Katoliški Uredništvo )n uprava: Cena: Posamezna it.; v. L _•> G urica, liiva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečno L !io Poduredništvo : Za inozemstvo : Mesečno !. 1 *>».■ Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Poštno ček. račun: štev. 21 121 HI Leto VII. - §tev. 12 Gorica - 24. marca 1955 • Trst Izhaja vsak četrtek Slovenska mati, preprosta in tiha stojiš pred menoj in se ne zavedaš velikega poslanstva, ki si ga izvršila, ko si dala življenje največ jim sinovom našega naroda, stebrom naše kulturne stavbe. Vsi so izšli izpod revne strehe tvojega doma, od prvega, ki je pred štiri sto leti skromno naphal prvo slovensko besedo, pa do onih, ki jo danes slavno nosijo daleč preko mej naše domovine. Slovenska beseda živi in z njo živi tvoj spomin, tvoja moč in tvoja vera, živi nenehna sila tvojega žrtvovanja in tvojega mučeništva. »... Veliko prenese človek, to vem sam. Ali, da se da trpeti toliko in tako dolgo, kakor je trpela moja mati, je bil čudež, ki si ga še zdaj ne morem natanko razložiti. Žena je devetkrat močnejša od moža, mati pa devetkrat devetdesetkrat... Bog daje materam čudne uganke. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne u-stavitako poje Cankar slavospev svoji materi..., »ki je bila kmetiški otrok, čisla in nedolžna kakor cvet na polju.«. Beseda mati je široko zajet pojem in je za umetnika težak problem. Čim bolj je duša čuteča, tem bolj občuti vso plahost in negotovost pred neizmerno globino materinstva. Čudovite slavospeve so že poklonili materi ustvarjalci besede, vendar so se njenih globin komaj dotaknili. Ko je Finžgarjeva mati ležala na mrtvaškem odru, je svojim dragim šele razodela to, česar v življenju ni nikdar pokazala. »...Nikdar se me niso dotaknile očetove ustnice... Nikoli nisem videl očeta, da bi poljubil mater... Ali je čudno, da tudi otroka nista bila deležna poljubov materinih? Za zadnje slovo pa sem se sklonil nad njeno čelo, na katerem je trepetala rahla zarja umirajočega življenja... Obstopili smo v tihi noči njen mrtvaški oder. Oče je stopil do nje, ki je sanjala sredi sveč in rož, vsa pokojna, smehljajoča se: »Kako si lepa, Režica!« Nikdar je ni prej tako mehko nagovoril. Prejel jo je za roko. »Zbogom nevestica! Kmalu pridem za teboj!m In v tem hipu ni bilo ne solze ne bridkosti v nas. Takrat mi je bilo šele razodeto, kako velika je bila njuna ljubezen, kako močna njuna vera m Ljubezen slovenske matere se ne kaže ra-da v zunanjih izlivih. Njene ustnice znajo bolj moliti kot poljubovati, njene roke bolj pokriževati nego objemati. Njena ljubezen je tiha in globoka, v žrtvah in trp-ljen ju prežarjena. Moderni čas je v marsičem olajšal človekovo življenje na tej zemlji, le na tvojih ramenih, o mati, težijo še vedno težka, nezaslužena bremena. l\e, teh ti moderni čas ni odvzel, kajti beseda mati pomeni žrtvovanje, pomeni nenehno darovanje in umiranje, pomeni muceni&tvo. Od zibelke tvojega otroka pa do groba njegovega je v tvojem srcu ena sama skrb, strah in trepet pre združeni molitvi /« »POMOČ ZA ZVELIČANJE« V Berlinu so jezuiti ustanovili poseben urad, ki ga imenujejo »Postaja za pomoč pri zveličanju duš«. V uradu je stalno na razpolago en duhovnik za nasvete v raznih dušnih in življenjskih težavah. Nasvete dobijo lahko potrebni tudi kar po telefonu. KATOLIČAN TUDI NA MRTVAŠKEM ODRU Pokojni pisatelj in umetnik Paul Claudel je želel imeti na mrtvaškem odru ne vrsto odlikovanj, marveč rožni venec, ki ga je prejel v dar od svetega očeta leta 1950 in misijonski križ karmeličanskega misijonarja na Kitajskem, kateremu je vsako sredo stregel pri sveti maši. — Zavedal se je, kaj mu bo ob smrti najbolj v pomoč. či pozdravili Adenauerja z dolgini ploskanjem ter mu izražali svoje čestitke, nakar se je kancler dvignil ter podal tole izjavo: »Današnje glasovanje pomeni, da so jaltski in potsdamski sporazumi za vedno pokopani«. Adenauer je nesel odobrene sporazume takoj predsedniku republike Heussu v podpis, toda ta jih zaradi pritožbe socialnih demokratov na Ustavni dvor v Karlsruhe še ni podpisal. Socialni demokrati so zbrali namreč predpisano število poslan-, skih ppdpisov ter se pritožili na o-menjeno sodišče, toda med podpisane poslance so vtaknili tudi poslance zapadnega Berlina, ki nimajo pravice glasovanja. In zato ie popolnoma izključeno, da bi vzel U-stavni dvor njihovo pritožbo resno v poštev. Dosedaj so vse prizadete države potrdile dokončno pariške sporazume. Manjka le francoski senat, ki jih bo. kakor je upanje, še te dneve potrdil. Novi maršali Vrhovni sovjet je imenoval kar 11 maršalov, ki poveljujejo armadnim zborom, ki so razmeščeni vzdolž železne zavese. Beograd in Peking Jugoslavija in Maocetungova Kitajska sta vzpostavili diplomatske odnose. Jugoslavijo bo zastopal v Pekingu Vladimir Popovič, ki je bil po osvoboditvi prvi jugoslovanski poslanik v Moskvi. Nato je bil v Washingtonu do leta 1953. Zadnji čas je predsedoval zunanjepolitični komisiji v parlamentu. Slon napadel poročni sprevod V Novem Delhiju je podivjan slon napadel poročni sprevod in pomandral petero ljudi. Policija je naposled napadalca ukrotila in ustrelila. Suženjstvo še ni zatrto Gospodarski svet Združenih narodov je po skrbni preiskavi ugotovil, da je na svetu še vedno okrog 60 milijonov sužnjev. Človeku se zdi skoraj neverjetno, a je vendar Ponarejeni doktorji Prav tako so na praznik sv. Jožefa odkrili v Rimu še drug škandal, ki je vzbudil veliko ogorčenja predvsem med ljudmi z . visokošolsko izobrazbo. Gre za 52-letncga Rimljana Tadoli Ludvika, ki je izdajal za bajne vsote, ki so včasih dosegle tudi milijon lir, ponarejene doktorske diplome z univerz v Milanu, Genovi, Rimu in Bariju. Izdal je tako nad 30 »doktoratov« za skupni znesek 30 milijonov. Do odkritja je prišlo zaradi nezmožnosti novih »doktorjev«, najsibo zdravnikov, računovodij in drugih. Tadoli in njegov pomočnik Alberto Tolino iz Palerma se bosta morala zagovarjati pred oblastjo. Srečna bodočnost Računajo, da bodo v Združenih državah leta 1960 skoraj vsa dela opravljali s stroji. Po teh računih naj bi preostalo za človeka samo tri odstotke del, ki zahtevajo telesno moč, za živali