268
Poskušnja *)
novih domestivnih čerk za slovenski alfabet*
(Nove čerke in zglede glej t dokladoera kamnopisnem lista).
Opomki: 1) Posebne čerke za priperti — geschlos-jenes e (imeti) in odperti — offenes — 6 (voda), kterih glasovi so za ljudstvo, in zlasti pri pisanji, težko razločiti, bi bile po našem sedanjem prepričanji za ljudski alfabet malo primerjene. — Za novince bi se utegnile te čerke, kadar imajo omenjene glasove, s tem ali enakimi znamki podznarnovati, na priliko, e, o, tako, da bi zgornja versta za povdarke zmiraj prosta ostala. — Ko bi se pa vendar hotle za-nje posebne čerke imeti, so po naši dozdevi te, ki so v zgledu zmesenega preodmena v besedah: nebes in rojen naznanjene, med drugimi pripravniše.
2)   Cerke zmesenega preodmena ali preodbora, ktere so spredej med oklepom in zaklepom odkazane, so za poljubno odbero pridane; ravno tako tudi vse kratke namest podaljšanih: č, ž, š.
3)   S tukaj naznanjenim alfabetom so a) neprijetni in zamudni na d znamki (diakritische Zeichen) ilirskega alfabeta odpravljeni, in namest njih nove čerke, in sicer v dvojni podobi znajdene, tako, da se lahko, po poljubnosti dolge ali kratke, to je, iz verste moleče, ali pa na versto zategnjene ali zakrajšane pisati dajo; — b) tako je tudi za poloviti e posebna čerka odkazana, ktera se poljubno rabiti zamore, zlasti v takih besedah, ktere ta glas že v korenini imajo na pr. perst; — c) pri sostav-Ijenih čerkah Ij in nj je po tem alfabetu pismenka j nepotrebna storjena in toraj poslovljena; po tem takem ste za natis in pisanje dve čerki prišparane, kar pri dolgih spisih lahko cele pole znese; — d) malo lične in zraven tega tudi tež kopi sne čerke z, ž in k so iz tega alfabeta odmaknjene, in namesto njih ličniše in glajše vpeljane;
|— e) čerka c, da se ložej od e razloči, je za poljuben nadznamik, kakor v latinskem pisanji, spet prosta storjena; — f) lepota spisa in natisa je vpervem, pa tudi zmesenem preodmenu, čeravno se v njem 31 novih in le 20 latinskih čerk najde, v sploh skoraj bolj po-vzdignjena, kakor zmanjšana; — g) ravno to velja tudi od razločnosti, h kteri. zraven dolgih čerk, med novimi zlasti: z, š in č, in nadznamek nad č najbolj pripomorejo; — h) najpoglavitnisi zboljšek tega alfabeta pa je pripravnost za pisanje ali la h k o p i s n ost, ktera bo, če le nekoliko vaje pristopi, zlasti v pervem preodmenu, po vsem upanji tudi najojstrejšim vošilom zadostiti mogla.
4. Kar pa splohno obravnavo tega alfabeta zadene, smo se v pričujočem preodmenu bolj sedanjemu alfabetu bližati, kakor po terdih vodbinah latinskega alfabeta (ktere smo v poslednjem sedmem in v poprejšnih preod-menih nasledovali) ravnati hotli. Iz tega namena je bila čerka c v samem tem glasu, kterega sedaj v ilirskem alfabetu ima, obderžana; in čerka s, čeravno v latinskem jeziku prav za prav le mehek glas pomeni (casus—cassus; caesio — cessio; miši — missi) stanovitno za terd glas ohranjena.
