o- f^Naša naloga: | | Prebuja in napredek naroda! | Naš namen : £ J V edinosti m slogi do cilja! | NAROCNI VESTNIK NATIONAL HERALD. % Največji slovenski dvotednik ^ v Zedinjenih državah. |j The Largest Semi-Weekly in * the United States of America. % tn e et Hot' ^I^O GLASILO SLOVENSKEGA KAT. POD P. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFF ICIAL OR GAN OF THE SLOVENIAN CATHOUC BENU S0C1ETY ST. BARBARA. FOREST CIT Y, PA. DULUTH, MINN., MONDAY, MARCH 2,1914. — PONEDELJEK, 2. MARCA 1914. Vohune IV.—Letnik IV. No vat* pa 'a n ■ 'del, ■aboi in tr % P «te „ »lo J!!«,«. MESEČNO, inn. jeklar® D,000, so < rnt Co. JLUTH.il POSLANCI Sl OGLEDAJO RUDNIKE NA MICHIGAN. SPREMLJAJO JIH “CAPTAIN” knox in stavkar lanx. lanx je opomnil, da so razmere boljše kod pred stavko. knox je to zanikal — KONGRES¬ NIKI RUDARIJO. — PET STAVKARJEV VJEČENIH RADI UMORA NA PAINESDALE. — PREISKAVA V COLORADO. i Bari OLM. MINN, ;ka on J51 SLOVE V MINN Es M VAM -Dj POTREBI® RICAJTE r7boj" aKI1 Dot Wast ; svoj* rialno 1 jan* J ' vila P rJfl su **l «10 1 Alpe” 1 ' pon*®? 0 nad«”) 1 Hancock, Mich., 27. februarja.— __ g t i r je izmed pet poslancev kon¬ gresa, ki preiskujejo stavko na Mi chigan so oblekli “overalls” in juimpers” in so se spustili v več rudnikov, ki so prizadeti vsled stavke. . , , Včeraj zjutraj so ‘bili kongres¬ niki na South Bange kjer so obi¬ skali Painesdale, Tri-Mountaim, Baltic in vas South Bange. Na Painsdale so si ogledali hišo, kjer so deputiji usmrtili dva Hrvata. §li so skozi “shaft house” starega Baltic rudnika in so si ogledali po drobnosti / dela. Popoldne so šli v (Jalumet in so se spustili 8000 čev¬ ljev globoko v Bed Jacket rudnik. \'a Abmeek so šli v kompanijske barake, zbite za sstavkolomce, ki so bili ravno pri večerji Povpra¬ ševali so stavkolomce o raznih stvareh. Komisijo v rovih je sprem¬ ljal kepten John Knox, Hubert Lanx, stavkar, Tony James, rudar¬ ski nadzornik za Houghton county in nekaj časnikarskih poročeval¬ cev. Kongresniki so videli marsi- * katero stvar o kateri so se straj- karji pritoževali. Lanx je rekel, ko je bilo pre¬ gledovanja rudnikov konec, da so razmere v rudnikih sedaj mnogo boljše, kot so bile pred stavko, da pa rudarji nimajo jamstva, da ho tako ostalo, dokler ne stoji za nji¬ mi močna organizacija. Med pre- gledanjem je Lanx opozoril ko - misijo na vrtalni stroj, češ, da je pretežek za enega moža. Kepten Knox je odgovoril, da si majnarji pri tem delu pomagajo. Pri neki drugi priliki je Knox pokazal tri može, ki so rinili rudarski voz. Po- vedal je, da sta morala pred stav- 10 “ 4 k«»o P [, Lte3 0 > jj p» e« Pišite P° A # ko to delo opravljati samo dva mo¬ ža- Kepten Knox in bosi so djali, da to ni res, in da se dela sedaj ravno tako kot se je pred stavko. Ko je došla komisija do nekega tremerja, ki je pridno nalagal z lopato rudo in skale je poslanec Taylor prašal delavca za lopato in e eno ali dve minuti nalagal, da se je vse kadilo. “To je dovolj za me”, je djal težko sopeč po dve- minutnem delu. “Tukaj imaš lopa to, How;dl, poskusi še ti,” je po¬ nudil delo svojemu kolegu. Hovvell je vrgel pet lopat kamenja v voz, zastav,kal je ter prašal keptena Knox, če dela na kontrakt ali na kompanijsko dnino. Kepten mu je odgovoril, da dela Hovvell na svoj kontrakt, za badovo, zato ni hotel napredovati in je dal lopato po¬ slancu Casey iz Utah, kateri je bil nekoč premogar in rudar, in on je nalagal z isto spretnotjo kot tre- mer. Calumei, Mich., 28. februarja, Šerif James Cruse je priznal, da je stavkar John Huhat prostovoljno izpovedal, da so meseca decembra on in štiri -drugi stavbarji strelja¬ li iz gozda v hišo, kjer so bili v- streljeni trije angležki rudarji. Med obdolženimi je tudi Hrvat Nik Urbanič, ostali so Finci. Trinidad, Colo., 27. februarja — V Coloradi je glavna borba pri investigaeiji kedo je prvo streljal. Kompanije trdijo, da se je strelja¬ lo najprvo pri Ludlow, in sicer, da so stavkarji najprvo vstrelili na nek avtomobil napolnjen z de¬ putiji. Stavikarji trdijo, da so prej deputiji vstrelili kot oni. Unija je končala s svojo izpoved jo pred kongresno komisijo izven “matere” Jones, katero drži mi¬ lica kot jetnika. ODŠKODNINSKA POSTAVA NA TEHTNICI. Minneapolis, Minn., 28. februar¬ ja — Ustavna pravica delavske odškodninske postave se je posta¬ vila na tehtnico pred sodnikom Jelley, ki predseduje obravnavi v kateri toži Ole Mathison Minne¬ apolis Street Bailway kompanijo za $25,000., odškodnine, ker je zgu bil kot uslužbenec družbe nogo. Advokat ~W. B. Duxburg iz St. Paula je trdil, da je vsaka delav¬ ska odškodninska postava zoper konstitucije Združenih držav, za¬ to ker je skovana samo za gotove razrede delavstva. On je trdil, da 14 sprememba (amendment) kon¬ štitucije prepoveduje take zakone in zahteva da morajo biti postave enake za vse. PREMOGARSKA MEZDA NEDOLOČENA. Philadelphia, Pa., 27. februarja Zasedanje med lastniki premogov in zastopniki premogar je v za bitu¬ mni ozne okraje, ki se je vršilo več tednov, je prenehalo brez vspeha. Vendar to ni znak stavke, ker je sedanja pogodba veljavna do 31, marca in med tem časom se bo gotovo vršilo še eno posvetovanje. KATE EDWARDS POMILOŠČENA. Je čakala skozi trinajst let na j Tr¬ stični umor. — Obdolžena mo¬ rilka moža je bila spušče¬ na na svobodo skri¬ vaj po noči. MORILKA MOŽA OBSOJENA V SMRT. Little Valley, N. Y., 28. febru¬ arja — Mrs Cyuthia Buffum je bi¬ la obsojena na smrt na electričnem stolu, ker je zastrupila svojega moža. Usmrčena bo meseca apri¬ la, če se ne vloži priziv. IV-edno jbila odpeljana v smrtno celico v Auburn ječo so jo obiskali njeni peteri sinovi. Noben izven 131etnega Francisa se ni tež¬ ko ločil od’matere. Njen zagovornik je obljubil, da bo deloval na to, da ne bo usmrče¬ na. Čez nekaj dni se prične obrav¬ nava sokrivca Frahm, v kojega je bila zaljubljena. duhovnik aretiran OBDOLŽEN TATVINE. Minnesota Lake, Minn., 27. feb- — Bev Holper, župnik tu- *ajšne katoliške cerkve je bil are- hran in je obdolžen, da je vkradel Hotnega dečka Bussell Lavrich, Sln Frank Lavrich-a iz Danville. ®ov. Holper se zagovarja, da ne Te kje je deček. D RUGI poskus SAMOMORA USPEŠEN. Madison, Wis., 27. februarja C" hertrude Vinje, 22 letno dekle,' kj s p Zel ° _ :S ' noi ei premalo karbolne njen /Samomorilni IIlne > da 'bi P°skus vspel. ^Danes je toliko okrevala, da je kat° g a - ve ej° dozo kisline, v h ei i°-v e ame l a skrito. Umrla je v b oknsni e }_ PREJŠNJI ČESTILEC USMRTI NEVESTO IN SEBE San Francisco, Cah, 25. februar¬ ja — Abraham Pepper iz Tacoma, Wash., je vstrelil v nekem tukaj¬ šnjem hotelu njegovo prejšnjo ljubico Dorothy Johnson pričo nje nega moža in potem je vstrelil sa¬ mega sebe. Mrs Johnson se je pb ročila pred enim tednom in je bi¬ la na ženitnijskem potovanju. Pepper in Johnson sta bila tek¬ meca za roko gospodične Danhau- ser, a Johnson je pridobil njeno srce in ga je vzela. Ko sta se odpe ljala po poroki iz Takoma, Wash., jima je Pepper sledil in konec ljubezni je tragedija. OKRADEN s e ^ fi” 8 Žej° 20-LETNIH PRIHRANKOV. frerl ivr ag0 ’ februarja — Al- aione, 60 let star, ki je bil svoio ' Z ® aa Francisco, Cal., v sko jp S ^° domovino na Italijan- $o5oq • 1 oro ’P a n menjiee vredne je del l ln ^°^ ovane $225. Marone v SanT’ Za ^ reeb ear kompanijo je bjj 0 rane isco 20 let in vzeto mu dol» Plv ,' ! e ’ ^ ar je prihranil v tem času j\j * ^ ■otroci i] 116 f 6 pel i al z ženo in o- vlaku , a r a ^ u ’ ko se je spoznal na s ° diaU s štirimi rojaki, ki Rubili’ p gredo tudi v Italijo. in kraal S6 z v i & ka že v Iowi U P°i e m je opazil tatvino. Beading, Pa, 27. februarja — Mrs. Kate Bdvvards, katera je bila v senci vislic skozi trinajst let vsled usmrčenja svojega moža, je bila pomiloščena po guvernerju Tener, in odpeljana je bila iz ječe tihoma, da bo pričela novo življe¬ nje. Ko je bila obsojena na smrt je ženstvo iz križem Amerike obsulo kapitol v Harrisburg, Pa., s pro¬ testi, da se ne sme obesiti osebe njih spola. Obsojena je bila leta 1901 na vislice, vendar takratni guverner IVilliam A. Stone ni ho¬ tel določiti dneva obešenja in je prepustil stvar svojemu nasledni¬ ku, guvernerju Pennypacker, ki je zopet odlašal, da je prišla ob¬ sodba v roke še guvernerju Stu¬ art, in ker tudi ta ni hotel zvršiti justičnega umora, je prišla stvar na sedanjega guvernerja Tener, kateri je žensko pomilostil. Odpeljali so jo iz ječe po noči in so jo spravili najbr^e v kako inštitucijo v Philadelphio, Pa, kjer bo preživela njene dni. Stara je 60 let. Mrs. Ed\vards je bila obsojena z nekim negrom vred, kateri je de¬ lal ž njenim možem v kamnolomu. Moža so našli mrtvega z razbito glavo. Kmalu potem je porodila ona zamorskega otroka. Mrs Ne- g-ro je izpovedala, da ni Neger kriv vimofž, ahfpak' omNeger je bil zategadel oproščen. Mrs Ed- wards ima pet odraslih otrok. DEKLE BI BILO SKORAJ SPREJETO V MORNARICO Ne\v York, 27. februarja — Go¬ spodična “Charlie” J. Hines, 18 let stara bi bila skoraj sprejeta v- zvezno mornarico. Z ostriženimi lasmi in s cigaro v roki se je predstavila naborne- u uradu. Prekanila je oficirja, ki jo je priznal “tauglih” z dese¬ timi drugimi rekruti. Ko so stopi¬ li v drugo sobo pred zdravnika in se ji je ukazalo, da se sleče je pri¬ znala svoj spol. Vzrok, da je hotela vstopiti v mornarico je bil, ker služi v mor¬ narici tudi njen ljubček od kate¬ rega že ni čula dve leti. Bila je mnenja, da bi se na ta način naj- ložje ž njim sešla. POROKA OB SMRTNI POSTELJI MATERE. Strugis, Mich., 27. februarja — Leže na smrtni postelji, žrtev su- šice, Mrs Jennie Birely, 48 let sta¬ ra, je poklicala svojo hčerko, Gla- dys, k postelji in je rekla: “Gladys, jaz te bom kmalu za¬ pustila. Ta bolezen me bo spravi¬ la v par dneh. Ali boš uslišala mo¬ jo željo predno umrem?” “Seveda mama; kaj pa želite?” je odgovorilo dekle. “Jaz želim, da se poročiš z Glenn Tattan-om”, je nadaljevala mati. “Jaz vem, da ga ljubiš, in on ljubi Tebe. Jaz bom umrla la¬ hko, če. bom videla vaju poroče¬ na- Boš stopila to?” “Gotovo, mama — to je, govo¬ rila bom z Glenom o tem”, je de¬ kle potrdilo. Drugi dan bila je poroka ob smrtni postelji. Izčrpana mati je poslušala na mrtvaški postelji za¬ konske obljube, zasmejala se je in — umrla. VELIKO ZOOROVANJE GLEDE BREZDELNIH. DELEGATI SO SE ZBRALI V NEWTORKU, DA PREREŠE¬ TAJO VZROKE BREZDELNOSTI. — USTANOVIJO SE MOGOČE POSREDOVALNICE ZA DELO. — BREZDEL- NOST VLADA PO VSEM INDUSTRIJSKEM SVETU. PRITISK ZA ZLATOM V WYOMING. Belle Fourche, S. D., 28. febru¬ arja — Odkritje zlata v državi Wyoming blizu meje South Dako¬ te pri mestu Belle Fourche je raz¬ burilo stare prospektorje. Sto in štirideset prospektorjev so vzeli zemljišča okoli Browri field-ovega “elaim-a”, kjer dela¬ jo navpični rov (shaft). New York, 27. februarja — Da¬ nes se je otvorila v “city hali” prva nacijonalna konvencija, kjer se bo razpravalo kako odpraviti kugo brezdelnosti in kako preo- snovati delavski trg, da bi se goste vrste brezdelnih izredčile. Premikajoča armada delavcev brez dela in brez kruha je narast- la v tako ogromne številke, da ne vedo mestne in državne uprave kako odpomoči brezposelnosti. Po poročilu občinske posredovalnice za delo v New Yorku je v mestu New York vsako leto četrtina de¬ lavcev od snega do štirih mesecev brez dela. K konvenciji, ki je trajala dva dni, so se zbrali delegati iz vseh mest Združenih držav in vsak je razložil težave rešitve brezposel¬ nosti v svojem mestu. Dr. John B. Andrews je predla¬ gal, da bi se vstanovile državne posredovalnice za delo, katere naj bi bile v zvezi, tako da bi se dobi¬ lo delo za delavce severa tudi na jug, iz vzhoda na zapadu, in naro¬ be. Brezdelnost pa ne vlada samo po velemestih Združenih držav, ampak tudi po manjših industri- jelnih krajih republike, kakor tu¬ di v Canadi in v Evropi. Iz Montreala, Can., se poroča, da je mesto prenapolnjeno z brez¬ delnimi in, da je po canadskih me¬ stih tisoče ljudi, ki stradajo. To¬ ronto ima okoli dvajset tisoč mož brez zaslužka, v Winnipeg jih je okoli 10,000 in v Vancower okoli 15,000. Tudi iz južne Italije se sliši o strašni bedi prebivalstva, in v Ne- apelju, Bimu in Sardiniji se je ba¬ ti resnih delavskih vstaj, če se stvari kmalu ne obrnejo na bolje- MORA HUDO TLAČI VOLILCA. Chicago, 27. februarja — Lud¬ vik Steiner je sanjal, da je bil na¬ paden na volišču s klobučnimi i- glami od šestnajst sufragetk. Ho¬ tel jim je ubežati in pri “begu” je skočil iz pkna svoje spalnice z druzega nadstropja. Zbudil se je v bolnišnici — z nezavesti. VSTRELI ŽENO IN SE ZASTRUPI. Minneapolis, Minn., 27. februar¬ ja — Jakob Goldstein, 35 let star je vstrelil svojo ženo Bessie, staro 32 let, in potem storil samomor z zastruplenjem. Mrs Goldstein je bila najdena na tleh. Njen dveletni sinček je le¬ žal na njenih prsih in je klical jo¬ kaje “mama”. Družinski prepiri so vzrok žalo- igre. OFICIR USMRČEN V DVOBOJU. Metz, Nemčija, 27- februarja.