pa celo samo en odstotek. Ne morejo spati Nad polovico odraslih Američanov trpi zaradi nespečnosti (52 odstotkov), na drugem mestu so Angleži (41 odst.), potem Danci (23 odst.) in Norvežani (15 odst.). Rast prebivalstva v Evropi Evropa je štela pred tremi stoletji samo 100 milijonov prebivalcev, do leta 1750 se je število dvignilo na 140 milijonov, leta 1800 na 187 milijonov, leta 1900 pa že na 401 milijon. Danes šteje Evropa 591.000.000 prebivalcev. Prebivalstvo se je najbolj dvignilo v zadnjih petdesetih letih, ker so se zelo zboljšale gospodarske in zdravstvene razmere. Rimski škandali se množijo Škandali z vseh mogočih vrst se v Rimu množijo. Na praznik sv. Jožefa so se imeli pričeti v Rimu izpiti za natečaj poštnih državnih uslužbencev. Prijavilo se je nad 10 tisoč kandidatov za 1.500 mest. Izpiti bi se imeli istočasno vršiti tudi po drugih mestih, če bi ne bilo prišlo tik pred otvoritvijo izpitov do presenetljivega odkritja. Več kot polovica kandidatov je bila dobro obveščena o vprašanjih izpraševalne komisije. Izpite so odložili in vsa vprašanja uničili. Razumljivo, da je med kandidati zavladalo ogorčenje. Mnogi so prišli od daleč in njihova pot je bila zvezana z velikimi stroški. Zvedelo se je, da so nekateri člani komisije za velike vsote izdali vprašanja izpitne komisije, predno so jih zapečatili. Na delu je natačna preiskava, da odkrije krivce škandala. Kaj se zgodi v 1 minuti V eni minuti se rodi 5400 ljudi, umrje pa jih 1.630; v istem času popijejo po vsem svetu 150.000 litrov piva in prav toliko vina; prvenstvo ima kava, ki jo ljudje posrkajo 835.000 čašic; kadilci spravijo v dim 1.270 ton tobaka. Vsako minuto izdelajo avtomobilske tovarne 117 vozil. Veliko dela imajo poštni uradi, ki odpošljejo ali sprejmejo vsako minuto 11 ».000 pisem in 1.917 brzojavk. PRIMORSKI - BRVINC PO SVETU Nemški zvezni svet potrdil pariške sporazume Zadnjo soboto je zapadnonemški zvezni svet, ki predstavlja nekak nemški senat, odobril pariške spo-' razume. Zasedanja se je udeležil tudi kancler Adenauer. Poročevalec komisije za zunanje zadeve Kaisen je sporočil, da je komisija za zunanje zadeve odobrila z večino glasov sporazum, si uk -nja zasedbeni statut. O nastanitvi tujih vojaških sil v Zapadni Nemčiji in o vstopu Zapadne Nemčije v \-tlantsko in Zapadnoevropsko zvezo ni bilo v komisiji nobenega nesoglasja. O sporazumu glede Posarja, je dejal Kaisen, so bila mnenja deljena in zastopniki hessenske vlade NAOKROG so predlagali celo ustanovitev arbitražne komisije, ki naj bi glede po-sarskega vprašanja posredovala med zvezno skupščino in zveznim svetom. Kaisen je nato izjavil, da kljub zaskrbljenosti glede Posarja predlaga v imenu večine komisije, naj zvezni svet tudi pogodbo o Posarju potrdi. In to se je tudi zgodilo. Pogocbo o ukinitvi zasebnega statuta je odo-bril zvezni svet z 29 proti 9 glasovom. Pogodbo o nastanitvi tujih, to je angleških in ameriških čet na nemškem ozemlju je odobrit soglasno. Pogodbo o Posarju pa je odebrd s tem, da je zavrnil socialistični predlog o arbitražni komisiji z 2! proti 17 glasovom. Ob koncu glasovanja so vsi ravno- •»Primorski« je dobil sina in njegovo ime je Brvinc. Prvine pa ima bratca, ki se imenuje Škoromat. Brvinc in Škoromat sta tedaj bratca dvojčka, ki imata istega očeta, le luč sveta sta zagledala z enomesečnim presledkom. Škoromat se je rodil za pustno nedeljo 20. februarja, Brvinc'pa komaj sedaj za Jožefovo. Pa preidimo v suho prozo novega komunističnega napada: »Primorski dnevnik« je v razdalji enega meseca prinesel dve zabavni tiskani prilogi. O obeh prilogah moremo reči. da ne delata časti slovenski kulturi in našemu časnikarstvu! Malo resnih Italijanov je zadovoljnih s časopisom »Cittadella«, ker pač isepovprek smeši. Veliko bolj negativna pa je vloga komunističnih mesečnih prilog, ker te ne smešijo navadnih zemljanov in oblastnikov, ampak svetnike in verski nauk. 1 »Brvincu« imate na prvi strani veliko karikaturo o svetem Jožefu. Mariji in Jezusu, ki bežijo v Avstralijo. Karikatura je tako pripravljena, da žali vsako verno srcP ,n oko. Malo je na svetu listov, ki se direktno norčujejo iz svetega in e-la jo karikature o svetnikih. Med temi rmlkimi je slovenski časopis »Primorski dnevnik«. Lansko leto je bruhal svoje sovraštvo proti ven v znanih člankih o marijanskem le-tu. o svetniku Piju X., o Manjinih družbah. Ker so se direktnemu sramotenju vere uprli celo njegovi tržaški ekonomi in sodelavci ter so-poiniski prijatelji, zato se je sedaj spravil na pot karikaturnega smešenja, s čimer končno doseže isti cilj: metati blato na vero in Cerkev, saj nekaj se bo že prijelo! Tudi samo iz tega primera jasno sledi. 'zakaj eeikvena oblast prepo- veduje brati in širiti komunistične časopise. Cerkev ima vso pravico in dolžnost čuvati svoje vernike pred odpadom in versko otopelostjo. Komunisti se lahko še s tako trdimi u-kazi trudijo za »pravovernost« v partiji, Cerkev pa ne bi smela opozarjati svojih vernikov na jjretečo nevarnost! In potem se čudimo, da imajo naši dijaki in zlasti fantje vedno bolj polna usta proti veri in proti cerkvenim voditeljem. Treba je brez počitka trgati krinko s komunističnega obraza in naj je sam na sebi še tak nebogljen Brvinček! Desetletnica jugoslovanskega filma V Jugoslaviji obhajajo te dni deseto obletnico filmske industrije. V tej desetletnici so izdelali 38 umetniških filmov, 406 kratkoiinetražnih filmov, 116 kulturno prosvetnih filmov. 