6 Rezultati - 7. krog Čentiba prosta Hodoš 6 12 3 10:16 5 Domžale 8 1 2 5 1:13 5 Carda: Lakoš 3:0 Hotiza 6 6 0 0 32:5 18 Pušča 6 114 6:15 4 Črenšovci : Renkovci 0 : 1 Nedelica 7 5 1 1 22:12 16 Univit 6 0 1 5 5:16 1 2. SNL Reno Škafar: Bakovci 2 : 2 Čentiba 6 5 0 1 16:6 15 Dokležovje ! 6 0 1 5 5:18 1 Rezultati - 7. krog Panonija: Goričanka 1 : 2 Graničar 7 4 2 1 24:20 14 Nafta : Jadran 2 : 0 Polana : Beltrans 1 : 1 Bistrica 7 4 12 16:12 13 2. MNL MS Pohorje : Aluminij 4 : 3 Kobilje : Odranci 5 : 1 As Lajter 6 4 0 2 28:12 12 Rezultati - 5. krog Železničar: Rudar 1 : 0 Turnišče: Kerna 3: 2 Petišovci 7 2 2 3 10:13 8 Roma : Lipa 1 : 1 Zagorje : G. opekarne 3 : 1 Turnišče 7 5 11 14:10 16 Olimpija 6 2 13 12:9 7 Grad : Slatina 4 : 0 Vevče : Šentjur 0 : 0 Bakovci 7 4 2 1 13:7 14 Nafta vet. 7 2 14 16:30 7 Bogojina: Rotunda 6: 1 Dravograd : Elan 6 : 0 Čarda 7 4 12 12:7 13 Kapca 6 10 5 11:17 3 Cankova: Šalovci 1 :0 Tabor: Factor 6 : 1 Renkovci 7 4 12 10:6 13 Žitkovci 6 1 0 5 8:19 3 Makoter:1 Gančani 1 : 1 Pranč/nuri 4 R-16 O 9 n R 1 9 7 A Rnnniina 5 A H 1 NK Prosenjakovci. Stojijo od leve: Lipai, Puhan (predse ^gf);« lačič, Megyeri, Lipuš, E. Malačič, Lipič, A. Horvat, Vukan ^^^5-pijo: Barič, Balog, Kovač, Kalman, Geči, Žohar, Nemet in delujejo s sosednjimi klubi ter klubi iz Madžarske in Hrvaške. Klub us- | pesno vodi Mladinska šahovska liga Pomgi'ad Radenska podprvak Končano je bilo tekmovanje v državni mladinski šahovski ligi, kjer je sodelovala tudi ekipa Radenske -Pomgrada iz Murske Sobote. Rezultati - 4. kolo: Milan Vidmar Ljubljana : Radenska - Pomgrad 1,5: 2,5 (zmagala Lazar in Sedonja, remiziral Kovač); 5. kolo: Radenska -Pomgrad : Tomo Zupan Kranj 2 : 2 (zmagal Gomboc, remizirala Sedonja in Kovač); 6. kolo: LŠK : Ra- denska - in : zirali Gomboc, Se pom9 7. kolo: Radens^ ^5 Žusterna Koper donja in Kovač, ® densKe' H in Lazar). Eklp® Spbote J® tor grada iz Mursk g meč točkami m ' t0 in P j,, ke zasedla drug0 državni podpri ■ (FM) Kegljanje___________-^0 Polovičen uspeh R3<*3 Začelo se je prvenstvo v drugi državni moški kegljaški ligi. Radenska je igrala z Rudarjem 4 : 4. Za Cankova Lipa Grad Roma Slatina Rotunda Gančani Makoter Aslnvri 5 5 5 4 4 5 5 5 e 4 3 3 2 2 2 1 O n 0 1 O 2 O O 2 1 n 1 1 2 O 10:7 14:7 13:5 16:6 2 6:7 3 12:28 2 7:9 4 3:7 K 4-90 12 10 9 8 6 6 5 1 n Radensko sta In šebjanič, «< Kučan, 862, jn St ^nji6 391, Borovič, Ws podrtih keglJeV' iz pa so premag^’ 6: 2. Za Nafto 901, in Radak°at, 814, Žalik, Hrtih kealjev-' k ^2 1- oktober 1998 ŠPORT 21 Slovenija šele četrta Moravskih Toplicah je bil 6. Narodni turnir v hokeju na travi ^panonski pokal. Sodelovale so 'teentance Madžarske, Slo-^e, Hrvaške in Slovenije. Po Okovanju je zmagala reprezen- Hrvaške, ki je premagala vse ■Wotnike. Slovenija je zamu-Jialepo priložnost, da se uvrsti na So mesto, saj je v zadnji tekmi v polčasu vodila proti Slo-^84:1, nato pa srečanje iz-^llas4:5. Tako je Slovenija za-^zadnje mesto. Za slovensko J^entanco, ki sta jo izbrala se-^Miran Mesarič in njegov pojte* Aleksander Šeruga, so ig-JSimon Domjan, Boštjan Obal, ^Kulič, Dejan Kuzma, Boštjan A Sašo Fujs, Tomaž Poredoš j 'rjglav), Slavko Forjan, Peter Franc Maučec, Robert Me-^(vsi Lek), Andraš Nemec, Grega Fujs, Aleš Kramar, Tilen Tro-tovšek in Marko Hiti (vsi Svoboda). Rezultati: Hrvaška : Slovaška 3 : 1, Slovenija : Madžarska 2 : 2 (Kuzma, Puhan), Madžarska : Slovaška 4:1, Hrvaška: Slovenija 3 : 1 (Mesarič), Hrvaška : Madžarska ^izni tenis ^Pet poraza Sobočanov in Radgončanov grujem krogu prvenstva v prvi sta pomurski ekipi zopet Ekipa Moravskih Toplic °te je gostovala pri Krki v No-in prepričljivo izgubila. kista dosegla Unger in Horvat L* igralcem Reteljem. Nekaj ^i so imeli tudi Unger v dvo- ' boju s Hribarjem in dvojica Unger -Horvat z dvojico Komac - Hribar. Kocuvan in Solar pa sta pokazala premalo, da bi lahko zmagala. Oslabljena Radgona ni imela veliko možnosti na srečanju s podprvakom Preserjem. Edino točko je dosegel Benkovič, ki je premagal tret- jpilak in Gyuha po ^krat zmagala K.,ariboru je bilo prvenstvo se-t 0^ne Slovenije v cestni dirki Med 50 tekmovalci iz |petih klubov, ki se ukvarjajo s športom, je sodelova-: tekmovalcev KK Tropovci in i^°leP uspeh. Med mlajšimi h najuspešnejši državni Er"”00 Špilak, ki je zmagal v Kotlkurencah. Drugi so se uvrstili takole: v kriteriju je bil Uroš Jančar četrti, Tilen Činč peti, Dominik Zelko šesti in Jakob Kapun deseti. V cestni dirki pa je Jančar zasedel šesto, Činč sedmo, Zelko osmo in Kapun enajsto mesto. Pri dečkih je v obeh konkurencah zmagal Blaž Gyuha, med starejšimi dečki pa je Matej Boriš dvakrat zasedel tretje mesto. ^no društvo Dolič ^sArern.' te*' je bilo na po-aniega predsednika votnik. Na njem pa so tudi prvič izvedli občinsko prvenstvo v krosu, Šport od tod in tam '‘bili športno-rekreacijski center ^Snika ustanovljeno V Dolič. sejedru-I?1 iit)6i zelo delavno, če-k%j6 ^'^ernih prostorov n/V°io organiziranost Or9ani2aciii nekate-®atlVnih prireditev, ®P°rtno-rekre-m' 80 9a tokrat pre-°vi športno-rekreati-^t^ijon^01'60’ ki je stal ok" uredili pa so Pom 6171 'n močvirnatem ‘^^o-rek"Za razvoj in del°' iA 'Srišče za mali za odbojko na K^šče^.^čkem, in ^^išČR UŽil pa bo lahko Za 9asi|oe. Novi qa„a Predala namenu in športne-in Viktor Na- Namizni tenis - Na spominskem turnirju Urha Straška na Ptuju je med 60 igralci Kovač (Kerna) zasedel tretje mesto. Horvat se je uvrstil med osmerico, Koščak, Šbul in Solar pa med šestnajst (vsi MT Sobota). Na prvem odprtem kadetskem turnirju Slovenije v Preserju, kjer je sodelovalo 75 igralcev, se je Sobočan Ocepek uvrstil med osmerico. (M. U.) Hitrostno rolanje - Na svetovnem mladinskem prvenstvu v hitrostnem rolanju, ki je bilo v italijanskem Piom-binu, sta v slovenski reprezentanci nastopili tudi Jasna Šantavec (Roller klub Murska Sobota) in Tanja Koren (ŠD Do konca Lendava) ter dosegli lep uspeh. Šantavčeva je bila v svoji disciplini šestnajsta, Korenova pa sedemnajsta. (FB) Hitrostno rolanje - V Padovi je bilo 3 : 1 in Slovaška : Slovenija 5 : 4 (Maučec 2, Fujs, Kuzma). Vrstni red: 1. Hrvaška 6, 2. Madžarska 3, 3. Slovaška 2 in 4. Slovenija 1 točka. Na fotografiji reprezentanca Slovenije. (F. Maučec, fotografija: J. Zauneker) jega igralca Kastelica. Uspešni pa sta bili zopet pomurski ekipi v drugi ligi, saj sta prepričljivo zmagali. Rezultati - 1. SNTL - Krka : Moravske Toplice Sobota 6 : 2 (Retelj: Horvat 0 : 2, Komac : Kocuvan 2 : 0, Hribar: Unger 2:1, Komac : Horvat 2 : 0, Retelj: Unger 0 : 2, Hribar: Solar 2 : 0, Komac - Hribar: Unger - Horvat 2:0, Komac : Unger 2 : 0); Radgona : Selda Pach Preserje 1 : 6 (Brumec : Petrovič 0 : 2, Benkovič : Kastelic 2 : d, Soklič : Pan Wei 0 : 2, Benkovič : Petrovič 1:2, Brumec : Pan Wei 0 : 2, Soklič : Legiša 0:2, Benkovič - Brumec : Pan Wei - Petrovič 0 : 2). 2. SNTL - Kerna Puconci: Melamin 6:0 (Kovač 2, Fridrih 2, Smodiš 2); MT Sobota II: Olimpija II 6:1 (Koščak 2, Šbul 2, Puhan 1, Koščak -Šbul 1); MT Sobota II: Melamin 6 : 0 (Šbul 2, Zvec 2, Koščak 1, Puhan 1). M. U. ■ ki sodi v okvir aktivnosti meseca rekreacije. Na prvenstvu občine Kuzma v krosu, ki ga je pripravilo ŠD Dolič, je sodelovalo 65 tekačev. Zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah: Sara Navot-nik in Andrej Sukič (3. in 4. r.), Monika Sukič in Matej Mesič (5. in 6. r.), Simona Kovač in Renato Grah (7. in 8. r.) ter Marjan Godar in Andreja Škaper, oba iz Doliča (člani in članice). Ob tej priložnosti so pripravili tudi tek družin, zabavne igre ter nogometno tekmo med žensko ekipo Pande iz Gornjih Petrovec in ekipo ŠD Dolič. Zmagala so dekleta s 7 : 5. (Feri Maučec, fotografija: Jure Zauneker) mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju za pokal Alpe - Jadran. V slovenski reprezentanci je nastopila Tinka Kuplen (Roller klub MS) in med ml. deklicami zasedla odlično tretje mesto. Slovenija je bila druga. Badminton - Na mednarodnem tekmovanju Jonex open v Ljubljani se je med 55 tekmovalci iz treh držav izkazal Lendavčan Boštjan Semen (do 15 let), saj je med posamezniki zasedel tretje, v dvojicah pa prvo mesto. V dvojicah je bil tretji tudi Bojan Sekereš. Na mednarodnem tekmovanju v Bagadu na Madžarskem so dosegli lep uspeh Len-davčani, saj so zasedli več prvih mest. Med dečki do 13 let je zmagal Žalik med posamezniki in v dvojicah, pri dečkih do 17 let pa je oba naslova osvojil Skledar. (V. S.) Košarka___________________ Poraza Pomurja Skinyja in Radenske Začelo se je košarkarsko prvenstvo v državnih ligah. Start pomurskih ligašev ni bil najboljši, saj so tako košarkarice Pomurja Skinyja iz Murske Sobote kot košarkarji Radenske ostalih brez točk. Košarkarice Odeje Marmorja so v prvi slovenski ženski košarkarski ligi v Murski Soboti premagali Pomurje Skiny z visokim rezultatom 74 : 39 (20 : 28), čeprav so se jim Sobočanke v prvem polčasu uspešno upirale. Pomurje Skiny: Čordaševič 12, Horvat 10, Glišič 6, Orl 5, Svetina 4 in Huzjak 2. V tekmovanju moške košarkarske 1. B-lige je Kemoplast v Šentjurju premagal Radensko z 89 : 77 (54 : 42). Tekma je bila odločena v prvem polčasu, ko so si domačini priigrali prednost 12 točk. Radenska Radenci: Karlo 22, Besedič 19, Ojsteršek 8, Želj 8, Milič 7, Bratkovič 7 in Ulaga 6. V prvem kolu tekmovanja v tretji slovenski moški košarkarski ligi vzhod je novinec Creativ Sobota v Lendavi v prekmurskem derbiju premagal ekipo Miarte Lindau z 58 : 52(31 : 26). (FM) Radenska v četrtfinalu V tretjem krogu slovenskega košarkarskega pokala so Radenci premagali Banex iz Slovenskih Konjic z 92 : 87 (46 : 39) in se uvrstili v četrtfinale. Strelci za Radensko: Milič 26, Ojsteršek 17, Ulaga 16, Besedič 16, Karlo 15, Bratkovič 2. Creativ drugi na Dunaju Na Dunaju v Avstriji je bil tradicionalni mednarodni kadetski košarkarski turnir. Sodelovali so tudi mladi košarkarji Creativa Sobote in dosegli lep uspeh. Sobočani so premagali Klostneuburg z 80 : 46, Obervvart 83 : 54, Wien 108 : 44 ter izgubili z Budapestom s 83 : 95 ter zasedli odlično drugo mesto za Budapestom. Strelci za Creativ Soboto: Maje 123, Novak 97, Pok 32, Perhavec 23, Gomboc 21, Konye 14, Ficko 12, Žalig 11, Kous 10, Trajber 8, Fuis 7 in Kor-pič 6. (D. F.) Šport od tod in tam Karate - V nemškem Noetreblingu je bil jubilejni 20. mednarodni karate turnir za pokal Kobukan. Med 328 tekmovalci iz 10 držav so sodelovali tudi člani KK Civitas iz Murske Sobote 1n dosegli lep uspeh. Ženska Civitasa (Gaber, Prokec, Branilovič, Lesjak) je ekipno zasedla prvo mesto. Med posameznicami je Lina Lesjak pri mladinkah zasedla drugo, Lidija Branilovič pa pri članicah tretje mesto. (DS) Karate - Na mednarodnem karate turnirju v Belgiji so se izkazali Ljutomerčani, saj.so med 1.400 tekmovalci iz 28. držav v ekipni kopnku-renci zasedli 18. mesto. Med posamezniki se je izkazala Sanja Lazarevič (deklice do 15 let), saj je zasedla drugo mesto. Samo Prelog (dečki do 11 let) je bil tretji, Primož Smolnikar (dečki do 13 let) peti, Darko Barber (člani do 70 kg) pa šesti. Brigita Brezovec pa je bila (članice do 53 kg) deveta. (NŠ) Karate - Na spominskem karate turnirju Zdravka Pavlije in Petra Paveliča v Vojniku so sodelovali tudi Radgončani in zasedli štiri prva mesta. Zmagali so: Marko Vinkovič, Aleš Mauko, Nika Marinič in Natalija Muhič. Drugi so bili: Borut Rožman, Špela Rues in Mojca Tuš. Tretja mestapasozasedli: Valentina Trajber (Kuzma), Matic Rues in Adriana Muhič. (O.B.) Predstavljamo vam Simon Spilak štirikratni državni prvak Kolesarski klub Tropovci, ki se je lotil načrtnega dela z mladimi, že žanje rezultate. Pravkar končana kolesarska sezona je pokazala, da ima klub nekaj zelo talentiranih kolesarjev. Najbolj odmevni so bili rezultati Simona Špi-laka, ki je med dečki C postal štirikratni državni prvak. S kolesarstvom se je začel sistematično ukvarjati šele lansko jesen, vendar je v tem kratkem času kolesarske strokovnjake že opozoril nase. Potem ko je uspešno prestal naporno lansko zimo, saj sta jih trenerja zelo priganjala k delu in so peš ali na kolesih »zravnali« marsikateri klanec na Kapeli in v okolici, rezultati niso mogli izostati. Pot do uspehov mu ni mogel preprečiti niti padec na prvi dirki v Novi Gorici, ki bi bil morda za marsikaterega mladega kolesarja usoden. - Kljub nekaterih začetnim nevšečnostim si uspešno končal prvo tekmovalno sezono. Kako si zadovoljen z bilanco? »Od dvajsetih dirk, na katerih sem letos sodeloval, sem zmagal enajstkrat, štirikrat sem bil drugi, trikrat pa tretji. S temi rezultati sem tudi postal slovenski pokalni prvak med dečki C (12 let). Zmagal sem tudi v točkovanju za pokal Perftech z Bleda, za katerega so se točkovale vse dirke. Sicer pa sem naslove državnega prvaka osvojil tudi v cestni vožnji v Novem mestu, v vožnji na 500 in 1200 m ter kriterijski vožnji na veledromu v Kranju.« - Kateri od osvojenih državnih naslovov ti je najdražji? »Največ mi pomeni zmaga na cestnem prvenstvu v Novem mestu, saj je bila proga zelo težka in tehnično zahtevna. Zahtevala je tudi veliko poguma. Z njo pa sem tudi dokazal, da moji letošnji uspehi niso bili naključni, temveč so plod trdega dela v klubu. Naj povem, da smo med pripravami na dirko trenirali šest dni na teden dvakrat dnevno in da se med počitnicami nismo smeli kopati v bazenu.« - Kako pa so uspehe komentirali drugi? »Mnogi, ki me poznajo, še danes ne morejo verjeti, da je vse to res. Tudi moj učitelj telesne vzgoje mi še ne priznava vsega, kar sem letos uspel narediti na slovenskih cestah. Seveda pa mi vsega tega brez pomoči klubskih tekmovalcev, kjer je nekaj še boljših od mene, ne bi uspelo. Zahvaliti pa se moram tudi klubskemu direktorju Štefanu Titanu, ki nam je ob pomoči sponzorjev ustvaril dobre možnosti za delo.« - Kakšni pa so načrti? »Želim si, da bi v novi tekmovalni sezoni; ko bom tekmoval med dečki B (13 let), ponovil letošnje rezultate. Enako želim tudi klubskim kolegom. Želel pa bi si tudi več sodelovanja okolice s klubom. Sicer pa mislim, da se nam ob tako zavzetem delu v klubu prihodnosti ni treba bati.