JSlIJlMICA K PHIHDHSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE leto VI * Štev. 50 (1441) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST sreda 15. marca 1950 Cena 15 lir Beograjska „Borha“ o vprašanju Tržaškega ozemlja BREZ. ŠE DIMM PA PROTI VOLJI III IHIERESOf FLRJ m mogoče oriii do epoma glede Ti Besna protijugoslovanska kampanja ne koristi Izboljšanju iUgoslovansko-itaiijanskih odnosov, poudarja „Borba“ e Brusa- fe'o5ajo siporazum med ^ J in rtpUbllko Italijo gle-jjjJ""baškega vpraŽahja, kar bi Ju, brezpogojno najbolje za v.*6 *°seane odnose med ha-‘ bbeh držav. N ^ a usodi Svobodnega trža-ozemlja je Jugoslavija kh k° zainteresirana _ za. iUČUje »Borba* — lh „ v^. »ju tega ozemlja nl mogl*e '‘ti do spofažUtfta brčž Jugn- ^Tje, šn manj pa ie mogoče ^utirati in doseči fešitev ^i volji ih ihteresbm FLRJ. ttfeaentistično stališče Itali- *ta V, ova zaupnica Attlee-ju l^bON, 14. — Dahčs Je Staf-W "rlpps v Spoanji zbofrtici h e1 sVojo flhatlčno politiko, ki .»ti ^konservativci ostro krltizi-"“Jada je pri glasovanju do-Ifeb s BOB glasovi proti ‘bila 19 glašoV Večine. 5? a janskih oblasti glede narodnostnih pravic slovenskega življa v Beneški Sloveniji, na Go. riškem in v Kanalski dolini, neprikrite šovinistične zahteve do Svobodnega tržaškega ozemlja in besna protijugoslovanska kampanja ne (koristijo izboljšanju jugoslovansko-italijanskih odnosov, zaključuj^ «Borba». *»» Glasilo Zveze sindikatov Ju-goslavije objavlja pismo ameriškega pisatelja jugoslovanske-ga porekla Louisa Adamiča, ki med' drugim izjavlja, da je spor med Jugoslavijo in Kominfor-tttom pripisati med drugim tudi dejstvu, da smatrajo jugoslovanski Voditelji človeka za človeka in ne za stroj, kii ga je treba vedno imeti na verigi in kateremu se vedno ukazuje in narekuje zakon. Današnja številka »Književnih novin« posveča prvo stran volitvam v Jugoslaviji. Pod Velikim naslovom žez vse stolpce »Besede pisateljev pred volit-vamb) sledijo kratki članki posameznih • jugoslovanskih pisateljev, v katerih ti izražajo svoje Ihisli in občutke p bližnjih volitvah v Ljudsko skupščino FLRJ. Isti Ust objavlja tudi člariek Gediomirja Minderoviča, v katerem ugotavlja, da Se je kom-knformističha protijugoslovanska kampanja zadnje čase po-jačala in našla izraza med votivno kampanjo v ZSSR ter v delovanju pristašev miru. To ojačanje protijugoslovanske gonje dok a zlij e strah njenih začetnikov pred eilakopravtVoštjo med socialističnimi državami in fned narodi, ža katefo s e Jugoslavija bdri. Ta strah je nedvomno pripravil boljševiško partij d SZ, da je izdala sVoj vdliVni ra-zglbs poln v It oko dd* nčSih pbziVoV na mlf in Sodelovanje med1 narodi; razglas pa niti v najmanjši meri ne omenja enakopravnosti med socialističnimi državami in med na. rbdi. Ta strah je z druge strani nedvomtio posledica ojačane kampanje pristašev mirti, ki temelji na izjavah bolgarske ljudske skubščltte ih na tem, kar pišeta «Rabotničesko delo«, »Sbahtea« in govorljh varšaV' Skl radio tfer druge kominfor-lnlslične ekapozititi-e. Ta kampanja Roče prikazati Vsemu človeštvu, da je na Balkanu heka. vojnohujskaška držaVa: Jugoslavija, ki to zaradi tega. da se Izognejo vprašanju o ena-kc.pravnosti med socialističnimi državam, m da lahko izvajajo kominformističho hegemonijo, ki jo prav dobro poznajo Poljska, Bojgarija, CSR, Romunija Madžarska m Albanija. Tako so, rte ozirajoč se na voljo milijonov ČlartoV, izključili Jugoslovanski odbor pristašev miru iz svetovnega kongresa z navadnim upravnim DAN PLANIŠKEGA TEDNA %TJI hv i------------------ s*Mni uajdaljM frkok f)7 m ^ v smuku so zmagale Avstrijke % G0jrt^e«i> poseb. dopisnika.) .»»Ud J^artuijek, 14 Medna- S „ ‘0 t v smuku Za žen- (J°r< ie izpolni-ji? ISnn dan planiškega tedna. Z 0tm' i-.