6 risanih filmov, 6 lutkovnih in 412 drugih filmov s skupno okrog 600.000 metrov filmskega traku. Največji uspeh je doživel film »Čudežni meč«, ki so ga predvajali razen v Jugoslaviji še v Italiji, Mehiki, Turčiji, Argentini, Indiji in ZDA. Na festivalu v Benetkah sta bila nagrajena filma »Kekec« in še lutkovni film »Pionir in dvojka«. Velike u-spehe so doživeli tudi filmi »Rdeči cvet«, »V viharju«, »Vesna« in drugi. V lanskem letu so izdelali 8 filmov, letos predvidevajo, da se bo proizvodnja dvignila na 16 filmov. Te dni predvajajo v jugoslovanskih kinodvoranah dokumentarni film »Pot miru« o obisku predsednika Tita v Indiji. Kljub tem uspehom je jugoslovanska filmska industrija šele v razvoju in bo morala prebrodili še marsikatero težkoeo, da si bo priborila v tej stroki ugledno mesto v današnjem svetu. KRIVDA KOMUNIZMA Redkokdaj je »Katoliški glas« v eni številki tako razkrinkal komunizem kakor prav v zadnji na tretji strani. Objavil je štiri tehtne članke, ki skupno kričijo: vse to je krivda komunizma! Vsi članki so vzeti iz praktičnega življenja in trpljenja našega ljudstva in prav zato imajo neizpodbitno vrednost in dokazno moč! Prav sedaj po desetih letih tovarištva čutimo se na lastnem hrbtu, kakšen raj nam je komunizem pripravil. NABREŽINA: Članek poroča, kako je komisar Palamara vzel vso ohlast nabrežin-skemu županu in sedaj je že podpisan dekret, da se vseli nad tisoč novih italijanskih prebivalcev v popolnoma slovensko občino. Človek se vpraša, kdo pa je vsega tega boja v Nabrežini in drugod kriv? Če bi komunisti leta 1949 in še pozneje sprejeli enega izmed predlaganih guvernerjev, ali bi se sedaj vse to dogajalo? Komunisti so prvi krivi, da nimamo samostojne države, komunisti so krivi propada naše slovenske obale od Devina do Trsta! BEGUNCI: Na bloku pri Fernetičih izročajo italijanske oblasti Jugoslaviji novo-došle begunce in v članku je dotbro dokazano, da so to žrtve in edini stvarni »uspeh« novega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Nohen komunistični in sopotniski slovenski časopis ni pisal proti temu zločinu kakor samo katoliški listi in »Demokracija«. Če niti »Novi list« ne piše o tej krvavi kupčiji in izmenjavi, je to že dovolj jasen odgovor, da je vsega tega kriv v prvi vrsti jugoslovanski komunizem! Sicer pa nosi današnji beograjski protiljudski režim še vse večjo krivdo, ki pada na deset tisoče pohitih in deset tisoče pobeglih državljanov! KULTURA: V tretjem temeljitem članku je j^oročilo o novi igri gledališča, ki so ga mnogi tudi resni Tržačani do lanskega leta z veseljem imenovali »narodno gledališče«, sedaj pa ga vsi splošno poznajo kot »partijsko gledališče«! Kako naj ostane narodno to, kar narodu škodi?! In zato ima prav vsak, ki delo te ustanove razkrinkuje in opozarja ljudstvo na novo nevarnost, ki nam grozi po komunistični kulturi! CERKVENI ZBORI: Četrti članek, ki ga bo težko pozabiti, kdor ga je pazljivo prebral, piše o komunističnem vdoru na cerkveni kor. Dejstvo, da so danes zlasti na Tržaškem skoro vse župnije brez pravih cerkvenih zborov, je polna krivda kulturnega boljševizma, ki je pod krinko narodnosti spraznil cerkveni kor, premotil mnoge pevce in jih pritegnil v svojo kulturno centralo. Celo tako daleč je prišlo, da so nekateri včerajšnji cerkveni pevci zgubili pot v cerkev in se javno postavljajo proti cerkveni oblasti. Krivda komunizma je tudi tukaj na dlani! Iz raznih strani tedaj jasno vidimo, da komunizem ne opusti nobene prilike za napad in dosego svojih perverznih ciljev! Vse to sicer že deset let znamo, toda, ko se napad praktično pojavi, se vendar vsi takoj ne znajdemo in se na vse načine izgovarjamo, da vendar ni tako hudo. Zato so odločni katoličani hvaležni svojemu časopisu, da tako jasno kaže pravo pot in neusmiljeno razkrinkava neumni komu- Dr. Josipu Vilfanu v spomin »Grob se za groibom vrsti...« v teh zadnjih časih in vanj legajo zaslužni naši možje. Lansko leto so v daljni Argentini, daleč od domovine pokopali Franceta Kremžarja, letos je šel za njim v grob dr. Bogumil Remec, sodrua njegov v begunstvu in sedaj še v skupnem počitku v tujini. Kmalu za Boguinilom Remcem na9 je zapustil dr. Josip Vilfan. Tudi ta je umrl daleč od rodnih krajev v Beogradu, k počitku pa so ga položili v Ljubljani. Tako se poslavljajo od nas nekdanji oblikovalci naše narodne politike drug za drugim, povečini pozabljeni ali celo preganjam. Saj poročajo tudi o pok. Vilfanu, da je živel zadnja leta skoro slep in osamljen. Je morda tudi zanj veljalo, da je narod najbolj nehvaležen otrok? VILFANOVO DELO V TRSTU Z osebnostjo pok. Vilfana je povezano življenje tržaških Slovencev v zadnjem desetletju pred prvo vojno in v prvem desetletju po njej kakor morda z nikomer drugim. Saj je bil dr. Vilfan nesporen narodni voditelj na Tržaškem, odkar je postal predsednik društva »Edinost« pa do njegovega razpusta leta 1928, nakar se je pred hujšimi posledicami umaknil v Jugo-slavijo. Odvetnik po poklicu se je kmalu posvetil političnemu in javno kulturnemu življenju med tržaškimi Slovenci. Sprva je bil tajnik, pozneje predsednik društva »Edinost«. Pod njegovim vodstvom je društvo doseglo višek svojega življenjskega dela in z društvom tudi tržaški Slovenci. S ponosom se starejsi Tržačani spominjajo časov pred prvo vojno, ko so sezidali Narodni dom, ustanovili svoje močne denarne zavode, gospodarska udruženja, kulturna in dramatska društva. Bilo je na vsem Tržaškem prekipevajoče življenje in duša njegova je bil pot. dr. Vilfan. Ali prišla je prva vojna, po njej ital. zasedba Trsta. Razmere so se spremenile. Sprva so se nekdanje organizacije počasi prebujale, ali ne več z nekdanjo življenjsko silo. Dr. Vilfan je zopet stopil na branik narodnih pravic in bil izvoljen za poslanca v rimski parlament. Slovensko tržaško ljudstvo ga je dvakrat izvolilo, leta 1921 in 1924. Ali pred vrati so bili še težji časi. Fašizem je v letih 1927 in 1928 uničil vse javno slovensko življenje, uničil vse organizacije in nazadnje ukinil tudi ustavno življenje v državi. Tedaj se je dr. Vilfan umaknil v inozemstvo, da je od tam vodil boj za narodne pravice Slovencev v Italiji. VILFANOVO DELO ZA NARODNE MANJŠINE Dr. Vilfan je bil med prvimi evropskimi politiki, ki je spoznal nujnost povezave vseh evropskih narodnih manjšin, ki so živele po prvi svetovni vojni v raznih evropskih državah. Bilo je okoli 40 milijonov brezpravnih, ki so s stisnjenimi zobmi prenašali nasilje in zapor ter preganjanje. Dr. Vilfan je bil med najmočnejšimi organizatorji Kongresa narodnih manjšin. Dr. Vilfan je bil celo desetletje tudi predsednik Kongresa, ki je imel svoja zborovanja po raznih evropskih prestolnicah, svoj stalni sedež pa v Ženevi, v mestu, kjer je imela tudi Zveza narodov svoj stalni sedež. Vsako leto so se zbirali predstavniki narodnih manjšin na svojih posvetovanjih, pa najsi je bilo