^ — V dvoboju v med dvema poročni¬ koma je bil vsmrčen poročnik Ha- agl. Dvoboj je bil radi osebnega žaljenja. DEKLE PRELEPO. SODNIK JO POŠLJE DOMOV. Los Angeles, Cal. 27. februarja — Gospodična Berta "Watson, 20 let stara, je dala aretirati nekega možkega, ker jo je na cesti nago¬ voril. V sodniji je izpovedala, da nima na ulici miru pred možkimi, in da jo vsak možki gleda kot bi jo hotel z očmi zapeljati. Sodnik ji je djal, da je ona pre¬ lepa, da bi ostala v mestu brez va¬ ruha, in da je bolje če gre domov na deželo. Dotičnika ni kaznoval, češ, da tako krasno dekle kot je Berta AVatson, mora zmešati vsa¬ kega možkega, če je le' količkaj živ. Dekle je šlo domu k starišem. ČASNIKI IŠČEJO UKRADENEGA DEKLETA. Washmgton, 26. februarja — Poslanec Alfred G. Allen iz Cinci¬ nnati, Ohio., je vložil resolucijo pred kongres, da se zahvali vsem časnikom, ker so se združili v is¬ kanju Katarine Winters, katera je bila vkradena svojim starišem v Newcastle, Ind., pred enim le¬ tom. Poslanec se je izrekel, da, če se časniki združijo v iskanju bodo več dosegli kot bi dosegli vsi tajni in javni policaji Združenih držav. Katarina Winters je 10 let sta¬ ra in majhna za njeno starost, ven¬ dar je pa jako prebrisana. Ima ru- jave oči in bledo rujave lase. Njen oče je zdravnik in je vse zapravil z iskanjem dekleta- Če bi kedo iz¬ med našega naroda kaj o dekletu vedel naj takoj poroča, isti pa, ki pripelje Katarino Winters v naše uredništvo dobi $100., in potne stroške. HOČEJO ŽIVEGA ZAŽGATI GA POTEM LINČAJO. Leland, Miss., 26. februarja — Tolpa obstoječa iz 300 mož je strelila negra Sam Petty, ki je bil obdolžen, da je usmrtil deputy sheriffa C. W. Kirkland, in je mr¬ tvo truplo zažgala- Poskus Negra živega sežgati se je izjalovil zato ker so zgorele vr¬ vi s katerimi so ga mislili zvezati predno bi ga vrgli ne gromado. KAČJI PIK USMRTI ZNANSTVENIKA. Calcutta, Britanska Indija, 27. februarja •— Avstralski znanstve¬ nik Dr. Frederick Fox, kateri je žrtvoval svoje življenje za zdrav¬ ljenje ljudi, kateri so bili pičeni od kač, je umrl, ker se je dal piči¬ ti od kače v preskuševalne svrhe. Dr. Fox je preskušal na kozi svoje zdravilo. Pustil je pičiti ko¬ zo, katero je potem ozdravil. Pik je bil od jako strupene kače, krajt ki živi v Indiji.- Pustil se je pičiti od te kače, ki ga je vgriznila pet¬ krat. Takoj po piku se je smeje zdravil na štirih ranah, pregledal je pa ta peto rano in je umrl kot mučenik znanstva. DVA TURŠKA AVIJATIKA USMRČENA. Kostantinopelj, 28. februarja Fethy bej in Gadih bej, dva mlada turška vojaška zrakoplovea sta bi¬ la usmrčena v poskušnji zleteti iz Konstantinopel j a v Aleksandrijo, Egipt. Med poletom med Damaskom in Jeruzalemom se je zrakoplov I potrl in padla sta ž njim vred iz visočine. RAMPOLLOV STREŽAJ VJEČEN KOT TAT. Bim, 28. februarja — Gipseppo Caretti, strežaj ranjkega kardi¬ nala Bampolla, je bil vječen vsled naloga državnega a”. Y prvo hišo je prinesla štork¬ lja punčko in v drugo fantka. De Pue, — Rojak M. Granc je nadel v tukajšnji tovarni tako ne- -reeno z odra na železni tir, da si je zlomil dve rebri. MICHIGAN. Newberry — Rojak Jos. Vid¬ mar, ki se nahajo v tukajšnji blaz niči bo deportiran v Avstrijo, ker še ni tri leta v Ameriki, ki so po¬ trebna, da se vstanovi domovin- .stjvo. MINNESOTA. Duluth — Tukaj je umrl Joseph Selhvood, e’den najmogočnejših kapitalistov v Duluth. Iz Anglije je prišel v Ameriko ter delal pri svojem poklicu kot rudar. S spe¬ kulacijami postal je rudarski kon- traktor, predsednik banke in de- tiarni kralj- V Ameriki je delal v sedanjem Maas rudniku na Michi¬ gan, pozneje je pa postal kontrak- tor v železnih rudnikih. Prevzel je raajnanje rude od tone, najemal je delavce sam, in ker jih je slabo plačeval, je njegovo bogastvo rast lo. Pridobil si je 'tudi večje rudni¬ ke na Mesaba Range in je umrl kot bogataš. — Petek 6. marca vršila se bo rokoborba v tukajšnjem Avdito¬ riju med Stanislav Zbyszko-jem in in Jurij Lurič-em. Lurič je Srb in Zbyszko je Poljak. Oba spada¬ ta med najmočnejše može civili¬ ziranega človeštva. Lepa prilika kedor hoče videti rokoborbo dveh velikanov iz Evrope. — Eden tukajšnjih angleških dnevnikov je skušal pozvedeti, če so res neizobraženi inozemci bolje podučeni v zgodovini Združili dr¬ žav kot so neizobraženi Amerikan ei, kakor se je trdilo v angleškem članku v Narodnem Vestniku pred nedolgim časom. Dotični dnevnik je poslal svojega poroče¬ valca med ‘ 1 lumberdžeke ter v West Duluth in v New Duluth, sploh med navadne delavce, da jih izpraša o'George VTashingtonu očetu republike Združenih držav. Dotični članek je razburil angleš¬ ke kroge, ker se jim je predbaci- valo, da tudi Jankiji niso učeni z neba padli. Mi opozarjamo zatega¬ delj vse rojake, da odgovarjajo korajžno in uljudno kakor najbo¬ lje vedo in znajo, če bi jih ta ali oni kaj prašal glede zgodovine Združenih držav. Priporočamo pa tudi, da se potrudijo naučiti se ko¬ likor toliko temeljne zgodovine, da ne ostanemo Slovenci na cedi¬ lu. Spraševalo se je glede George Washingtona. Rezultat izpraševanja je bil ta le: .Rus Lukež Moniska, je djal: Metni se zdi, da je bil George Wa shington predsednik republike Združenih držav, ne vem pa ka¬ teri je bil po številu.” Slovenec Matt Lesjak, “lum- berdžek”, je djal: “Jaz sem sli¬ šal v Avstriji na Kranjskem, da je bila Amerika najboljši kraj za zaslužek, ko je bil George Wa- shington vladar te republike. Ven dar odkar sem prišel sem, nisem nič čul o njemu, četudi se klatim ves čas med Kozendžeki po gozdih držav Minnesota in "NVisconsin- Iz skušnje tudi vem, da ostane ma¬ lo od tega slavnega zaslužka; mo¬ goče je ostalo več pred 120 leti, ko je naklestil George W ash in g tori Angleže in ivstanovil Združene dr¬ žave iz trinajst držav. Povej mi pa ti, gospod, ki veš toliko zgodo¬ vine, kedaj je vladal cesar Jožef, in kaj je napravil? Povej mi tu¬ di kaj o zgodovini svete Joliance z Vodic?” Odrezal se je imenitno ta naš rojak in rešil je v angleški javnosti Slovence. Živel Lesjak! Reporter je pobesil nos ker mu ni znal odgovoriti. To je toraj tista slavna učenost Jenkijev! ha, ha, ha. — Charles Wong Ču, Kitajec je djal: “George IVashington je bil naj¬ slavnejši mož te republike. Juan Ši Kai, prvi predsednik Kitajcev skuša bilti ravno tak kot je bil George TVashmgton. Kitajci se že učimo v šoli o George Washingto- nu. AVasliington je govoril le res¬ nico; isto govorimo mi Kitajci. Washington je bil junaški; isto smo mi Kitajci. Washington je bil velikan po duhu škoda, da ni več takih mož v Ameriki.” Arthur Naow, Japonec je djal: “Washington je bil jako po¬ šten in dober človek. On je bil pr¬ vi predsednik Združenih držav. Jaz sem se učil o njemu na Japon¬ skem ko sem bil sedem let star. Učil sem se o njemu in o češnje¬ vem drevesu. Bil je odkritosrčen napram svojemu očetu. On ni znal lagati. Vsi Japonci se učijo ame¬ riško zgodovino že v šoli- George Washingfon je prvak ameriške zgodovine. On je vodil ameriško vojsko zoper Veliko Britansko in Amerika je zmagala in dosegla svobodo in neodvisnost. Washing- ton je zamogel prenašati težko če kot japonski “samuraj”, katere¬ ga lahko zrežete na colo velike kosce, pa se bo še- vedno smejal. Pri Valley Forge je ležal v jprkih s svojim moštvom in je prenašal isto pomanjkanje kot prostaki. Bil je odkritosrčen zvest vodja in držal se je svojega prepričanja. Banzaj za Washingtona. Tom Truptas, Italijan, je djal: “Jaz vem kaj pomeni ona zasta¬ va. Danes je praznik rojstva Geor¬ ge Washingtona, vendar jaz ne vem kaj vse je on napravil, da ga tako slavijo. To vem, da je bil predsednik, a nam delavcem, ka¬ kor se vidi, je malo pomagal. Moj sin, ki je 15 let star in hodi v ljud¬ sko šolo vam bo vse razložil vse o Washingtonu, kar želite zvedeti. On ima več časa študirati to stvar, jaz se zanimam bolj za socijali- zem. Če vam je drago potrudite se na moj dom, 314 — 3 Ave AVest, in dobili boste vse podatke od mo¬ jega sina. John Klemomsyik. Poljak je djal: “Njegovo ime ni znano, ne vem pa kedo je bil George Washing- ton. Mogoče, da je bil kedaj gu¬ verner države Minnesota.” Osem drugih Poljakov ni vedelo kedo je bil Washington ali kaj je storil- In Poljaki so najboljši Ka¬ toličani. Joe Alijah, Asirec, je djla: “Jaz ne vem kedo je Washing- ton, vendar sem slišal, da je živel nekoč ta človek.” Na drugi stra¬ ni ulice je bila trgovina za tobak; v oknu je Aliajk zagledal oglas s katerim se je priporočal tobak znan pod imenom “George ¥a- shington Cut Plug”. Pokazal je reporterju sliko, češ to je Wa- shington. Andr e w O’ Bryan, lumberd- žek”, rodom na liomestead pri Jordan, Montana, torej Jenki, sin Irca in Nemke, toraj ne čistokrvni Jenki je djal: “Jaz sem čul o Washingtonu tu in tam. V šolo nisem hodil, ker je ni bilo v naši okolici. Tovariši so mi pravili, da je bil George ¥a- sliington naš prvi predsednik, vendar staviti ne morem na to. To liko vem, da je bil on slavni vojak, ki je oprostil Ameriko angleškega jarma; sedaj nosimo pa delavci ameriški jarem. O Lincolnu vem povedati več; in Lincolnov je pre¬ malo med nami, sicer bi še nas be- lesužnje oprostili. Odkar je živel Washington je že več kot 100 let in danes je slavljen njegov rojst¬ ni dan.” Pando Spiridoff, Črnogorec je djal: “Wasliington je bil slavni vojskovodja v bitkah ko so se bo¬ rili Amerikanci zoper Angleže za svobodo. On ni bil posebno izobra¬ žen, a bil je premeten in je dose¬ gel velike stvari zato ker je bil praktičen. Jaz ne vem natančno kedaj je bjl rojen, vem pa, da je bilo to dolgo predno sem jaz pri¬ šel v Ameriko. V Črnigori čita- mo o IVashingtonu že v šolah, a stvar sem že precej pozabil. Mi Čr nogorci smo vsi taki junaki kot je bil hrabri Washington, naš Niki- ta ga pa brezdvomno prekosi.” O Washingtonu je do vi j če se odgovori, da je bil rojen 22. febru arja leta 1732, toraj se slavi dne 22. februarja vsacega leta njegov rojstni dan- George AVashington je vodil Amerikance v vojskah zo¬ per Angleže za neodvisnost Zdru¬ ženih držav, katero so dosegli leta 1775. On je bil izvoljen predsedni¬ kom Združenih držav, katere so bstale prvotno iz 13 držav. Pred¬ sednikom je bil izvoljen potem ko so postale Združene države sa¬ mostojne in je bil prvi predsednik. — Zgorela je tiskarna Hunt- ley