« FERI MAUČEC ■ Odbojka__________________ Izenačen turnir v Soboti V okviru priprav za novo tekmovalno sezono v prvi državni moški odbojkarski ligi, ki se bo začela 10. oktobra, je bil v Murski Soboti odbojkarski turnir, na katerem so sodelovali trije prvoligaši: Olimpija iz Ljubljane, Fužinar z Raven in Pomgrad iz Murske Sobote. V ekipi Pomgradaje nastopil novi igralec Asim Demirovič. Zanimivo je, daje Pokalna odbojka Beltinci izločili Ljutomer V drugem kolu tekmovanja za pokal Odbojkarske zveze Slovenije je tretjeligaš Beltinci v pomurskem derbiju izločil drugoligaša Ljutomer. Prva tekma v Beltincih se je konča V Čakovcu je bil seminar goju-ryu, ki ga je vodil K. Ananthan 7. DAN iz Okinave. Dvodnevni seminarje bil namenjen mojstrskim kandidatom in mojstrom karateja. Med 88 udeleženci iz osmih klubov je bilo tudi pet članov KK Civitas iz Murske Sobote. Vsi udeleženci seminarja so pozvani na tekmovanje za pokal Malezije, ki bo maja prihodnje leto. Na Okinavi na Japonskem si bodo ogledali šolo karateja in tempelj Shavlina, od koder izvira karate. Na fotografiji udeleženci seminarja. Stojijo od leve: Milan Čekunec (4. DAN), Matej Škandali (1. DAN), K. Ananthan (7. DAN), Robert Sočič (m. kandidat), Sandi Temlin (I. DAN), Milan Kardoš (m. kandidat) in Vlado Bošnjak (V. DAN), trener hrvaške reprezentance in KK Civitas. vsaka ekipa po enkrat zmagala in enkrat izgubila, tako da je o vrstnem redu odločala razlika v nizih. Rezultati: Olimpija: Pdmgrad 3 : 0 (15 : 9, 15 : 4, 15 : 10), Fužinar: Olimpija 2 : 1 (11 : 15, 15 : 4, 15 : 6), Pomgrad : Fužinar 2:1 (15 : 12, 3 : 15, 15 : 9). Vrstni red: 1. Olimpija, 2. Fužinar, 3. Pomgrad. (FM) la z zmago Beltinec s 3 : 0, drugo tekmo v Ljutomeru pa so dobili Ljutomerčani s 3 : 2. V tretji krog so se tako uvrstili odbojkarji Beltinec, kar je lep uspeh. 22 MULARIJA 1. oktober 1998, ■■ Varna povezava Varnost na internetu Poleg vseh prazničnih, državnih in cerkvenih dnevov, smo dočakali tudi Dan varnosti na internetu. Osrednja prireditev je bila v Ljubljani v Cankarjevem domu, s pou- darkom na problematiki varnosti vtem mediju. Poleg številnih strokovnih predavanj s področja varne uporabe interneta ter predstavitev ponudnikov interneta in drugih so v program vključili tudi video-telekonferenco ter Intronet stičišča slovenskega šolstva. Na prireditvi so prvič v Sloveniji predstavili tudi video-telekonfe-renca, v kateri je sodelovalo 17 mest iz držav Evropske unije, Švice, Japonske in Rusije, povezanih z zemeljskimi vodi in satelitskimi povezavami. Omrežje deluje na podlagi tehnologije ATM, ki omogoča prenose s hitrostjo do 155 mega bitov na sekundo. Video-te-lekonferenca je bila sestavljena iz porazdeljene simultane konference udeležencev in predavanj z različnih področij, kot so uporaba komunikacij v srčni kirurgiji, pouk na daljavo, navidezna tridimenzionalna resničnost, naravnost umetnega govora in podobno. Predstavili so tudi projekt računalniškega opismenjevanja za mlade Intronet, katerega namen je ustvarjati pogoje za dostop do podatkov, ki so v svetovnem in domačem spletu omrežja internet. Uporabljena tehnologija omogoča učinkovitejše in prijaznejše iskanje ter povezovanje obstoječih podatkov, ki so shranjeni na računalnikih po vsem svetu. http:// cia.gov Z obiskom te strani boste vstopili v območje, ki je pod nadzorom računla-niškega sistema ameriške vlade. Rezultat nepooblašče- nega spreminjanja katerekoli informacije bo kazenski pregon. Nekateri so že poskusili. http://www.fbi.gov kriminalu 1'960, v zadnjih letih pa so njihovi dosežki tudi na ogled v medrmežju. http://193.123.144.14/interpol.com Interpol praznuje letos 75. obletnico. Besedila na njihovih straneh so na voljo v angl ešč i n i, francoščini in španščini. V organizacijo so vključeni tudi sloven- ski policisti. http://www.mnz.si Medmrežna predstavitev slovenskega ministrstva za notranje zadeve se začne s sliko in biografijo minsitra Mirka Bandlja. Ko boste dodobra pregledali organiziranost mož v modrih uniformah, vam na isti strani priporočamo ogled povezav do drugih strežnikov. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. MATJAŽ JE PREJEL ZLATO MEDALJO IZ JAPONSKE - Učiteljica likovnega pouka na OŠ Kapela Ida Petek se je odzvala na razpis za mednarodno tekmovanje otrok v risanju, ki ga je objavila japonska zadružna kmetijska organizacija IE-NOHIKARI. Nekega junijskega dne je prispela od tam novica, da je žirija podelila zlato medaljo tudi Matjažu Zamudi z njihove osemletke, in sicer za risbo Kmečka žena (preslikali smo jo iz biltena). Oba sta bila seveda te novice zelo vesela, Matjaž pa si je te dni, ko smo ga obiskali, ponosno obesil okrog vratu prejeto medaljo iz daljne dežele ter nam pokazal tudi priznanje, bilten in peresnico, ki jo je prav tako dobil za nagrado. (Foto: J. G.) Intervju z upravnico pošte pri Mali Nedelji Vse je novo Kmalu po otvoritvi nove poštne stavbe pri Mali Nedelji, ki so jo slovesno predali namenu 12. septembra, smo se članice novinarskega krožka oglasile pri upravnici MARTINI SLEKOVEC in jo zaprosile za intervju. - Kako dolgo že delate pri pošti? »Že deset let.« - Kdo vas je navdušil za ta poklic? »Moj očka.« - Koliko časa pa delate na pošti pri Mali Nedelji? »Tukaj sem v službi dve leti.« - Kako se počutite v novih prostorih? »Zelo prijetno, ker so večji in lepši, vse je bolj svetlo, novo ... Prej je delovala pošta v stanovanjskem bloku, kjer smo imeli le dva manjša prostora - pol stanovanja.« - Koliko prostorov pa imate Ameriški FBI so ustanovili leta 1908. Agneti so dobili dovoljenje, da lahko aretirajo zločince in nosijo orožje leta 1934, agencija je dala poudarek boju proti organiziranemu POSTALI SMO UČENCI - Tole fotografijo so nam poslali prvošolci in njihova učiteljica Nada z OŠ Sveti Jurij (na Goričkem) ter pripisali, da jim je v šoli zelo lepo, ker rišejo, pišejo, telovadijo ... Andreja pa najraje skače v pesek. Nevarnost na poti v šolo | Naša cesta je zelo nevarna. Po njej vozijo tovornjaki, avtobusi, avtomobili in kmetijski stroji. Najbolj me je strah prečkanja ceste. | Vedno moram paziti, da me ne podre kakšen avto ali tovornjak. MITJA FLISAR, 2. b *** Doma sem v Vanpi vasi. V šolo hodim na Tišino. Pot je dolga en | kilometer. Ker je cesta ravna, avtomobili zelo hitro vozijo. Na cesti | srečam tudi veliko kmetijskih strojev. Zato moramo biti previdna. UROŠ ŽILAVEC, 2. b *** Cesta brez pločnikov in kolesarske steze je res nevarna. Po tak- | šni cesti hodim v šolo tudi jaz. Bojim se, ker nekateri ljudje vozijo prehitro in neprevidno. MARJAN GUMILAR, 2. b I OŠ Tišina | *** Upam, da bo te vrstice prebral tudi kakšen šofer, ki se vozi po poti, ki vas vodi v šolo in domov. Seveda pa morate bitjpre-| vidni tudi vi! sedaj in čemu služijo? »Polovica stavbe je.namenjena za poštne potrebe, druga polovica pa za krajevno skupnost. V gornjih prostorih pa bodo lahko letovali oz. prebivali poštni delavci iz vse Slovenije. Tu so lepi kraji, neokrnjena narava in v bližini termalno kopališče Moravci v Slovenskih goricah. Poštni delavci si bodo pri nas gotovo želeli odpočiti.« - Kaj je drugače, kot je bilo v stari pošti? »Luči, veliko večji prostori, imamo tudi novo centralo za zaračunavanje telefona...« - Katere so dobre strani te nove pošte? »Predvsem to, da stoji ob glavni cesti.« - Koliko vas je zaposlenih? »Dva pismonoša in jaz.« - Boste v novih prostorih lažje in hitreje delali? Bilo je kot v pravljici Iz sladkih sanj me je prebudil tih šklepet šip. Odprla sem oči in stekla k oknu. Zagledala sem sonce, ki je obsijalo sive skale, in zaslišala »Lažje bo delati, ker so razmere boljše, a hitreje ne bo šlo, ker se povečuje promet.« - Na otvoritev nove pošte je prišlo veliko ljudi. Ste imeli kaj treme, ko ste prvič delali v novih prostorih? »Nej treme nisem imela, ker sem po naravi bolj vesela in me nič kaj preveč ne vznemirja.« - Ob tej priložnosti ste dobili tudi nov poštni žig. Ga še imate in kakšen je? Da, na tem žigu sta zapisana datum preselitve pošte v nove prostore, to je 12. 9. 1998, in številka naše pošte 9243, v sredini pa je narisana cerkvica, ki je tudi nov grb Male Nedelje.« Prijetno je bilo kramljati s prijazno poštno upravnico Martino. Ogledale smo si še prostore, se fotografirale in se poslovile. Sicer pa bomo rade prihajale po opravkih na našo novo pošto. ČLANICE NOVINARSKEGA KROŽKA OŠ Mala Nedelja sem žuborenje potoka. Bilo je kot v pravljici. Sledil je moj najlepši potep po planinah. Z avtomobilom smo se odpeljali mimo skakalnic v Planici do koče na Tamarju. Tam smo se ustavili in odšli peš po poti, ki vodi skozi gozd do Črnih voda. Čez nekaj časa sem zadihala sveži planinski zrak in oči so se mi zazrle v vodo, ki se je vila mimo skal kot zvita kača. »Črne vode!« sem pomislila. »Le kaj pomeni to? Mogoče kaj čarobnega?« Zagledala sem čudovite rože, rdeče gozdne jagode in visoke sive gore, ki so nas obdajale. Res nekaj čarobnega! Pot nas je vodila naprej. Začeli smo se vzpenjati. Končno smo prispeli na vrh. Bili smo utrujeni, toda ob čudovitem pogledu v dolino smo na to hitro pozabili. Dolina je bila obsijana s soncem in zdelo se mi je, da sem ptica, ki leti, leti... Začeli smo se spuščati navzdol. Uh, to je hudo! Na eni strani prepad, na drugi pa strme sive skale. A vse se je srečno končalo. LUCIJA GUJTMAN, 8. a Bili smo v gosteh pf> Vestniku Dopisniški krožek na OŠ $ vci obiskuje 21 učencev izr razredov. V torek smo °bis।। to kučo« v Murski Soboti, Kje sedež uredništvo časopisa ve Ogledali smo si, kako raca11 . oblikujejo in opremljajo Ves strani. Časopis izide vsak c® enkrat mesečno pa in13 P' PEN. Tudi pri nas doma D. Vestnik. Meni se zdi, daje brana stran v časopisu Ma Ogledali smo si tudi stu Murski val, kjer smo vi e kaset in CD-jev. Nazadnje zbrali v sejni sobi, kjer sm govarjali z urednikom ru j, rija.Tam so nas Pog0^1®,.^ in bomboni. Ko smo od ' pogledali še anteno na s Domov smo se vrnil'z j spoznanji o časopisu Ves SANJA KERČMAR^ *** $ No, še jaz vem, sem bil zraven. Post^ tudi nekaj zanimivih 'P^ Takšnih obiskov smo uredništvu veseli- (J- Obiskal« sta nas policista V učilnico sta Spoznavali smo Pr°m Zunaj je bil policijski a .^sH1 pihal. Na prehodu za P prečkali cesto. cesti!',s »Bodite previdni na nam rekla policista _ |KL k OŠ Križevci P Moj do"’ Lep je kraj domači, beseda prekmursk najlepša si in najbolj tekne mi jed domača-Pesem prekmursk mi daje moč, hiša domača mi nudi zavetje-Ko me je mati ro^ mi je dala tudi d Moj dom je družina; domača zemlia mi kruh rodi- . MojkrajienaileP^ v njem polno ro ^gSeli. in vsaka pHčka d:e. Tuvvesre^^ na sceni oktober 1998 Da fe® bolj vžgalo ne zdi Oblika krsta pa se mi Vendar Sara Nekdo Veš kdo Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: prostorov INŽENIRING, d. o. o Telefon:____ Višina, teža: Ostalo:_____ da bova morala od-‘doji tango. V .In se potem tega tudi držiš. Pa lahko nast°P' Prosto pa je v redu, če sveta družbe objavlja uprava tem sestavljen neki RUBRIKO UREDILA: A. NANA RITUPER RODEZ Po moje ni krst nič slabega, saj vedno, ko kam prideš, moraš 'a'_na koncu je vse že pro-r®šernu. Ifnaž in Urška, 4. letnik ŠH Krst je bil javen in imeli smo ^ram, vendar se tega nihče drža| Zato je bilo vse bolj ® "Umetniško«. lis' “ganili« smo jih, prhali, ma-io®čaP°m in gorčico. Počeli iHiM- Packarije, ki sijih lahko SJ^ram, da si mi od-^si mi pokazal, ka-in ljubiti. O, ko \ lni6l takega angela va- PRODAJO POSLOVNIH dela objekta PROJEKTIVNI BIRO -v Murski Soboti, Štefana Kovača 21 Dobili smo lep kupček vaših ful zanimivih fotografij, ki bi jih želeli objaviti na tej strani. S podpisi seveda. Prosim pa vse, ki si tega ne želijo, da nam do 5. oktobra pošljejo pismo, da ne želijo, da se njihova fotografija objavi. Najboljše fotografije bomo objavili in nekatere nagradili. STUDIO za nego telesa FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 ®reztega pač ne gre. Po-1 kot če se narodiš, moraš 1 Prideš na novo šolo, biti kr- ^^'ebe so kot jutra ^a- Pogrešam te’. Stanko Običaj je običaj, Pa cenam je to všeč ali ne. Je pač tako, da smo srednješolski krst Preživeli vsi ali pa vas to še čaka. Stvar ni tako huda, feferonov, brčice in kečapa nekaj mesecev 116 boste mogli niti gledati. Da vas tolažim - tudi to ^minilo, če ne ^i, pa vsaj takrat, bodo pošle vse ^oge feferonov druge neužitne se ie po naših ulicah a ^čl gosta megla. Pozabiti romantič-na nekoliko pre- a'^Krst je super! Res, ni boljše žurke. V pr-5"etniku te malo maltretirajo, ven-0 moraš doživeti (preživeti pa dobra. Krst bi moral biti kot neka prireditev, na primer kot kulturni maraton (delavnice, zabave in prireditve, ki trajajo 24 ur, kot jih je lani priredila ljutomerska gimnazija). Kakšen bi lahko ta krst bil, je povsem odvisno od dijakov, ki so dovolj inovativni, da bi si lahko izmislili kaj pametnega namesto zdajšnjega izživljanja. Vse to ravnanje pa je samo posledica tega, da so morali skozi krst tudi oni in ponavadi se take stvari potem samo stopnjujejo. Zvonko Kustec, profesor Krst je nekaj, kar mora vsakdo »dati skozi«. Mogoče nekateri s tem malce pretiravajo, vendar se mi zdi uraden krst v redu in tudi jaz bi krstila na podoben način. Tak je običaj in s tem jim pokažemo, da so malo »niže« kot drugi letniki. Potem so šele uradnb sprejeti v srednjo šolo. Tina, 2. letnik »kupiti« noter. Če prideš na novo šolo, je krst pač del dijaškega običaja in šele po njem nekako spadaš zraven Na osnovi sklepa nadzornega družbe ^an ti želim, da se ti ^s6'Cl’0 Vse skrite želje in dne, morda po AZnova srečava, u ločino z več mleka Ker sem v prvem letniku, mi krst ni všeč. Ves čas so nas gnjavili in nas mazali s kečapom, »futrali« s feferoni in zaradi tega smo morali »fajn« trpeti. Ko pa bom v višjem letniku, mi bo krst že bolj všeč. V redu se mi tudi zdi to, da imamo na šoli javen krst, ko nas vse zberejo v telovadnici in nas potem javno mažejo s kečapom pred vso šolo. Potem se lahko vsa šola »veseli«, da so prišli novi »fazoji«. In če bo priložnost, se bom drugo leto lahko veselil z njimi. Za letošnje »krsti-telje« pa lahko rečem samo to, da so sedaj zelo močni. Danijel Kovač, 1. letnik Ne pustijo me ven Star sem 14 let in sem zelo osamljen. Tudo danes sem zelo žalosten, zato sem se odločil, da vam pišem. Prosim, da mi svetujete, kako naj rešim svoj problem. Moji starši me nikamor ne pustijo, vsi moji sošolci in vrstniki pa že hodijo v disko in se zabavajo. Jaz pa moram biti že doma tudi po treningu. Če zamudim samo nekaj minut, me starša takoj obtožujeta, da se vlačim okoli. Prijatelji pa me zbadajo, da vedno hitim.. Oni pa se potem pogovarjajo, kaj so doživeli, jaz pa vedno samo molčim. Moram pa povedati, da mi drugače starša vse omogočita in mi kupita vse, kar si zaželim. Jaz pa bi potreboval samo nekaj svobode, k Kako jih naj prepričani, da bom podoben drugim? Dani 1. Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2. Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3. Še naprej nam pišite vsi tisti, ki še niste. 4. V bobnu se vrtijo vsa prispela pisma doslej, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu. Žal! Zato pišite še enkrat. Dragi Dani! V določenem obdobju odraščanja smo prepričani, da »stari« popolnoma omejujejo našo svobodo; da nas nikamor ne pustijo, da lahko vsi gredo ven, samo mi moramo ostati doma. Morda bi se strinjala s starši, da je za disko in nočno potepanje resda nekoliko prezgodaj. Prepričana pa sem, da so poti s treningov in kle-( petanja s prijatelji nekaj čudovitega. To je čas, ko / se lahko veliko pogovarja in izve veliko novega. 4 Tudi kakšna manjša pustolovščina spada zraven. [ ’ Predlagam ti, da poskušaš starše povprašati, česa l jih je strah, in jim predstaviš prijatelje, s katerimi i se vračate domov, morda jim omeniš nekaj tem, / j o katerih razpravljate. Povprašaj jih, ali lahko prn i A I deš kakšno uro pozneje, in potem se ure drži. ) k | Pa še to, da ne pozabim, prav gotovo vsi tvoji pATHAV PACIFI^' j does it STO? Draga Sara! Spolni odnosi pri tvojih letih niso nuja ali kakšna obveznost, ampak pridejo sami po sebi. Glede na to, da imaš toliko strahu in bojazni, pa po vsej verjetnosti še nisi popolnoma pripravljena na to. Prijateljice sicer lahko veliko vedo o tem, a ne vsega, zato bo kar prav, da ti o kontracepciji svetuje gi-nekolog. $ Želim ti, da to pride spontano in • \ naj bo to vajina skupna želja, ne pa w (M premagovanje številnih strahov. Če-jJ\ prav je vsakega pri tem, po resnici q Q p Jz J povedano, nekoliko strah. Nikakor pa si ne razbijaj glave s tem, da bi te A sa । fant pustil, če ne bi privolila v J J | spolne odnose. S fantom prav gotovo nista skupaj samo zara- Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaauf, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boš prav ti med tistimi, ki bo na lastni koži spoznal oziroma se prepričal, kaj pomeni, če ti nekdo reče: »Vaaau!« PROJEKTIVNI BIRO INŽENIRING Murska Sobota d. o. o. Štefana Kovača 28 9000 Murska Sobota Ali naj spim z njim? Stara sem 16 let. Že tri mesece hodim s fantom, ki je eno leto starejši od mene. Žblo dobro se razumeva in odločila sva se, da bova imela spolne odnose. Fant mi je priznal, da že ima izkušnje, meni pa bo prvič. Čeprav sem se s prijateljicami veliko pogovarjala o kontracepciji, me je nekoliko strah, da ne bi zanosila. Nekoliko se bojim iti tudi h ginekologu. Fant pravi, da bo pazil in da se ne more nič zgoditi. Čeprav si tega tudi sama želim, me je nekoliko strah. Bojim se, da me bo pustil, če ne bom želela spati z njim? poslovni prostor, 100 m2, v pritličju poslovne stavbe z vhodom s strani kina Park ■ poslovni prostori v nadstropju poslovne stavbe in GARAŽE TRIPLEKS v Stari ulici v M. Soboti za osebni avtomobil - površina 11,76 m2. Dodatne informacije dobite pri direktorju družbe, tel.: (069) 32 782. DALTON PUŠČICA 1. oktober 1998, VB® Pridružitveni M® Komorno Vzdržani Enoletni Gabrova prošnja Marušičeva Med parlamentarno razpravo je minister za šolstvo in šport prosil za interpelacijo, ker menda za jasen odgovor potrebuje petnajst do trideset dni, kolikor mu jih daje postopek pri interpelaciji news. Feri Horvat je prejšnji teden postal edini Prekmurec v pridružitvenem parlamentarnem odboru, ki bo tlakoval pot proti EZ. Menda se bo v tujini razgledal za kak primeren mednarodni stolček news. SLS se je ob glasovanju < Gabrovi primernosti vzdržala. Radi bi Barbaro Brezigar za generalno državno tožilko news.SH Minister za zunanje zadeve Boris Frlec že leto dni sedi na ministrskem stolčku. Odkar se je umaknil za zidove ministrstva, v Sloveniji zopet vodi zunanjo politiko samo en mož - premier. Tako nam vsaj ne morejo očitati, da imamo dve zunanji politiki news. pravovernost Minister za pravosodje je v nekaj tednih spoznal, da bi bila najprimernejša kandidatka za mesto generalne državne tožilke Barbara Brezigar, čeprav se je na njegovem spisku strokovnih referenc znašla šele na tretjem mestu news. razpoloženje Minister za kulturo Jožef Školjč je ob otvoritvi 36. festivala komorne glasbe izdavil, daje upal, da se bo proračunska razprava na Brdu zavlekla in mu ne bo potrebno imeti govora, ker ni imel nič za povedati news. ‘Po soboški cestaj vogiti se je ,n no gousto so ftijhnje pa bejft vmes 9"ou dimčka, diwka, d/tn-cka pa skače še vmes, v/tageči na soboški cestaj je p^s' Či avto maš dobe/t pa vogiš P01*10^ te šajba gadimcha, mogouče P Či avto je slabši pa vogiš g nji« si Cageae sfe/teš pa ^knaj se {tsg«® PG So g/tabe /tobdte po dugon pa pa tii pa tan ga gnak je Manja kakč« lIcu dimčka, dimčka, dimčka pa skače še vmes, n de končno gda {entik te soboški p e lili Andrej na tapeti Andrej Gerenčer, ki mu pridejo pri vodenju parlamenta brokerske izkušnje še kako prav, je v četrtek zvečer prekinil sejo parlamenta že ob šestih zvečer, da bi se lahko ljubitelji košarke v miru pripravili na večerno otvoritev sezone ali tako se zgodi, če na mizo pridejo novi dokumenti, televizija pa neprekinjeno snema news. B. B. zoper Z. j. Voditeljica posebne tožilske skupine je vložila ovadbo zoper Zmaga Jelinčiča, ki je Bernikove volivce označil za golazen. Jelinčič ji je vrnil tako, da bo poskušal dokazati, da posebna tožilska skupina nima pravne podlage news. ^oufeg vsej fiijkenj na soboški eetaj, šteli« so s panjon napitavfene pa šte/te so g/tata^e od staws so ešče edne pasti ga uničevanje avtojoj 0 bofe genau povejdano Cage/toj na potacaj, jo 90/l " ^Brda. 9e pasti so mnougi jaški od kana^adjepa dovoda, šte/ti na nešteimi mejstaj tiidi ga cej® Pe®, dajo nad cesto. £dne gaabe na najbofe pa točkaj gadMavdejo, te edne na menje vidni »e■ . ostanejo ešče do d/tiijgi voftte^. cJVad ceste 3 . fitogefegni jaški do pa ešče duga fejta spl® a g( jt nost faogftčni fegajo^ na naši avtojaj. ©bo ‘ pa ^Beta tak popejvo: »Nisem kriv« Minister za obrambo si je mimo pravnih poti pridobil 30 milijonov vredno stanovanje, ker v podnajemniškem menda ni bil dovolj varovan news. USNIK , 1. oktober 1998 Ml ZA VAS Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Hruške Pravila so tolažba za bolne in utvara za zdrave konop|fa (Cannabis ihto- ®nol®tna' doma J1,3 Se danes Soji v različnih rope 'n Severne Amerike. Li-WtonSZVrSt'Se kot P°Parek ra-in d1,1 ln 'n<®kot opojna Pijača, bdikaHr?9^ vz^ocinih deželah jih tobak ak skupaJz njim ^ame S nS^'izcedek se rabi za ^bibiln' Cel° dub sveže rastline ^obo|Zm°^en POVzročiti omotico’ VrSt° omarne- Gl®de na haVilS.^e 'zku®nie nai bi dro-,olečino’razvedrila duha, . 'tavala kot spolno dra-°dmerkih sprožila oma-n°Vrsto bledeza in odre-^opij t P° del°vanju pa spominjala ^enih01 SSJe alk°f10*n' izvleček 1^. Vrš'čkov izkazal koristen ^inrev ■*e‘anusa’ stekline, ko-u atizma- Uporabna so tudi precei o|Ja> ki se nat n*em 'n rabi v različnih 'Sladkorin beljakovine, 4»koristOCf^0 emulzij°, kije lah-.Pri vnetnih obolenjih na 'tftflm,C®pravvtem ne prekašajo ^Ptičia^0^ semen- So Pri|ju" ^5ojiv hrana- Vendar se kono-^i. ki aVnem zaradi vlaknatih l^oon °,Uporabna kot surovina Kot zdelke-^in^J*ar° zdravil°, znano in-^dstv ' medicini’ med drugim s Opr°*i bolečinam inza $1% kon°Plja dokaj hitro adod že v starem svetu, kot kadilo in Skiti so ^ždro18 Parami' ki so se spro-ldtas|ed^’.Vrzene na vroče kam-^Onu 86 J® razširila k nam V19. stoletju so jo Pp° Predvsem po zaslugi ^eOnJaŽkih zdravnikov iz Indije Sipi, v । °Ve9a vojaškega posega ^kot a obraženih krogih so jo marmelado, imeno-,^PotakSk’v medicini pa so jo ^iSren za zdravljenje epile-h^bin doledinvživcu, krčev »adkih mišic ter bolečin ^•ovanj r°ka Protislovno zdravi-s'aba obstojnost pri-s?° odmerjanje zdravila Sin u nih sredstev zoper N0|S?aval j® pripeljalo do Si20 8tlfv® njene rab^^ JvSeh ?let*a pa Je izginila iz %ra?°dnih farmakopej, SsojQ sklfl knjig, v mnogih (Sl0 prepovedali, kar pa ni Sost , e n®zakonite rabe. 2lasti še v ZDA, Sičen raziskavam’ ki bi ugo-t^ani?Pliv ‘rajnega in obča- Preobilje 5%. 987 so jih našteli ap1° zase kaže na ne-SnoQoS ,em narkotikom in je X«* * do hi %rn6 ' ak°jšnji učinki ko-tti‘Sa Vedenj® so dobro . 9°trajni, če sploh so JS in '?pr|lanr,^rnamna zvrst- Ko-, Je i^f^ost na skoraj vse k%o jnre s® kaže botanič-'ih \ ra«.na k°ncu tudi far-K9 preV| 'nska dedina (geno-dejavnik. Loči-'feSoio^6,91^6 na vseb-^Stetr ° deiavne spojine 0 (,0|°ško abidrokanabinol) in %>^i0nd6j'vne spojine ' ”Gmamna« ali ^^inkov^^6 vis°k° kon-M> THC, več kot vZCkneučinkovitega SkS knn°StJe mogoče \Skihr n°p|ji- ki raste v $ C in ima do- % uie ni>i,arTlna"ali vlaknata ^ai 0 k°ncentracijo kot°,3od-k 6r,1ih " konoplja, ki se a*skih razmerah, pa ga vsebuje večinoma še 10-krat manj, torej manj kot 0,03 odstotka, vsebnost neučinkovitega CBD pa je velika; - Vmesna zvrst ima visoke koncentracije tako učinkovitega THC kot neučinkovitega CBD. Neomamna zvrst. Ker pri nas pridelava, trgovanje in raba konoplje menda niso pravno urejeni, vzemimo za zgled eno od zahodnih dežel. V Franciji se vlaknata konoplja sme gojiti od leta 1990 pod posebnimi pogoji in njena stebelna vlakna rabijo kot surovino za najrazličnejše namene, denimo izdelavo posebnega papirja, med njimi cigaretnega in za čajne vrečke, tkanih in netkanih izdelkov ter najrazličnejših stranskih izdelkov, med njimi ivernih plošč in furnirja za pohištvo, stelje za živali, živilskih izdelkov s celuloznimi vlakni, semena pa za ptičjo hrano. Ne sme vsebovati več kot 0,3 odstotka THC, ki se določa po predpisani analizni metodi, to je s plinsko kromatografijo petroleternega izvlečka. Pridelovalci morajo imeti pogodbo s kupcem ih smejo sejati le certificirana semena ene od dvanajstih odobrenih zvrsti, regulirana je tudi žetev. Omamna zvrst. Obstaja mnogo skrivnih receptur, ki se razlikujejo od dežele do dežele in uživalskih zahtev. V glavnem jih lahko razvrstimo v tri skupine: - Marihuana ali trava vsebuje od 2 do 6 odstotkov THC, sestavljena je iz posušenih listov, največkrat pomešanimi s stebli in semeni, včasih je stisnjena. Namenjena je kajenju, tobačna mešanica se imenuje »joint«. - Hašiš vsebuje od 5 do 20 odstotkov THC, praktično je soznačnica za konopno smolo in se rabi tako kot marihuana za vdihavanje. Natančneje se čista smola imenuje čara, hašiš v arabskem svetu in ganja v indijskem pa sta smolnati kolač iz cvetnih vršičkov. - Hašiševo olje vsebuje več kot 50 odstotkov THC. Dobi se z ekstrakcijo s pomočjo doma narejenih pri ljudeh niso znane, zaradi kopičenja THC v telesu pa naj bi bila konoplja povzročila smrt več živali. THC se veže na zelo specifične receptorje v možganih. Njihov obstoj je zazstavil vprašanje, ali obstajajo zanje vezavne spojine tudi v telesu živali in ljudi. Leta 1992 so izolirali takšno spojino iz svinjskih možganov, poimenovali so jo anandamin, po sanskrtski besedi ananda, ki pomeni blaženost, je etanolamid arahidonske kisline, znane predhodnice vnetnih prostaglandinov. Nedavno so Britanci odkrili novo vrsto kanaboidnega receptorja, ki se nahaja na makrofagih na obrobju hrbtenjače, kar daje slutiti, da uravnavajo imunski sestav. Učinek na vedenje in drugi učinki. Učinki THC in konoplje na vedenje so dobro znani že iz medicinskih besedil sredi 19. stoletja pa tudi iz literarnih del, kjer je točno opisana sprememba v zaznavi po jemanju kanabisa. Začetni učinki majhnih odmerkov THC oziroma zmernega kajenja marihuane so označeni kot občutki blagostanja, evforije in sprostitve. Uživalci poročajo o učinkih na čutni sestav, na zaznavo razdalje, oblik, barve in glasov ter na občutek za čas. Vpliv na gibalno zmožnost lahko traja nekaj ur, zato je konopno uživanje nevarno za voznike in upravljalce drugih strojev. Oslabitev kratkotrajnega spomina, ki moti besedno sporazumevanje, se kaže v kratkih stavkih ter počasnem in nepovezanem govorjenju. Kronični uživalci so pogosto brezvoljni, ne ve pa se, ali jih je konoplja naredila takšne ali so jo prav zaradi brezvoljnosti začeli uživati. Večji od- aparatur in se jemlje po kapljicah ali nakaplja na cigarete. Kemična sestava in farmakološka dejavnost. Iz konoplje so izolirali več kot sto različnih spojin. Najzanimivejši so kanabinoidi, ki jih v semenih in steblih ni, nahajajo se v listih, zgoščeni pa v ovršnih listih in smoli. Med sedemdesetimi znanimi so glavni predstavniki THC (delta-9-tetrahidrokana-binol), CBN (kanabinol) in CBD (ka-nabldiol). Konopljena dejavnost temelji na učinkovini THC, drugi kanabinoidi so najbrž biološko nedejavni, navzočih v neznatni množini pa sploh niso proučevali. Spojina CBD celo zavre plašnost, ki jo povzroči THC v višjih odmerkih, slednji se v prebavilih hitro vsrka v kri, v telesu pa se presnovi na več tako učinkovitih kot neučinkovitih spojin, ki se izločajo s sečem in blatom. Presnovki THC so določljivi v urinu še teden po vzetju droge, to pomeni, da so stalno navzoči tudi v tkivih »priložnostnih« kadilcev. Akutna strupenost THC je zelo nizka, zastrupitve s smrtnim izidom merki THC in konoplje so zmožni povzročiti plahost, ki se lahko panično razseže. Te reakcije so kar‘pogoste, občasno se pojavijo pri tretjini uživalcev, pri občutljivih posameznikih pa že v manjših odmerkih. Včasih povzročijo privide in šumenje v ušesih, prividi pa lahko ponovno oživijo še dolgo po vzetju kot »spominski utrinki«, dobro znani pri uživalcih LSD. Slabo počutje se spreminja z uživ-alčevo