v Ženevi sami ali v Parizu ali Londonu, Dunaju ali v Stockholmu. Dokaz, da je dr. Vilfan užival pri vseh narodnih zastopnikih velik ugled, je ravno njegova ponovna izvolitev za predsednika Kongresa. Ob grobu velikega Slovenca, ki se je vse svoje življenje boril za pTavice svojega naroda in tudi za pravice vseh drugih narodnih manjšin, vidimo vendar dejstvo, da nasilje in sila prehodno triumfirata, včasih celo zmagujeta, da pa zmagati ne moreta. Z dr. Vilfanom verujemo tudi mi v zmago pravice! F. BARCATA: V deželi Skipetarjev POVEST - 12 1 reživela je strahovite dneve in grozne noči; gorela je v mrzlici, oslabljena od lakote, poginjajoča od žeje. Želela in prosila si je smrti, pa želja se ji ni izpolnila. Ves čas bolezni ni videla živega človeka, ni bilo usmiljenega srca, ki bi ji dalo kapljico vode v žgoče grlo. Samo volk ji je lizal od mrzlice in žeje vroče celo, grel noge, ji ves čas delal družbo. V tem žalostnem stanju je preklinjala Boga in ljudi, uro, ko je bila rojena. Sovraštvo do vseh ljudi, že prej tako veliko, se je še povečalo. 'Ni umrla. Ko je šla po bole>zni prvič iz koče po vodo na potok in videla v vodi lastni obraz, se ji je zdelo, da vidi smrt Pred seboj. Vsa prejšnja lepota je izginila. Obraz je postal lobanja okostnjaka, crni lepi lasje so izpadli, ostalo je le par kodrov, ki go bili videti kakor jezne kače »» glavi. Obraz ji je bil popolnoma razjedi n od koz, oči globoko vdrte v duplini. ° ' zeu J* je ves obraz popolnoma izka- Sv. Jožef praznik delavskih invalidov Na praznik sv. Jožefa so v Italiji vpeljali praznik delavskih invalidov. Tudi v Gorici so ga praznovali. Ob 10. uri je bila v cerkvi sv. Ignacija na Travniku slovesna sv. maša, katere se je udeležilo nad sto delavskih invalidov goriške province. V sprevodu so nato šli na sedež državnega, zavoda za ponesrečence na delu, v ulici Roma, kjer so bile razdeljene nagrade in zaslužne kolajne 66 delavcem-invalidom. Tej slovesnosti je prisostvovala skoro vsa goriška avtoriteta. Poročali so tudi o delu, ki ga je zavod za ponesrečene delavce izvršil v preteklem letu v korist ponesrečencev. Po uradnih podatkih se je v zadnjih 5 letih v Italiji 20 tisoč delavcev ponesrečilo na delu. Nagrade najboljšim kmetovalcem V nedeljo so slovesno izročili nagrade najboljšim kmetovalcem goriške občine. Slovesnost je otvoril dr. Marsano, inšpektor kmetijskega urada. Prečital je poslanico ministra za kmetijstvo in gozdove on. Medici. Nakar se je dr. Marsano zahvalil predstavnikom oblasti za navzočnost in občinskemu svetu, ki je tudi letos dal na razpolago svojo dvorano v občinski palači Letos se je tekme za najboljše obdelovanje zemlje udeležilo 67 manjših in večjih kmetij. Kmetijski inšpektorat je dal na razpolago 2 milijona lir, ki so jih razdelili na 30 nagrad in sicer 4 za velika kmečka podjetja, 3 za srednja in 23 za mala. Prvo nagrado v znesku 250.000 lir je dobilo kmečko podjetje Angoris iz Krmina. Izmed slovenskih kmetij so bile nagrajene: srednje kmetije: Štekar Anton, Valerišče -števerjan, ki je dobil 60.000 lir. Male kmetije: Jarc Karlo iz Doberdoba, ki je dobil 25.000 lir. Nagrado prve stopnje so dobili še: oskrbnik baronice Tacco iz Števerjana, Josip Komjanc iz Števerjana, in Gravner Jožef iz Števerjana. Goriški kmetje na kmetijski razstavi v Veroni Okrog dve sto kmetov se je na pobudo Goriškega kmetijskega konzorcija udeležilo pretekli teden enodnevnega izleta v Verono. Tam so si ogledali zanimivo kmetijsko razstavo organizirano od italijanskih in tujih podjetij. Naše kmete so predvsem zanimale mlatilnice in drugi kmetijski stroji, ki so v modernem kmetijstvu neoibhodno potrebni. Ogledali so si tudi razne pasme goveje živine, umetna gnojila in vse, kar je v zvezi s kmetijstvom. Bogatejši na spoznanju in vrednotenju svojega stanu so se vrnili zopet na svoje kmetije in k svojemu delu. ŠIRITE NAŠ LIST ! ZENSKI KOTIČEK Žena in sedanji čas 0,rok li zauPa Živimo v velikih časih, ko se pripravlja bodočnost za kasnejše rodove. Vsak si želi samo, da bi bodočnost bila boljša, lepša in mirnejša. Naj se zunanji dogodki vrstijo tako ali drugače, eno je gotovo: če hočemo, da bo bodočnost lepša, mora posebno osnovna celica človeške družbe, to je družina, postati boljša. Slovenski pregovor pravi, da mati vsaki hiši tri ogle drži. Zato se morajo velikih časov zavedati posebno sedanje in bodoče matere. Kaj je torej dolžnost naših mater in deklet? Če se vprašamo, kaj je naravni poklic žene, tisti poklic, ki ga je sam Bog položil v njeno srce, moramo na kratko odgovoriti: njen poklic je biti mati. Ona je čuvarica malega nebogljenega življenja. Njej je Bog zaupal največji umotvor svojega stvarstva — človeka. Svojega lastnega Sina je daroval ženi-materi. Materin poklic je poklic popolnega žrtvovanja od zore do mraka, dan za dnem, za vse življenje, do zadnjega diha. Z materinsko službo pa je nujno združena ljubezen. Samo mati je tista, ki zna obupano srce potolažiti, vlivati novega upanja in osrečevati razdvojenega človeka. Z ljubeznijo, ki je nihče drugi ne pozna, sklepa ročice nebogljenega otroka k molitvi, z ljubeznijo zna gledati od skrbi razorano čelo, z ljubeznijo zna prenašati vsakdanje zoprnosti. Ta idealna slika žene in matere pa je postala sodobnemu ženstvu tuja. Moderno dekle in žena se ne za-, vedata, ali pa nočeta več priznati svojega naravnega poslanstva in si postavljata kot smoter svojega življenja le trenutno uživanje in čim večjo udobnost. S tem pa, da žena zanika svoj naravni poklic, tepta v blato svoje dostojanstvo. Ker pa vodi pot k srečnejši bodočnosti le preko moralno zdrave družine, je sveta dolžnost vsake sedanje in bodoče matere, da prizna svoj naravni poklic in se resno zaveda svoje življenjske naloge. Delo matere je večkrat važnejše in pomembnejše od dela znanstvenika. Ona vzgaja ljudi, zato je njena odgovornost pred Bogom in pred družbo velika. O, da bi naše matere bile vedno svetla luč — Vodnica, po naj višjem vzoru — Mariji! Mati Francoski poslanec Pages, ki se je mnogo udejstvoval za časa Ludvika Filipa, je živel v Totilouseu s svojo materjo. Nekega dne so imeli v njegovi hiši povabljene. Razgovor pri mizi je bil