Nič manj se je pri odvolji novih čerk, kolikor je bilo mogoče, tudi ozir imel na spomin bravcov. V tem spovidu so bile za enakošne glasove tudi enakošne čerke odbrane, da bi tako že podoba sama na glas čerke opominovala, na pr. za I j in nj čerke 1 in n podobne. Iz ravno tega namena so bile tudi čerke enojno sislavnih
*) So namreč v slovenskem trije odvetki sploh imenovanih sislavnih glasov: sičavni _: c. č; zumljajoči = z. Ž in s i slavni v tesnem pomenu s, š (Zisch-, Sumse- and Sause-Laute) in vsak odvetek ima dva razločka glasu, namreč: enojno sislavnega in šumečega. Drugi slovanski narodi pa, na pr. Poljci, Serbi imajo, kakor Vlahi, zraven prednjih še četert odvetek sislavnih glasov, namreč: dz in dž; in Poljci verh tega tudi šejotirane enojne s i slavne 6, ž, š in dž.                                                                           Pit*.
269
in i a meči h glasov (sausende and rauschende Laute), da bi se ložej med seboj ločile, tako odvoljene in obravnane, <ia se perve vselej le kratko ali v versto zatemnjene, druge pa iz verste podaljšane pisati zamorejo. Tudi je bila pri čerkah tega plemena podoba enojno-si-slavnih čerk slednjega odvetka*) za šumeči glas ravno tistega odvetka obderžana in le s podaljšanjem od prednjih razločena (glej kamnopisni list pod čerkami: c, č; z, ž; s, š). Kjer se pa čerka enojno-sislavnega glasu ni mogla sama na sebi podaljšati, je bila saj nje perva čer-tica obderžana, in todna čerka s pomočjo drugih čertic ali tezajev navzgor ali navzdol podaljšana, kakor pri: c, c.
—  Pri taki obravnavi sislavnih čerk že podoba sama kaže, ali ima čerka enojno sislavni ali šumeč glas, in ali je poslednji pervega ali druzega ali tretjega odvetka. Enako obravnavo ima tudi čerka polovitega e, ktera t pervi podobi iz razpol o vitenega e, v drugi in tretji iz polovitega i in e obstoji; kar namreč glas okrajšanega e ali glas med i in e na znanje daje.
Po vsem tem so v pričujočem alfabetu komaj tri ali štiri čerke za spomin nove, namreč: z, ž, č in e. Pri vseh drugih se glas lahko že iz enakosti nove podobe s podobo starega lika (Form) posname. — Razloček mehkega in terdega h pa v slovenskem jeziku ni potreben; ko bi se pa vendar hotel imeti, se čerka terdega h lahko s tem razloči, da se perva podaljšana čertica zgorej nekoliko zavije  ali okrogla  naredi,   kakor   pri novem   lj.
—   Sploh so bile pri osnovi tega alfabeta za čerke širjih (jotiranih) in ne manj ter jih glasov, tudi širje, to je, okrogle ali zakrivljene čertice rabljene. — Več enakih opomkov se najde v očitno naznanjenih sedmerih pre-od menih slovenskega alfabeta (Vide »Ankundigung eines ailgem. slavischen und Universal- oder Weltalphabetesa. Laibach 1851 — 58 bei Kleinmaver und Bamberg).
Zraven dozdaj omenjenega slovenskega alfabeta so tudi za vse druge slovanske narode, ja tudi za vse druge jezike in slovi la potrebne manjkajoče čerke, in sicer po enakoličnosti latinskega alfabeta v številu deseterih alfabetov znajdene, in bodo ob svojem času pod imenom: „A lige m eines slavisches und Universal- oder Weltalphabet" v ljubljanskem muzeji dobiti, in po namernih željah tudi oddati.
*) Prošnji častitega gospoda pisatelja, bivnega profesorja, iskrenega Slovana, ustreči, da bi se njegov predlog slovanskemu svetu razglasil, je današnjemu listu priložena d o klada z na-zočimi opomki. Gospod pisatelju bo prav ljubo, ako zvedeni možje svoje misli v »Novicah" ali dragih slovanskih časnikih o tem predlogu razodenejo.                                            Vred.