Printing kompanije, katera je bila v bližini tiskarne Narodnega Vestnika. Škoda je cenjena na $75,000. — Kako je nastal požar je neznano. — V našem uradu so se zglasili. Rojak Anton Prosen, Crosby, Minn. Rojak Jakob Škrjanc, gre¬ de iz Ely, Milin., v Rochester, Minn., kamor spremlja rojakinjo Prijatelj k zdravniku. Rojak Jo¬ žef Pavlin, Maaigenese, Minu. Rojak Joe Smuk in Mrs Nora Greaney iz Greaney, Minn., sta prišla v Duluth, da proofata na svoje homesteade. ZAHVALA. Zahvaljujem se Jožef Talkovi- ču , saluuarju v Duluth za prija¬ teljsko postrežbo. Talko-vič je mož poštenjak in priporočati ga mor- ram vsakemu rojaku in bratu Hrvatu. Jožef Pavlin- Aurora — Frank Miklich, kan¬ didira za cestnega nadzornika. Slovencem priporočamo, da od¬ dajo glasove Slovencu. Barrows — Z delom se ravno ne moremo pohvaliti preveč, četudi smo stari rudarji vsi zaposleni. Bosi nam pripovedujejo, da ima družba mnogo naročil, in da se bo delalo s polno paro kakor hitro se odpre plovba na jezeru Superior. Chisholm — Dne 23. februarja je bila dvignjena št. 47, katero je zadel rojak Matija Gršič in je do¬ bil za $5. obleko vredno $30. Frank Žagar, krojač. Cenjenim volilcem! Jaz bivam med Vami že dva¬ najst let i$ tržim z Vami z groce- rijskim blagom že sedem let. Vsi me torej poznate. Odločil sem. se kandidirati za “village trustee”, zatorej se obra čam do vas rojaki volilci, da me podpirate pri prihodnji volitvi dne 10. marca. Obljubim, da 'bodem deloval po svojih močeh za napredek sploš¬ nega občinstva, če mi boste pove¬ rili to odgovorno mesto. To obljubljam in to hočem iz¬ polniti, ako bodem izvoljen v ta urad. S spoštovanjem Joseph Jakshe kandidat za trustee za občino Chisholm. — Žena Marta Golovicli na Mor ve road je prosila ubožni odbor za podporo, ker je v jako slabili raz¬ merah ž njenimi tremi otročički, katere je zapustil mož in oče Pe¬ ter Golovicli že pred nekimi mese¬ ci brez da bi jim pustil kak cent denarja. Družina je v hu'di stiski za živ¬ ljenje in milosrčni rojaki in roja¬ kinje se prosijo, da bi se usmilili otrok in bi družini malo pomaga¬ li, da bi vsaj ne stradala. Kdor rojakov bi pa videl Peter Galoviefiaj naj ga skuša pregovori¬ ti z lepa, da je njegova dolžnost skrbeti za svoje otroke, četudi bi sam trpel nekoliko pomanjkanja. — Kakor je znano s^ vršijo dne 10. marca volitve v tušajšknji občinski zastop. Slovenski delavci volilci združimo se in bodimo vsi enega mišljenja vsaj na volilni dan. Odajmo svoje glasove za de¬ lavske kandidate, ker jih imamo in sicer za “Truste” kandidirata rojak Anton Maline in Finec Mat Jaasko. Ta dva kandidata sta za delavca in kot taka poznata de¬ lavske težnje- Vsakega delavca dolžnost je, da glasuje za nje. Za “Treasurer”-ja ne kandidi ra noben socijalist, kandidira pa naš rojak Govže in kot Slovenci glasovati bi morali za Slovenca, posebno, ker je rojak Govže naklo njen delavskemu stanu. Pozdrav vsem zavednim volilcem. J. Ule. — Cenjenim volilcem townsliip New Balkan se priporočam, da me podpirate pri prihodnji volitvi, ki st vrši dne 10. marca, ker kandidi ram za “tovvnship supervisor-ja”. Ce bom izvoljen, hočem skrbeti za napredek našega okraja, posebno za dobre ceste. John Požar, kandi¬ dat za tovvnship supervisorja. — Cenjenim volilcem! Nazna¬ njam, da sem kandidat za blagaj¬ nika (Treasurer) za township New Balkan. Obljubljam volilcem, če |>om izvoljen, da bom uradoval po svojih močeh v prid in razvoj na¬ še okolice in nje prebivalstva. To je vse kar morem obljubiti in kar hočem izpolniti, če bom izvoljen v f urad. — Lovrenc Paškvan, kan¬ didat za township treasurerja. Ely, — Žena Frank Prijate¬ lja je šla v -bolnišnico zdravnikov Mayo v Rochester Minn., glede operacije na vratu. Spremlja jo mož in Jakob Škrjanc, trgovec z zlatnino. —Tukaj je umrl Joseph Mar- kovieh, majmer, kateri je prišel iz Pittsburga, Pa- Obiskal je pri¬ jatelje na Chisholm, Minn., kjer je bil tri tedne. Na Ely je bil pet dni v bolnišnici, prej je pa živel pri Andreju Barbich na Savoj lo cation. Vmrl je radi tura na mož ganih. Bil je 33 let star in samski Eveleth. — Poročati imam ža¬ lostno novico, katera je zadela mo- iega bratranca ia sobrata Frank Valentinčiča. V nedeljo 15. feb. ruarja ob 4. uri popoldne je zapu¬ stil stanovanje z namenom, da gre obiskati svojega očeta v Gil- bert, Minn. Drugi dan zjutraj so ga našli' železničarji tovornega vlaka ob strani tira vsega zmrzne nega. Pobrali so ga in prepeljali v Gilbert k zdravniku. Takoj po¬ tem .sem dobil telefonično obves¬ tilo, kaj se je pripetilo. Odpravil sem se takoj v Gilbert in dobil sem še živega a govoriti ni mogel rev¬ ček. Po posvetovanju z zdravniki smo ga peljali na Eveleth, a sre¬ di pota nam je zdihnil. Ko smo ga oddali pogrebniku se mi je poveda lo, da ima zlomljenih pet reber in rano v pljueah. Takoj se je sumi¬ lo, da je ‘bil napaden in popolno¬ ma steipen- Ranjiki je bil še le 24 let star. Pripadal je k društvu 'Zarja, S. S. P. Z. št. 117. Omenjeno dru¬ štvo mu je priredilo dostojen po¬ greb in ga je spremilo do groba k zadnjemu počitku. Počivaj v mi ru dragi bratranec in sobrat! Dragi rojaki tu imamo dokaz kako potrebno in koristno je pod¬ porno društvo. Zatorej cenjeni ro¬ jaki , kateri še niste pri nobenem društvu pristopite v našo sredo, ker nihče ne ve, kje ga doleti smrt Ranjki dragi mi bratranec in so brat je prišel iz stare domovine 18. februarja 1913. Njegovo ob¬ letnico prihoda v Ameriko je ob¬ hajal 18. februarja 1914 — v be¬ li rakvi v sprevodu z godbo na če lu. V starem kraju zapušča žalujo¬ čo mater in staro mater, dva bra¬ ta in sestro, tu na Eveleth pa oče¬ ta in bratranca. John Pogačnik, žalujoči bratranec. — Vsem cenjenim članom dru¬ štva “Zarja” št. 117 S. S- P. Z. se tem potom naznanja da pri¬ hodnja redna mesečna seja se bo vršila dne 8. marca 1914 v Max Stipetič-evi dvorani ob 9.30 do¬ poldne. Zatorej ste vabljeni vsi člani , da se seje polnoštevilno u- deležite. Razpravljalo se bode o raznih točkah, ki so na dnevnem redu ter so velike važnosti za vse člane. Zatorej kličem na svidenje dne 8. marca. John Pogačnik Gilbert. —- V Genoa rudniku je vjel plaz rudarja AValter Y,rjola, 22 let star, in ga je usmrtilo. De¬ lal je v družbi več mož pred parno lopato, ko se je udrla stran odpr¬ tega rudnika in je vjela Yrjolota, katerega je zasulo in zmečkalo. Hibbing. — V Aliče bodo polo¬ žili letos več kot deset tisoč čev¬ ljev vodovodnih cevi in dvajset blokov bodo opremili z cevmi za električno'razsvetljavo. Na Second in Fourth Avenue in na počeznih ulicah med First in Fifth Avenue bodo zgradili takozvani “White Way” (Belo cesto). Virginia. — Sodnik Carey v ob¬ činskem sodišču je odločil, da ima plačati Mesaba Electric Railway družba gospodični Dahi $100.00, ker je neka kara povozila in usmr¬ tila njenega psa- — Jakob Stubler in njegova dva sina so poklicani pred sodišče, ker so dajali v saloonu Jakob Stubler- ja opojno pijačo nekemu 181etne- mu fantu. — V Alpena rudniku se je udr¬ lo na formana Viljem IIoney in ru¬ darja Angelo Emiggi in je usmr¬ tilo oba. Prvi je bil star 25 let in oženjen, drugi 44 let. Nesreča se je pripetila pri razstreljevanju. Obe trupli so dobili po večurnem kopa¬ nju. OHIO. Cleveland. — Starišem Lozar na Nonvood Road je umrla llletna' hčerka Zofija za Škrlatico. — Sta¬ rišem Zimšek je umrla hčerka Ro¬ zalija in starišem Strmac v Collin- wood triletni sinček Makso. . — Poročila sta se tukaj rojak Frank Zajc in gospodična Angela Demšar. Barberton. — Tukaj je umrl An¬ ton Maček, 27 let star, rodom iz vasi Mreno pri Brežicah. Zapušča tukaj stariše, tri brate im dve se¬ stri. Umrl je za jetiko. Bil je član društva “Triglav” št. 48, S. N. P. J"> katero društvo mu je priredilo lep pogreb. OREGON. Oregon City. — Dne 24. febru¬ arja, praznovala sta zakonska Ma¬ tija in Neža Justin 25-letnieo svoje poroke ali srebrno poroko. Rojak Justin je ožji sorodnik Rt. Rev. J. F. Buh, Ely, Minn. V Ameriki je že 30 let. Prišel je v Oregon City, Ore., pred četrt sto¬ letjem. Bil je eden prvih naseljen¬ cev v Brockway, Minn. Rjavil' ;t - 3 je P° 2 „lji 2' ob»aS' GUST ANDERSON KANDIDAT ZA ŽUPANSKO MESTO NA CHISHOLH MOJ PROGRAM. 'r”. N 1(1 ho teC ° Ustilo stati * i0 900 'kro; . stil lepi z' JL kam- K° ^ v Mirni v f C pa zasledi JI sta ti d« 1. Jaz sem zato, da se napravijo cementna d cestna hodišča po vsej naselbini; tudi tlakovane ulice 2. Jaz sem za podaljšanje “Bele ceste” (%d Way) do Lincoln in “High School” poslopja. 3. Jaz sem za osemurno delo in deseturno plačo ) pa je> da (]V& bi .-.p novomešk jjta za najnev« Pojavita s lofeta kupiti ži -dihata’. T° prodajalčevega si ogledata sčasoma zelo dc Sval ukradeta. POZOR! I lis PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Miner’s State Bank Chisholm, Minn. Lep divji nu Ilirsko Bistr j zasledoval i -rarnarju g. I lezje in zdaj iška kuret lirno posvetih ipiscmskega ] [kmnožite se! Zadušil se je o r hlevu J. Ih Škofji Loki Je ir Smoljevega, kt. Kakor se d j* cigarete ter; F r ‘ je ležal. P< B( >gel nastati, r za prt, teda ~~ Poginil 300 K in 12 k ol Ahajci so S' je leta h ‘ oto “po. petnih sluča; , 1* in detorn* ” , Se opaža, < En j 6 ! Ve d»o 1 , teza > obto¬ čil if Sensk a p *)n7 PraVl ^ L| Pa so b k V založbi Narodnega Vestnika je dobit' DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTA (Minnesota Workmen's Compensation Act) Cena 30 Centov Navodila kako postati državic Cena 15 Centov tri, e '7 closl - Je slue “ena Ue aji ; xdai\ ?,°.' b ko: “hcetik Ti ar Pfeveč * 'Pušča] k % iik Sa mo “Jev i, tožb^Pa Jj. v “ara n«., * D,j ^ i!, “adižz 3 " "dŠel diš e da SVr k 7 poi te J°Ja O Jdk>ta 'er„ Se Je i . 7 $ S* ‘ ‘V- 'Je v 2 . marca 1914. NARODNI vestnik I n Iz stare domovine. kranjsko. Sestra Škoda, usmiljenko, 26 let. . Jernej Umrli so v Ljubljani: Reg ina Škoda, usmiljenke * es g Bertot, železniški pripe- 83 let. — Ana Zar- ralka, 63 let. — Ignacij Ma- - U berač, 70 let. — Josip Mencej, ^SSd 50 let. - Apolonija Bjač v pokoju na In 70 let 50 let. Steiner, preužitkarica, 72 let- — TnsiP Perše, golski učenec, 12 let. Anton Skok, mizarski pomočnik, 77 leti __ Jernej Jamnik, ubožec, \ let ’ __ Josipina Poljanšek, de- lavka-biralka, 52 let. Predrzni konjski tatovi so se oP et pojavili no Dolenjskem. Fi- l Hinkota sodišče vže leto dni |če a ne izda ga nihče. Januarja Meseca se je pojavil s konji v Bre¬ žicah. Žandarmerija ga je prijela, a j e patrulji zopet utekel. Figer- ‘J najboljši prijatelj, 26 letni Ja¬ nez Molan iz Bakuš, pa se je poja¬ vi v Trsteniku pri Št. Rupertu. Njegovo obnašanje je vzbudilo g UII1 in ga je orožništvo zasledova lo do Mirne. Na Mirni ga je are¬ tiralo, hoteč ga peljati k občini. Pred žandarmerijsko vojašnico je pustilo stati s parom konj — 6 in 21etna kobilama v vrednosti 800 do 900 kron. Molan pa je ra¬ je pustil lepi živali in je pobegnil bogve kam. Kobili hrani sedaj ob čina v Mirni vže od 6. t. m- Mo¬ lana pa zasleduje orožništvo. Če- gave sta ti dve kibili, še ni znano, gotovo pa je, da so kje iz Hrvaške. Ta dva moža bi zelo rada dobila v roke novomeška sodnija, ker ve¬ ljata za najnevarnejša konjska, ta¬ tova. Pojavita se po sejmovih, češ hočeta kupiti živino, a vedno samo “glihata’. To glihanje traja do prodajalčevega doma in to zato. Ja si ogledata kraj, — potem pa sčasoma zelo dobro kupita — t. j. žival ukradeta. Lep divji maček se je priklatil v Ilirsko Bistrico in ponoči prid¬ no zasledoval kuretnino. Toda pri tovarnarju g. Samsi se je v j el a, v železje in zdaj je upati, da se bo bistriška kuretnima zopet lahko mirno posvetila izpolnjevanju sv e topisemskega povelja: ljubite ?e in množite se! Zadušil se je dne 4. febr. po no¬ ži v hlevu J. Hafnerja na Trati pri Škofji Loki Janez Šmid, delavec :z Smoljevega, obč. Selca, star 40 let. Kakor se domneva, prižigal je ,ie cigarete ter zažgal steljo, na ka¬ teri je ležal. Požar s plamenom ni mogel nastati, ker je bil hlev do¬ bro zaprt, tedaj je manjkalo zra¬ ka- — Poginil je tudi vol, vreden 300 K in 12 kokoši. Dolenjci so se poboljšali. Dolenj s a se je leta in leta skoro za vsa¬ ko poroto “postavila” s številom porotnih slučajev, večinoma sami uioji in detomori. V zadnjem času P a se opaža, da število porotnih ^ ncajev vedno bolj pada obenem Q 1 * eza > obtoženih slučajev. Zad- "Ja jesenska porota je bila v par ne i opravljena. Za prvo letošnjo oroto p a so bili skoro v zadregi, ® b0 sploh treba sklicati. Kolikor an°, se doslej pripravljajo samo 6 s uca ji t. en uboj, en požig idnjerija”. če se ne bo f nom Ubogi Urban”- In že ko je svet mislil, da se je nad to, tudi politično gotovo jako zanimivo a- lero, za večno zaprl grob, nas je presenetila vest, da se bo ta grob vnovič izkopal. Česa še iščejo? Odgovor na to vprašanje nam daje današnja obnovna razprava pred tukajšnjim civilnim sodi¬ ščem. Samo glavne točke posname mo deloma iz zagovora c. kr. no¬ tarja Hafnerja po njegovem zago¬ vorniku, deloma po zastopniku Ur bana Zupančiča. Dne 19. augusta 1907 je Hafner poslal uredniku Slovenca” Štefetu dopis name¬ njen za občinske volitve v Kosta¬ njevici. Štefe je na ta dopis “poza bil” in ko je bil sobotni “Slove¬ nec ' že dotiskan, je dal iz dopisa napraviti letake ((pamflete.) Za¬ voj teli letakov, naslovljen na Haf nerjevega pisarja Sajovica, je pri¬ nesel Urban Zupančič v notarjevo pisarno. Hafner pa je od Štefeta dobil pismo, v katerem se oprošča da je pozabil dopis natisniti, zato ga v drugi obliki.pošlje na Sajo¬ vica. Ta ,je letake raznašal in se delal kot bi -ne vedel, da je njegov šef z letaki kaj v zvezi. Vsebina letakov pa je bila žaljiva posebno za gg. Bučarja in Globočnika, ki sta proti Hafnerju tudi vložila tožbo. To je kratka predzgodovi¬ na. in sicer je bila določena na dana¬ šnji dan. Pa iznajdljivi gospod Hafner še ni obupal. V zadnjem hipu, na večer pred obravnavo, še le je poslal dolgovezni odgovor na tožbo. V tem odgovoru zopet vse zanika, kar mu ni všeč, sklicuje se na svojo kardinalno pričo Sajovi¬ ca, ki je zdaj zaradi svoje neuteš- ljive ljubezni do romarskega de¬ narja na varnem spravljen. Pa tu¬ di nove priče navaja, tako n. pr. svojo, v Ameriki se nahajajočo služkinjo, ki bo pričala, da je Maf- ner tisto jutro in tisti čas, ko Ur¬ ban trdi, da ga je Hafner na graj¬ skem vrtu nagovarjal h krivem pričevanju, bil še v svojem stano¬ vanju, v postelji. Ker je dr. Slane ta Hafnerjev odgovor dobil še le na večer pred razpravo, in je bilo izključeno, da bi mogel nanj primerno odgo¬ voriti, je pri razpravi stavil pred¬ log, naj se obravnava preloži, no¬ tarja Hafnerja pa obsodi na stro¬ ške te obravnave. Temu predlogu je okrožno sodišče ugodilo in no¬ tarja obsodilo na 32 K stroškov. To je Hafner s svojim oeividnim namenom razpravo zopet zavleči, za enkrat dosegel- In kaj sedaj ? Dr. Slane mora zdaj sestaviti odgovor na Hafner¬ jeva oporekanja in ko ta spis so¬ dišču prodloži, se kmalu zopet raz piše druga obravnava. Tako g. no¬ tar Hafner sam skrbi, da preko groba njegovih afer še dolgo ne bo trava zrasla. m ena — 1 < sv 7 J • J 3 ,, ° b koncu predpusta fantje Preveč pri “ voglarjenju” zastri ? Useal1 p ri> bo porotniško p« ° V dneh končano. ok rE L Sa T Pri poroti > tudi, pri leto c m ^ azens keni sodišču se to le s i, ? a ? a razvese ljivo padanje ne 4 S"' ki iih državni pravd- tožba* ° Pa ’ am P a k tudi zasebnih To J« ^žaljenja časti kot oni SCe Je ' navadn o izgledalo nih D J' S . ana trdnjava samih zna- stv a ^f Jev izmed našega ljud- di bw aei “° je tudi ’ da 80 s e tu¬ lili (]fl eS( ; aili sa mi tako pobolj- Pos ebnih Ze dc vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajah 0 ® N' a , J° ali - JLe so j 2 apod, ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter g| aTB1 ,- ( tet a Jj stopnik štirih največjih Insurance Company. in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemJ 18 vršujetn dolžna pisma in pi sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Zavaruje« ; fil 5o b a Q >j e . vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko iu krr ' N 'im . ke r sa, fe^ator ^ai, 01111 zal Telephone 104 »Ži]f Izteki, 509 Grant Avea Eveleth New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. W. J. BIETOW, predsednik. O. FOESTE, blagajnik. 'ž »gi*— ‘ža t ^bbt GEORGE HELLEH, *ij e Jj IjUt) O. KAUFMANU, PO»O iBl ... It Glavnica in rezervni sklad GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboyg an ’ plačuje od hranilnih vlog ;»*££* * J 'H : p< s V ■ UAR0B»° P> Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PA K ^ KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstue le* tba a v „ T S d’ i" v Hf kv NARODNI VESTNIK Za nase gos ? RAKTIcNl OLM. sporazu. m jaz izvo. v si prebi¬ ra- Pota, da je trg in za ' cenejše in J občinskih o. Jaz bom na ta način običkonosno nasveti žen¬ skam. j n iši nikdar listine, ki je Ne rei pozorno precitala in pre- n isi P ltJ _ Ne posojaj denarja tudira niti znancem ali sorodni- illjCeI Ako meniš, da moraš to izje- k° m ' v6 ndarle storiti, tedaj zah- 1110 svojega upnika pravilno , n idatirano zadolžnico. Ni- gf-pa ne posojaj mladoletnim t lahkomišljenim ljudem. - Ne plzemaj nikoli jamstva. — Ne ? se preslepiti, da bi posojala de- d ! na visoke obresti. - Nikoli se daj zapeljati, da bi dala svoje ihranke možu, ki ti. je obljubil ' __ Ne prepisuj svojega ime¬ ti na moževo ime. — Izkušaj iz¬ liti s svojimi bližnjiki in znan- ; brez sodišča. Tožari se le, ako a t0 “ res neobhodno potrebno- — »L složno s svojimi sosedi. Ne po- filnšai zlobnih, intimnih novic in ne prenašaj jih- - Ne piši brezimnih nisem — Ne P osluzu l se mkdar surovih psovk, tudi v najhujšem razburjanju in jezi ne. — N e skle¬ paj nikdar pogodbe, dokler ti niso njeni pogoji docela znani. Skleni vsako pogodbo pismeno pred pri- &m j_ _ Ne prevzame niltakega dela in nikake službe, preden se nisi zedinila z delodajalcem glede plače in drugih pogojev. — Z na¬ jemniki, prenočeval« i. dr. se do¬ govori natančno vnaprej. — Varuj se prodajalcev, ki dajejo blago na obroke in plaičuj kolikor mogoče vse takoj v gotovini. — Ne daj se zapeljati od nadležnih agentov, da bi naročala, česar neobhodno ne potrebuješ. — Svoje prihranke na¬ lagaj na hranilno knjižico. — Pre¬ den se zaročiš, poizveduj, kakšno preteklost ima- tvoj bodoči zaroče¬ nec; varuj se pijancev, zapravljiv-* cev in ženščakov! Preudari, ali bo¬ sta mogla skupno vzdrževati rod¬ bino. Ne veruj lahkomišljenim, le¬ pim besedam zapeljivca. kuhinja. iristransko, n, tudi pri iev. n, Chisholm. OZICH, ANK MINN. ošilH 6 d ® obrestuje P» ,od si Uni° n ce« 1 ," lrU Žbe P ru iis® ;fl k® iu ŽENSKI PARADIŽ. Misijonar J. W. Leusc-hner je v "Vestniku geografske družbe” v (Jeni popisal svoje potovanje po [južni Kitajski in poročal o doslej maloznanem narodi ču Jancev. Ta čudni narod prebiva po hribovitem ozemlju, ki meji na pokrajine Kvantung, Kvanigsi in Hunan. -— [Janci so zelo bojeviti, starodavnim gam zvesti in vsakršnemu na - predku sovražni- Zanimivo je, da zavzema med Jauci ženska večjo svobodo in večji ugled kakor mo¬ ški. Ako je mož surov, skop, brez¬ brižen in len, ga sme žena zapu¬ stiti. žena se sme vrniti k staršem ~ P a se zateči k drugemu mo¬ žu. Čeprav njen prvi mož ve, kje Je, nima pravice, niti moči, prisi¬ lijo k vrnitvi. Vzlic temu pa so s udi med Jauei zakonski pari, ki se \)Z0 ui-dar ne ločijo in žive zvesto sku- P a J do smrti. Snubiti more le žen- moža, nikdar pa ne možki žen. Kadar imajo Jauci svoje ve- pojo ženske kratke pesmi- Lj’ s penini pozivi je jo možke na es. Vsaka ženska, ki hoče ple- ir.»,? 0, i e m oškemu, ki ji je všeč. in ” v SDle na s P ev piolčati ca kati, d a mu zapoje druga, ki hak^ 6 P a odgovori z e- pesmico ter gre ple¬ si^’ “ ?r. ^ auca torej vedno le žen- %e.im 1 -’ 10 ’ 1 moški P a volitev ali 1 / " ’ jih ^Ino^b S '°^ e ^ ene * Fotografov se Pobe^r Nekl An g lez je moral “gniti, ker je s m '^ a tu* 6 '* 0 ^ 0( ^lonijo z molkom. - „, 1 , .er ,ii^ ee 80 ^ auc * z elo ljubosumni i, tet k* 'boje „ 2ap ° de preko me J e , ker se td.^% i*' wiL '®kim svojim fotograf- sse' ’ *J )a j' atoila ^°vd ženske du- jim Črnim' B ’ ^ ^ lh Je An g lez 8 svo- [iikaien “ustrelil”, so tožile r/ 1 -I'* 6 k sv °jun možem ter v’ 1 b ? H Sree ’ ker j™ J e cem ^ušo. Y splošnem je izmena v onska zvestoba brez žeQe še,m a. ti kaj skebaj >, so največ burni iz elemest, ir. ; ... I „ki, ki so mislili bo b ve kaka sh- I je v tuH!) čevljev globokih rudnikih na Galu met in c indici. Pravili delavcev, ki hi n\y. imeli rudarstvo, je malo med imoortiranim ske- -tvora, in vsak teli. k. koliko čut. rta je iz¬ dal delav ki stan, hi rad ušel, a ne mor- , ker so zastre.'e' i pri delu in v ti.ihuč za nje na-.vjenih bara¬ kah. Kar se pa tiče naših domačih garjevcev tukaj -na Ahmeek, teh je osem, in jih je lepo videti kadar marširajo na čelu Countv Moun ted Police. Te pokveke so že od Bo ga zaznamovani kot človeški Ju¬ deži, ker so na pol slepi, na pol gluhi ali na pol hromi, in vsake¬ mu delu smrdi. Seve za skebe so dobri, ker ga istavkolomstvo se v- zarrie vse, magari če je človek iz same slame. Zatoraj Chisholmski glupež tudi za tebe je tukaj kaj vgodno, pa boljši, da počakaš da Iboš tolkel na Chisholm skebski marč, ker prišlo bo prej ali slej, da bo tudi na železnem okrožju izbruhnila de lavska vstaja, četudi se dela tam le osem ur, in sicer je to tudi v- speh stavke, katero so v ostalem naši bratje po Minnesoti zgubili. Pov-darjam, naloga reševati de¬ lavsko upraša-nje leži na ramenih vsacega delavca posebej in vseh skupaj. Rešiti se pa zamore to^u prašanje edino z d-o-bro industri- jelno in politično organizacijo. De lavci križem - Amerike združujte vaše sile, da boste dali nasprotni¬ kom ob času borbe smrtni vdarec. Živela Organizacija! Resnicoljub. Chisholm, Minn. Ker -imam časa več kot preveč m ker napada “archscasb” iz Ohis holm, Minn., v skebskem trobilu na -Calumet moje dopise v N. V., češ da rešujem delavska upraša- nja, zato se moram malo po-bavi- ti s tem garjevcem. Ta prismoda . chisliolms-ka ije ve, 'da je vsacega delavca naloga reševati delavsko uprašanje, ker drugi stanovi ga ne bodo redili vgodno za delav¬ stvo. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, pravi resničen slovenski pregovor- Seve osebe tacega kova kot je chisbolmaiska propalica in izdajica svojega lastnega stanu n-e bodo niti z mezincem ganile, da bi se priborilo kaj več pravic za nas ki smo ravno tako ljudje iz mesa in krvi kot so miljonarji, in zbog tega -imamo mi revni delavci rav¬ no iste življenske potrebe kot jih imajo miljonarji. Kapitalistična malha je brez dna in ne bo nik¬ dar polna četudi bi delavci delali popolnoma zastonj. Kar ima de¬ lavstvo danes pravic so jih očaki delavskega stanu v teku časa s si¬ lo iztrgali iz kapitalističnih rok, izato se vsak pro-kleto moti, če mi¬ sli, da mu bodo brez prizadevanja pečeni golobi v usta leteli. Borbe, neizprosne borbe je treba, če ho¬ če delavski stan doseči večjih pra¬ vic kot jih uživa dandanes, in mi, ki imamo um, se moramo boriti za se in za naše potomce ravno tako kakor so se borili naši predniki za nas. Mračnjaki tacega kalibra kot je chisholmski dopisun v Glasnik so večja ovira napredku delavstva in človeštva kot je kapitalizlem sam, in te ljudi je treba oboje, pod učiti in bičati. Dejstveno kapitali¬ sti teh ljudi ne marajo ker so ve¬ činoma sami taki lenuhi, katerim Nespodbjia resnica je, da je bi¬ lo tukajšnje delavstvo skrajno iz¬ koriščeno. Naši 'ljudje že itak de¬ lajo za žive in mrtve in tekmuje¬ jo med seboj kedo bo napravil za par centov več dobička kapitalu. Meni je to dobro poznano in govo¬ rim iz skušnje. Mnogokrat me je kot boss-a srce bolelo, ker sem vi¬ del, da ni mogoče vzlic vsem zno- jia, ki je lil po delavskem obrazu, zvršiti predpisano delo. Srce mi n-i dalo siliti -strpljene delavce v -nekaj kar ni mogoče, ker bili so že itak tako trpinčeni, da se Bog usmili. Dejstvo je, da se je z de¬ lavci v mnogih slučajih slabeje po¬ stopalo kot s komponij-skimi mu¬ lami. Za mule je družba skrbela, če so zbolele, ker so jo stale denar za delavca je skrbela le, če se je v to takorekoč prisilila. Odpomoči ni bilo druge kot stavka. Zato smo •se organizirali v W. F. of M. in smo zastavkali ter količakj dobre bi ne stavkal nobeden toliko ča¬ sa. Kompanjie s-o Ibile vedno skraj¬ no sebične ih trdovratne; vladale so v konštitucijelni republiki s po¬ polnim absolutizmom. In njih tr¬ dovratni absolutizem vidi se še danes, ker vzlic mnogih posredo¬ vanj nečejo dovoliti delavstvu pra vice, da bi ise organiziralo, kot so organizirani tudi kompanijsti. Še celo za znižanje plače in skrajša¬ nje delavskega časa smo se morali boriti 4 mesece predno so se kom¬ panije podale- Stavkarji nimamo sicer danes nič od te naše zmage, ker še stavkamo za -prepoznanje unije. Iz te zmage je pa razvidno, da je unija tista moč, ki je izvoje- vala te -dve koristi, katere uživa¬ jo danes neunijski delavci, er go je dejstvo potrjeno, da se zamore le s pomočjo delavske organizaci¬ je delovati za korist splošnega de¬ lavstva. Tukaj je toraj na dlanu kolike koristi je unija za vsacega delavca posebej i-n za vse skupaj. Če bi ne bilo na Michigan unije, vladale bi še mnogo slabeje razme¬ re kot -so vladale pred stavko, ker unija je vedno nekak strah za kom panije. Zategadsl je dolžnost vsa¬ kega delavca, da postane unijonist in vstopi v vrste organiziranega delavstva, da vsak pomaga reševa ti delavsko uprašanje, ker le v združenost; bila bi naša borba v- spešna. Obžalovanja vredno je, da se pusti delavstvo še seuaj v dvajse¬ tem stolih ju pro-svitlj nosti preva zali Dopis katerega sem eital v Glas Svobode štll iz GilJberta, Minn., me je napotil, da napišem moje mnenje o njem. Dopis tega duho vitega dopisnika je tako napreden da govori -le samo o lastni trgovi¬ ni dotičnega kot nekak -prekanje¬ no sestavljen ogla-s. Mene in dru¬ ge tukaj na Chisholm bi prav ve selilo, če bi imeli priložnost še več¬ krat citati tako duhovite dopise, ker vidimo, da se dopisnik toliko zanima za delavca, da bi ne bilo treba delavcu nič več delati, če bi od dotičnika kupoval. Dotičnik deluje na vse pretege za zemlji¬ ško kupčijo, četudi to ni njegov poklic. Vendar ker je v zemljiški kupčiji napravil več v enem letu kot bi v vojem rokodelstvu vse žive dni, zato se drži tega posla in na svojem potovanju ne govori druzega kot hvali njegov bizine-s. To se ve mu noben človek ne zame ri. Zameriti mu pa je ker -dela re¬ klamo sam sebi potom dopisov, mesto da bi podučil delavstvo, če je sploh tega zmožen, kako reševa¬ ti življensko vprašanje, da bi po¬ stali neodvisni gospodarji. Nedolgo tega je zvohal dotični dopisnik da i mašite dve stranki de nar ter jima -je skušal obesiti košček zemlje. Dotični stranki ste moja osebna prijatelja in zato sta me uprašala kaj je moje mnenje o zemljiščih, katera so njima po¬ nujena. 'Povedal sem njima odkri¬ tosrčno moje mnenje, in vsled te¬ ga je prišel 'duhiviti dopis v Glas Svobode. Čudim se ravno zakaj se ta junak ni podpisal s polnim ime¬ nom. V dopisu me opisuje kot kakega tujca in Garibaldija — dčgo mi pravi. Kritikuje me kot gostilni¬ čarja, in zopeit kot bogolomea. Slednjič mi pravi, da sem kompa- nij-ski petolizec, ne -omeni pa, da sem jaz več rude skopal kot on in zato so mi znane krivice, ki se go¬ dijo rudarjem, bolj kot njemu. To so tri vbojna zrna s katerimi je mislil naš obdarjen dopisnik zada¬ ti mi smrtno rano. Ali stoj! Če ti misliš s svojo glavo, pomni, da i mi nismo zgubili naših. Jaz sem in mm vedno svetoval maj si kupijo ljudje farme, če imajo -denar, pov- darjam pa, maj si zemljo ogledajo predno štejejo dolarje. 'Srčen pozdrav vsem pravo mi¬ slečim. Steve Praprotnik. Bridgeport. O. Cenjeni gospod Urednik: Vas prosim da mi odstopite ne- lik-o prostora v cenjenemu Vestni¬ ku. Le redko se sliši po časnikih iz naše naselbine in še takrat mo ramo poročati cenjenim rojakom žalostne novice. Dne 18 februarja se je tukajšni seph Rutar podal na lov v sprem¬ stvu -z nekoliko družili rojakov, toda mesto zabave, je lov do nesel žalostni slučaj, kateri -se mal-oka- terikrat pripeti. Omenjeni rojak šel malo navzgor, in je slučajno tako padel, da se mu je sprožila puška, in ga zadela popolnoma sre di srca. Kakor hitro se je slišal strel so njegovi rojaki takoj hi¬ teli na pomoč; toda pokojni se je le še malo obračal in tako v krat¬ kem izdihnil svojo blago dušo. V kratkem se je razne-sla žalostna no vica po vsej slovenski naselbini, in postalo je javno sožalje njego¬ vim ostalim. Pokojnik je bil član društva Sv. J., društva “Dobri Brafje’, št. 38 je bil član Barbare št. 23 K. S. K. S. D. P. Z., i-n postaje št. 19, S- K. D. Sv. Barbare. Poleg teh podpor¬ nih društev je bil tudi član S. D. D. Orel in J. S. S. Zveze št. 113 v Bridgeport O. Prva tri omenjena društva so -skupno priredila po¬ kojnemu pogreb, kateri se je vršil dne 21- februarja. Pokopan je bil po katoliškem obredu na St Anto- ny pokopališču. Da je bil pokojni Joseph Rutar priljubljen med tukajšnimi rojaki je pokozala obilna udeležba pri -sprevodu na pokopališče. Poleg prej omenjenih društev se je tudi udeležilo pogreba društvo Sloven¬ ski Fantje št. 59. S. D. P. Z., z May nard 'O., v polnem številu, kakor tudi žensko društvo Sv. Ane, št. 123. K. S. K. J-, Bridgeport, O. Žalosten je bil pogled na poko¬ pališču. Okoli 400 rojakov in roja kiirij je stalo okoli groba, ter so iz žalostnim srcem poslušali predsed nike prvih treh društev, ko so se po-slov-ljali v imenu društva zadni- krat od pokojnega. Še bolj je bil žalosten pogled na ostalo družino in na otročiče, katerih je najstar- ji 10 let, najmlajši pa nekoliko mesecev. Nemogoče je popisati kako ža¬ lostno je bilo se posloviti od sobra¬ ta prijatelja in rojaka. Na poko¬ pališču kjer bodemo ležali vsi prej ali slej. Zatoraj kličemo po¬ kojnemu Jeseph Rutar; “Počivaj v miru, nepozabljivi Jože; lahko naj ti -bode tuja zemlja. Upajmo, da se snidemo še enkrat tam, kjer ne bode več ločitve in žalosti. Družini pa izrekam naše sožalje Vemo da je težko izgubiti moža in očeta, toda, mislimo si, da bode¬ mo v kratkem mogli vsi se poslo¬ viti od zemlje solza, ter iti v večno življenje. Pokojni Joseph Rutar je bil do¬ ma iz Mariniče vasi občina žužem- berg, Dolenjsko. Prišel je v Ameri ko pred kakimi 14 leti, ter je bil zaposlen v tovarnah in pre-mogo- kopu. Pred 4 leti je pričel trgovi¬ no z mešanim blagom, ter je ved¬ no poskušal ustreči želji rojakov. Poleg tega se je vedno tudi zani¬ mal za razna društva, in je bil ob času smrti tudi uradnik dveh dru¬ štev. Zatorej še enkrat R- I. P. Naročnik. kot živina. Impcrtirani štraj- l-dobro znani rojak in trgovec Jo- Chisholm, Minn. Dragi rojak ali 'gospod, naj ti velja eno, kaltero ti je ljubše — rojak ali gospod. (Prvo; proti drugemu protestiram. Urednik.) Prejmi pozdrav od mene, zveste¬ ga čitaitelj-a in naročnika N. V., ako te ta dopis še dobi pri življe¬ nju. Dragi urednik, videl sem prika¬ zen, pa ne v spanju in tudi ne v pijanosti, ker jaz užijem jako ma¬ lo alkoholne -pijače, Videl sem pri belem dnevu ko je po nebu letel žvepleni ogenj v -smeri iz Calumet Mich., naravnost prdti Duluth. Minn., in tam na skrajnem koncu Superi-or jezera je deževalo žvep¬ len ogenj. Ako je tebe to sod-omon sko neurje zadelo, gotovo si že tam kjer muh ni. In to je vzrok, da te prašam, če si še živ. Z drugo besedo povedano, pri¬ šel mi je v roke -Calumetski Glas¬ nik, glasilo skebov. Nek teolog je začel bloditi pod poglavjem “Do¬ pisi”, končal je pa svoj roman ne¬ kje na Michigan, najbrže na Calu¬ met- V njegovem psalmu omeni, da je čital več listov. Uvidi se iz teh psalmov, da je ta ubožec še v devetnajstem stoletju, ker dopis njegov ni za sedanji čas napredka. V četrtem stavku tega psalma pravi teolog rojaku Frank De- latch-u, Ely Minn., “kaj te bri¬ ga, če se ta ali -oni dopisnik poka¬ že z resnico na dan? Jaz dobro vem, kaj ti je. Mi pišemo resnico in ta vas bode v -oči. In ta resnica 'bo prej ali slej zmagala.” To je dovolj. Teolog naravnost pove, da je ’ u au lV f a n* - a t» l t a S , to isb Boljši kod kedaj BOCK-PIVO GOTOVO ZA ODPOŠIUATEV. Naročite je prej ko mogoče, ker je nismo izdelali mnot 1 Mk° r .. r “ pi j 3 ejSe •‘"/.Je r joi n ° V T jo** 1 aJ e u 1 jo C n a^ or; i nji«® cl ' • o le h« 1 priča J e ‘ J IdeniB 1 Naročite pri našem podružničnem zastopniku: MINNEAPOUS BREWING COMPAS 121 SOUTH 19th AVENUE WEST, DULUTH, MINN. MELROSE 4840. TELEFON: LINCOLN skeb. Če bi ne bil skeb gotovo bi ne pisal v garjevskem listu Glas¬ nik, kateri je edini slovenski list v Ameriki, ki deluje za kapitalizem in proti delavstvu. Tako grdo ni¬ ma noben slovenski list delavstva za norca kot ravno Glasnik, in on je kriv razkola med slovenskim delavstvom na Michigan, ter s tem tako -dolgo trajajoče ter le deloma uspešne -stavke. Glasnik in njegov car Luka -sta delovala in delujeta za kapitalizem z vsemi štirimi. To se ve, da ne zastonj ampak proti velikemu plačilu. Kaj pa ne bi sto¬ ril Luka za -denar? Denar je nje¬ gov 'bog, njegove vse. On piše v Glasniku resnico; ostalih ednhj-st časopisov pa vsi lažejo. Glasnik je dvanajsti, in on je ravno tak kot je bil Judež Iškarjot med dva najst apostelji, ki se je svojemu Učeniku prilizoval, a prodal -ga je duhovnom za trideset srebrnikov. Moj dragi Luka, n6 pripoveduj o resnici; mi delavci nismo taki tep ci, da bi ne videli kje je resnica, pa makari, da napolniš Glasnik s samimi teol-ogičnimi zavijanji. V slovenski javnosti je dandanes že precej svetlo 'in ne potrebujemo tvoje vkajene uči. Vse je prati te¬ bi, narod in časopisje; še A. S., je uvidel, da si jo zavozil v blato in te ne mara zagovarjati. Vsak za¬ vedni delavec pljune, kadar sliši ime Glasnik. Prokleto bodi tako časopisje, ki se hlini delavcu, de¬ luje pa za trinoški kapitalizem. Stavka bo enkrat končana, to ve¬ mo vsi, z eno ali drugo zmago. Unijski delavci so priborili osem¬ urno delo in minimalno plačo $3. To je velikanska zmaga, katero bi morali vpoštevati tudi stavkolom- ci. Če se pripozna pravica do or¬ ganizacije sedaj ali ne, dejstvo je, da je delavstvo zmagalo — pora¬ žena je dosihmal le ista unija, ista zveza delavcev, katera je po¬ magala do te zmage. Misel organi¬ zacije pa ne bo nikdar zamrla na Calumet, Svet prodira naprej, ftt četudi se sedaj unija ne pripozna, se bo borilo za pravico organizaci¬ je tako gotovo zopet čez nekaj let kot se bo gotovo obnovila borba na železnem okrožju, kjer je bil- tudi štrajk le v toliko dobljen, da je dobilo delavstvo o-semurno de¬ lo. In kmalu potem ko bo konec stavke, bo konec tudi Glasnika. Dokler dobiva Glasnik podporo od kompanij, je -vse ali ri'ght; kadar pa štrajk končan, prenehala COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJ! Ta biP “Jerica, » e ( J Peg«« 1 pogledala je kf&o hit 1 k n