zelo živahen. Poslanec sam se je v razgovoru tako razvnel in izustil nekaj nedostojnih besed, ki bi pa v današnji dobi ne vzbudile nobene pozornosti. Njegova 80-letna mati, ki je sedela njemu nasproti, se je dvignila, sina strogo pogledala in dejala: »Ne spodobi se, da tako govoriš v moji prisotnosti. Odstrani se J« Molče je poslanec vstal in odšel iz dvorane. Gostje so bili silno presenečeni, vendar pa so morali občudovati mater in sina. Kako naj si mati pridobi zaupanje svojega otroka? Marsikatero mater boli spoznanje, da se ji je otrok odtujil, da ji ne zaupa več popolnoma. Ali ni tega mnogokrat sama kriva? In ko je zaupanje izgubljeno, ga je le težko zopet pridobiti. Bodi svojemu otroku ne samo mati, ampak prijateljica, posebno ko otrok doraeča. Ne boš si pridobila otrokovega zaupanja z darovi in z dobrikanjem, mnogo več boš. dosegla z majhnimi pozornostmi. Ne bodi prestroga s svojimi otroki. Posebno doraščajočimi. Ne karaj jih neprestano zaradi njihovih napak. Tvoj zgled, naj jim bo najboljši nauk. Z neprestanim pridigovanjem in zmerjanjem si otroke samo odtujiš. Ogibati se morajo slabega, ne iz strahu pred kaznijo ali pridigo, pač pa zato, da bi te ne žalili. Le kadar gre za kakšno resno stvar, takrat je prav, da nastopiš strogo. Ni dovolj, da skrbiš samo za telesno, vzgojo svojih otrok. Tudi ni dovolj, da jim z nauki in zgledom kažeš pravo pot. Skušaj se vživeti v njihov svet. Z razumevanjem njihovih malih in velikih skrbi ter načrtov se jim boš najlaže približala in nikoli ti ne bodo odrekli svojega zaupanja. Kadar kaznjenci premišljujejo Resnični svet kaznjenca je tako žalosten, da njegove misli kaj rade romajo v irealen svet, v svet nemogočih stvari. Trije kaznjenci so nekoč sedeli na vrtu in gledali ilustriran časopis. »Želel bi, da hi moja mama imela takole hišico iz rdeče opeke in zelenimi okenci,« je rekel prvi in pokazal na lično hišico v ilustraciji. »Jaz pa bi želel, da bi imela tak avtomobil. Lahko bi me potem večkrat obiskala,« je izrazil drugi svojo željo. Tretji pa je molčal. Ostala dva sta ga opazovala, kajti bil je svojevrsten značaj in vedela sta, da ima samo mamo še na svetu, katero zelo ljubi. Večkrat jim je čital pisma, katera ji je pisal. Bila so polna izredne pozornosti in ljubezni. Končno je spregovoril tudi on, in zdela se je, da njegov glas prihaja od daleč: »Jaz bi hotel, da bi moja mama imela dobrega sina!« Nihče ni več spregovoril. Nasveti katerih v kuharski knjigi ni 1. Kadar pristavljate meso in kosti za juho, ter dodajate zelenjavo in dišave, ne pozabite dodati rjavega čebulovega olupka, ker ta da juhi posebno lepo barvo. To velja še za tiste juhe, katere se kuhajo brez paradižnika. 2. Pečena perutnina bo posebno sočna, če jo podrgnemo z limonovim sokom predno jo postavimo v pečico. 3. Telečje možgane pred paniranjem ali pečenjem držimo par minut na čisti krpi nad soparo. Taki možgani obdržijo obliko. 4. Če hočemo zrezke ali kotlete panirane s posebno dobro skorjico, položimo pred paniranjem meso za par minut v mleko. Meso in ribe so tako pripravljene posebno sočne. 5. Zelenjavo ne odišavimo tako, da bi dišave prevladovale, zelenjavam pustimo njih svojstven okus. Tako vsako lahko na več načinov pripravimo. 6. Če hočemo cvetačin cvet med kuhanjem olbdržali bel, spustimo v vodo, v kateri se kuha, olupek pol limone. zila, samo lepi beli zobje so ostali, kar jo je delalo še bolj grozno. Ko je prišla Bora po bolezni prvič v do-tiko z ljudmi, So j0 ti spoznali samo po glasu, tako se je spremenila. Sedaj so v resnici mislili, da je, hudič v njej. Začeli so sc je bati, kar je ona spretno porabila, da bi imela večjo moč med njimi in jim bolj škodila. Vse to se je zgodilo pred mnogimi leti. Zdaj je Bora prekoračila ze devetdeseto leto, videla izginiti več rodov. Postarana, ni hodila več iz koče; prihajali so pa ljudje sami .k njej v raznih potrebah: iskali so pomoči zase ali škodo drugim. Tudi danes je šel po stezi proti mlinu nekdo, ki je veroval v čarovniško moč starke. Zdelo se je, da teži tega človeka velika nesreča, kateri more samo čarovnica odpo-močij vsaj tako bi se dalo sklepati po nagli hoji. Ob njegovi strani je žuborela voda potoka, ki je preko vseh zaprek veselo hitela v dolino, a popolni je ni videl; kos je slovesno pel v gostem smrečju, a ni ga slišal. Pot je postajala vedno bolj strina in’ ozka. Prišel je do mlina. Med skalami in mogočnimi smrekami je zagle- dal zidove, ki bi že popolnoma razpadli, če jih niso debele smreke držale skupaj. Mlinsko kolo je bilo na debelo obraslo z mahom. Iz nekega kota se je dvigal tenek dim. Vrata so bila zaprta. Potnik se je ustavil ter začel ogledovati okolico. Za hip je pomislil, stopil pred vrata, odprl in pogledal noter, kjer ni bilo videti drugega ko plamen ugašajočega ognja. Slišal je godrnjati neko žival. Ustavil se je na pragu. »Tiho, vrag! — kdo je pri vratih?« se je o-glasilo. Glas je bil glohok. Obiskovalec se je zbral in s plahim, počasnim korakom vsto-pil. Opazil je čarovnico sedečo pri ognju, ogrnjeno s staro volčjo kožo, vso skupaj stisnjeno od mraza, čeravno je bilo še poletje. Noge je držala pod trebuhom volka, ki je ležal stegnjen pred njo. Žival je s krvavimi očmi in odprtim gobcem zijala v prišleca. Starka je pogledala pa zopet zatisnila oči. Videla je zadosti. Devetdesetletna izkušnja ji je takoj povedala namen njegovega prihoda. »Kaj bi rad? Kaj te je prineslo sem? Gotovo ljubezenske skrbi!« Fant se je začudil. Kako je mogoče, da starka ve za njegove skrivnosti? S kakšno vražjo silo je v zvezi? Ako je v resnici v zvezi s hudičem, potem je ona edina, ki rau more pomagati. Hotel ji je odpreti srce, zato je začel razodevati namen svojega prihoda s temi besedami: »Z nevarnostjo lastnega življenja sem jo s temi-Ie rokami rešil iz vode, prinesel v svojo hišo. Bila je na pol mrtva, brez obrambe in pomoči. Rekel sem ji, da jo ljubim čez vse na svetu, bolj ko luč svojih oči, ona je pa vstala — me proiklela — in zbežala na svoj dom.