268 Poskušnja *) novih domestivnih čerk za slovenski alfabet* (Nove čerke in zglede glej t dokladoera kamnopisnem lista). Opomki: 1) Posebne čerke za priperti — geschlos-jenes e (imeti) in odperti — offenes — 6 (voda), kterih glasovi so za ljudstvo, in zlasti pri pisanji, težko razločiti, bi bile po našem sedanjem prepričanji za ljudski alfabet malo primerjene. — Za novince bi se utegnile te čerke, kadar imajo omenjene glasove, s tem ali enakimi znamki podznarnovati, na priliko, e, o, tako, da bi zgornja versta za povdarke zmiraj prosta ostala. — Ko bi se pa vendar hotle za-nje posebne čerke imeti, so po naši dozdevi te, ki so v zgledu zmesenega preodmena v besedah: nebes in rojen naznanjene, med drugimi pripravniše. 2) Cerke zmesenega preodmena ali preodbora, ktere so spredej med oklepom in zaklepom odkazane, so za poljubno odbero pridane; ravno tako tudi vse kratke namest podaljšanih: č, ž, š. 3) S tukaj naznanjenim alfabetom so a) neprijetni in zamudni na d znamki (diakritische Zeichen) ilirskega alfabeta odpravljeni, in namest njih nove čerke, in sicer v dvojni podobi znajdene, tako, da se lahko, po poljubnosti dolge ali kratke, to je, iz verste moleče, ali pa na versto zategnjene ali zakrajšane pisati dajo; — b) tako je tudi za poloviti e posebna čerka odkazana, ktera se poljubno rabiti zamore, zlasti v takih besedah, ktere ta glas že v korenini imajo na pr. perst; — c) pri sostav-Ijenih čerkah Ij in nj je po tem alfabetu pismenka j nepotrebna storjena in toraj poslovljena; po tem takem ste za natis in pisanje dve čerki prišparane, kar pri dolgih spisih lahko cele pole znese; — d) malo lične in zraven tega tudi tež kopi sne čerke z, ž in k so iz tega alfabeta odmaknjene, in namesto njih ličniše in glajše vpeljane; |— e) čerka c, da se ložej od e razloči, je za poljuben nadznamik, kakor v latinskem pisanji, spet prosta storjena; — f) lepota spisa in natisa je vpervem, pa tudi zmesenem preodmenu, čeravno se v njem 31 novih in le 20 latinskih čerk najde, v sploh skoraj bolj po-vzdignjena, kakor zmanjšana; — g) ravno to velja tudi od razločnosti, h kteri. zraven dolgih čerk, med novimi zlasti: z, š in č, in nadznamek nad č najbolj pripomorejo; — h) najpoglavitnisi zboljšek tega alfabeta pa je pripravnost za pisanje ali la h k o p i s n ost, ktera bo, če le nekoliko vaje pristopi, zlasti v pervem preodmenu, po vsem upanji tudi najojstrejšim vošilom zadostiti mogla. 4. Kar pa splohno obravnavo tega alfabeta zadene, smo se v pričujočem preodmenu bolj sedanjemu alfabetu bližati, kakor po terdih vodbinah latinskega alfabeta (ktere smo v poslednjem sedmem in v poprejšnih preod-menih nasledovali) ravnati hotli. Iz tega namena je bila čerka c v samem tem glasu, kterega sedaj v ilirskem alfabetu ima, obderžana; in čerka s, čeravno v latinskem jeziku prav za prav le mehek glas pomeni (casus—cassus; caesio — cessio; miši — missi) stanovitno za terd glas ohranjena. Nič manj se je pri odvolji novih čerk, kolikor je bilo mogoče, tudi ozir imel na spomin bravcov. V tem spovidu so bile za enakošne glasove tudi enakošne čerke odbrane, da bi tako že podoba sama na glas čerke opominovala, na pr. za I j in nj čerke 1 in n podobne. Iz ravno tega namena so bile tudi čerke enojno sislavnih *) So namreč v slovenskem trije odvetki sploh imenovanih sislavnih glasov: sičavni _: c. č; zumljajoči = z. Ž in s i slavni v tesnem pomenu s, š (Zisch-, Sumse- and Sause-Laute) in vsak odvetek ima dva razločka glasu, namreč: enojno sislavnega in šumečega. Drugi slovanski narodi pa, na pr. Poljci, Serbi imajo, kakor Vlahi, zraven prednjih še četert odvetek sislavnih glasov, namreč: dz in dž; in Poljci verh tega tudi šejotirane enojne s i slavne 6, ž, š in dž. Pit*. 269 in i a meči h glasov (sausende and rauschende Laute), da bi se ložej med seboj ločile, tako odvoljene in obravnane,