^riip ,° J50 m so se zopet lUrjosldUrittske tekmo-ki ',0 na u znl ji movaniih v »!n-sNu ?*ep}f prt*n tri mestd. s^dnje J”rt srednje težka. ly|Za so bile ugodne vhlr, 0blakov ie tu ir, h, m je tu in tam Itlop "žhugtrijske tek- C »*o i,,« . f10”68 P°fca-*»i » n,f • }o dovršeno tehni- 4* inlino- Jugoslovanske so pj-0le ”®.s ♦minj treme ter so HfS jp ^ ,1, dobre rezultate. (a i na cili Mnytzr ki je vrelo-tj.hi aZšasu i:S?- Bruna tim fl^r T^dc (A) h;?!'. ,Rezl Uk?,8tlo "ostjo, po- "h Tn„, ^r>rjp(n5 !0^n0stjo p Tnife vh! b° današnji u n)enem razvoju. ukrepom; sedaj misllaia kotnim formistični agehti, da so izključili Jugoslavijo tudi iž borbe za mir. toda načelo enakopravnosti med narodi je temeLjni element za borbo z.a mir. kakor tudi za graditev socializma ih za ižvedfco petletnega načrta Ob Zaključku opozarja Min-derovič na predlog, naj se obsodijo gospodarski napadi, ki ga je leta 1931 Sovjetska zveza predložila Društvu narodov, ter primerja ta predlog s sedanjim stališčem sovjetskih voditeljev in izjavlja: Rešitev gospodarskih kriz in sDorov med državami zahteva, da se države ali pa skupine držav vzdržijo vojne in vsake oblike gospodarskega napada, naisi bo od- krit ali prikrit, proti drugi ar-žavi ali skupini držaV. v Beogradu je izšla dvojna številka lista »Za obrambo miru«, ki je glasilo jugoslovanskega cdibora Za obramfcr, miru. List je iziel v srbohrvaščini. francoščini ih angleščini. Med drugim objavlja članek Aleksandra Beliča, predsednik« Srbske akademije znanosti ter aovbr Dimitrija Tueoviča na kongresu II. Internacionale v Kopenhaanu v avgustu 1910. Na velikem predovllvnem zborovanju v Sabcu v Zahodni Srbiji je član politbiroja m predsednik državne kontrolne komisije Blagoje Neškovič poudaril, da so željie kapitalističnih ostankov, da mora v Jugoslaviji priti do nečesa »tretje- ga«, in trditve jnfonnblrojev-cev, da bodo v Jugoslaviji prišle na oblast »zdrave sile«, obsojene na propast. Neškovič je dalje izjavil, da Jugoslavija ne bo nikoli pristala zaradi kakih gospodarskih olajšav iz inozemstva na kakršne koli pdlitičtie koncesije, ker bi to značiio začetek povratka »na tretje«. Onim reakcionarnim elementom, ki pričakujejo tretje vojne V upanju, da bi ponovno prišli iia oblast, je Neškovič dejal, da če se kdo ima bati vojne, so to j-avho oni, in jie dodal, da nihče ne želi tretje svetovne vdjne. Ne želi je danes nobeh demokrat, boben pešten človek v naši državi in na vsem svetil.' B. STAN1SAVLJEVIC GLEMENTIS ODSTAVLJEN /V/Br/Di/ Šitohy naslndnik jti ■ Homontavji PltAGA, 14. — Šuhoparnu uradno poročilo javlja, da ie češkoslovaški mihistCr za zunanje aadeve Vladimir ciemeh-tis podal ostavko. Vest pfaV verjfetrio he bo presenetila nobenega kajti v diplomatskih krogih so pjoh smatrali, da je odstavitev Cle-inehliša samo vprašanje časa, Žb hekaj mesecev sem ni prav za prav Giementls imel v rokah Obiasti in ugleda, ki sta potrebni ministru. Tako slahie je začelo takoj po njegovem povratku Iz ZDA, kjer je v Lake Suc-eessd pti OZN zastopal svojo državo. Clemehtisa je začasho zartienjal podpredsednik Vlade Siroky. Ob mohakoVski krizi je bil Sifoky poslanec ih član CK komtlhistične. partije; Leta 1939 je zbežal V Pariz in še nato vrnil ha Slovaško, kjer je sodeloval v odporu pfoti Nemcem. Leta 1941 šo ga zaprli. 