starostjo, kronična raba pa lahko pripelje do paranoidne psihoze, blodenj z navidez urejeno mislijo. THC širi sapnice, zniža tlak v zrklu, zviša pulz in v večjih odmerkih povzroči ortostatsko hipotenzijo, padec krvnega tlaka pri prehodu v stoječi položaj, ti učinki pa zelo hitro izginejo z dolgotrajno rabo. Ni dognano, ali pri odraslih pomembno spremeni izločanje hormonov, najbrž pa je ta vpliv vreden pozornosti v odraščajoči dobi. Nasprotujejo si podatki o zaviranju imunskega sestava, težko jih je razložiti in klinično niso potrjeni. Zloraba. Konoplja je zdaleč najbolj d.d. MURSKA SOBOTA SIRUP ZA IZKAŠLJEVANJE BREZ SLADKORJA rabljena nedovoljena droga. Glavni pridelovalci so Kolumbija, Mehika, Jamajka, Maroko, prav tako dežele Bližnjega vzhoda, v zahodni Aziji pa Afganistan in Pakistan. Kronično omamljanje z njo vodi k šibki telesni odvisnosti, odpornost proti drogi, ki zahteva za isti učinek večji odmerek, ne predstavlja problema za priložnostne uživalce, pojavi se lahko sicer že po nekaj odmerkih, a prav tako hitro izgine, po večjih odmerkih pa lahko traja dalj časa. Pri nekaterih drogah se lahko pojavi tudi zmanjšana odpornost, pri kateri za isti učinek zadostuje manjši odmerek, a pri ka-nabisu ni bila nikoli dokazana. Duševna odvisnost je temeljna in zelo odvisna od uživalčeve preteklosti. Za čezmerno odmerjanje, povzroči jo lahko nestalna kakovost razpoložljivih izdelkov, je značilno psihotično stanje, ki lahko traja teden dni in se kaže kot prestrašenost, težnja k samomoru in globoka miselna zmeda pa tudi v nasilnih dejanjih ali do sebe ali do drugih. Prekinitev jemanja pri kroničnih uživalcih povzroči odtegnitveni sindrom, vključno z razdraženostjo in gibalnim nemirom, ki hitro upade v 3-4 dneh in zahteva le simptomatsko zdravljenje. Nepojasnjeno je vprašanje, ali omamljanje s konopljo vodi k uživanju trdih drog ali ne. Evropska javna oblast se do uživalcev različno opredeljuje, nemško ustavno sodišče je na primer 1994. prekinilo s preganjanjem posameznikov, ki imajo majhne količine kanabisa za osebno rabo. Zdravilska zmožnost. Znotraj široke zdravilske zmožnosti kanabinoidov je treba omeniti najmanj eno: njihovo antiemetično lastnost 'oziroma dejavnost proti bruhanju. Pri THC in njegovih sintetičnih analogih so jo začeli proučevati na temelju opažanj pri rakavih bolnikih, ki so se zdravili s kemoterapevtiki, bili pa so tudi kadilci marihuane. Klinični poskusi so potrdili, da notranje vzet THC zaznavno prepreči bruhanje, ki ga sicer povzroči večina kemoterapevtikov. V ZDA so za zdravilne namene na voljo kapsule THC v odmerkih 2.5, 5 in 10 mg ter raztopina v sezamovem olju (Marinol). Slaba stran THC so psihični stranski učinki, pogosto so majhni in izginejo na koncu zdravljenja, ne pojavijo pa se pri klasičnih antieme-tikih, dosegljivimi tudi pri nas. Razvili so strukturne analoge, ki so uspešno prestali klinične poskuse, a še vedno niso brez nezanemarljivih stranskih učinkov. Kot drugo možno rabo kanabinoidov in njihovih strukturnih sorodnikov naj omenimo zdravljenje glavkoma, astme, krčev progastih in gladkih mišic in blažitev bolečin, vendar do sedaj še ni uspelo ločiti želene dejavnosti od neželenih osrednjih učinkov. Lekarniško mnenje: Nekateri imenujejo le konopljo na vzhodu (v nasprotju z »industrijsko« pri nas) »indijska«, ker pa večina botanikov meni, da sta isti, čeprav se zdravilsko zelo razlikujeta, je smiselna farmakološka delitev na tri zvrsti: »neomam-no«, »omamno« in »vmesno« glede na vsebnost sestavin: učinkovitega THC in neučinkovitega CBD. Koristnost indijske konoplje je velika, ne-omamne za nefarmacevtske namene, omamne pa za razvoj mnogih ne-omamnih zdravil za zdravljenje različnih bolezni, droga in njena glavna učinkovina THC pa sta za običajne zahodne bolezni zdravilsko nadomestljivi. Sodba o tem, ali uživanje kanabisa pripelje k uživanju trdih drog ali ne, presega lekarniško mnenje, najbrž pa velja sklep. Sklep: Manjše zlo ne odpravi večjega zla, le odloži ga, pogosto za oderuške obresti. j . ŠPRINGER, MAG. FARM. ■ ruške največkrat jemo kar takšne, kot so, lepe in zdrave. Tu pa tam si iz njih naredimo kakšen posladek. Priporočam Vam Hruškov narastek Za 6 oseb potrebujemo: - 6 belih bombic od prejšnjega dne - 5 dag rozin - 6 zrelih hrušk ' - sok 1 limone - 1/2 I mleka - 2 celi jajci - 2 beljaka - 1 vrečko vanilijevega sladkorja - 1 žlico surovega masla ali margarine - maščobo za posodo Bombicam obribamo skorjo, nato jih narežemo na tanke rezine. Rozine preberemo, operemo in odcedimo. Hruške operemo, olupimo, narežemo na četrtine in izrežemo peščišča. Četrtine premažemo z limoninim sokom (po možnosti uporabimo čopič), nato pa narežemo na tanke krhlje. Visoko nepregomo posodo namastimo in vanjo zložimo menjaje plasti kruha in hrušk. Pri tem kruh sproti pomakamo v mleko. Med plasti potresemo rozine. Razžvrkljamo jajca, preostalo mleko in vanilijev sladkor in z mešanico prelijemo sestavine. Na vrh razporedimo kosme surovega masla ali margarine. Posodo damo v pečico, ki smo jo segreli na 180°C in narastek pečemo 45 minut. Hruškova torta Za približno 12 kosov potrebujemo: - 4 hruške (1 kg), - 2 žlici limoninega soka - 12 dag surovega masla ali margarine - 8 dag sladkorja - ščepec soli - 1 jajce - 18 dag moke - 1 ravno žličko pecilnega praška - za noževo konico cimeta - 3 dag ovsenih kosmičev - 5 dag rozin - maščobo za model Namastimo tortni model premera 26 cm. Hruške operemo, olupimo in pokapljamo z limoninim sokom. Surovo maslo ali margarino penasto umešamo s sladkorjem in soljo. V kremo umešamo jajce. Moko zmešamo s pecilnim praškom, presejemo na kremo in zamešamo vanjo. Eno hruško grobo naribamo in jo skupaj z ovsenimi kosmiči in rozinami zamešamo v testo. Testo damo v model. Preostale hruške razrežemo na četrtine in jim izrežemo peščišča, potem jih na zunanji strani nabrazdamo z vilicami. Kose položimo na testo z na-brazdano stranjo navzgor. Model postavimo na drugo poličko v pečico od spodaj navzgor, ki smo jo segreli na 175°C, in torto pečemo 60 do 65 minut. Prepečene hruške z marcipanom Za 4 osebe potrebujemo: - 4 zrele, mehke hruške - sok 1/2 limone - 4 žlice ribezove ali višnjeve marmelade - 10 dag surovega marcipana - 2 rumenjaka - 1 žlico mleka - 2 žlici kisle smetane - 2 beljaka - 3 žlice sladkorja - maščoba za posodo Hruške operemo, olupimo, razpolovimo in jim izrežemo peščišča. Premažemo jih z limoninim sokom. V vsako vdolbino damo malo marmelade (če vzamemo ribezovo, jo prej pretlačimo skozi sito, da ostranimo peške). Veliko plitvo nepregorno posodo namastimo in zložimo vanjo hruškove polovice s prerezano stranjo navzgor. Marcipan damo v skledo in ga z vilicami zdrobimo na drobne drobtine. Dodamo rumenjake, mleko in kislo smetano ter gladko umešamo. Beljaka stepemo in ko je sneg že skoraj trd, vtepemo še sladkor. Tretjino snega umešamo v marcipanovo maso, preostali sneg pa rahlo primešamo. Z maso pokrijemo hruške. Posodo postavimo v pečico, ki smo jo segreli na 200 °C, in hruške prepekamo 20 minut. Krompir s hruškami Za 4 osebe potrebujemo: - 1 kg krompirja -sol - 75 dag trdih hrušk - kis po okusu - po želji malo sladkorja - 2 čebuli in - 10 dag prekajene mesnate slanine Krompir operemo, olupimo, narežemo na manjše kose in damo kuhat v malo slane vode. Hruške operemo, olupimo, razpolovimo in jim izrežemo peščišča. Polovice hrušk narežemo na majhne koščke. Ko je krompir napol mehak, mu dodamo hruške in oboje skupaj skuhamo do mehkega. Po okusu okisamo, po želji tudi malo osladimo. Medtem ko se krompir in hruške kuhajo, olupimo in sesekljamo čebuli, slanino pa narežemo na majhne kocke. Ponev segrejemo, dodamo slanino in jo pražimo, da se izcvre nekaj masti. Dodamo čebulo in med mešanjem pražimo, da čebula zlato porumeni. Kuhano mešanico krompirja in hrušk potresemo s čebulo in slanino in takoj ponudimo. JOLANDA PRELEC - LAINŠČAK, DIPL ING. ŽIVIL. TEHN., PHARM. ■ za zdravje in dobro počut 26 DOBRO JE VEDETI_________________________________ i. oktober i998. Mg Bonton ali pravila lepega vedenja Na delovnem mestu »Dobro jutro!«, »Zdravo!« ali kakorkoli se pozdravimo na svojem delovnem mestu - nikoli tega ne opustimo, čeprav bi kdo od kolegov več ne odzdravil, nikar ne čakajmo, da nas drugi najprej pozdravimo, ne glede na to, kdo in kaj smo. S prijaznostjo, vljudnostjo prej ali slej pripravimo druge do tega, da bodo tudi oni prijazni in vljudni I emeljno pravilo v odnosih med sodelavci ne delovnem me-I stu pravi, da se morate do vseh vesti korektno in tovariško. I Če ste delo končali pred drugimi, ne začenjajte govoriti in motiti drugih pri delu, kajti to ni tovariško. Raje pomagajte pri dokončanju dela drugim, če morete. Potemtakem olika ni nekaj, kar zadeva samo »boljše ljudi«, kot so nekoč pojmovali. V naši družbi naj bi bilo olikano vedenje odsev splošne vzgoje humanih, resnično spoštljivih odnosov med ljudmi. Še v nečem si moramo biti na jasnem! Olika se ne kaže samo v odnosih do ljudi in družbe, saj mora biti človek olikan tudi tedaj, ko je sam. Merilo njegove olike je tudi njegov odnos do narave, do živali in celo do neživih stvari. Kdor se ne počuti neprijetno, če ni negovan, umit, obrit, počesan, čisto oblečen in podobno, takemu je težko dopovedovati, kaj je olika. Kdor trpinči živali, tepta cvetje, grdo ravna z raznimi predmeti, z orodjem, kaže prav malo srčne kulture in olike. Prvi vtis je odločilen! Prvi vtis je pomemben, morda celo odločilen, ko iščete zaposlitev. Saj vendar ni isto, če kandidat lepo natipka prošnjo ali pa jo pošlje na zmečkanem kosu papirja, pa še nečitljivo popisanem. Ni isto, če je kandidat prišel primemo oblečen ali pa v zamaščeni obleki in neobrit. Pomembno je tudi, kako se obnašate, ko odgovarjate v pogovoru na vprašanja. Osebne skrbi, slabo zdravje in utrujenost so zelo pogosto vzrok povečane razburljivosti, neljubeznivega vedenja. Zato je nujno, da ob odhodu na delo pustimo doma vse zasebne težave, skrbi, probleme, saj nas bo to pri delu samo oviralo. Velja splošno priporočilo: vsakdo zasluži vaše spoštovanje, do vsakega se morate vesti vljudno in kulturno. Stari pregovor pravi: Motiti se je človeško. Vsi, ki delajo, se tudi lahko zmotijo. Zato se ne preplašite, ko spoznate, daste naredili.napako, niti ne skušajte po vsej sili napake skriti. Takoj poiščite svojega nadrejenega v službi in mu podrobno povejte, kaj se je zgodilo. Takšno ravnanje bo gotovo naletelo na razumevanje. Vedenje za mizo Ne naslanjajte se na mizo s komolci. Pod mizo je treba držati noge skupaj. Ne naslanjajte se na stol in trepljajte se po trebuhu, češ - dobro sem se najedel! Ne govorite s polnimi usti. Ne mahajte z jedilnim priborom, ko se pogovarjate. V vlaku Ko vstopite v oddelek, najprej pozdravite potnike, potem pa vprašajte, ali je kakšen sedež prost. Nikar se ne obnašajte, kot da ste lastnik oddelka. Ne smete odpreti okna, pa čeprav bi bilo zelo vroče, če je kdo od navzočih prosil, da ga ne odprite. Ko pridete v kupe vlaka, kjer že sedijo potniki, se spodobi, da jih pozdravimo. Pozdravi, ko vstopiš v čakalnico, trgovino, delavnico, pisarno, pozdravi znanca, ki ga prehitiš. Človeku, ki ga pozdravimo, glejmo v oči, držimo se zmerno, med pozdravom ne držimo rok v žepu ali cigarete v ustih. Če nam kdo ponudi roko, je neolikano, če jo odklonimo. Poljubov na ustnice -kot oblike pozdrava - se v javnosti kar se da izogibajte; dopustno je le med riajožjimi sorodniki, npr. ob prihodu ali slovesu. V avtobusu Dejali bi, da nikjer ne srečujemo toliko neotesanosti, nelepega vedenja, samoljubja, toliko grobosti in neprijaznosti kot na prometnih sredstvih, kar je v škodo udobnosti našega potovanja in naši dobri volji. Prerivanje za sedežem ali za boljšim prostorom v prometnem vozilu daje oliki slabo spričevalo. Nekateri vztrajno gledajo v knjigo ali časopis, da bi jim pogled ne ušel na staro ženico ali invalida, ki sta ravnokar vstopila in bi rada sedla. Neolikano je, če kdo pride v kupe z umazanim nahrbtnikom in se brezobzirno preriva med drugimi potniki. Taki opravičila sploh ne poznajo. V takih primerih olikan človek običajno pote- Kaj je to KRIZNI CENTER ZA MLADE Varna hiša, kamor se zatečeš, ko imaš problem C'e bi v Prekmurju imeli krizni center za mlade, bi mala, devetletna Anita ne bežala že trikrat proti Ljubljani. Najbrž sploh ni vedela, kam beži, in vsaj prvič se ji niti sanjalo ni, da nekje obstaja hiša, ki jo čaka z vedno odprtimi vrati, kjer jo sprejmejo ljudje, ki so pripravljeni poslušati, pomagati, razumeti ... Tako pa je mala Anita samo bežala, bežala nekam proč, kamorkoli... Proč od očeta, od vseh tistih nenasitnih moških, ki jih je oče vodil domov in ki so se z njo potem igrali »igrice«, katerih hvalabogu dekletca njenih let ne poznajo. Ali pa se motimo? Morda pa ni mala devetletnica iz Prekmurja edino dek- letce, ki potrebuje tak dom. Vodja Kriznega centra za mlade (KCM) v Ljubljani, gospa Ana Knific, samo nemočno zamahne z roko: »Niti sanja se nam ne, koliko naših otrok doživlja doma prave travme, imajo nesrečno mladost, so čustveno popolnoma zanemarjeni! Naš dom lahko marsikaj reši, veliko primerov pa ostane zunaj zidov naše hiše.