« Komaj pri besedah, kako ga je Lula pro-klela in zbežala, je začel počasneje govoriti. Zdelo se je, da je to pripovedovanje zelo mučno delo zanj — nato je umolknil, ko da nima več sape ali da išče besed. Ogledoval se je po prostoru. Poznalo se je, da se bojuje v notranjosti sam s seboj. Tudi starka je molčala; volk ni več godrnjal; slišati je bilo le prasketanje ognja. Zopet je Pal prišel do sape; s stisnjenimi pestmi in škripajočimi zobmi je nadaljeval: »O, kako sovražim te ljudi, ki so mi ukradli Lulo! Že prej sem imel veliko sovraštvo do njih, sedaj pa še dosti bolj. — Ne da bi pazil, kaj govori in komu, je na dolgo in široko povedal vse svoje življenje. Čutil je potrebo, potožiti komu svojo nesrečo, ni pa pomislil, da stoji pred njim od vseh prokleta ženska. Ko je nehal, je trepetaje obstal in si brisal pot z obraza z rokavom obleke. Starka je poslušala s priprtimi očmi. Tudi v njej je Palovo pripovedovanje našlo odmev, zdelo se ji je, da odgrinja lastno nesrečno samotarsko življenje. Zadovoljna je bila, da še kdo drugi sovraži ves svet. Hotela je pomagati. — Pomislila je nekoliko, dvignila glavo, uprla oči v Pala ter začela polagoma govorili: »Poslušaj, sin Gjoke Marka! Mladenka z rdečim obrazom, Lula, bo tvoja, predno se luna premeni. Prišla bo sama k tebi, gnana od sile, kateri se nolieden ne more ustavljati: — Previdim temno noč. V tisti noči pojde iz svoje hiše in pride v tvojo kočo. Prišla ti bo v roke, ti pa pripravi vse, da pobegneš z njo iz tega kraja daleč proč. Nimam ti drugega povedati, samo moram med tem časom videti Lulo, sicer mi ni mogoče nič opraviti. Pojdi in pusti me samo!« Stran 4 KATOLIŠKI GLATt Leto VIT - 1955 - Stev. 12 Z GORIŠKEGA Prijava dohodkov Opozarjamo vse naše bralce, ki so prejeli davčno polo, da javijo svoje dohodke za odmero davkov do 31. marca. Romanje v Emaus Apostolstvo molitve vabi na romanje k Mariji Misijonarki pri Vidmu, ki bo na velikonočni ponedeljek 11. aprila popoldne. Odhod s Travnika točno ob 12.30. Vpisovanje pri fotografu Kleindienst-u. Števerjan V Števerjanu se je pretekli teden z lepim uspehom zaključil tečaj za obrezovanje trt in sadnega drevja. Vodil ga je g. Josip Perin. Tečaj je bil dobro obi-• skovan in bo brez dvoma mnogo pripomogel k izboljšanju vinogradništva in sadjarstva. Jazbine (Odprto pismo bližnjim in daljnim rojakom o novi cerkvi. Prosimo sorodne liste za ponatis oklica. Hvala!) Lani, v marijanskem letu smo dobili zvonove. Letos upamo dobiti cerkev. Ker se zavedamo, da se cerkev gradi za stoletja, smo hoteli dobro premisliti, kam jo postavimo. Najlepšo razgledno točko smo morali opustiti: Lastnik ni bil voljan odstopiti prostor; preblizu meje bi bila, na robu duhovni je; samo en del vasi bi bil s tem mestom zadovoljen. Podobno bi bilo, če bi se cerkev postavila na nasprotni konec. Zato smo — tudi z glasovanjem — izbrali bolj središčno lego! na hribčku, ki je cerkven. Prostor je potrdila pristojna cerkvena komisija in škof. Medtem se je zgradila cesta proti Števerjanu. Nekateri vnanji svetujejo približati cerkev Števerjanu. S tem bi bil zadovoljen samo gorenjecerovski del vasi, ne pa dolenjecerovski, Jazbine v ožjem pomenu. Tukaj (v Trebežu) se je 26. oktobra 1917, začela božja služba v začasni kapeli (bivši kleti). Naknadno, ko se je položaj z novo cesto spremenil, je nadškof potrdil tudi ta drugi prostor. Po Jazbinah je zašumelo. Ljudje so se bili že vživeli v to, da bo cerkev na prvotno določenem kraju. Kmalu bi bili imeli resno krizo: Ali naj se dopusti, da se trop ovac razkropi, ko se je komaj za silo zbral ? 1 Ali naj bo nova cerkev kletka s ptičkom, ki naj bi privabljal druge ptičke? Ali ni nevarno, da si rajši še oa izbere — svobodo? Drugi drugače sodijo: Pravijo: Treba je zagotoviti cerkev in duhovnika. Zato naj se oerkcv približa Števerjanu. Jazbinci se še niso brezpogojno vdali, dasi je obilni marčni sneg duhove precej pomiril. Zopet se glasi v začasni cerkvici lepa postna »Večerja zadnja je minila« ko so se jaz-binske ovce začele že deliti in si jih srečaval po Prevalu, ko so hitele v Mošo in drugam. Prav zaradi nove cerkve! Gotovo nihče ne želi razkola. Zato je nujno potrebna jasna beseda v odločilnem trenutku. Pal je vrgel napoleon (= zlat denar = 20 frankov v zlatu) pred njo. Starka je sklonila glavo in se zagledala v tla. Pal je šel. ČAROVNIJA Lula je šla v gozd nabirat drv za dnevno potrebo. Spravila je skupaj precej veliko breme, ga zvezala ter sedla nanje, da se nekoliko odpočije, predno se vrne domov. Lula se je precej spremenila. Pot v cerkev, pogovor z očetom Mavricijem, njegove lepe in tolažilne besede so v resnici pregnale črne sence iz njene duše. Ločila sc je od njega potolažena, z novim pogumom, toda pri vsem tem ji je ostalo nekaj, kar ji je grenilo življenje in ji ropalo nekdanjo veselost. Prej je neprenehoma pela; njeno veselje je napolnjevalo vse mračne prostore v hiši; sedaj ni več pela, se ni več smejala. Ni še mogla popolnoma pozabiti tiste grozne ure. Misli so ji večkrat uhajale na to. Tudi sedaj v gozdu se jih ni mogla iznebiti. Naenkrat je nekaj zašumelo pred njo. Dvignila je glavo in videla staro čarovnico iz, mlina, ki se ji je bližala v spremstvu volka. Nova cerkev ne srni biti jabolko razdora ali kamen spotikte za nikogar. Če se premakne proti vzhodu, brez izdatne odkupnine se to ne sme zgoditi. Gre za to, ali naj cerkev služi sedanji ali tudi razširjeni fari, kot je v načrtu. Če naj služi večjemu številu duš, mora biti večja! Naša je po skrčeni obliki preračunjena in namenjena samo za sedanje Jazbine. Taka bo stala o-krog 6,5 milijona. Večja bi stala sorazmerno več, okrog 10,5 milijona. Obenem z državno pomočjo si upamo spraviti skupaj kakih 6,5 milijona. Rojaki, ali nam hočete pomagati, da sezidamo tu naše Brezje, ki naj ima cerkvico za 300 namesto za prvotno predvidenih 150 ljudi? Posebno se obračamo do naših sosedov, ki bodo imeli od naše cerkvice glavno korist. Pridite na pomoč z odkupom stavbenega prostora, z dovozom materiala, morda s prevzemom stroškov za zvonik ali kako drugače. ZAKLJUČEK »Borili smo se dolgo brez podpore.