1945 leta pa so ga osvobodili partizani. V Wašhingtohu pravijo, da pbmeni odstranitev Clerhentiša iz zunanjega ministrstva popolno podreditev Češkoslovaške moskovski kontroli. Njegovo odstavitev so čakali že dolgo časa, ket hi bil pač všeč MOškvi. V pariških diplotnat. DE GASPER1JEVA,,AGRARNA REFORMA bo v korist zemljiškim veleposestnikom Za izvedbo te ,,reforme" bo vlada dobila posojilo iz Amerike -Pet delavcev ranjenih v Benetkah p»ri policijskem napadu RIM, 14. — V Benelkah je biio danes ranjenih 5 delavcev, med kateriihi dva težko pri spopadih med stavkajočimi delavci in policijo v bližini tovarne Breda. Do spopadov ie prišlo, ko ie policija napadla zborovanje atavkaječih delavcev, kateri pa ko se odi etn o postavili v bran, Policija pa je uporabila solzil-ne bombe Delavci ’ so hlavko razglasili dunes kot brotesjt proti namera Vabi odpustitv i nek&lbrih delavcev in proti netočnemu plačevanju mezd. V V96j beneški oblasti ic veliko ražburjbhje zaradi pdfetOperVja policije. javljajo, da je bila ..................§.š?eftt:6V, Medtem staVka državdih hartie, ki je bila predvidena za jutri odgedena, kCr se jutri pričakuje odgovor vlade. Veliko razburjenje vlada tudi med kmetijskimi delavci in kmeti brez zemlje, katerih gibanje za zasedbo.zemlje Ee vedno boli širi. Iz Kalabrije sc je. kakor znano, to gibanje razširilo pa Sicilijo. Sardinijo. Carn panio, Puglie. Emilijo itd. Dan za dnem phhaja do incidentov zaradi surovega nastopa policije-. ki v vseh pogledih .ščiti zemljiške veleposestnike, kate rih žemlja leži leta in leta tm-ubdeiana, dnčihi Žirljto ktiietij- FOLKLORNA SKUPINA FLRJ odpotovala iz Švice v Italijo S pravilno vzgojo Se bo lahko povzpela v razred mednarodnih tefcmouaik. V Planici so dttnes dopoldne nadaljevali s trening skoki na 80 metrski skakalnici, ki je bila v odličnem stanju. Skoke je gledalo okoli 2000 ljudi, ki so se s posebnimi vlaki pripeljali iz Zagreba in Ljubljane. Skakalci «o skakali s spodnjega in srednjega naleta ter vrha in so pokazali veliko sigurnost. Najdaljši skok je imel Norve-žgn dr, Schjelderup, ki je skočil 80 m. Med kratkim odmorom so se gledalci pomaknili k veliki l20 metrski skakalnici, kjer so bili letos prvič Studijski skoki. Skakalo je 5 Jugoslovanov, 5 Norvežanov, 4 Italijani jn 1 Avstrijec. Skakalnica, je olla v zelo dobrem starijU, uPnda,- od-južen sneg na naletu in mostu ni dovoljeval največje hitrosti. Ozračje je bilo mirno in skakalci so lahko izvedli 45 skokov. Med skakanjem «o bili trije lahki padci, vendar brez poškodb. Najdaljši skok je dosegel dr. Schjelderup (Norveška), ki je s potnim naletom sfcbčii 91 m fs srednjim 18, 85, 90). ifalijdh De Lorenzi ]e skočit dvaktvt s Srednjim naletom ter dosegel 88 in 92 m. JUobsloOart PoFdft je skdfcdi s srednjim naletom ter dosegel 81 89 jn 92 m kar ie bil najdaljši skok tega naleta. Dolge skoke je ihtel tudi Avstrijec aroenmer, ki je Skotil 78, 88 in 89 tn. Jutrf dopoldne bo mednarodno tekmovanje v slalomu ca moike ter trening skoki na 80 in 120 metrski skakalnici, EGON KRAUS 2ENEVA. 