toda gl» b0 njegovi pn,l at _ krvave jM Schratten jo v črno pogmb V tem treno i oči Arabceve ^n ji Halil bej • Pognala se j od sebe. Odpr gbc. je zamorila (Do v širok pla Lggvzdol. Zgodovinski Spisal MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF£ bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi hočemo prodajati povsod. trgovec nima, ga mi po na’ katio pošljemo) po posti vadni ceni 5 centov za dokler ga ne dobite pri vaše^ujin-s trgovcu. Sprejemamo tu(i poštne znamke. Copenhagen Snuff za je najboljši tobak na svetu cikati. WEYMAN-BRUT0N CO. 50 Union Square — Ne ski-bi ^evavse. Se ujamejo ir vseeno d< A- kaj st Katerim Strezinji < |L ,. Gle J, ti r e ^° bi Uvel pok, ~~bedak,p Imaš pri valjajo? Kaj r -J umrl In kaj s1 Hm | __. Pusti -Bilo bi] Glla je i -e vel >01 je ^ ali k botovo to ni ikantf$S ca Jo v -.N«, 4 18 s««, bo bo tudi ta podpora in Glasnik bo imel hudo borbo za obstoj, ker -naklonjeni so mu le isti, katerim je delavstvo nenaklonjeno. Toraj dragi moj Luka, ne bodi vznemir¬ jen, ako že naprej zapojem litani¬ je tvojemu lističu in obenem vz¬ dihnem sledečo molitev: (Nadaljevanje na osmi strani.) ROJAKI! britev, mik Ako želite kupiti gramofon, uro, verizico ; novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski ce co BENKO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, R- L ' laskri! Kdo 7 b 0 j ■ Ht P . Ve k 1 nd i v° "KajS ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. II' (Dalje.) golta ženska, ki je preždela pri njej ves dan, je govorila vanjo brez prestal*! - k spremljaje svoje besedičenje z zgovornim mahanjem rok in jestanka,^ a braza; Jerici 'se je zdelo, da poizkuša po vrsti vec ® _ ~ ~ ™^.. _*• • , toda razumela ni nobenega. Kolikor je mogla posneti, jo je jez&° v ’ to iažila, češ, naj se ne boji: usoda, ki jo čaka, je vse prej nego p,abm ca 0 £ b g ta ’ se ji veselje... dobra jed in sladke pijače, lepotičje, alostna- datn» ia > življenje brez dela in šumenje svilnatih oblek. .. ‘ ’ isom se j e obrnila sirota v zid; in kmalu se ji je storilo, kakor f gnU t0 besedičenje le še grd in zoqern šum tain nekje v globoki Ja ?. e VSL , nc misli pa se zbirajo in jasnijo. Rahla, topla luč prihaja j)’ n ^ kor garki skritega solnca, ki oznanjajo svoj tihi, krotki obet: vaD ' ,C ' njim, ki zaupajo v temni noči, zakaj jutro jim bo tem Blagor v svetlejše! K";, ie začela moliti in je molila dolgo, dolgo Jato se ji je zazdelo: o- samo moči mi daj, da ne izgubim razsodka. Morda se pa ven- nudi'prilika rešitve. .. Ne, moj Bog, ne, oče, ne, vi moji dragi v dar pon raša Jerica noče obupati! Borila se bo in vztraja- jdaljni ^o™°. z( j rol[) j SO vražna sila, se je hoče vsaj hraniti, dokler ne LL J. ' _ 1.: 45 lrotn. d««« ion-,.:« ” ■ m L“ zadnji up, ne pa, da bi se ji vdala kakor slepo jagnje... naposled, ko se je spuščalo popoldansko solnce že k zatonu, je la spanje izmučenih in potolaženih. Toda ni ji bilo namenjeno a Vvati mirno; strašne sanje so ji legle na prsi. WC1 yon Schratten jo je presenetil sedečo na bujni, cvetni livadi; po- in bežal z njo na visoko, strmo goro. Brez konca je trajal ■rabil jo je in ko se mahoma ustavil sirovo ugrabitelj, je zazija¬ la i 1Y>W Ek beg navzgor; --- 1 »nilOS nr ed njima črno, neizmerno globoko brezdno. ° Jerica je hotela kričati na pomoč — a njeno grlo, ki ga je stiska- MPAI SIN. za z jeklenimi prsti, ni izdavilo niti glasu; von 'Schratten pa se je ^krohotal porogljivo, in ves njegov obraz je zaigral v satanski loka- . „ • tUcoV« Trior>Vr> in in ztippl viTitpti nad Tvrpnndmn za. vostai Dvignil jo je visoko, visoko, in jo začel vihteti nad prepadom, dajo strmoglavi vanj h Ta hip pa je začula iz globine glas: “Jerica, ne obupaj! Glej, hitim ti na pomoč, in zvesti prijatelji so ■ 2 mano ! Pogum , sestrica, pogum!... LlNffJ pogledala je v nižavo, od koder je prihajal glas; m videla je Iva- UldL kako hiti k njej in z njim četa- tovarišev- Hite in dr e ve čez drn in gt r’ n toda globoko spodaj so še, predaleč, da bi jo mogli rešiti. Ivan in njegovi prijatelji se spotikajo, padajo po ostrem kamenju, vstaja¬ jo—krvave jim obrazi in roke; vstajajo in hite no pomoč... Toda pon Schratten jo vihti nad globino; izpustil jo je in zdaj pada... pa¬ da v črno pogubo... V tem trenotku groze je odprla oči; zagledala je nad seboj preze- »e oči Arabeeve in vso zverinsko družbo, ki je planila skozi vrata, na ieln ji Halil bej.. . Pognala se je kvišku in iztegnila roke, kakor da hoče suniti lopo- pe od sebe. Odprla je usta — toda ruta, ki jo je potisnil Arabec med [Obe, je zamorila njen krilc. Preden se je mogla ubraniti, je bila povita ;esno v širok plašč; napol v omedlevici je čutila, da jo neso po stopni¬ čk- r.avzdol. N A K OPNI VESI in 1 n. Hladni večerni zrak je poljubil Jeričino čelo in osvežil s svojim dihom njene zmedene misli... V krčevitem naporu je napela bliskoma vse mišice, porinila ruto z jezikom iz ust in zakričala... kriknila vso svojo grozo in svo,j%bup skozi plašč, ki ji je ovijal glavo. To je bil krik, ki sta ga slišala Ivan in Dušan med svojim razgo¬ vorom z Olimpijo Montebello... In bil je zaman; kajti Arabec ji je pritisnil svojo železno dlan na obraz ter planil z njo v kočijo. Vratca so se zaprla — zamrežena vrat¬ ca, za katerimi sta sedela četrt ure prej von Schratten in Birbantini — zaškripal je ključ, in kočija je zdrdrala v pretečo, neznano carigraj sko noč. Arabski sluga pa je izvlekel v' temi lconopec in jo začel vezati, ta¬ ko da čez par hipov ni mogla geniti nobenega uda.- Halil bej se je ustavil na hišnem pragu ter se obrnil k lopovski dvojici. Njegovo lice je pokrivala zopet prejšnja, nepredirna oriental¬ ska apatija. “Vidva bi rada zdaj... denar? je izpregovoril medlim glasom, motreč ju s priprtimi očmi. “Da!” je hitel von Schratten lakomno. “Imam namreč važne na¬ mene, ki zahtevajo sredstev, in zato ... Če je ugodno vaši ekselenci,” je dodal zaradi vljudnosti. “Kdo je pravzaprav... opravičen?” je prašala ekselenca s pre¬ zirljivim povdarkom na zadnji besedi. “Oba, ekselenca, oba!” sta vzkliknila pajdaša kakor en mož. Vsak polovico — točno polovico!” “No, da .. . Saj razumete . .. denarja človek ne nosi s sabo na tak častivreden kraj. .. Bodita jutri opoldne na istem mestu; moj sluga pride po vaju — da ? ’ ’ Pokimal je in sedel v kočijo, ne da bi čakal odgovora- Von Schratten in Birbantini sta skočila instinktivno k vozu, ka¬ kor da hočeta’še nekaj omeniti. Toda Halil bej se je zasmejal s suhim, brezbrižnim smehom, mah¬ nil z roko in ponovil: ‘ ‘ J utri!. .. Bič je švrknil po konjih; trenotelc nato sta bila lopova sama med hišnimi vrati. Čustva, ki sta jih čitala drug na obrazu drugega, so bila tako ma¬ lo vesela, da sta se nehote zasmejla drug drugemu od same škodoželj¬ nosti. “To ne bo dobro, tristo peklenščkov!” je zagodrnjal von Schrat¬ ten čez nekaj časa. “Ali misliš, da bo dobro, Birbantini?” “Zakaj ne bi verjela njegovim besedam?” je dejal Lah z nepopol¬ nim prepričanjem. “Saj veš sam najbolje, koliko nama sme zaupati, helie... Sicer pa do svidenja — jutri opoldne, kakor veli ekselenca; meni se mudi iz Olimpijine bližine. .. ” To rekši se je izgubil v noč. In prav je imel; trenotelc nato je prisvetila po stopnjicah Olimpia Montebello, spremljaje dva gosta, lci sta odšla skozi nasprotna vrata hiše. Von Schratten se je potuhnil v temo. Koga je spoznal žlahtni mož v enem izmed dvojice, je bralcu zna¬ no. Zrl je še nekaj hipov za njim skozi linico, videl lcako se je pridru¬ žilo tujcema dalje tam v ulici več postav, in se vrnil nato majaje z gla¬ vo v svojo sobo... “Zum Teufel, zum Teufel!” je mrmral, pušeč fino cigaro, kuplje¬ no za denar očeta Javornika. “To mi je pa res uganka... vsekakor zanimiva uganka: kaj, hudiča, išče mladi Javornik v Carigradu, ako ne mene?. .. In v kak namen se združil z onim dolgim koštrunom — očividno je Srb! — in z ostalo kompanijo, lci sem jo videl na cesti — ako ne zato, da me primejo za vrat. .. z združenimi močmi?... Kaj sta snovala z Olimpijo Montebello, ee ne moje pogube? — Aha!” je vzkliknil zdajci in se udaril s pestjo po čeln. “Ju že imam! (Dalje prihodnjič.) NASELN1ŠKA DRUŽBA “ILIRIJA” Naznanjamo vsem onim, ki se zanimajo za farme, da smo pre - vzeli večji del sveta v Lincoln county v bližini industrijelnega mesta Merrill, kakor tudi po ne - katerih drugih krajih Wisconsina in sicer naravnost od lastnikov. Za to nam je mogoče isto po izre¬ dno nizkih cenah prodajati, kakor tudi pod lahkimi pogoji. Zemlja je povsod rodovitna in leži blizu železnic in mest. Cene akru so po 12 do 16 dol. Imamo tudi več ob¬ delanih in na pol obdelanih farm. Pišite po pojasnilo. — Iliria Colo- nization Co., 908 Michigan Ave., Sheboygan, Wis. V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. vas 1 (Dalje.) Ne skrbi. Vem za neko grobnico, ki je na pol porušena. Tam brijeva vse. Seboj vzameva samo en del, zakaj vrag ne počiva. Lahko ‘ju ujamejo in vzamejo blago. A tako, če naju oropajo, še nama ae vseeno dovolj. — A kaj storita z vašim sužnjem? — Katerim sužnjem? — Strezinjo, onim Hrvatom, katerega je dal zapreti naš gospodar. — Glej, ti znaš vse — vzklikne Meho, gledajoč jo ostro. — He, bi živel pokojni gospodar, bi to stalo glavo- ~ Bedak, potem bi mu tega ne povedala. Imaš pra-v sedaj ti ne more storiti ničesar. Nu, kaj storimo s Strezinjo? Kaj nam mar ta Hrvat. Pustimo ga tam kjer je. ~~ Ali umiri bo gladu. ~ In kaj storita 's Fatimo ? ~~ H>n! — zagodrnja Ibrahim. Ali pustita tudi njo ? ~~ Mo bi bedasto — reče Melio. — Ona je vredna več, nego cesarski zakladi. Ako jo prodamo, am Ponese velike koristi. Stare dni si pozlatimo z denarjem. Ta misel je obema zelo ugajala " ali kako naj to izvršimo ? ~~ Gotovo ne bo šla prostovoljno z nama — vpraša Meha starko. Bit v Na MMe misli. Brez sile je ne dobite na ulico. In če jo do- a > i s svojim krikom vznemirila celo Kordovo. Da bi za vaju bilo to na' tud' c« s ve tu Klit T arno ’ se razume samo ob sebi. Priporočam vama sploh, da ne * dekleta. Ona je hrabra in pri Alahu, usmrtila bi vsakega nasilm- | " Ustba jo v miru, in idita, kamor hočeta. ^toi»7 „ Ah ’ to ' bi bil ° bedasto od naju. Z njo si pridobiva denarja, za- ^ ae Pustiva. Tako masten plen se ne sme zametavati, kaj Ibrahim? To se umeje samo ob sebi! Treba samo iznajti način, kako naj to naredimo. NoT I,li Ibrabim > k nji, morda se da pregovoriti z lepa, ako ne, še a v edno čas, da se pogovorimo o čem drugem. ekletu him P ° kima Zglavo > malme Z r0k °’ aU naP ° SlCd 86 nap0ti k a, k k ° dišala Fatima, da se nekdo bliža njeni sobi, se prime za pr- r Je skrila bodalo in skoči k vratom: Kdoj e ? ‘im se oglasi. ^® Boj se! Jaz sem! AH kaj te vodi k meni. i Bo: z Ja volja. zna -iF 1 riiicO’ po, g e ■:, . em > za kaj ti je ime božje na jeziku, ker kolik 3 Uti m te; ! Vol P ne klanjaš baš preveč. Ali vendar hočem videti, kake 7 11 Prinašaš- jUe besede odpre vrata. ~~ P a -V e ’ da me m °dš v mojem miru? _T a ^ am P° naročilu svojega gospodarja. 11 kaj Želi 0 n? ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaUa. — Obleka za možke In fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. $500.000. Glavnica. Preostanek In nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Elco Theatre _— Želi, da odideš takoj s starko v mojem in Mehovem spremstvu k njemu. — A kje je on? Na svojem posestvu izven Kordove. Želi, da se odseliš tja, ker pravi, da se bližajo nevarni časi in da je najboljše, ako odideš iz mesta. -— Tvoj gospodar je napram meni zelo milostiv, ker tako skrbi za me. Ali vrni se k njemu in mu reci, da go lepo prosim, naj me še nekaj časa pusti v mestu Kordovi. Ni mi dobro, nekaj bolna sem, in bi mi lahko potovanje škodovalo. Ali za dva tri dni, ko bom zdrava, bom rada poslušala njegovo zapoved. Fatima hlinila bolest, ker je vedela, da bi njen odhod iz Kordove bil naravnost poguben za Strezinjo. Na noben način ni hotela pristati na to, da bi ubogala Ibrahima. Ona mora vendar k Wadhi, da osvo¬ bodi Strezinjo. — Ali ti pozabljaš dekle, da padeš v nemilost pri gospodarju, ker ne poslušaš njegovih ukazov. — Imaš morda prav, ali jaz mislim, da je v njem vendar toliko srca, da me slabotne ne bo silil na pot? — Žal mi je, da sem dobil tak odgovor. Vedeti moraš, da se že dva dni bije v Kordovi boj. Vedeti moraš, da se vsak trenutek lahko zvrši bitka neugodno za nas. Tedaj bodo navalili zmagovalci na nas in ti postaneš plen nenasitnih lcrvolokov- Ne varaj se. Kaj bi ti divja¬ ki storili s teboj ? , — Naj store kar hočejo, jaz ostanem tu in dovolj. — In ne greš za nobeno ceno od tod? — Na noben način. Ibrahimu ni preostalo nič druzega, kakor da se vrne v sobo k Mehu. Ta se je še vedno razgovarjal s starko. Ko je povedal na kratko, kaj je opravil, je sedel v lcot in jel razmi šl j e vati. Tudi Meho je molčal nekaj časa, nato pa pretrgal molk in se obr¬ nil k starki. — Vidiš, mamka. — Nisem tvoja mati — se zareži starka. —Ne srdi se! — Kaj želiš? — Ti bi nam lahko pomagala. — Kako, kje? — Radi Fatime. — Jaz? — Ti, da. — Na pravo ste se namerili. Ne, s tem se ne bom pečala. ~ Ali če deliva plen s teboj. Glej, tudi ti lahka potem vse življe¬ nje živiš mirno in srečno. Lahko se poročiš, ker boš bogata, si celo ku¬ piš v Kordovi hišo... Ha, kaj misliš? Starka s prva, kakor da ni verjela lastnim ušesom. Ona, da posta¬ ne lastnica hiše, da se še lahko celo poroči- Ne, kaj takega ni niti sa¬ njala. — Ali je to resnica? — Zakaj ne, ako si pametna. Starka jame razmišljevati. Resnica, tudi Fatima ji je obljubila, da jo osreči, da jo povede v svoj dvor preko morja, da ba srečna do smrti. Da, ali to je bilo še v zraku. Kdo ve, ali že ni Strezinja umrl. Kdo ve, ali ne pusti Strezinja Fatime na cedilu, ko pride iz ječe in se vrne v hrvatsko deželo? Ono strašno potovanje po morju, katerega se je bala in tisti tiji ljudje in navade. Naposled bi bila le neke vrste služkinja. Ali to, kar ji pripoveduje Meho, to je kaj drugega. Ostala bi v svojem kraju, postala samosvoja gospodarica in dbila še eelo mo- žo. To so bile sijajne obljube. (Dalje prihedajič.) E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10e. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik First National Bank, 1 & EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po naj nižjih cenah. V Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. ]E=== ] [ ~ TZ )|e DE Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče “ “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja. 16205 St. Clair Avenue, Collinwood Sta. CLEVELAND. OHIO. ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO Grant Avenue A. M. MURNIK Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU - GIH DOMAŽIH POTREBssoIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! $ PRIDITE IN SI OGLEJTE NAcO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. BO ARDING=HOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50x175. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu A. M. Turnquist 413 MONROE ST., EVELETH, MINN M b£_ Frank Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODt JE LISTKE potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. za vse prekmorskt parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to stai tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izg’ 8 NARODNI VESTNIK (Nadaljevanje .šeste strani.) Bog, ki si obdaril naravo z zla¬ tom in srebrom, železom in pre¬ mogom in drugim naravnim boga¬ stvom, slava Tebi, ki si zares po očetovsko preskrbel za nas pozem ske eervičke. Bog, ki si rešil egip¬ tovskega Jožefa sužnosti, reši sužnosti tudi michiganske štraj¬ karje, reši sužnosti coloradske štrajkarje, reši sužnosti vse delav¬ stvo in vse 'človeštvo. Slava tebi, pravični Bog! Ker si rešil prero¬ ka Jona-ta iz ribjega želodca, reši tudi naše boreče se brate na Mi¬ chigan in Colorado, reši jih jarma kapitalizma vse delavstvo. Veliki Bog, ker si podpiral Izraelce na težavnem potu iz egiptovske suž¬ nosti v obljubljeno deželo, podpi¬ raj tudi pravične stavkarje v nji¬ hovi pravični 'borbi. iPravicni Bog, ker si preklel Kajna, ker je vbil svojega brata Abelna, prekolni one, ki pomagajo s križem v roki barbarskem šerifom ubijati nedol¬ žne štrajkarje- * K Telbi se zatekam, veliki Bog, v imenu dva in sedemdeset na bo¬ žični večer usmrčenih oseb, po ve¬ čini nedolžnih otrok, ki so prišli, da počaste Tvoje dete Jezusa, Odrešenika sveta. Kdo drugi je kriv grozne katastrofe kot pni, ki podpirajo skebstvo. Za blagor de¬ lavstva in človeštva za blagor o- trok prekolni pravični Bog skeb¬ stvo. Od vzhoda do zahoda, od ju¬ ga do severa naj doni glas Tvoje¬ ga prokletstva. Frank Potrpin. RAZNOTEROSTI. Roparska družba šolarjev. Rav¬ natelj neke meščanske šole v Bu¬ dimpešti je ovadil policiji, da se je ustanovila med njegovimi šolar ji pristna roparska družba, ki kra¬ de po celem mestu. Dognali so, da je štela ta družba kakih 30 šolar¬ jev v starosti od 12 do 14 let. Druž ba se je nazivala “Digomar”. Šo¬ larji so se zbirali vsak večer na vrtu Ludoviceuma, odkoder so šli na rop po mestu. Ukradli so vse kar so dobili. Ukradene stvari so po ceni prodali, denar pa so zako¬ pali v vrtu. Dosedaj so našli v vr¬ tu zakopanih nad 100 K. Dečke je izročila policija starišem- Krvoprelitje med plesom. V Ko- sinju na Hrvaškem je mladina ple sala kolo; med drugimi se je n a h a jal tudi fant Grga Milakovie, ki mu je žganje že 'zelo zlezlo v gla¬ vo. Začel je prepir in streljal na Mando Vukelič, s katero je bil že od preje nekaj skregan. Krogla je zadela Mando v trebuh in jo poškodvala, druga krogla je pa zadela nekega drugega dekleta v prsi ter jo ubila Kinematograf — morilec. Dne 18, m. m. zvečer ob 10 uri se je v Zagrebu vrgla pod vlak 171etna tiskarniška delavka Dragica Trup kovio, sirota. Imela je rada neke¬ ga fanta, ki jo je pa pred kratkim zapustil in se z neko hišino odpe¬ ljal v Ameriko. Usodni večer je bila Dragica v kinamatografu, kjer se je predstavljala drama “Dobra duša”, v kateri se priza¬ deta ženska vrže pod vlak. To je na nesrečnega dekleta tako delo¬ valo, da je takoj odšla na železni¬ ško progo in se vrgla pod prvi vlak, ki jo je raztrgal. Zločin verskega blazneža. V Staffeldu na Brandenburškem je umoril po noči v verski blaznosti trgovec Herman Engel svojo ženo 151etnega sina in 131etno hčerko. Pobil jih je s težkim železnim dro¬ gom. Nato je težko ranil z nožem najmlajšega sina, poklical rešil¬ no društvo in zaklal samega sebe; Najmlajšega sina bodo rešili. En¬ gel je pripadal neki prav pobožni verski sekti in je sam poučeval ve- ronauk. Sramotna statistika. .V “Beri. Tagbl.” je citati: Od 1. januarja 1913. do 1. januarja 1914. sem zbi¬ ral podatke o trpinčenju otrok. To se pravi zbiral sem poročila o sod¬ nih obravnavah zaradi trpinčenja otrok. Nabral sem celo knjigo. In če sedaj berem ta hladna, grozna poročila, ne vem nič več o mate¬ rinih očeh, ki se v sreči utrudijo bedeč ob‘malih posteljah. Vse ve¬ sele barve iz otroškega življenja so izginile- V letu 1913. je 'bilo v Nemčiji tipičen ih 10.546 otrok. To liko slučajev je prišlo na dan, je prišlo pred sodišče. Koliko jih je pa še ki niso prišla pred sodišče, in kakšna orodja so igrala pri teh 10.546 mučenikih hudodelsko vlo¬ go : goreče svetilke, kladiva, pod¬ kovani čevlji, železni lonci, igle, škarje, knjige, jermena in sekire. 10.546 otrok je krvavelo iz nešte¬ tih ran. Kako se reži ta številka. Peklenska bolest diha iz nje. V duhu jih vidim teh 10.546 . otrok v procesiji: dolga je 20 milj! in traja štiri ure. •— To je pač strašna sli¬ ka, H nam predočuje vso nemško surovast. Italijanu, ki je surov z živalmi, se to vedno očita — Ne¬ mec ipa je surov in neusmiljen z lastnimi otroci. 10.546 sodnih slu¬ čajev v enem letu zaradi nečlove¬ škega trpinčenja otrok ■— to je zverinsko. Vendar nekaj. — štirijezični uradni pečati in napisi- Do sedaj so bili uradni pečeti in napisi na eraričnih uradih v Istri ji v Itali¬ janskem in seveda v nemškem jezi ku. Slovenskega in hrvaškega je¬ zika erarični uradi niso hoteli pri¬ znati, dasi je ogromna večina pre¬ bivalstva slovenska in hrvatska. Groš a'li zlat je bil seveda istove- ljaven. če ga je prav prinesel Slo¬ venec ali Hrvat. To je bilo za Slo¬ vence in Hrvate naravnost poni¬ ževalno. Pred nekaj tedni je šla vsled tega posebnega deputacija Slovencev in Hrvatov k namest¬ niku in ga prosila, da to zadevo pravično uredi in prizna javno tu¬ di Slovencem in Hrvatom iste pra¬ vice kot jih imajo drugi davkopla čevalei. Namestnik, ki je trezen in zelo preudaren mož, je uvidel, da se v tem oziru res godi Sloven¬ cem in Hrvatom krivica in je kot pravi mož to uvidevanje tudi u- dejstvil s tem, da je izdal ukaz, da imajo biti od sedaj naprej vsi u- radni pečati in napisi na eraričnih uradih štirijezični in sicer nemški, italijanski slovenski in hrvaški. Nekaterim nemškim in laškim šo¬ vinistom to seveda ni všeč in na ti hem mrmrajo, toda pametnejši nasprotniki, so pač nvildli, , da se je s tem zadostilo edino le pravici in da se je storilo nekaj, kar bi že davno moralo biti. ČASTNIŠKA STREŽAJA OBGLAVLJENA. Neisse, Nemčija, 26. februarja Tukaj so našli trupli dveh častni¬ ških strežajev, katera sta napadla generala Boess, ker ju je pokaral, da sta prepozno vstala. Glave ste bile odsekane od trupel. MILITANTKE VPEPELIJO CERKEV. Edinburgh, Škotsko, 26. febru¬ arja — Militantke so zažgale zgo¬ dovinsko cerkev v AVhitekirk, ki je bila zgrajena v 16. stoletju. Cerkev je popolnoma zgorela- Okoli pogorišča so pustile poži- galske ženske polno militantske li- tirature. V o 1 i 1 e c : Kaj pa hočete vo¬ dičem izposlovati? Gostilničar : Vse vam pre¬ skrbim, kar boste hoteli, vse, a pri znam odkritosrčno, dragi volilci, vse je še vedno premalo. Žena : Če bi bila vedela, da me boš tolikrat samo doma pus¬ til sedeti, bi te ne bila vzela. Mož : Ljuba duša! Če bi te ne bil vzel, bi ti še večkrat sama doma sedela. 3 POTEPUHI USMRČENI V ŽELEZNIŠKI NESREČI. Mitvvaukee, Wis., 27. februarja Tri klati vitezi ali trampi”, ki so se vozili skrivaj s tovornim vla¬ kom, so 'bili vsmrčeni blizu South Mihvaukee, kjer je strmoglavil vlak v globočino 30 čevljev. Četr¬ ti tramp je bil hudo poškodovan. Dvajset vozov se je razbilo. HUDOURJE V ŠPANIJI NAPRAVI MNOGO ŠKODE. Madrid, Španija, 26. februarja - Po vsej kraljevini Španije raz¬ saja grozno hudourje. Škoda je ve iikanska in vec oseb je usmrčenih. Sin : Papa — jaz sem ti pri¬ hranil pet dolarjev. Oče: Kako pa to ? Sin: Ti si rekel, da daš pet dolarjev, če prinesem dobro spri- čevolo iz .šole— pa spričevalo ni dobro. * # * — Tvoja sestrična je menda ,’sa obupana, da ji je mož umrl. Pravijo, da je hotela v vodo sko¬ čiti ... — Da! A potolažila se je s tem da ji črna obleka izborno' pristo- ja. Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Ve stnj^ 405 West Michigan Str., Duluthji^ ,gu Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadaj v stvari lično, ceno m točno. Tiskovine društva v eni ali več barvah naša posebn Pismeni papir in kuverte izdelujemo okusno. Poskusite naše delo. Mi zadovoljnost. jako jamčimo Unijska tiskarna. NA PRODAJ. Grocerijska trgovina v kraju 'kjer dela v okolici nad 500 Slo¬ vencev in Hrvatov. Prilika za Slo¬ venca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri Matt, Vidas, box 107 Bhvabik Minn. METEOR RAZRUŠI HIŠE NA POLJSKEM. Varšava, Ruskopoljsko, 27- fe¬ bruarja — Več hiš je bilo razdeja¬ nih v vasi Jendkovitzky, na kate¬ ro je padel z neba velik meteor. Iz meteorja so se kadili žvepleni pli¬ ni. DVANAJST MRTVIH V EKSPLOZIJI. Berolin, 26. februarja — Dva¬ najst mož je bilo danes usmrčenih in osem težko poškodovanih vsled eksplozije, ki je zrušila neko bar¬ varno v predmestju Rummeis- fcurg. V poslopju je bilo ob času eksplozije 400 oseb. Razstrelba se je slišala po vsem Berolinu. IŠČEM svojega prijatelja Frank Skorn šek. Pred štirimi meseci je bil na Keewatin, Minn. Prosim rojake po Ameriki, a'ko kdo ve za njegov na¬ slov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se javi sam. Stvar je zelo nujna. Hvala naprej istemu, ki mi naznani naslov. — Jožef Bo- sich, Box 7v, Chisholm, Minn. (1)6-2-5-3-14) ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, E1 p y ; lp T 0 ^ s© rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HELO PRIJATELJ! tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3. A ve. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, slovenski zidar, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn, G MATH. VIDAS HRVATICA-DOKTORICA. Dne 14. novembra m. 1. je pro¬ movirala na zagrebškem vseučili¬ šču gdč. Mira Perok za doktorico filozofije. Gospodična se je posve¬ tila nemški in hrvatski filologiji. Dovršila je v Zagrebu ženski licej in potem napravila na gimnaziji maturo. Študirala je na Dunaju in v Zagrebu. V svoji doktorski di- zertaciji je obravnavala snov “'Schiller ua Hrvatskem” in je na¬ šla baje zanimive podrobnosti o u- prizoritvah 'Schillerjevih tragedij v prvih desetletjih prejšnjega sto¬ letja v Zagrebu. Gdč. Mira Perok je napravila že prej učiteljski izpit za srednje šole in je sedaj že dve leti učiteljica na dekliškem liceju 1 v Zagrebu. ALBANSKI ROPARJI V JAME JO 2 AMERIKANCA London, 26. februarja — Po po¬ ročilu brzojavke iz Bassana, Alba¬ nija, so albanske tolpe odpeljale v gore dva Amerikanca, katera hočejo držati dokler se jima ne splača gotova svota denarja za njiju osvobodenje. REŠI ENAJST OSEB IZ PARNIKA. Bremen, Nemčija, 24. februarja — Brezžična brzojavka iz nemške¬ ga parnika Wildenfels je poroča¬ la, da je rešil parnik Wildenfels enajst oseb iz danskega parnika Ekliptik, ki se je potopil v Biscay zalivu. Kapitan in več mornarjev je šlo v globočino. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. OPOMIN. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje ‘n ne vem, ali se kedaj več vrnem ali ne, zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bora primorana jih postavnim potom primorati to storiti. slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERZJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodaj em krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. Dulutb Brevring & Mailing j DULUTH,MINNESOTA Vari najboljše in rojakom dobro znano p 1Vo v steklenicah poh imenom “REX”, tudi pivo v sodčkih. :or Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia \ r hiltoN ga 'V.vcE- D e1 Vj01 !#t> rudnik' .d fD drt «*' , lV ičani eI11 - da se fenih ^ ■ F zadosto ' Uk?" }'i j '4 j '4 {'l v »»4, ...... „ VWWWWWWVtf:!:VWVifv{,H,f|{J' ¥ V 0 a ton2g° n ’ 511 C-f " da st3 Hirati ali M od dela- JOHN TERAN KROJAČ Ely Minn. se priporočam vsem Sloven - cem in Slovanom za izdelovanje moš¬ kih oblek in - površnikov. Čistim in popravljam tudi možke in ženske ob¬ leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za - dovoljen. JOHN BARTOL, ^bTceri^ PRODAJALNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR] ELY, MINN., kBox 62, se pri¬ poroča rojakom za obilen obisk GO - STIIiNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. v v A v V4 v {'4 V FIRST NATIONAL BAN Chisholm - - Minn. & i'4 V MIKE DANCULOVICH * ostil 529 W. Michigan St., Dulutli, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom Kapital $25.000. Preostanek $29.318 Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste in pošilja den na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem, Pridite in se prepričajte! v Ontonagon J radirki razu dela nekaj s Hoaghton, Mic A v j<4 v ¥ i'4 ¥ {'4 V*« Mi Vi« i’4 V*« ir MaNaught je n-era’ pred ko ju je nadaljeval c ije za družbine JfcNaughton je j nekaterih rut iTstvene raz m a, da pa prič relb m teli ih. Ivu k da- je globokih rudni jnižja 5d stopi superintenc la družbe, k oc skoro ves 'rajem Micliij mo, da je M 'jal stališče di ■A delavcev fa Dejstvo j SLAVENSKI SALOON lir 5 pristnih v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi D;u- luth.. Držimo se gesla: Svoji k svojim! Virginia, Minn,, 10. jan. 1914. Antonija Trampush. (12-22-14) Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1«. Frank Brand Strahovi. V Zemunu je aretira¬ la policija osem oseh, ki so na su¬ mu, da so srbski vohuni- Aretirali so tri srbske podanike, tri avstrij¬ ske Srbe in dve avstrijski Srbki¬ nji. Aretirance so izročili vojaški oblasti, ki vodi preiskavo v svo¬ jem delokrogu. Pravijo, da 'bodo aretirali v kratkem še več Srbov in da so odkrili veliko in zelo ne¬ varno srbsko vohunsko družbo, ki dela v prid Srbiji. —- Policija v r Zemunu je našla ob obrežju Do¬ nave 7 škatelj 'dinamita, katerega so poslali bržkotne Srbi Avstriji. Dinamit je izročila policija avstrij skim vojaškim oblastem v Zemu¬ nu. Sumijo, da so škatlje nastavi¬ li Srbi, ki so prišli preko zamrznje ne Donave na avstrijsko obrežje in se zopet po isti poti vrnili. VPRAŠANJA IN ODGOVORI J. P.,'Sondam,- Minn. ■—- Če je vaš oče Citizen ste citižen tudi vi, zato ker ste bili mladoletni, 'ko je vaš oče postal državljan Združenih dr¬ žav in tudi takrat, ko ste prišli v Ameriko. -— Moj stric je umrl in mi je zapustil samo 5000 dolarjev. Kaj praviš, ali bi mogel njegov testa¬ ment ovreči? — Brez dvoma. Če ti je tvoj stric volil 5000 dolarjev, potem pri spisovanju testamenta goto¬ vo ni bil pri zdravi pameti. —: TRGOVEC :— Z GR0CERIJ0. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. POZOR KROJAČI! — Trije krojači, kateri znajo ši¬ vati na mizi, dobijo stalno delo pri Frank Žagar, Chisholm, Minn. SLOVENEC DOBI SLUŽBO za poštnega upravitelja in kot vo¬ dja mešane trgovine v največji slo¬ venski farmer-ski naselbini v Ame¬ riki- Okolica je še le v razvoju in z razvojem nje rastel bo tudi raz¬ voj podjetja. Znati mora tudi ne¬ kaj angleško. Prodajam tudi zemljišča za far me po zmernih cenah. P ATT GREANEY, P. O. Greaney, Minn. Mlada netjakinja : Ah, povejte vendar, draga teta — kaj seres niste nikdar marali omožiti? Stara teta: Nikdar! Me¬ ni semožki studijo ! V celem stvar¬ stvu je moški edino bitje, zaradi katerega celo dvomim, če je Bog v nebesih. * * * Kost : Kaj — 70 vinarjev velja ta klobasah Lani sem bil tu pa je klobasa veljala le 50 vinar¬ jev. , Krčmar: Lani smo imeli dru¬ gačne klobase — zato so bile ce¬ nejše. G o s t : Saj ni res — mesene so bile 'kakor letos in so veljale 50 vinarjev, zdaj pa veljajo 70 vinar¬ jev. ' , Krčmar : Vi se motite, lani so bile klobase — večje. SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. Mali oglasnik. JOŽEF SEKULA, ’ Anrora, Minn,. naznanja cenjenemu občinstvu, da je znižal cene na zimskem blagu. Ima v zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬ čajte se o blagu in cenah predno ku¬ pite drugje. Kranjski Brinjevec, Slivo vec, Tropinov« Položaj edino is pijač In te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak ? • ti r stilničar, kateri hoče napredovati, mora pj tfr v HARMONIKE Delam, in poprav¬ ljam vs at o jake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna P 1 )*® lem neprtne 1" •se zaimore kupiti le pri A. Horwat-u, ki i®- portira naravnost iz Kranjskega Brinje« H c ^ a ni , 1 1 Slivo vec in Tropinovec; tudi izdeluje p« T: iiobilj u 0( j ?! 0 zdravilno Grenko vino in Highlife Bitte' a,. ae ai en zaboj te ali one pijače n Naročite si klenic. x Prodajam samo na debelo. Pišite? 1 cenik. LJUBO BOGICEVICH, Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. uu A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST^JETj t 1D ^ Se toiiko'+' radostnih v Rajajo v s bi se ne fee ao ozirati u r, ‘ 19 "*.r __ ~ *Q-2lll0J* T poskušnjo; samo da bo eden zahoj^ n "!,r?* na io najbolj bkn-J-i »odi i- " kru M . lz ? ov edal, c •“^Pani, IGNAC HOČEVAR 312 Jackson St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivoi? ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. NAŠI ZASTOPNIKI. 1 MARKO MAROLT, ■JSSEŽK Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN CONRAD & HARD POGREB - — - NIKA IN KONCESIONIRANA MAZILCA. Wan- keg-an, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem In Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, 'S 115 So. Genesse St., TVuakegan, 111. Tel št 732. Slovencem in Hrvatom v Waukegan in okolici priporočamo našo dobro znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerna_ J. A. PETROSHIUS No. Chicago 111- Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši, ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH. Tel. št 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo # po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. PETER MADRONICH SIOVEN ' SKO-HB- VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cenj. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185. MAT. D. LIK0VICH *A™< NO- , South Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, J£SS trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. ..Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar. Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Prank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Rauch, Minn. Anton Prosen, Croshy, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. INDIANA' fe^^hteh J N. M. Vuksinich, G«?’ 1» v C So K; Mih. Pavel, ml., Indianap* Me. »i Anton Tratnik, Clinton, m J> # PENNSVLVANIA ^.. ) e tlJ Matt. Kamin, Forest CiW L.. Ign. Magister, Pittsbnift Alojz Tollar, Imperiaii r P0| Pf- John KeT^Camo^;; P' JUUU nciu, - , v John A. Germ, Braddocs. Pa. Anton Klančar. Arona, J oseph Vame, Gar ^ et ’ tnffS , Martin Klinar, -S v- - .K ! tc -f 'ohn Lamuth, Frank Miklaucich, McD° fl , • ti n John Mlakar, Claridge, ” s ' ast WISCONSIN. PICTURE FRAME CO Gleaser grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬ sproti Pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, Wis. ANTON SUŠA 931 ' 933 > Sheboygan ’ Wis. — Edina slo¬ venska mesnica in gostilna. Priporoča se v obilen poset slovenskemu in hr- vatskemu občinstvu. Cene zmerne. — Prepričajte se. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milvraukee. Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Josip Zupančič, Milwaukee, Wis. ILLINOIS: bn Libernik. Joliet, Illinois. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, Ul. Frank Goličnik, Panama, 111. mnk V* C£ NJEN Karol Bauzon, P ran “ land, Ohio. ff0 o& L ic Prel-gar, Colhn« Ignac Prel'gar, jst*" b Alois Ballant, Pt- Z°t%» >o! Car cnngS‘č o™:, b,.«. -*»w COLOKf^ l4i John Janežič, Lead J'gf' C# °Ja) c f , ?a hjj« Frank škrabec, Den^^ c# Mihael Krivec, KANSAS' Kan a John Homec, Vale, » s . Anton Zajc, Girard, »■ - Mihael Breznik, Anton žagar, Kan saS ^ f> Simon Bepovs, Co» ^ , Jacob Cukljati, P OUINU; v. -‘U 0 , -< Mike Krivec, ^ tf ij e aei ■Rock • ' Na F. S. Taacnar »0» wy0 \ s Mike Krivec, , John Glohochnik, D ' John Ruzich, Wardner Frank Malavašič, Little «odb e . rj ^6o stat ruž IVO na Sil ** v Na* o d ?° ! ^‘iV