« Ne moremo zidati »na upanje« večje cerkve, nego jo sami potrebujemo. Ne moremo je prestavljati na rob za samo nedeljsko mi- S T R Ž A ROJANSKI OTROCI bodo ob priliki Materinskega dne proslavili svoje mamice z naslednjim sporedom: MATERINA OČALA, v 2 dej. ŠKRATELJČEK, v 1 dej. Prireditev je v nedeljo 27. marca ob 17.15. Med odmori srečolov! Otroci vabijo! Nove duhovniške moči V nedeljo 20. marca so bili posvečeni v tržaški semeniški kapeli trije bogoslovci v diakone. Mašniško posvečenje bodo prejeli v juniju. V soboto 26. marca pa bo prejel v Rimu subdiakonat g. Vili Žerjal, ki je gojenec Germanika v Rimu in je doma iz župnije Svetega Ivana v Trstu. V mašnika bo posvečen v mesecu oktobru. Postna razmišljanja na radiu V tem tednu so na tržaškem radiu postna razmišljanja: v ponedeljek Blagor lačnim in žejnim pravice; v sredo Blagor usmiljenim; v petek Blagor čistim v srcu. Oddaja je vedno ob desetih zvečer. Iz Bazovice V naši župnijski dvorani smo imeli pretekli teden na sporedu zanimiv film »Člen 519«. En večer je bila predstava za dekleta in drugi za može in fante. Predstavi je sledil razgovor o filmu, ki sta ga vodila prof. Jože Peterlin in č. g. Lojze Rožman, župnik. iz Trebč. Taki razgovori so zelo koristni, ker navajajo gledalce na pravilno presojanje umetniške vrednosti filma in -e bolj opozarjajo na vsebino filma. V kratkem bo na sporedu vsebinsko zelo bogat film »Jutri bo prepozno« (Domani e troppo tardi). Po filmu bo zopet razgovor o njegovi vsebini. Lula je zakričala, spustila roke s kolen; hotela je vstati in zbežati, pa noge so ji odpovedale. Iz starkinega pogleda je spoznala, da se ne bo mogla ločiti od drv. »O, dekle« — je rekla starka — »imam novico zate, novico iz pekla!« Po teh besedah, posebno še ker je slišala imenovati pekel, se je Lula hudo prestrašila; vsa trepetajoča se je pokrižala. »Moj gospodar je močnejši od tvojega križa; njegov ukaz je ta: V knjigi je napisano, da moraš postati žena Pala Gjoka. V neki temni noči pojdeš sama v njegovo hišo. Njegov duh bo vedno okoli tebe, povsod boš videla njegov obraz: v zraku, vodi, ognju, vedno, dan in noč. — V slučaju, da ne spolniš povelja, bo...« pa ni mogla več nadaljevali, ker se je Lula zgrudila nezavestna. Zdrknila je s snopa, na katerem je sedela, ter obležala na tleh. Našli so jo ljudje, ki so šli mimo in jo nesli domov. Lula se je zavedela iz težke omotice zraven ognjišča, kamor so jo bili položili. Ko je odprla oči, je zagledala zraven sebe ljubljenega brata, ki jo je sočutno gledal in vprašal: »Kaj ti je, Lula?« loščino. Ne moremo dražiti domačih samo na obljubo vnanjim. Brez pogojev se cerkev ne bo prestavljala. In zaveza mora biti pisana! Nikogar pa ne silimo, da nam mora pomagati. Vajeni smo biti osamljeni. Toda, če bomo pri delu sami, bomo pač zidali zase, v sredi, ne na koncu vasi. Mislimo, da je dovolj, če na 165 ljudi moramo sami nositi breme nove cerkve. Nočemo pa, da bi se že vnaprej o cerkvici reklo: »Če gredo vsi noter, ne gredo vsi noter...« Vzorni teden v Gorici Prihodnji teden od ponedeljka do oljčne nedelje priredi dekl. Mar. družba v Gorici vzorni teden za svoje članice in za druga dekleta v Gorici. Vzorni teden naj služi kot priprava na prejem velikonočnih sv. zakramentov. Pobožnosti bodo vsak dan zjutraj in zvečer, in sicer zjutraj ob 6h sv. maša in kratko premišljevanje v stolnici; zvečer ob 8h pridiga in blagoslov pri Sv. Antonu. Pričakujemo, da se bodo dekleta in tudi žene v obilnem številu poslužile te prilike, ki se jim nudi letošnji postni čas. Zaključek vzornega tedna bo na oljčno nedeljo popoldne ob 4h pri Sv. Antonu. Z vzornim tednom se združijo vse ostale pobožnosti za prvi petek in prvo soboto meseca aprila. Š K E G A Velikonočna priprava Tridnevno pripravo na Veliko noč bo vodil p. Savelj za vse slovenske vernike na Montuzzi v dneh 27. 23. in 29. marca ob 19.30. Zaključna sv. maša bo v sredo ob 7h. Odbor Vincencijeve konference Prepoved vladnega komisarja Vladni komisar na Tržaškem je prepovedal zbiranje podpisov proti atomski bombi. Prepoved je utemeljil s tem, da ni demokratično poizvedovati o političnem mišljenju. Želeli bi, da bi vedno tako branili demokratične svoboščine. Nov odhod v Avstralijo Nad deset tisoč oseb je v petek prisostvovalo odhodu ladje »Toscanelli«, ki je zopet odtrgala od rodne zemlje 823 oseb. To so v veliki večini specializirani delavci, katerih Avstralija potrebuje in jim zato nudi vse ugodnosti glede izselitve. Med izseljenci je bilo 357 Tržačanov, 27 balkanskih beguncev, 39 iz raznih italijanskih provinc, ki so dobili vpoklic od svojcev v Avstraliji, in 400 Avstrijcev. Med tržaškimi izseljenci je tudi 111 žena in 45 otrok izpod deset let. Prav tako je med Avstrijci 80 žena in 53 otrok izpod deset let. Avstrijski izseljenci so vsi iz salzburške province in njihovo izselitev je omogočil britanski konzul v Salzburgu. To je že druga izselitev v tem letu. Sledile ji bodo še: »Toscana« 30. aprila s 750 tržaškimi delavci, »Aurelia« 5. maja in »Toscanelli« 1. junija. Iz Benetk bo 20. maja odpotovala ladja »Flaminia« z znatnim številom beneških kmetov, ki jih je Avstralija najela za sekanje sladkornega trsa. Glas iz taborišč Na naše uredništvo prihajajo prošnje, naj bi pošiljali KG v razna begunska taborišča po Italiji, kjer žive slovenski begunci. Toda ti ljudje, velikokrat nimajo denarja, da bi plačevali naročnino za list. Ljubeznivo in hvaležno je pogledala brata, stegnila desnico, rekoč: »Hvala, Mark. mi je nekoliko bolje'« Pogladil jo je z roko po čelu, bilo je mrzlo. »Pojdem po očeta Anastazija, on te bo ozdravil.« »Ne, Mark, ne ga klicati!« Kako se bo mogla predstaviti duhovniku ona, ki ima opravilo s satanom! V teh mislih ji je spomin šel do pekla; nepričakovano ji je stopil pred oči strasen uničujoč ogenj. Spomnila se je besed čarovnice: »Videla boš v ognju njegov o- braz,« kakor hipnotizirana je pogledala ogenj. Zakričala je na ves glas — iz plamena se je dvigala glava — obraz Pala Gjokn! »Kaj imaš, sestra?« je vprašal Mark vznemirjen. »Oh, Mark, pogasi hitro ogenj!« Jokala je, da se je srce trgalo. Mark ni nič razumel, začuden je gledal obraz sestre. Da ji ustreže, je vzel vrč vode in ga zlil na ogenj, da se je hitro pogasil. Približal se je sestri in s trepetajočim glasom vprašal: »Lula, sestra moja, povej mi vendar, kaj ti je?