14. — JUEosiOvahsfta un.etttlška folklorna skUDiita ]c Zaključila svojo tufnCjo v siliti z nastopom v Ženevi, Skupiha je Izzvala d rt oBŽlnštvu vellku zanimanje. isto tako JC Vtllko o teli ttastohlh pisal tudi švicarski lisk. Nekatere llristlčeve IH ŽlvltOVi-čeve pesmi te radijska postaja v Lozani pteneia na plošče. Folklorna skupiha bo sedaj odpotovala v Italijo. Kova pričanja na Grazianijevem procesu RIM, 14. — Danes jt končal pričati sOčlallstlčttj poslanec Lombardi, ki je bil član CLčt Lombardi Je namreč aprila 1945. leta prevzel prefektovo nr.esto v Mi-iariu. ko so bili na oblasti še re-pubtlkltti. priča jfe še eovorlia o onem inatnenitehi spstanku ria brctektufl V MllanU. ki Je bil 24. aprila 1945. Tedaj so se namreč Sestali predstavniki CLN z Mussb. linljem. Prlsbtni so na bili maršal Grazlanl Ih milanski nadškof kardihat Schuster. Lonibardi je povedal, da Je takrat prav Gra-žiarti Odvrnil Mussolinija od namere, da bi sprejel brezpogojno kapitulacijo, kakor JC to zahtevat GLN. Bivši nemški konzul v Plrehtab Gerhard tvolf Jp seveda pričal V prid obtoženega bivšega maršala in trdil, da je Graziani po oklevanju sprejel mesto mlhi-sffa za obrambo v republikanski vladi samo žato, da bi »pomiril Hitlerjev uničevalni bes no Italije.* fcdštetkbv votivnih Upravičencev. 99 odstotkov glasov je dobila lista partijcev in nepartijcev. Rola o incidentih Ra fioigarsKo oršRi meii LAKE 3UGCE8S, 14, — Minister za zunanje zadeve LR Bolgarije Vladimir Poptonov je poslal OZNu pismo, v katerem je opisal stanje na bolgarsko-grški meji. Iz tega je razvidno, da je bilo 1. avgusta leta 1949 pa do konca februarja t. i. 78 incidentov na grško-bolgarski meji. v pismu navaja PoptonOv, da prav ti incidenti dokazujejo, kako se grške oblasti poslužujejo Vseh sredstev, da bj netile nemir DAMASK. 14. — Pbročajb, da so v ponedeljek podpisali sporazum med Jordanijo in Izraelom na krovu angleškega rušilca Mac Fa.v v Akabskem zalivu. Ža Jordanijo je sporazum podpisal kralj Abdultah, Za iZfaelško državo pa žunariJi minister Ben Guribn. Danes dopoldne pa so iia ahgleškem zunajem ministrstvu to vest zanikali. ski delavci v največji bedi, posebno še y Juž. in Sred. Italiji. Znano je, da io vlada pripravila osnutek tako imenovane agrarne reforme, ki pa tega imena ne zasluži, ker gleda predvsem na koristi zemljiških veleposestnik^ jlfl predvideva odškodnino za razlaščeno zemljo. Rrvofcio je vlada, zatrjevala, da se bo veleposestnikom od-vžel poldrue nitlijon hektarjev zemlje, sedaj pa se govori samo o 500 ti seč hektarjih. Vse te dni je ministrski kVbt razpravljal o tej »reformi« in je po enotedenski diskusiji prav za prav to «refonno» likvidiral. Določili so namreč, da se ne dolbči nobej, maksimum zemljiške ldstnide. Republikan' ci j.n saragatovcl so sicer od začetka zagovarjali stališče ome- jitve obsežnosti privatne last rtine, demokristjani pu ro vztrajali ha tem. naj se hfikilp zejii-ije otiredl na Podlagi rentabilnosti. Toda prvi so se mogli podrediti volji detnokffstjaniJV. Tako bodo veleposestniki ob podpori klerofašistov lahko še nadalje ohranili stvoja ogromna posestva; Danes je De Gdsperi na tiskovni konferenci izjavil, da so v teku pagajanja t zda. ki naj bi dovolild posojilo 5 polnočjo katerega naj Ki bilo mdžho izvesti agrarno retbfmo v vsej Italiji. To reformo, da bodo takoj izvedli v Južht Italiji. Dejal je, da je namen te reforme v Južni Italiji, pobija, nje brezposelnosti na dežfeti. Napovedal je ustdhbvltev »posebnega fonda za Jtigii, ki bo ražppiagal s 1000 milijardami lir, ki bodo služile za finansiranje dčl, ki se nhnašajo ha »agrarno refbrmo« ga dobo 10 let; dalje je napovedal zakon, ki pobblašča izdatek 200 milijard lir za dčl a V Srednji ih severni Italiji; »agrarna’refor* maž bo ižVederta ha podlagi rentabilnosti. Taka je torej toliko bpeVana De GasperijeVa agrarna refor* ma, ki bo praktično še bolj na* polnila žepe veleposestnikov s