« KCM so v Ljubljani odprli leta 1995, žal pa o tem vse premalo pišemo, vemo. Pretepeni, posiljeni, obupani otroci in mladoletniki se nimajo kam zateči, ne morejo si poiskati takojšnje pomoči. Gospa Ana Knific, socialna delavka, se je že v svoji prejšnji službi gne kratko, kot temu rečemo. Ko vstopamo v kakršnokoli vozilo, se ne prerivajmo, ne ustavljajmo se na stopnicah, bodimo previdni, da ne povzročimo nesreče, in dajmo prednost tistim, ki jim gre: materam z otroki, slabotnim, starim. Moški bo izstopil prej kot ženska, da ji bo ponudil roko in ji pomagal izstopiti. Ni pa lepo, če se kakšno dekle vrti okoli sebe in išče sedež, daje vsem na očeh, čeprav vidi, da so vsi zasedeni. Ne sedimo z iztegnjenimi nogami, da morajo drugi svoje umikati pod sedež. Sedimo pokonci, v umirjeni, naravni drži, ne sedimo razkoračeno in ne vrtimo se sem in tja. V prodajalni Preden greš v trgovino, premisli, kaj boš kupil in koliko boš približno izdal. Ničemur ni podobno, če gre kdo v trgovino in želi, da mu razkažejo po možnosti čimveč blaga, pa ga sploh ni imel namena kupiti. Ko ste prišli v prodajalno, se potrudite, da bi natančno pojasnili, kaj želite. Ni v skladu z bontonom, zahtevati od prodajalke, da vam odpre po 20 škatel s čevlji zaradi tega, ker sploh ne veste, kakšne čevlje želite kupiti, nazadnje pa jih sploh ne kupite. Samoumevno je, daje trgovsko osebje do strank vljudno, ustrežljivo in ljubeznivo ter nikoli ne sme kazati srečevala s takimi problemi in vedno znova so jo pretresle zgodbe mladoletnih, ki jim ni mogla pomagati. S skupino somišljenikov so pripravili načrte, sestavili programe, iškali po tuji literaturi, vse to prilagajali našim razmeram. In kot vedno, če so pravi ljudje na pravem mestu, se je tudi tukaj premaknilo. »V center se lahko otroci in mladostniki zatečejo kadarkoli, ob katerikoli uri in mi jih sprejmemo brez vprašanj, povabimo jih v našo hišo. Tako jim omogočimo takojšen umik iz ogroženega okolja, ki jih mnogokdaj privede prav na rob obupa. Naš projekt je nastajal počasi in premišljeno. Ko smo ga ■ jeze. V nasprotnem primeru stalnega kupca lahko hitro izgube. Pri športu Šport je človeku potreben ne samo zaradi zdravja in telesne moči, ampak tudi zaradi razvedrila. Če doživimo na športnem igrišču neljube prizore, zlasti pri nogometu, ni temu kriv šport, ampak pomanjkanje dostojnosti pri občinstvu. Športnik, ki ne zna prenesti poraza, ni pravi športnik. Pošten ljubitelj športnih iger se bo navduševal za lepo igro nasprotnega moštva in se ne bo nikoli tako zelo spozabil, da bi se dal zavesti klubski zagrizenosti, izbruhom svojega temperamenta ali vplivu okolice in jel žvižgati, kričati ali da bi se spustil celo v pretep. Darila Zlato pravilo bontona za darila pravi, da darila ne dajemo zaradi njegove vrpdnosti, temveč samo kot znamenje pozornosti, prijateljstva in naklonjenosti do določene osebe. Na delovnem mestu nikar ne dajajte predložili Ministrstvu za delo, dom in družino, smo takoj naleteli na popolno podporo in v njihovem okviru delujemo še danes.« Z nekakšno simpatijo in ljubeznijo se gospa Ana spominja tistih časov, ko so dali v časopis preprost oglas. Želeli so najeti stanovanjsko hišo. Saj niso upali na ugodno rešitev in zato je bilo presenečenje toliko večje. Starejša ženska iz prijaznega predela Bežigrada jim je ponudila v najem svojo hišo. Zamisel se ji je zdela lepa in vredna tveganja. V prijazen prospekt so zapisali: KCM sprejema otroke in mladostnike do 18. leta. Pomoč lahko iščejo otroci in mladostniki, ki imajo naslednje težave: - nevzdržne razmere doma (trpinčenje, alkoholizem), - upor staršem zaradi različnih razlogov, - zavrnitev s strani staršev, - hujša osebnostna prizadetost, adolescentna kriza, - problemi v povezavi s šolo, - razmišljanje o samostojnosti. Ko mladi obupanci, ki morajo daril nadrejenim. To bi utegnili razumeti kot prilizovanje. Obiski bolnikov Temeljno pravilo nalaga, da se pri najbližjem sorodstvu pozanimate, ali je obisk sploh zaželen. Če je, se je treba izogibati obiskom v velikih skupinah, ker to moti bolnika in povzroča tudi utrujenost. V pogovoru je treba bolniku, ki mu navadno prinesete cvetje, povedati samo prijetne in radostne novice, ki vlivajo optimizem. Z bolniki se pogovarjamo tiho, zlasti v bolniških sobah. Če ste v sobi z drugimi bolniki, ne vznemirjajte in ne motite tistih, ki počivajo. Bolničark in drugega osebja pa ne smete imeti za nekakšno strežno osebje. Zato jih ne vznemirjajte brez potrebe s klici in neumestnimi zahtevami. V bolnišnicah se ne daje napitnine, vendar ne boste naredili napak, če daste ob odhodu manjše darilo kot znak posebne-pozornosti. Telefoniranje Tudi za telefoniranje veljajo po- sebna pravila bontona. Naj nam ni zgodilo le enkrat, das' tem, ko smo dvignili telefons šalko, zaslišali z druge strani ni klic: »Halo, kdojetam?“al mi Pišteka!« Zlato pravilo pra -se tisti, ki kliče, P^s^fpoka-prejšnjem primeru je »kličoči'_ zal popolno nepoznavanje P pega vedenja. Česa pri te e pogovoru nikdar ne smemo P Če vas je sogovornik še tak: jezil, ne smete položitis'usa..t pogovora! če morebiti vs ° pogovor, odložite slušalko-ko govorite po telefonu, s ne pogovarjajte z nekom, leg vas. In če ste morebiti P napačno številko, ljubezni Kaže, da ni vse v redu z z■ ’ e rostite!« In še nekaj -pripravljate na telefoniranje, te o temi pogovora, s ci ste izognili zavlačevanju Ni lepo če se predolgo g J po telefonu, saj mor a ? J kdo drugi čaka na zve nato! M sem praviloma priti prostovoljno (prav tako lahko dom tudi zapustijo), potrkajo na vrata hiše v Ravbarjevi ulici, jih sprejmejo strokovnjaki, ki jim takoj ponudijo zavetišče. Sedejo skupaj, se pogovorijo in skupaj pripravijo program za vrnitev otrok ali mladoletnikov v njihovo družino, kadar je to mogoče. Vedno iščejo možnosti za najbolj ustrezno reševanje težav. V centru lahko mladi ostanejo največ 21 dni. »K nam prihaja zelo veliko otrok, ki so bili že dolgo trpinčeni, in to psihično ali fizično, in so se znašli v nerešljivi stiski. Največkrat pridejo sami, saj se glas o našem centru širi med mladimi. Pogosto pa nas kličejo učitelji, sošolci trpinčenih otrok, tudi sosedje mladih žrtev.« 24 ur po prihodu otroka obvestijo starše in jih povabijo na razgovor. Takrat se soočijo vsi člani družine (pri tem neizprosno vztrajajo) in velikokrat jim uspe rešiti posamezne primere, oziroma pre-dočiti staršem nepravilnost njihovega ravnanja. Seveda bi bilo pre- lepo, če bi lahko trdili, doddaj<’v no tako. Pogosto o , razna prijaznejša o o J ■ ^1? vanjskih skupnosti,s doletnikom poiščejo starejši>" vanja, nekateri odi ej jrU bratom ali sestram, žine ... n^dovo^ »Jaz pravim tem P ^giiia vsemi prizadetimi Pra^ še, tolikokrat mora ^ti, različne stvari, ,edno, pričevati ^^čimoP^i) vsak otrok, ki ga re t0 zas1^ katerega prihaJa, (oStor^ Naša dolžnost je, ^rs^ e Hudo je, da je ta ve(no, d Ljubljani, ko nataka P°S otrok, potrebnih ? zelo veliko prav krajinah. Seved otrok mo vrata prav vsa ikolina pozvoni prinas । prihaia. 0, V vprašamo, od oOme^.^ takrat tako zelo . o[flCi centru smo po<šihPrf mladim iz pre^^pod' Slovenije, tudn Morda bo ta konCa, budil kogaznas 9,t. kajtiv poskusil kaj n se je potruditi- sPrJ N|Ji »Pri naS šest, največ se obS en dan v vsem s center ni bil pr niKih, 1 je ob raznih prJ rencah razrednih vremenske r a|i n trp kohkOtC^Ž< mladih pnde zaposleni tnjeJ^>^ usmerjamo * opozarjamo 21 . 1- oktober 1998 DOBRO JE VEDETI 27 Novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Zmanjšanje pravic brezposelnih Brzavni zbor je sprejel novelo zakona o zaposlovanju in za-varovanju za primer brezposelnosti, ki naj bi, po mnenju Predlagatelja, prinesla učinkovitejše zaposlovanje, zmanj-, ,.el° na črno, socialno varnost pa zagotovila le tistim, ki jo tija 'Cn° potrebujei°- Tako pozicija in vlada, medtem ko opozo-dah°P0Zarja’ da sprejeta novela pomembno zmanjšuje dose-% Prav'Ce’ Dušan Semolič pa je v imenu interesne skupine odlo"erna'Cev v državnem svetu že vložil predlog za sprejem ^nega veta na zakon. Zato je mogoče pričakovati, da do-nelcni,?°'/e,e nekai časa še ne bodo veljala oziroma da jih bodo '■'"'UKo »sfrizirali«, kajti v nekaterih točkah jim je očitana proti-^avnost. J Jere so tiste osnovne spre-ki jih prinaša novela zako- J ki so kot take tudi po meri usklajene z določbami J Mednarodne organiza- 168 o pospeševanju Juvanja in varstva med brez-'nostjo ter primerljive z rešitva- '"^vah Evropske unije? ^nost aktivnim ^pasivnimi varstva ^brezposelnostjo liučevanje brezposelne ose-. Jsrame aktivne politike za-?Ja ima prednost pred za-njem denarnih prejemkov J0 takonu o zaposlovanju in s Janja za primer brezposelno-zakonu o socialnem varstvu. J ^eni zavod je zato dolžan z osebo pripraviti njegov r^eni načrt. Zakon tudi dojeno sodelovanje zaposli-, Jodov in centrov za social-k. 0 ’er izmenjavo osebnih in Matkov, s čimer bi izenači- li položaje prejemnikov tako po zakonu o socialnem varstvu kot zaposlitvenem zakonu. Starejši brezposelni s posebno pravico Brezposelni, stari nad 50 let in ki imajo nad 25 let delovne dobe, so upravičeni do denarnega nadomestila, ki traja 18 mesecev. Do denarnega nadomestila, ki traja 24 mesecev, pa so upravičeni brezposelni, ki so stari nad 55 let in imajo več kot 25 let zavarovanja. Iskalcu zaposlitve, ki mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkajo največ tri leta, za ta čas zaposlitveni zavod izplačuje denarno pomoč ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Denarno nadomestilo višje, vendar krajši čas Denarno nadomestilo naj ne bi bilo nižje od 100 odstotkov zajamčene plače (po starem 80 odstotkov zajamčene plače), zmanjšane za davke in prispevke in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila (po starem šti-rikratnik). Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v zadnjih dvanajstih mesecih pred izgubo zaposlitve. Če brezposelni plače pred izgubo zaposlitve ni prejemal, se mu za odmero nadomestila upošteva osnovna plača, povečana za dodatek na delovno dobo, ki bi jo upravičenec prejemal, če bi delal. Pravica do denarnega nadomestila naj bi po novem trajala: - 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let - 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let - 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let -12 mesecev za zavarovanje nad 25 let -18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovanje nad 25 let - 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovanje nad 25 let Dušan Semolič navaja med najbolj spornimi določili zakona člen, ki govori o tem, da imajo brezposelne osebe, prejemniki denarnega nadomestila, pravico do denarnega nadomestila za primer bolezni. Ugotavlja, daje to določilo v nasprotju z zakonom o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, saj slednji zakon brezposelnih oseb ne uvršča med prejemnike denarnih nadomestil zaradi bolezni in tako ZZZS taki osebi ni dolžan izplačevati nadomestila. Določilo v noveli torej želi prenesti obveznosti za izplačevanje denarnega nadomestila za čas bolezni nad trideset dni na zavod za zdravstveno zavarovanje in tako zmanjšati obveznosti proračuna, vendar pa ZZZS denarja za ta namen nima. Semolič ugotavlja, da se zaradi tega lahko zgodi, da bodo brezposelni prejemniki denarnega nadomestila med boleznijo ostali brez nadomestila. ISO OVEN BIK RAK Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov. Proti koncu tedna se ti obeta zanimiva zabava, ki pa se bo končala na neprijeten način. On: Navada, ki ti je prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se moral vsaj malo zamisliti. Ona ti sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi nje razdiral stara prijateljstva. Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne boj možnih posledic, ampak izkoristi priložnost in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje. On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, ki bodo povečali tvoj poslovni ugled. Z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takšnega še premalo poznaš. Ona: Le zakaj se obremenjuješ z nepotrebnimi rečmi, ko pa je vendar toliko koristnih opravil, ki te čakajo? Konec tedna lahko pričakuješ prijetno presenečenje, ki bo dodobra popestrilo tvoje ljubezensko življenje. On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, kar te bo privedlo do prav osupljivih rezultatov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še topla. Nekdo se bo opekel, toda to vsekakor ne boš ti. '^si s6 resnično trudimo, Jltn’ W se zatečejo k nam, >rešiti njihovo neizmer- Doživljamo zgodbe, ki skoraj neresnične in za ;5Prepričani, da je ne-o2° krivično, da se doga-Vsaka zgodba me ij Jaka se me dotakne, ni-teoreš nanje navaditi.« JJarjevi ulici llavLju-j mladi kot družina, ili hodijo v šolo, \ J6'0 P^več zamuditi J c®ntru skupaj delajo učijo, veliko se pogo-*'m nos'i° iz bliz' J6 š°'e. večerje in hra- s’ Pr|Prav''a'° % J kupujejo in pospra-V'jskupaj gledajo televi-% Jaj0 glasbo. Posebnih % Jz mladimi niso imeli, skoraj ne poznajo. H«Pa °PaZli° na Posa' Sh r°C|la znake očitnega V 'ak°i obvestimo poli-V^rok prihaja k nam \ Ir^' $'ari so ocl d0" Pr'b"zn0 enako WaNov kot deklet. Vsi bude življenjske JLJ6" so toliko hude-akor ne smemo pu-K njihovo nezdravo am naiDrž jasno, NJ morali biti po v Sloveniji. ° bn°sti in upravičenj^' Zgubljali besed. Tudi ne bi ponavljali zgodbic, ki nam jih je trosila gospa Ana in ob katerih nam je zastajal dih in se kopičila jeza in bes na vse in vsakogar, ki bi lahko in bi moral pomagati. Pa vseeno morda ostaja kot dolg zgodba male Anite (ime je seveda izmišljeno) iz našega Prekmurja. Njen konec. No, konec zgodbe ni znan. Deklica je stara devet let, trikrat je bila že v centru. Ko je prišel oče na pogovor, se je od strahu skrila pod mizo in trepetala po vsem drobnem telescu. Zdravniki so jo pregledali in psiholog se je pomenil z njo. Šele takrat so doumeli: deklica je bila ničko-likokrat posiljena. Oče jo je »posojal« svojim prijateljem. Njene genitalije so popolnoma raztrgane. Da je ne samo njena mladost, ampak tudi njeno življenje uničeno, najbrž ni potrebno razlagati. Anita ima devet let. Genitalije bodo zašili, vse drugo pa bo za vedno ostalo raztrgano, odprto. Je to prav? Lahko gremo mimo tega, skomignemo z rameni in si rečemo, da se pač dogaja? Žal je za malo Anito že skoraj prepozno, za vse tiste otroke, ki se jim take in podobne zgodbe morda prav ta hip dogajajo tik ob nas, a jih ne vidimo ali jih nočemo videti, pa le še ni prepozno ... TANJA PIRŠ ■ Denarna pomoč izrazito socialna pravica Denarna pomoč se izplačuje največ petnajst mesecev in je izra- žito socialna pravica. Zavod za zaposlovanje pa dodelitev denarne pomoči, kljub nizkemu dohodku, lahko zavrne ali ukine, če ugotovi, da premoženje zavarovanca ali družinskih članov presega 3,6 milijona tolarjev in zato socialna varnost zavarovanca ni ogrožena. Med premoženje pa se ne šteje premoženje v delnicah do dva milijona, stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri zavarovanec živi, ter zemlja s katastrskim dohodkom do višine, ki je'določena kot prag za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. M H ■ Zveza potrošnikov svetuje ospa je pri šivilji naročila šivanje kostima. Ko je prišla kostim pomerit, je bilo vse tako, kot sta se dogovorili. Ob tem sta se dogovorili še o podrobnostih, kakšen naj bi bil končni izdelek. Ko je bil kostim sešit, je prišla ponj in ga doma pomerila. Ugotovila je nekaj napak, tako da se ji ni lepo podal. Tudi kroj ni bil tak, kot sta se zmenili s šiviljo. Takoj se je odpravila nazaj in zahtevala, da ji šivilja napake popravi, vendar tega ni hotela storiti. Za opravljeno delo ji šivilja ni dala računa. Sprašuje nas, kaj lahko stori. Če stranka takšnega kostima ne more nositi in če šivilja noče popraviti napak, potem naj zahteva vrnitev kupnine za blago in povrnitev zneska, ki gaje plačala šivilji. Poleg tega smo ji svetovali, dajo lahko zato, ker ji ni izdala računa, prijavi tržnHn davčni inšpekciji. Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks: (069) 27 300, Slovenska 48, p. p. 207. VODJA OBMOČNE PISARNE M. SOBOTA ANDREJ ČIMER ■ me zanje kupila v Avstriji. Buče sta z možem Gerhardom pripeljala domov in jih izpostavila jesenskemu soncu. Čez čas pa jih bosta razklala in tedaj se bo pokazalo, ali so buče velikanke le jedilne buče, ali pa so tudi bogate s semenom za pridobivanje olja. - Foto: Š. S. Lojzka Moskopp iz Bakovec je zadovoljna s pridelkom buč na zemljišču ob počitniški hišici v Bodi-slavcih v Prlekiji: zrasle so štiri buče, težke okrog 60 kilogramov, njihov obseg pa je 165 centimetrov. Povedala je, da je se- Ona: Poigrala se boš s prijateljem, pri tem pa boš enostavno pozabila na to, da ga boš s tem tudi prizadela. Poskusi svojo odvečno energijo porabiti za kaj ustvarjalnejšega. Nekdo te bo presenetil. On: Šele odkar si začel živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, si spoznal, kaj vse si do sedaj zamujal. S prijateljico boš naredil račun brez krčmarja, a se boš na koncu vendarle uspel izvleči iz neprijetne situacije. Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri reševanju le-teh. On: Znašel si se sredi velikega dela, ki mu ne vidiš konca, vendar boš na koncu resnično zadovoljen. Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lahkoto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni pomoči! Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje trdneje poprimi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te bo ponovno spomnila dobrih starih časov. Toda nikar se preveč ne razneži, saj utegne to zelo škoditi trenutni poslovni situaciji, ki ni do tebe prav nič prizanesljiva. Ona: Zaupaj tistemu, katerega zaupanje bi si rada pridobila. Sicer se ti obeta še kar prijeten teden, vendar pa se v situacijah, ko so potrebna čustva, obnašaš preračunljivo. To te lahko še pokoplje. On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne zate ne za tvoje partnerje. Prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečati pozornost obrobnim rečem. Ona: Prav presenečena boš nad svojimi uspehi v ljubezni, kjer se ti obetajo resnično enkratni časi. ŠKORPIJON Zato raje pusti poslovno plat življenja za nekaj časa Pr' miru 'n se posveti uživanju, ki ti bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu. w On: Nihče ti ne bo pomagal, a to bo le posledica We"">7 tvojih prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo to ugodno ali ravno nasprotno. Pa še v ljubezni se bodo pojavile določene težave. STRELEC Ona: Strah te je resnice, toda to je edini način, da si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanje. Prišla bo nepričakovana priložnost, ki pa se jo boš kar bala izkoristiti. Raje boš počakala na boljši jutri. On: Začel se boš spraševati, ali je določen dogodek le golo naključje ali premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgo mota pod nogami. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega! Ona: Začelo se bo obdobje, ko ti bo ljubezen ena najvažnejših stvari v življenju. Toda vseeno bi bilo dobro, da bi vsaj deloma poskrbela tudi za druge stvari. Drugače se ti bo v prihodnosti kaj slabo pisalo. On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje nagone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju. Ona: Kaj hitro se boš prenaglila v svojih besedah, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Preveč se boš ukvarjal s samim seboj, drugih pa enostavno ne boš hotel videti. Prav hitro se ti lahko zgodi, da boš zamudil enkratno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo impulzivna, da bi lahko dosegla kakršnokoli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srcu, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje. Kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogibaš kakšnih resnih investicij. usmerjamo - opozarjamo 28 1. oktober 1998, vestni HAJDINJAK POLOTOK NA SEVERU EVROPE KOTNIKA IZ LJUBLJANE PEVEC (B.ESTEBAN) AVTOR: ŠTEFAN VRSTA ČETVERO - PLESNI ANSAMBEL STEVENS ŠP.SLIKAR POSEBNOSTI KOT CELOTA KRZNENI PREDM.ZA ZA BOJNE GRETJE ROK (KURT) IGRE MILOŠ EKAR ANTIČNO GLEDALIŠČE I NEMŠKI VESTNIK DIRIGENT PREBIVAL □ SAMARIJE NOVI SVET NORMAN POSTER DVOJICA NASPROTNIH ELEKTRIČNIH POLOV VRSTA SOCVETJA OBLIKA ZDRAVILA BASKOVSKA TERORISTI CNA ORGA NIZAOJA GLAS PRI PRELOMU OZKA DESKA NAČRT POHODA REDKO ZENSKO IME KAMNINA. UPORABNA | TLAKOVANJE ŠIROKA VDOLBINA V ZEMLJI POLARNO OBMOČJE OB SEV. TEČAJU IZVORNI KRAK REKE MENAM V TAJSKI NOTR.STRAN MESTO V ROKE OD ZAPESTJA DO PRSTOV ZAHODNI FLANDRIJI NATAŠA LAČEN BEOTUEC GLAGOLNIK OD (YPRES) VGRADITI DRAG KAMEN GORA NAD BOVCEM OSEBNI ZAIMEK GLAGOLNIK OD VKOPATI NOVINAR PUCER STADION V BUDIMPEŠTI SPOLNA BOLEZEN PRIPR.ZA MERJENJE NA TARČO SKUPEK ČL. LASTNOSTI DOPISNIK DELA (JOŽE) NEMŠKA TENISACICA HUBER BANJA PREBIVALKA TASMANIJE REKA V SV. SIBIRIJI WEISSFLOG GRŠKA ČRKA UMRLA ANG. PRINCESA (CHARLES) NEKDANJI SMUČARSKI SKAKALEC SREDIŠČE APASKEGA POLJA ALUMINIJ KUB.PESNIK (JOSE, 1853-1895) VRNITEV KOLIBA FRANCOSKI PISATELJ (PASCAL) SLOVENSKI ILUSTRATOR POSEST. PREMOŽENJE Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 20.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 3. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 4. - 8. nagrado Vestnikov nahrbtnik. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. s pripisom »nagradna križanka« do srede 7. oktobra 1998. Ime in priimek: Naslov: Družina Kmetič ŠTEVILSKA VELIČINA ŠP.PISATELJ PTICA UJEDA NEKDANJA PLOSC.MERA GLAVNI STEVNIK UMSKO RAZV .ŽIVAL (MATEO) NIZOZEMSKI DIRKAČ V FORMUL11 VERSTAPPEN EDWARD LLOYD ZLOBNEZ TREFALT (EKSP.) MITO STROKO - TAJNO GL.MESTO VNJAKZA MESTO ZA DEPARTMA - VZDRZEVA - IRANSKI JA SOMME JEZIK V FRANCIJI NJE ZVEZ MESTO V PO SIRU ŽIRO RAČUN RAVNO - DUŠNOST S.HOLANDIJI, ZNANO PREBIVALEC ISTRE PRIPRAVA ZA obešanj AM.ARHITEKTj HRABROST DEBELA PALICA HRIBOVJE V JZ. SLOVENIJI KORAL.OTOK NASLOV NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ DEN.ENOTA V BANGLA-DEŠU BOZJAST ono DIELS NAUK.KI IZKLJ.VERO IT.PISATELJ (CARL O) RADARSKI SISTEM ZA SLEPO PRI STAJANJE AFRIŠKI VELETOK OZVEZDJE KIT(LAT.) GLAGOLNIK OD VLECI SUŠILNIK ZA LASE MEJA MED EVROPO IN AZIJO IZABELA SATELITSKI GLASBENI PROGRAM ŠVEDSKO SMUČIŠČE SLOV.LOGIK (ANDREJ) UVODNI ČLANEK AMERIŠKA ROCK SKUPINA NINA JERANČIČ SLADKO -VODNA RIBA AM.IGRALKA MOORE ONDREJ NEPELA PRH««1* NORDIJSKA BOG.MORJA NEKDANJI NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR (IDI DADA) INSEKTICID Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: objavljene v Vestniku 24. septembra 1998 1. NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT: Andreja Baranja, Šercerjevo naselje 34, 9000 M. S. 2. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Danijela Lazar, Stanjevci 90, 9203 G. Petrovci 3. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Anton Pozvek, Slomškova 5, 9000 Murska Sobota 4. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Peter Kouter, Melinci 72, 9231 Beltinci 5. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Tatjana Matis, Sebeborci 45 c, 9221 Martjanci 6. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Uroš Horvat, Skakovci 59, 9261 Cankova 7. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Nežka Lutar, Pod hribom 6, 1235 Radomlje 8. VESTNIKOV NAHRBTNIK: Bojan Budja, Ul. Ante Trstenjaka 9, 9240 Ljutomer Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Narcisomanija Naj gre ta kruh mimo men®' _ . ... _lan©/ ? „i/R Riše in piše IGOR BANFI ■ TAK SAN KAK NA, Pl W|. SIDIN.PIGE^OTOLL ME- DDaŠI PRIJATELJI LO DO KONCA TEIH DOBU ŠE NEKAJ ZADETKOV... ___________________ GES V[Č NWl W JE ne; dcbto v hoj . CE-ULIF. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije doktor medicine, je 17. septembra podpisal redne volitve.ali teči ro”' J/4 ... PO PIKNI SC ?A SKRUŠENO ODŠLI NA SESTANEK V VAŠKI GASILSKI DOM giejSniki STE - Če bi VSAKŠO ^FM0 BOFCARI SO..LK-LECSfiORNOKuJPUl smrti (kakšno naključje, ali pa ne) 22. novemora - Voi"" Izkušnje kažejo, da same volitve niso ravno naporna za komisije sicer dežurajo od 7. do 19. ure, vendar praviloma^^ še manj pa žejne, ko pa je tam, v drugi sobi, ponavadi P°9arie Tud'11 Ve se, kdo časti: ambiciozni kandidati za svetnike in ZUP zvrnejo kak kozarček in si pomirijo živce ter tako mim®)1 P° poraz. Veliko je pač poklicanih, le malo pa je (bo) izvo je tudi na letošnjih volitvah 22. novembra. 7 gjloi® ve V Vestniku sem redno prebiral rubriko: Koga za žuPajau1 P sto imen, svojega pa nisem videl nikjer! Nihče me ni Pr® . načeli-se tudi nisem kandidiral. Vse to bi bilo v nasprotju z zad^ četudi bi me kdo predlagal za same volitve, ki bodo v n® v em domu, kandidature ne bi sprejel. Slišim, da 0', občinah ne bo mogoče opravljati poklicno. Mar bi žuPa Hvala! Pa še nekaj je; pravzaprav je to pri meni naj 0 .^jlivs®^ zdi. da bi me. če bi me izvolili za župa^ na OtILI F CERKEV SETOU --------------——d lec- leufmhoMat,. DAJ MER,f TOUSO bO- SfiAN MEJEVKA SAN KR’ JOFCARmmSE V GROS OBVCA/ 4r ] SE NAMLJUJE-. ges vrč S3W NEIREH SPILITI) TAK SAN PIAM, hik.iejkodobijMo EN LITER VMM? PA SLATINO. didir^l Tudi v nobeno stranko se ne bom rinil. Pove^' po prekmursko -, ne bom spet obračal »kaputa" Sprehodi v naravo > Dober večer ) Pustolovščina Okavango, Iran, serija ) Alpe-Donava-Jadran ) Utrip, Zrcalo tedna ) Poročila, vreme, šport i Ljudje in zemlja J Večerni gost 9 Dober dan, Koroška 3 Obzornik 3 Po Sloveniji 9 Radovedni Taček: Svinčnik 9 Zares divje živali, ameriška serija D Recept za zdravo življenje 0 Žrebanje 3x3 plus 6 0 Dnevnik 5 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 5 Strast do letenja, doku, meseca 0 Odmevi, kultura, vreme, športjfisave 0 Iz slovenskih ateljejev: Peter Černe 0 Zlomljeni cvetovi, ameriški film / SLOVENIJA 2 0 Trdno v sedlu, novozel. nanizanka 5 Pacific Drive, avstralska nanizanka 0 Pasje življenje, ameriška nanizanka 5 Čudežni otrok, ameriška nanizanka ID Šport v nedeljo 75 Vinska popotovanja, angleška serija ,55 ob zori, ameriški tiim 155 španski \\\m n 55 «iša\a n 5>toMenski vmski 134 - 18.05 Hugo - 18.30 Svetovni oblikovalci, dokumentarni film - 19.00 Cosby Show - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz - 20.30 Prijatelji, nanizanka - 21.00 Newyorška policija, nanizanka - 21.50 Stoletje narodov, dokumentarna serija - 22.45 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA! 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast -10.05 Ženske usode, veseloigra -11.00 Civilna korajža -11.30 Ponovitev -12:00 Zvon, ura novic -13.05 Gozdarska hiša Falkenau - 14.00Manjšinske oddaje - 14.50 Čudovite živali - 15.10 Naš Charlie, nanizanka -16.00 Popoldanska ambulanta - 16.15 Indaba, nanizanka -16.40 Na poti v Ameriko na Azorskih otokih - 17.00 Poročila - 17.05 Evrominute - 17.10 Volitve v samoupravo -17.20 Verski program - 17.25 Za otroke - 18.00 Mixi-show - 18.20 Podlež, nanizanka -18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Podlež, nadaljevanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Popolna varnost, nanizanka - 20.45 Ekstremni športi - 21.00 Odprta usta, politični šov - 22.00 Aktualno - 23.05 Samostečaj, dokumentarni film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Na poti - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Tednik - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Sosedje - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister -14.00 Za otroke -14.25 Vino in oblast, nanizanka - 16.10 Repeta, za šolarje - 17.40 Christy, nanizanka -18.30 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Sence v noči, poljudnoznanstveni film -21.20 Čez reko v Teksas, ameriški vestern - 23.00 O uspešnem Mendelssohnu, spored Tamasa Vitrayja TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.15 Superman - 10.00 K 2, pustolovski film - 11.45 Konfeti -12.10 Ferdy - 12.40 Risanke - 13.15 Enigma - 14.25 Ace Ventura -14.50 Na jug -15.40 Vrata v tujo dimenzijo - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Družina Flodder, filmska komedija - 22.00 Nina - iz otroške sobe v bordel, TV-film - 23.40 Nash Bridges - 0.25 Pirat, TV-film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Natakar, plačam, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Konflikti - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila - 13.10 Domača prednost - 13.40 Otroška zdravnica Angela - 14.25 Umor je njen konjiček -15.10 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Politična oddaja - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Vse moje hčere - 21.05 Tema - 22.00 Poročita - 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kviz 21 - 1.00 ARTelier tvuosporn - 0.00 UoVucAVKvzem - W.003\mv\\ - \2UU HASCAR POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Skrite strasti, nadaljevanka -13.00 Športna scena - 14.00 Resnične usode, dokumentarna nanizanka - 14.30 Diagnoza: Umor, nanizanka - 15.30 Bogati in nesrečni, nadaljevanka - 16.30 Policisti s srcem, nanizanka -17.30 Kassandra, nadaljevanka - 18.30 Novice, vreme -18.40 Marimar, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1, 2, 3 - kdo dobi? - 21.00 Urgenca, nanizanka - 21.50 Šola golfa - 22.00 Želite, milord?, nanizanka - 23.00 Letališče 70, ameriški film - 1.45 24 ur KANALA 7.30 Mogočni Mišek, risanka - 8.00 Mork in Mindy, risanka - 8.30 Super samuraj, nanizanka - 9.30 Bradyjevi, nanizanka - 10.00 Laverne in Shirley, nanizanka -10.30 Mannix, nanizanka -11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka -12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show, ponovitev - 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Nora hiša, nanizanka -17.30 Fant zre v svet, nanizanka -18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka -18.30 Oprah Show: Nepozabni trenutki med partnerji -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Varuh svojega brata, ameriški film - 22.00 Stilski izziv - 22.45 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 23.15 Svilene sence, nanizanka - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Supermanove dogodivščine, nanizanka - 17.00 Xena, nanizanka - 18.