« Ni odgovorila; objela je brata okoli Zato pošilja uprava nekaj izvodov zastonj. Toda radi bi jih imeli še več. Sai KG nudi toliko zanimive in tečne hrane, fias gospodarski položaj nam ne dopušča, da bi mogli pošiljati večje število izvodov brezplačno, kot delajo to po naših vaseh nekateri drugi listi, ki imajo gospodarje, da krijejo njih izgubo. Zato se begunci obračajo preko teh vrstic na velikodušne dobrotnike, da bi jim naročili KG. Uverjeni smo, da ta poziv ne bo zaman, ker vsi, ki so kdaj bili v taborišču, vedo, kako velika dobrota je, imeti list, ki t' vsak teden pove odkrito in domačo besedo. V darovih za Kemperlov sklad bomo zanaprej Objavljali vse take, ki bodo darovali za to, da se pošilja naš list v begunska taborišča. Radio Trst A NEDELJSKI SPORED (27. 3. 1955) 9.00 Kmetijska oddaja 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice 11.30 Vera in naš čas 12.00 Oddaja za najmlajše: Jurčkovo potovanje 13.00 Glasba po željah 16.00 Malo za šalo - malo za res 18.00 Lehar: Vesela vdova - opereta 19.00 Književniki pred mikrofonom - Avguštin Žele 20.30 Rossini: Viljem Tell - 1. in 2. dej. KAKO SE POSTIJO MOHAMEDANCI (Nadaljevnje in konec) Ko bi bil ramazan samo v zimskem času, ko so dnevi bolj kratki, bi še ne bilo tako hudo. Pomisliti pa moramo, da živi največ mohamedancev v Aziji in Afriki, v krajih največje vročine; zato ni najhujša stvar lakota, marveč žeja. Večkrat je videti koga, da še govoriti ne more, ker se mu suhi jezik sprijemlje v ustih. Pa vendar vztrajajo: verska zapoved je, katera se mora izpolniti. Včasih kdo omaga pri delu, pa pove tako nekam boječe: nisem nič jedel in pil, zato res ne morem več naprej z delom. Ko pa zvečer zaslišijo klic mujezina ali strel iz topa, začnejo vsi teči domov, bol; naglo kot v vojnem času, ko je zatulila sirena ob bližajočem se zračnem napadu. Bolj lačni pa kar doma že sedijo na tleh s prekrižanimi nogami, pred seboj posodo z jedjo ali pa že jed v roki, da denejo takoj v usta, ko se zasliši znamenje končanega posta. Lakota je pač huda stvar. Želodec je dober hlapec, toda slab gospodar. Po osemindvajsetdnevnem postu se obhaja največji mohamedanski praznik bai-ram (praznik sladkorja), ki traia 4 dni. Takrat se zdržijo vsakega dela, edinikrat v letu, ker druge petke (imajo petek kot mi vratu in jokala dalje. Kakor majhen otrok, ki joče na materinih kolenih, dokler ne zaspi od trudnosti, tako se je zgodilo Luli. Mark jo je z vso skrbjo polegel na posteljo, pokril in s solznimi očmi opazoval nemirno sestrino spanje. Razumljivo, da Lulino spanje ni bilo oddih ali zdravi počitek, marveč še večja utrujenost telesa in duha. Na postelji se je zdela skoraj mrtva, dihanje zelo neredno in komaj slišno; začela je trepetati; roke so se zvijale, ko da iščejo nečesa, kar bi se oprijela. Poteze obraza so se spre-minjale od strahu in groze. Začela je mahati z rokami, kakor da se brani. Potem se je umirila, sklenila roke k molitvi, ustnice so se dvigale, ko da hočejo s silo spraviti besede iz sebe. Ubogi Mark je bil silno žalosten; zadrževal je sapo, s široko odprtimi očmi jc opazoval vsako sestrino gibanje, da bi spoznal skrivnost, ki jo teži. Hotel je iz obraza in ustnic zvedeti kaj več, vse zastonj! E-dina beseda, ki jo je mogel razločiti, je bila: Mark; edino, kar je Tazumel je bilo, da ga sestra ljubi in še zdaj v tej veliki stiski misli nanj. Imel je veliko sočutje do nje. močno nedeljo) jim nobena zapoved ne prepoveduje dela. Ljudje si voščijo, da bi učakali še dosti bairamov v zdravju in veselju, nekako podobno našim voščilom ob novem letu. Vsakega voščitelja pogostijo s slaščicami, kavo in tobakom. Kdor ima dosti znancev, da mora vse štiri dni voščiti, mu ob koncu bajrama želodec nagaja, dokler ne spije steklen:čioo tistega, kar se vsi bojijo piti. R. L. DAROVI ZA TRŽAŠKO MARIJANIŠČE Ob smrti gospe Marije Kosmač iz Boršta daruje Marijina družba iz Rojana 3.000; družina Pavlič iz Rojana daruje ob smrti gospe Marije Kosmač 500 lir; Felicita Vodopivec — namesto cvetja na grob pok. Marije Kosmač 1000; Šik Rozalija daruje v čast Brezmadežni 1000 lir. Bog plačaj! LISTNICA UREDNIŠTVA Tej številki smo dodali podobice M. B. iz Sirakuze z molitvico za prve sobote. Začenši že s prvo soboto prihodnjega tedna, radi opravljajte to molitvico. Podobica je dar čč. sester sv. Petra Ksaverija. ZAHVALA Ganjeni nad izrazi tolikega sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta Kaluža Andreja izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam bili blizu v teh težkih dneh. Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku in vsem, kateri so našega dragega spremili na njegovi zadnji poti. Molimo za pokoj njegove duše! Standrež, 17. marca 1955. Družina KALUŽA ZAHVALA V Dolini je nenadoma umrla Smotlak Frančiška Hčerki Nives in Elda se vsem vaščanom iskreno zahvaljujeta za vso izredno pomoč ob izgubi dobre matere. Dolina, 21. marca 1955. NIVES, ELDA, hčerki in sorodniki je želel pomagati iz tega nerazumljivega položaja. Pa kaj je bilo? Kje je bil vzrok temu? Mislil je na vse mogoče in nemogoče stvari, a ni mogel najti nobenega pravega vzroka za to. Vedno bolj ga je težila misel, da ji ne more pomagati, zato je sklenil poskusiti še zadnje sredstvo. Pojde k staremu župniku proti njeni volji. Vstal je tiho, da ne bi zbudil sestre. Pojde v Rubig, toda prej mora še po teto, ki je prala na potoku, da ne ostane bolnica sama med njegovo odsotnostjo. Vendar ni šel k župniku. Ko se je vrnil s teto, je našel sestro zbujeno. Bila je močno bleda, rekla mu je, da se vseeno počuti precej bolje. Da bi ne dala bratu povoda za nadaljnje spraševanje in ne izdala skrivnosti, je naglo šla v družinsko sobo, vzela na rame sodček, s katerim je hodila vsak dan po vodo, in šla. Ko je prišla mimo brata, ga je pogledala kot bi hotela povedati, da njena prejšnja omedlevica ni imela velike važnosti. (Nadaljevanje) Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici + MARIJE + * JAZBINE * daril me pošiljke razpošilja še vedno TVRDKA IMPORT & EXPORT •—Lastnik: Aleksander Goljevšček TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 2-44-67 Obračajte se na nas s polnim zaupanjem in najsolidneje Vam bomo postregli! sz U