pomočjo denarja, ki bo prišel iz Amerike. Medtem pa Izdaja Vlada vednb .hdVg odloke O povišanju davkov iH een. Tako nju neposrednih in posrednih davkov ter cen nekaterih predmetov široke potrošnje. Poviša, ne so bile na primer Za 5 do 28 odst, cene cigaret, tobaka, vžigalic, sladkorja, olja, bencina in drugih predmetov. HELSINKI .14. — Prvak a-grarne stranke Ugo Kekko-rien je dobil mandat za sestavo nove finske viade; Kekko-nen je prejšnji teden začel voldilti uradna pogajanja na katerih so predvsem razpravljali o tem, aii bi parlamentarna skrajna levica sodelovala V Vladi. podpredsednik vlade v inozemskih krogih skih krogih poudarjajo predvsem to, da uradno poročilo o ClementisoVi ostavki ne navaja vzroka demisije. Pravijo, da Clementis spada med one komuniste, ki so 1. 1939 obsodili SoVjetsko-nemški nenapadalni pakt. Zaradi tega je bil za nekaj časa odstranjen iz partije in bil pohovho sprejet šele 1943. leta. Dalje še pravijo, da je na mirovni konferenci 1946. leta V Parizu bil Glementis ves navdušen za izmenjavo Slovakov na Madžarskem z Madžari na Slovaškem. Zahteva, katero je morala češkoslovaška vlada po februarskih dogodkih leta 1948 popolnoma zapustiti. V Londonu ni vest o Clemen-tisovl ostavki izzvala nobenega presenečenja. Značilno je namreč, pravijo, da je Clementisa nadomestil Siroky. Tuji diplomati zapuščajo Prago PRAGA, 14. — V četrtek zjutraj se bo pred državnim sodiščem v Pragi začel proces proti Ger-vaisu Garcette, bivšemu uradniku na francoskem poslaništvu v Pragi. 2fc pred enim letom je namreč odslovilo z dela Gervaisa Garcetta, toda on je še naprej živel na Če. škesloVaŠkgrh, dokler ga M češkoslovaška pollcjja aretirala. Češkoslovaška vlada je zahtevala odpoklic francoskega vojaškega atašeja polkovnika Helliota In njegovega tajnika BZlaberta, Češkoslovaška vlada je namreč obdolžila Helllbta, da si je preskrbel 4 kg uranove rUde s pomočjo Garcetta in da jd jg notčl odposlati v Francijo. Van Der Gaak, tajnik holandskega poslaništva v Pragi ln se daj odpravnik poslov, je dane3-tdpotoval v Haag. On in Vojaški dtašč Hgsseitnah ih tajnik posla-ništva Lochman so morali zapustiti Češkoslovaško, ker je to za htevala praška vlada. ODGOVOR m KLEROFAŠISTICUfE NAPADE PROTI SLOVENSKEMU ŠOLSTVU Moralna in jezuitska hinavščina Volilne u Albeniji 28. maja TIRANA. 14. — Prezidij albanske ljudkke skupščine je poabml odredbo, ki določa, da cbdo 28. maja t. J. nove volitve v ljudsko skupščino. Zadnje volitve so blie 2. decembra 1045. Ob čitanju najnovejših napadov na slovensko šolstvo v Giornale di Triesfe« (doslej kta izšla — kot fino že pdroča-li — dva čldnka)' se v šrCU kulturnega človeka vzbudi trpek občutek, ko spozna, da nima opravka s kulturnimi ljudmi, da he more ž hjihti fiote-hilžlrdti stvdrno in ddstbjiib, kot je običaj med civiliziranimi ljudmi. Pred seboj vidi grozotno moralno propalost, ki pod plaščem krščanstva in demokracije uporabljp za .moje namene laži in namerno potvarjanje dejstev. Na posamezne izkrivljene podatke in trditve se bomo povrnili v naših prihodnjih člankih; danes hočemo naše čitalelje opozoriti predvsem ng one dele «GiornaloVih» člankov, ki najbolj žarko osvetljujejo moralno bedo teh ljudi, ki z izvajanjem znanega jezuitskega načela, da namen posvečuje sredstva, žalijo človeško zavest in omadežujejo kulturo svojega lastnega naroda. Višek cinizma je dosegel pisec omenjenih člankov, kb je pri naštevanju italijanskih šol na podeželju ndpišdl o italijanski šoli pri Domju: »NEL 1945 LA SCUOLA