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 18.45 Kvizkofon - 19.00 Živa, informativna oddaja -19.15 Skrite strasti, nadaljevanka - 20.00 Rahel spanec, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kronika - 22.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura : SCT Olimpija, reportaža -23.00 Novi nedotakljivi, nanizanka - 0.00 Gangsterska nevesta, nadaljevanka STUDIO AS 9.30 Otroški film -11.00 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Iz Občine M. Sobota -16.30 Film -18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 Sosedje (35. del avstralske nadaljevanke) -19.00 Gnes -19.30 TV- dnevnik - 20.00 Gnes - 20.30 Muraši - 21.30 Videospoti - 22.05 Sosedje ■ 22.30 Gnes - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA! 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.10 Zlata kletka, nadaljevanka - 13.55 Poročila - 14.00 Dokumentarna odda\a - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke in mlade - 10.30 Dom m smoI - VI .00 Hrvaška danes - tl .30 Župan\\ska panorama - 13.00 Hrvaški feiSn mala - ¥kO\u sreče - 10.30 Dnevmk -10.05 Zapelpveo, norveška drama - -1\ AO se<\\a - Dpazo- M-asA-a. -11A% T. \u - 131% x rama \ .TS VN W£€N RK 1. oktober 1998 31 Zbirno pa tudi za podmladek na kratko • na kratko Zavidljivi dosežki korovskih gasilcev najuspešnejša prostovoljna društva v Pomurju spada gotovo Prostovoljno Rilsko društvo Korovci. Uspešnost tega društva je najbolj vidna ob dosežkih ^ovalne enote. Z doseženimi rezultati se uvršča med vodilne v državi in tudi Jrse> Enota PGD Korovci je letos uspešno nastopala na 17. tekmovanjih tako ^akot tudi v sosednji Avstriji, pri čemer so kar 12-krat zasedli prvo mesto B°hvalijo se lahko z najboljšim časom izvedbe vaje z motor-n° brizgalno (33,6 sekunde), kar je primerljivo celo s časi na Sasilskih olimpijskih tekmovanjih. Taki rezultati so plod a dela in treniranja že od pionirskih vrst pa vse do danes iei^nt°rstvom Štefana Flisarja. Poleg operativnega dela so (jSllazal' tudi kot dobri organizatorji raznih prireditev, nazadnje L 6 tekmovalne noči pod reflektorji na igrišču v Korovcih. !^pi Val°ie kar 39 gasilskih enot, ki so se najprej pomerile v nak. Pozneje pa še na izpadanje. ^ajn ° P°trteie. da J'm volJe in ^ika0 t' Za uspe®no del° ne ^se Trad'c1a v Koro-»bodnPrib|’*uie 100. obletnici, ki iecd°.Proslavili leta 2002. Vrhu-^oni^Vn0st' se ie nadaljeval v lirska 2/83, saj )e tedanja en°1a prerasla v člansko. ^ant° IZ^mna Oeneracija 10 do bL.V' ki še danes vztrajajo skupaj. To dokazujejo številni uspehi, ki so jih dosegli v minulih letih. Imeli so trdno voljo in vztrajali pri izvajanju številnih vaj. To je prineslo tudi državne rekorde. Bili so na 17 tekmovanjih, od koder so se vrnili z veliko prvimi mesti. Izkušnje so prinesli tudi z raznih tekmovanj v sosednji Avstriji in širom po Sloveniji. Številni pokali in priznanja so dobesedno napolnili gasilsko sobo. Foto: M. JERŠE DOMAJINCI - Tu so imeli sklepno slovesnost ob otvoritvi in blagoslovitvi mrliške vežice, ki je pomembna pridobitev za krajane. Vrednost naložbe je 7 milijonov tolarjev, pri čemer je vloženih tudi precej prostovoljnih delovnih ur. M. J. BAKOVCI - V vaškem domu, kjer je tudi sedež krajevne skupnosti, je na ogled osnutek odloka lokacijskega načrta za čistilno napravo v naselju. Lokacijski načrt je izdelala družba ZEU-NI iz Murske Sobote. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna razprava, na kateri bodo občani lahko dali konkretne pripombe in predloge. M. J. MURSKA SOBOTA - Zazidalni načrt za obrtno-transportno cono ob Markišavski ulici v Murski Soboti, ki gaje izdelal Rating atelje za projektiranje in inženiring, je javno razgrnjen tudi na sedežu mestnih četrti. Gre za območje med železniško progo Murska Sobo-ta-Puconci, melioracijskim jarkom ob že zgrajeni obrtni coni, meji pa tudi na katastrski občini Nemčavci in Markišavci. M. J. PUCONCI - Letos bodo prvič podelili občinska priznanja in nagrade zaslužnim posameznikom in podjetjem. Za pomembne dosežke na področju gospodarskega in splošnega razvoja sb predvidene štiri vrste priznanj in nagrad. Te so: častni občan, občinsko priznanje, velika zahvalna listina in občinska nagrada. M. J. 30 vrst rož artin Halec iz Zbigovec je delal dvajset let v svojem avto-ličarskem poklicu, potem pa je spremenil službo in zdaj dela že šesto leto v vrtnarstvu Kurbus na Meleh. Tam pa je zaposlena tudi njegova žena Trezika, sicer po poklicu cvet- ličarka. tljf]^ . -----——__________-_____ .______—________________________________—_____-______—-------1 ^kov n 3tefan Flisar (levo) na čelu operativne enote, ki se je izkazala z vrsto spodbudnih raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Fotografija je nastala na njihovem poligonu. S »Skrbimo pa tudi za podmladek. Glede na 60 hišnih številk, kjer prebiva okrog 240 vaščanov, so nas uvrstili med manjša gasilska društva, in sicer v 1. kategoriji. Premoremo celotno gasilsko opremo in orodno vozilo. S pomočjo vaj zaščite in reševanja pred požari smo dosegli zavidljive rezultate. Vsi naši gasilci so usposobljeni po strokovnem izpitu. Na organizacijskem področju zelo tesno sodelujemo z drugima dvema društvoma v vasi, to sta’turistično in klub malega nogometa. Pri tem smo v vsa tri društva včlanjeni skoraj isti ljudje. Pomagajo nam tudi naši obrtniki in podjetniki s pokroviteljstvom, vedno pa nas podpirajo tudi vaščani. Zato smo uspeli v zadnjih letih urediti vrsto objektov. Ob Fuks grabi in galeriji so nas spoznali že marsikje drugje po Sloveniji in zunaj meja,« poudarja korovski gasilski poveljnik Štefan Flisar. MILAN JERŠE ■ i? je le - dom Pregovor, da je kovačeva kobila bosa, pomeni, da nekdo, ki se ukvarja z določeno poklicno dejavnostjo, opravi določena dela vsem drugim, le sebi ne. Za Halečeva to ne drži, kajti ne le v službi, ampak tudi doma se veliko ukvarjata - z rožami, zato je njuna domačija vsa v rožah. Delo sta si nekako razdelila: Trezika skrbi za rože v stanovanju, Martin pa za rože na balkonih, okenskih policah in drugod. Odgovoren je tudi za urejanje vrta. Prevladujejo surfinije, veliko je pe- largonij, ne manjka vodenk, ver-ben, tagetes, dalij... Zunaj hiše je kar 30 vrst rož. Rože seveda ne zalivajo s šlaufom, ampak peš (z deževnico, nalito v ročne posode). Rože pomagata negovati in zalivati tudi hčerka Bojana in sin Sebastijan . In kdo je »kriv«, da je Martin tako velik ljubitelj rož? »Ljubezen do rož mi je vcepila mati,« je povedal s ponosom Martin. FOTO: Š. S. ■ cetnjava ne bo propadla S^Ppust za obnavljanje hiše ----------------------:----------------------------- m|nilo, odkar je Stefan Matuš zapustil Dolence na Cstne ern in odšel na Primorsko, kjer se je zaposlil pri ce-Sra«? podJetju v Kopru. Ščasoma je napredoval in zdaj je Slednik. \Ssta %rjj0'a °dšli tudi sestri -C '0 ’ druga pa na Primor-Ornačiji v Dolencih Prad teti je dv®ma letoma in ^\o s°k°Pa,i tudi mater. DrodlhJomenili’ da hiše i ’ Poen°tili Pa smo V\a«'astništva: hiša bo \ ni Vseh treh. Tako Ha domov v roj-kat aČ'i° in nihče 1^remu očitati, da SS* žta?0,<< nam ie p°ve‘ \ oj, an Matuš, ki smo ■ 'SiiS hiše v spo-Vrn 0|enc. \ za ’ kljub temu pa f\?Xv°S,len' sa< imam K^ko, S užbi- Letos pa Al %uinf«ši j LADA CENTER JAGODIC 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart-Maribor), tel: 062 640 540, od ponedeljka do petka od 8. ure do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure. SAMARA INJECTiON + NOVA ARMATURA ŽE OD 1.200.000 SIT t j Niwti i700otl 1.515.000SIT j • posojila brez pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in zaposlene v tujini, enako za upokojence in redno zaposlene • v posredniško prodajo sprejemamo vse tipe vozil • mehanična - kleparska - ličarska dela za vse tipe vozil KMETIJSKA ZADRUG MARTJANCI, z. o. o, Martjanci 18, 9221 Martjanci, zaposli za nedoločen čas KOMERCIALISTA z visoko izobrazbo kmetijske smeri (VII. stopnja izobrazbe) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov s pripisom »za upravni odbor« do 10. 10. 1998. Dodatne informacije po telefonu (069) 48 634. Zavarovalna družba d.d. Smo uspešna zavarovalna družba, ki išče sodelavce na terenu - zavarovalne zastopnike Pričakujemo, da ste: vsaj srednješolsko izobraženi, komunikativni in samoiniciativni, pripravljeni za delo na terenu tudi z lastnim prevoznim sredstvom- V kolikor ste to vi, vam PRIMA d.d. nudi: dopolnilno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, samostojno in dinamično delo, zaposlitev v mladem kolektivu, osnovni in stimulativni osebni dohodek. Vaše prošnje s potrebnimi dokazili in kratkim življenjepisom poŠljlte v roku 15 dni po objavi na naslov: PRIMA d.d., Gregorčičeva 39, 2000 Maribor Odgovorili vam bomo v 15-tih dneh. Izbranim kandidatom bomo po opravljenem preizkusnem delu nudili trajno zaposlitev- • Zavarovalna družba na vaši strani ČLANICA KONCERNA Stari mački vedo, da je življenjsko zavarovanje donosna naložba. Vsako življenjsko zavarovanje je hkrati tudi donosno varčevanje. Ko sklenete življenjsko zavar vanje npr. za dobo 10 let, lahko po preteku tega časa zavarovalno vsoto skupaj z ustvari® dobičkom dvignete, si z njo kupite avto, odletite na Tahiti ali pa jo preusmerite v kako drag naložbo. Prijazno vas vabimo, da nas obiščete ali pokličete na tel. št. 061/159 73 86. Dogovorili se bo00 za neobvezno, natančnejšo predstavitev naše ponudbe. SLOVENICA zavarovalniška d.d. življenjsko zavarovanje SLOVENICA, Celovško 206, Ljubljana, lel. 061 159 73 86, KOPER, Ljubljanska 3, lel. 066 32 541, NOVA GORICA, Gregorčičevo 11, tel. 065 27 070, KRANJ, Koroško 2, tel. 064 22 28 50, CHJE, XIV. divizije 14, tel. 063 44 33 54, MARIBOR, Partizanska 37, tel. 062 22 54 97, MURSKA SOBOTA, Leff^ jjM, 1. oktober 1998 NAPOVEDNIK 35 0 Kino Park Murska Sobota •soboto in nedeljo ob 17.30 ®^00 bo na sporedu ame-., turistični epski spekel Poštar. Gornja Radgona °si lahko ogledate ameriški , Jiski film Smrtonosno orož-® ■ Vrteli ga bodo v petek, 2. °bra, ob 1 g.30, v soboto, ■ oktobra, v nedeljo, 4. okto-’a''n v ponedeljek, 5. okto-'a'°b 18. urj Ameriško ero-n° dramo Kamasutra - Zgo-,a ° tjubezni si tako lahko "ate v petek ob 21. uri ter .0 °to, nedeljo in v pone-* ob 20.30. Ljutomer ^“to, 3. oktobra, ob 19.30 174- oktobra., ob ' 5in 19.30 bo na spore-_ Pariški film Policaji. Delimo vstopnice za kino Reklo »Veliko se vrača« je postalo znamenito za ameriški filmski spektakel Godzila, kar je vedel tudi naš nagrajenec Uroš Pelcar, Kuzma 53, 9263 Kuzma. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kdo igra Poštarja v istoimenskem ameriškem filmu? Odgovor:______________________________________ Kupon št. 78 Odgovore pošljite do 6. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. kulturni koledar 0 li>^“društvo Apače je v polet-^oqSeC'^ kar nekako zaživelo. ^^ekdanje stražnice v Zgor-^■Skh'^U Se namreč nekai do’ %ie 'j°2a okolico, imajo zapo-a^° ponud'j° pijačo mi--111' d pa imajo na voljo ig-%tjr°^Or Za obrok v naravi in SoreU^na sreoanja. Morda %jeCe’ da *e k temu Pripomo-okolica ribiškega doma i e' Ni nujno! (B. Ma.) %kiPh^^ern de'u Okoslavec v č'n' i6 Precej zamašen, %0(Jt IJ,0.Po9|obiti ■ Ker pa se gla-CS na tamkajšnjem ob- fL 6 °0|i znižuje, ustrezni dr-nedovolijo korenitih po- fci0^ Zato na* bi stru90 ie P^Pot^693 mu|ta in odpravili l°lorej zamišljeno regula-| otkaže, nebonič.fG. G.) MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Marjan Arcet, slaščičar, iz Spodnjih Žerjavec in Klavdija Vajs, strojna šivilja, iz Gornje Radgone; Tomislav Vrbnjak, komercialist, iz Lutverec in Milena Šafran, vzgojiteljica, iz Ljubljane; Boris Pučko, častnik Slovenske vojske, in Karta Zemljič, medicinska tehnica, oba iz Murske Sobote; Branko Pavšič, delavec, in Nada Vogrinec, delavka, oba z Murščaka; Roman Kramberger, vzdrževalec strojev, iz Šetarove in.Lea Vogrinec, frizerka, s Hrašenskega Vrha; Drago Šinkovec, varilec, z Ženika in Valerija Klobasa, šivilja, iz Črnec; Gregor Wolf, dipl, inženir elektrotehnike, iz Gornje Radgone in Vesna Jaušovec, računovodkinja, iz Orehovec; Matej Škrjanec, kovinar, in Beti Vrtič; tekstilna tehnica, oba s Paričnjaka; Andrej Karba, dip. inženir kmetijstva, iz Lomanoš in Simona Kralj, vrtnarka, iz Gornje Radgone; Andrej Juršnik, delavec, in Valerija Veberič, šivilja, oba od Negove; Gabriel Vučko, varilec, in Miroslava Bobnarič, vzgojiteljica, oba iz Gornje Radgone; Roman Bogdan, kmetijski tehnik, in Metka Belna, tekstilna konfekcionarka, oba iz Šratovec; Franc Čeh, varnostnik, iz Maribora in Andreja Pelc, ekonomska tehnica, iz Gornje Radgone; Darko Matoševič, policist, iz Drobtinec in Marija Novak, delavka, s Trat; Istok Vršič, strojni tehnik, iz Gornje Radgone in Erika Korošec, dipl, ekonomistka, iz Gornje Radgone; Gregor Rous, računovodja, iz Apač in Vanda Holc, prodajalka, iz Apač; Marko Gerič, zidar, s Spodnjega Konjišča in Simona Golja, študentka, iz Gornje Radgone; Drago Križan, delavec, z Zagajskega Vrha in Marija Irgolič, šivilja, iz Orehovec; Ladislav Potočnik, bolničar, in Tatjana Jančar, tekstilno konfekcijska tehnica, oba iz Mahovec. UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA: Marjan Kuzma, strojni tehnik, iz Sodišinec in Nataša Rogač, tekstilna konfekcionarka, iz Sodišinec; Darko Kološa, kuhar, iz Puconec in Renata Smodiš, kuharica - natakarica, iz Kuštanovec; Branko Poredoš, kmetovalec, in Mateja Makari, kmetijska tehnica, oba iz Bodonec; Mario Martinuzzi, zdravstveni tehnik, iz Murske Sobote in Nicolina Cristina Ciornei, medicinska sestra, iz Sibiua, Romunija; Marjan Plej, strojni mehanik, in Metka Zadravec, prodajalka, oba z Ivanec; Avgust Bojnec, strojni mehanik, iz Dobrovnika in Andreja Jančar, ptt-tehnica, iz Lipovec; Jožef Horvat, delavec, in Zlatica Horvat, gospodinja, oba iz Dokležovja; Vladimir Svetanič, elektroinženir, iz Vadareo in Ivanka Kološa, tekstilna konfekcionarka, iz Andrejec; Štefan Žganjar, živilski tehnik, iz Markišavec in Renata Gomboši, ekonomska tehnica, iz Bakovec; Matjaž Mežan, prodajalec, in Tatjana Gomboc, administratorka, oba iz Murske Sobote. MATIČNI URAD SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI: Slavko Cunk, elektrikar, in Vida Vrzel, kuharica, izžiberec. VESTNIK VAM ČESTITA! Otvoritev V Galeriji Murska Sobota bo v petek, 2. oktobra, ob 19.00 otvoritev razstave izbranih del Maksa Kavčiča Med sliko in sceno, ki jo posreduje Umetnostna galerija iz Maribora. Otvoritev V galeriji Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti bo v četrtek, 1. oktobra, ob 19.00 otvoritev razstave likovne kolonije Obrazi Slovenije in njenih ljudi, ki jo je organiziralo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva, na kateri se predstavljajo tako poljski kot slovenski umetniki. Otvoritev V starem Špitalu v Gornji Radgoni bo v četrtek, 1. oktobra, ob 13.00 otvoritev Medobčinske likovne razstave, ki si jo lahko ogledate do 20. oktobra. Prireditev V Murski Soboti bo od 1. do73. oktobra v kinodvorani zborovanje slovenskih slavistov. Podrobnejši program je poslan osebno ali na ustanove. Razstave MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zaunekerja. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane je na ogled razstava likovnih del ljubiteljskih slikarjev severovzhodne Slovenije. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Slovenska politična zavest od Zedinjene Slovenije do taborov in samostojne Slovenije; razstavo si lahko ogledate vsak delavnik od med 10.00 do 15.00. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko ogledate razstavo gradiva, ki so ga zbrali na Vlil, mednarodnem arhivskem raziskovalnem taboru. Ogledate si lahko tudi razstavo stalne zbirke slik, ko so nastale na dosedanjih mednarodnih likovnih kolonijah. Muzej - Galerija v Lendavi je odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. KRIŽEVCI v PREKMURJU: V klubskih prostorih NK Križevci v Prekmurju si lahko ogledate razstavo akademskih slikarjev Nikolaja Beera in Franca Mesariča. IVANOVCI: V prostorih vinogradniškega centra si lahko ogledate likovno razstavo na temo Gorice, na Goričkem. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Alojza Makoterja. RADENCI: V galeriji Radenske je na ogled razstava slik akademskega slikarja Andraža Šalamuna. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POMOŽNI DELAVEC NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno; ostali pogoji: LAHKO KATERIKOLI DRUGI POKLIC; do 01. 10. 98; KOŠAR BRANKO S. P. PIVNICA GOL, VAŠKO-GASIL. DOM SERDICA , ROGAŠOVCI OBDELOVALEC LESA POMOŽNA DELA V MIZARSKI DELAVNICI: nedoločen čas; ostali pogoji: LAHKO TUDI BREZ POKLICA ALI, DA IMA POKLIC LESARSKE ALI KOVINARSKE SMERI; do 02. 10. 98; SENČAR IZTOK S. P. MIZARSTVO SENČAR, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 56C, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU MIZAR MIZAR; nedoločen čas; do 02. 10. 98; STILBO PODGRAD D. O. O., PO- DGRAD 24, GORNJA RADGONA MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTAŽA VODOVODA IN CENTRALNE; določen čas 3 mes.; Družinsko PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje __________________________Izobrazba __________________l-ll HI-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 13 0 0 o 15 stanovanje; ostali pogoji: LAHKO PRIUČENI DELAVEC; do 02. 10. 98; SEDMAK JOSIP S.P. MONTAŽA VODOVODA IN CENTRALNE KURJAVE, GLOBOKA 43A, LJUTOMER AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; nedoločen čas; do 03. 10. 98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA ZIDAR ZIDAR; nedoločen čas; ostali pogoji: VSA ZIDARSKA DELA; do 03. 10. 98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA PRODAJALEC PRODAJA MESA IN MESNIH IZDEL- NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. BEGIN AGAIN - Space 2. JUGO - Giuliano 3. STIR IT UP - Gilberto Gil 4,1AM - Suggs 5. INVISIBLE SUN - Sting &Aswad 6. RAY OF LIGHT - Madonna 7. JE MARCHE A L'ENVERS - Ophelie VVinter PREDLOGI: I BELONG TO YOU - Lenny Kravitz I DON'T WANNA KNOW - Julian Lennon CRUSH - Jennifer Paige LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. STARI NONO - Jan Plestenjak 2. NE, NI ME STRAH - Deja Mušič 3. NA KUM - Orlek 4. BRIGA ME - Vili Resnik 5. NE JOKAT LUBIKA - Andraž Hribar 6. POLETJA NE BO '98 - MZ Hektor 7. ČAKAM - Andrej Šifrer PREDLOGI: ZBRABI ME - Power Dancers SENTIMENTI - Gianni Rijavec KAJ PA Tl PISKAŠ - Vlado Kreslin in Katarina Nemec LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. POZDRAVLJEN BOD' DOMAČI KRAJ - Franci Rajgl in Veseljaki 2. OČETOV DOM - Ans. Nika Zajca 3. GLAS HARMONIKE - Klobuk 4. MARELA JE KRIVA - Dan in noč 6. KJE JE NA VASI LIPICA - Ans. Lojzeta Slaka 6. HVALA GOSPODINJE - Prerod 7. FANT OD FARE - Ans. Franca Miheliča PREDLOGI: MOJI ZVONOVI - Ml trije in Stiski kvartet BREZ BENCINA - Ans. Grega Avsenika LJUBEZEN V MAJU - Trio Pogladič Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 8. oktobra 1998, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupoh št. 40 Glasujem za skladbo - tuja: domača: _______ narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: KOV V MESNICI V LJUBLJANI; nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 02. 10. 98: LJUTOMERČAN, KMETIJSTVO IN= PREDELAVA D: D., KIDRIČEVA ULICA 2, LJUTOMER PRODAJALEC - ARANŽER; določen čas 6 mes.; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: ARANŽER, CVETLIČAR; do 21. 10. 98; BREDA D. O. O. GORNJA RADGONA, CESTA NA STADION 1 A, GORNJA RADGONA PRODAJALEC - NA BENCINSKEM SERVISU; določen čas mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno; ostali pogoji: KOMERCIALNA ŠOLA; do 21. 10. 98; BREDA D. O. O. GORNJA RADGONA, CESTA NA STADION 1A, G. RADGONA; št. del. mest: 2 POSLOVODJA - DELO NA BENCINSKI ČRPALKI; nedoločen čas; 10 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno, angleški jezik - govorno; ostali pogoji: ALI KOMERCIALNA, POSLOVODNI IZPIT; do 21. 10. 98; BREDA D. O. O. GORNJA RADGONA, CESTA NA STADION 1A, GORNJA RADGONA PRODAJALEC OGREVALNE TEHNIKE; določen čas 1 mes.; do 02. 10. 98; KOVAČ D. O.O. OGREVALNI SISTEMI MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE NATAKAR NATAKARICA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; do 21. 10. 98; BREDA D. O. O. GORNJA RADGONA, CESTA NA STADION 1 A, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2 NATAKARICA - PRIPRAVNICA; določen čas 6 mes.; do 08. 10. 98; KUHAR MARJAN S. P. GOSTILNA SOČA, ČREŠNJEVCI 46, GORNJA RADGONA; (*) Kuštanovci Svetniki občine Puconci so soglašali, da bodo iz občinske blagajne dali 500.000 tolarjev za asfaltiranje nekaj sto metrov dolgega odseka ceste do kmetije Čer v Ku-štanovcih, kjer naj bi se začeli ukvarjati s turizmom. Posebnih zadržkov so sofinanciranje ni bilo tudi zato, ker je kmetija sama zagotovila za cesto 2,3 milijona tolarjev. (G. G.) ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 29. 9.1998 . I S Samo v piceriji Diana I ZVEZDA - DIANA 1 0 % popusta. Do 15. oktobra! Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 29. 9. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.342,6512 1.336,00 1.349,00 Francija 100 2.817,4610 2.803,60 2.830,40 Nemčija 100 9.446,6421 9.400,00 9.490,00 Italija 100 9,5543 9,32 9,60 Švica 100 11.423,8243 11.253,70 11.476,30 ZDA 1 158,8925 157,30 159,60 Cenjene varčevalce in komitente obveščamo, da bo likvidatura v osrednji enoti na Trgu zmage 7 v Murski Soboti od S. oktobra do 21. novembra zaradi novogradnje in obnovitvenih del zaprta. V tem času vam bodo na voljo preostale enote v Murski Soboti: MESTNA HRANILNICA, eks. LENDAVSKA in eks. ŠT. KOVAČA , ki bodo poslovale od 7.30 do 17. in ob sobotah od 7.30 do 11,30 ure. Pomembno opozorilo imetnikom tekočih računov: dvig čekov, odobravanje limitov in druge posle v zvezi s tekočimi računi in produkti, ki se nanašajo na tekoči račun (plačilne kartice, šifre za bančni avtomat ipd.), bomo opravljali v 1. nadstropju enote na Trgu zmage 7, med tednom od 7.30 do 17. ure. MCA DIANA Oktobra vabljeni na dobre in okusne pice, kot jih znajo pripraviti samo v PICERIJI DIANA. NI Prosimo za razumevanje! /V Wvrst najboljših, najokusnejših pic: pica DIANA, pica z morskimi sadeži, pica presenečenja, kmečka, pica s kraškimi dobrotami... h/3^ ....... Helena Korošec iz Kobilja že vrsto let plete razne uporabne predmete iz koruznega ličja, prevladujejo pa večji in manjši cekarji. Materiala za take izdelke je več kot dovolj, saj je naša pokrajina tako bogata s koruzo. Svoje izdelke rada podari, nekaj pa jih je pokazala na razstavi na Kobilju. -Foto: J. Ž. B E pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke RITE! VESTNIKOV KOLEDAR 1. oktober, četrtek,JULIJA 2. oktober, petek,BOGUMIL 3. oktober., sobota,TEREZIJA 4. oktober, nedelja,FRANC 5. oktober, ponedeljek,MARCEL 6. oktober, torek,VERA 7. oktober, sreda,MARKO Lunine mene: 1. oktobra bo sonce vzšlo točno ob 7. uri, zašlo pa ob 18. uri in 43 minut. Dan bo tako dolg 11 ur in 43 minut, kar je za deset minut manj kot prejšnji teden. 5. oktobra ob 2. uri in 12 minut se bo na nebu pojavil ščip. V Moravskih Toplicah se je kalna aristokracija vpisala’ pozlačeno knjigo z naslovon Prekmurske tri luknje. Ker gn za zgodovinski dogode J' prezidij v muzeju poizvedo ali je knjiga že sestavni njegove stalne zbirke. ***** Rakičancem in okoličanom biidinskega mlina ni b1 ° . sno, zakaj spokojnost na si lišču glinastih golobov, kakor jim ni bilo jasno, a lovcem zmanjkalo gline peki stavkali in niso hote । či golobov. Po poizvedovalij jim je le prišlo na uho, bile vse aktivnosti presej pred križevski lovski dom"1' rel Pojbič - Golobek jen , reč praznoval Abrahami Križevcih se ob tem ju 16 streljalo, ampak je vese a ščina tekmovala v me pikada na vola, ki se J račal na žaru specialno priložnost. ***** Petrovski župan Franc huber-Dve pošti je tem ke potoval na sever H Finci so mu to cas ko so prek agencije P press izvedeli, da so> P $ vske občinske ins.gn e, posebno zastava, na dobne finskim. Še sedem številk VESTNIKA nas loči od ko bo VESTNIKOVO nagradno žrebanje PEUGEOTA 106, smo šestkrat pa bodo v VESTNIKU objavljeni ogradni 106 razlogov za PEUGEOT 106! Srečneži so, ki se ponašajo s peugeotom (pežojem) 106! In kaj naj storimo drugi? Še sami kupimo pežoja, lahko pa ga tudi dobimo v Vestnikovem nagradnem žrebanju. Imamo 106 razlogov za pežo 106 in najmanj en razlog -107. razlog - za redno branje oziroma naročilo na Vestnik: Brez domačega časopisa pač ne gre! Bralci in naročniki smo povabljeni k novi nagradni igri: Povem ti na uho Izpolnite priloženo naročilnico. p* Naročnino za pol leta boste poravnali ob I, prevzemu nagrade - paličnega mešalnika. I Naročam VBIMK Ime in priimek:/ ’ Izžrebani dobitniki Vestnikovih nahrbtnikov, ki so poslali pravilne rešitve prejšnjega nagradnega kupona: Monika Makovec, Ciril Metodova 17, 9000 Murska Sobota - Jožef Gergar, Na kresu 18, 4228 Železniki - Erika Hari, Ropoča 45, 9262 Rogašovci - Karolina in Denis Žnuderl, Plitvički Vrh 45, 9250 Gornja Radgona - Jožica Recek, Mota 59a, 9240 Ljutomer - Jožef Jakah, Mostje 16, 9220 Lendava -Ludvik Nemec, Krplivnik, 9205 Hodoš - Marija Pivar, Okoslavci 63, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici -Anton Sever, Murski Vrh 11,9252 Radenci - Jožef Ženlič, Petanjci 126, 9251 Tišina. »Voziti želim 106 pežo!« Izreži, prilepi na dopisnico in pošlji rešitev do torka na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota Nagradni kupon št. 1 1 Voziti želim 106 pežo, ker: a) ima nastavitev osvetlitve armaturne plošče b) ima servovolan c) ima odlično preglednost nazaj Naslov reševalca:------------------------- Ulica:______________________________________________________ Kraj:_______________________________________________________. Pošta:_______________________________________________________ Podpis:______________________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13. 9000 Murska Sobota. Berite VESTNIK 107. razlog za avto PEUGEOT 106! Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo prejeli Vestnikove nahrbtnike. Vse druge dopisnice »gredo« v boben in novembra bomo izžrebali srečneža, ki se bo potem lahko pohvalil: Povem ti na uho: »Vozim 106 pežo!« Miha Vodenik -Burgerm® inPettrFndau-O»^ sklenila vpričo Predst^ prC skrbijo za uresničeval P gramov Phare, da na। Bruselj odpotujeta v na Oktoberfest. Iz P'. p naj bi dobila po 1 . ocenah naj bi bilo glov« bavarskega piv za vzpostavitev pon* „ partnerstva. Kot naj b u. vili, tega ob radgonskj. p, ni ni mogoče vzp .,|aiS ninapanajbise^ oktobra ob 12. ur. t trdijo, da bi biH4.°kt ugodnejši termin. ***** Ljutomerčani so zdaj zadovoljni, da je padla. Čeprav Jih P rani skrbi, kaj bo koncem, ki PrisP iden*'*/ ben delež k pr^ Skrbi jih namre'c,° je^ Križevčani v pn tj svoJ ozirati in izp°s bčini s^° novo identiteto v obcl dachom. *** jgO' Pozorni vanju v knjig azili < treh lukenj niso P |ecteMj rana Jankoviča Jožeta catorja kot tud NajpoU vača-Potrosn^ greti so klJub\poObla5et3 vali enega °d g, ki Se J dan mudil 0 poU'■ toda tegaJe ° ^1« mal množične! ci«u je namenil k S * Rumen^i^^ 200, je >zj^se!® - Maki, P°[ernue^ specialnega jep Križmana,