ITAL1ANA CH1USA E SEPELLlfAs (»V letu 1945 je bila italijanska šolg zaprta in pokopana«), V nebbveščenem čitatelju, ki še verjame naddljnjim trditvam člankarjd., da ie šele hekaj let ZOPET ODPRTA («riapertnr>) ln da je doslej «životarila», se vzbudi sevedd spomin na «groznih štirideset dni« in na Vso ono dobo, ko je združeno itdlijdnsko in slovensko de-lOvno ljudstvo uspešno preprečevalo šovinističnim iredentistom, da bi obhbvili med našim ljudstvom poslanstvo aLege nazionale«. Ta trditev, ki stremi, kakbr celotni članek, po nadaljnjem razvijanju narodnostne mržnje proti Slovencem, pa se pokaže v bsej svoji moralni gnilobi ob Ugotovitvi da NI BILO DP LETA 1945 Pri bornu nošene NITI ITALIJANSKE. NITI SLOVENSKE SOLE. TOREJ N) MOGEL NimE SOLE NITI ZAPRET/. Nlft POKOPA-TJ, NASPROTNO PRAV LETO 1945. JE PRINESLO RO »-STVO NOVE SOLE. SLOVENSKE IN ITALIJANSKE in to na način, ki gbspddom okoli eGlURNAl.E Dl TRIESTEn prttv gotovo m simpatičen. Prav šola Pri Domju je namreč nastala pbpoirtorn-a po volji ljudstva samega, ki jo je takorekoč tudi samo priklicalo v življenje. Nič niso prašili in moledovali za šolb, nobenih posebnih komisij ni bilo treba. Na množičnem sestanku je Ijudštvo sklenilo, da hoče Meti švojb šoto, Ša ne bodo otroci odhdjati kot db tedaj v šolo v oddaljeni Bcljunec ali Riemanje, ati pa celo k tw Ani. Ljudje So Satrt! podrti objekt nemške okupacijske vbj- * KOPTOV POLITIČNI POLOŽAJ T BELGIJI Belgijski delavci nasprotuje ju [a kralja Splošna zVeia dela napoveduje stavko vsega delavstva, če bi se kralj hotel vrnili BRUSELJ, 14. — Položaj po referendumu v Bfel^iji je sledeč: Medtem ko je bilo v ne. deljo zvečer vprašanje, ali bo Leopold dosegel večino, je sedaj nastalo vprašanje, ali bo izid feterfendufna ižhbdlščč za rešitfev dinastičnega vprašanja, ali pa za nove politične kom* plikacije. Res je sič6r. da je kralj debil 57 odstotkov glasov, toda ključ Vsega vprašanja je pač V tem, da je 42.31 odstotkov glasovalcev ali skratka polovica ljUdstva trdhb odločenih, da ne doVoii povratka v domovino kolaboracionistične. mU kralju. V takem položaju je ministrski predsednik belgijske vlade krščanski socialist Evskens odpotoval v Fregny blizu Ženeve v Svlci, kjec se je dah63 popoldne šeštai z Leo* poldbm. VerjetHO bb Leopold v kratkem dal posebho izjaVd, Ge bi abdiciral V kOHšt sVbiBga sina, tfdiju nekateri, da bi še pdiožaj V Belgiji pomiril. Ge ..... bi pa vztrajal na povratku, te* je te dni izdala Odlok o poviša- • daj bi brezdvothho notranji po- ložaj v Belgiji postal tako napet, da ne bi bili izključeni nemir:. * ArtdrS Rehard, glavni tajnik Splošna zveze belgijskih delavčev ifi predsednik osrednjega odbora kovinarskih deiavcčv v LičfjeU je izjavil, da bo Splošna zveza belgijskih delavcev proglasila splošno stavko, če se bb skušai Leopold vrniti, preden bo o tem odločal parlament, ali pa če bi skušal držati na oblasti vlado, ki ne bi imela zadostne Večine. Dahašrtji «NeW Vork Times« piše, da je izid belgijskega plebiščita skoroda tragičen. Glasovanje ril prineslo nobene rešitve, dokazalo pa ie samo tb, da je držaVa tazde-ljena na dva.dela ih da bo taka ostala dokler bo Leopold Vztrajal na povratku v domovi* no. Tako nastaja vprašahie ali Skrbijo kralja Več oSebne koristi kot njbgoVa država. Angleški kottšerVatiVni list «baily Telegraph« prav tako piše, da referendum ni pokazal prave volje belgijskega ljudstva. List nato pise, kako bi bilo mogoee rešiti krizo, in predvsem na Vaja, da bi jo rešila praV kraljeva odpoved prestolu. Eyskens je imel dva sestanka s kraljem Leopoldom. Izjave pa mthišter ni hdtei dati nobene, dodal je ie, da bo šele po povratku v BrušljU dal izjave b pogovorih. Stavka v londonskem pristanišču LDNDON. i4. — Pdšcdke 4oa vlačilcev V l&ndottsketn pristanišču, so se sestale danes popoldne ih so sklenile nadaljevati stavko, ki so jo proglasile danes zjutraj. Stavka je Izbruhnila, ker so odslovili z dela posadke treh vlačilcev. StaVka grozi, da bo paralizirala londonsko pristanišče in prisilila velike ladie, da ostanejo še vedno zasidrane na Temzi. LONDON. 14. — BlvSi poslanec F.iiilačds, katerega so pred časom Izključili Iz laburistične stranke, je danes z letalom odpotoval v Ju-fteslavljd, kjer bo ostal 2 ali 3 tedne. Prisostvoval bo jugoslovanskim volitvam dne 26. marca, ižllllacus upa, d* se bo sestal z m« rialom Titom, sedaj pa piše knjigo o sporu mel KPJ In Im tnrmbirojem Hill je vsi «l MOSKVA, 14. — Osrednja vo-llvna komisija v iŽŠSrt je nekaj po polnoči Izdala poročilo, ki pravi, da je bilo v volivhe šežnartie vpisanih 11.008.329 VolIVCeV; ?a vdlitVe leta 1045 pa Je bilo vpisanih ioi.7i7.886 velivcev. Borečiia pokrajinskih VOUVnlh kbrrtlšlj pravijo, da se je volitev udeležilo 110.964.172 volivcev, ali 99,98 Klerofasistično in kominformistično kričanje Razpis volitev v coni B in Pa žadnji odlok načelnika Vojaške Uprave Jugoslovanske armade polkovnika Lenca sta dva najnovejša arghmenia za vedno hujše šovinistične izpade proti upravi cone B. Kakor že vseh zadnjih dvajset mesecev, tekmujejo med seboj v teh Upadih klemfašlsti s korttitt/oritti-ati. KO prebirttš njlftbV tišk resnično ne motce opni iti filtiv nobene razlike več. Vohuni zakon, po katerem se bodo Id. aprila Dršile p coni B volitve je brez dvoma zgied demokratičnega zakona. Besedilo zakona »mo p celoti objahili v našem dnevniku, a ljudstvo cone B ga lahko čitd tudi po zidovih v vseh mestih in oaseh obeh istrskih okrajev Zato ni ti klerofošisti niti ko-min/ormisti ne morejo najti, kljub istednjtt dlake v jajcu, prau nobenega razloga za kritiko politmega odloka.; Kljub temu pa zlivajo golide gnojnice laži in kleuet n a ljudsko ob-Idet. To delajo seueda z očitnim namenom, tla bi nekako Zakrinkali Vzrok, zakaj si ne upajo poštbvlli svojih Kandidatnih list, ožrok, ki je zčlo enostaven in ki še mu prdul pomanjkanje pristašev. Istrsko IjUdšlVo je tiaiiifčč Odlodflo nasprotno politiki vračanja sVo-jega okrožja v položaj cone A, kar pomeni danes p položaj dejanske priključitve k kierofn-šistični Italiji- Drugi argument napodop pne tt coni B m je Odlok načelnika VUJA-e o ukinitvi carinskih bremen mpd cono B in FLRJ. En klerOfašiste in kominformi-ste pomeni ta odlok «intronsl* genza di Kardelj», «violazione degli impegni internažionalis Itd. itd. Da poglejmo, kaj pravi člen tl. priloge Vil (začasni statut Stt)-jn) mirovne pogodbe z Italijo, čleh, katerega se je obvezala izvrševati italijanska ula* da, ko je mirovno pogodbo pod* pisala. Ta eien prtiui med dru* gl m: ((Italijanska Vlada bo dobav* ljaia STO-ju sredstva za izmenjavo z inoaemstvom jn denarna sredstva, ki So mu potrebna pod pogoji, ki ne bodo manj ugodni od pogojev, ki so Veljavni V Italiji«. Ali je Ualijtihskd Vlada Oskrbela STO. t j. tUdi cono B z vsemi potrebnimi domačimi t« tujimi sredstvi, vse dokler se ne ustnnofi poseben denarni sistetn za STO? Ali je italijanska vlada (spolnila omenjeno zadano obvezo? Ne. Vojna uprava JA cbfte B st je 23, nooembra 1941,, obrnila na italijansko Vid do, dd se začnejo razgovori med vladb republike Italije in VUJA-0 žtt-radi sklenitve sporazumu o preskrbi ebne B s potrebnimi plačilnimi sredstvi s st-ram /folije. Itatijanska vlada je jto-ntfdbo za te razgovore eno* sinimo odklonila. Takb je i) coni B še nadalje bila V obtoku jugolira, začasna hObčahicft, ki Se ni moglg pnlogOjevatt po-večdnim potrebam gospodarskega življenja in je zato postala resna ovira gospodarske* ga raivojd, ker je nastala nevarnost, da uprava cone B ne bo mogla zadostiti ttsem finančnim potrebam con e. To je preprečevalo tudi vsako zunanjo trgovino z inozemstvom na bazi denarnega obračuna, ker ju-golird kot tačdsna okupacijska denarna enota ni bilg mednarodno pi-ienuna kot posebna Valuta, Medtem Pa je ahgioamefišfcd vOjafkn uprava cone A STO-ja S svoje strani dejansko t)kljdč{> la cono A v gospodarsko - /i* nančnem pogledu v Italijo. B celo vrsto sporazumov med an-gluamerlško vojaško upratro /n vlado republike Italije jo bila Sklenjena denarna, carinska in gospodarska unija med cono A in italljo, s čititer je cOfta A izgubila sbojg fihančno-gospo-ddrsko neodvisnost v nasprotju z besedo in z duhom mirovne pogodbe. Po krivdi italijanske viade tbrčj, je nastal v coni B nenor-n»dt«i položaj in prav to je ves italijanski in tržaški klerOJa-šistični vladni tisk želel, ker ji tak položaj rabil za »argumentacijo« FcOjih šovinističnih napadov nd ljudsko oblast o coni B. Gre torej za brezprinterno hinavščino kleVofaeistov, ki so pretakali krokodilove solze nad »trpljenjem« istrskega »ifaliu-nissimegas ljudstva, namesto da bi izvršili obvezo, ’ki So jo z mirovno pogodbo podpisali! Vojna uprava JA za cono S pl je.td nenormalni položaj od* pfnbild s tem, da je v juliju 1949 odredila zamenjavo jugo* lir o dinarje, letos v marcu pa Ukinila pobiranje carine na promet blaga med cone B in Jtigcsiavijo. S tem je omogočila prebivalstvu cone B polni gospodarski razvoj in gospodarsko - finančno stabilizacijo ter s tem Splošni nemoteni razvoj in napredek gospodarstva cone. In prdV to je tisto kar klero-fašistom in kominformistom ne gre v račun/ Oni b j hoteli, da bi bil voliv-ni zakon nedemokratičen, da bi bile vse italijanske šole in kulturne ustanove v coni B zatrte, da bi se nadalje veljata nemogoča nončUnicd jugolira za pič* Ib število okrog 80,000 prebi-oalcet! cone B, da bi bil ie nadalje gospodarski in finančni položaj težak itd. Vse to bi kle-rofašisti in kominformisti želeli in hoteli le zato, da bi imeli pregajanju Italijanov In o slabem gospodarskem položaju prebivalstva cone B. Kljub njihovim pobožnim željam pa bodo volitve o coni fl demokratične in svobodne, go-špoddrški ražOOj in napredek pa ždjttfflčen ih nemoten, in prav to j§ isto ktr ktero-fdšistom in kbminfbtmistom ne gre v račun. Zato kričijo. ske in s pridobljeno c peko Udarniško pregradili in uredili vi oštir za šolo i*i sezidali potrebna stranišča. Šestdeset ljudi, Slovencev in Italijanov, je istočasno delalo na tem udarniškem delu. Tudi su tablo in ostalo opremo je poskrbelo ljudstvo samo. ne da bi zn to oblast prispevala ene same lire. Ko so bili prostori, sicer skromni, pripravljeni, ni šolski oblasti preostala druga skrb, kot da pošlje v šolo učitelje. Obe šoli, slovenska in italijanska sta začeli poslovati ie .v šolskem letu 1945*46 in je imela slovenska šola 76, italijanska pa 35 učencev. Nihče ni vprašal ati je šola «!egalna« ali »ilegalna«. S takimi eargu-menti« opletu le »GiOrnale di Triester. Za šolo se je pokazala stvarna potreba in šola je tu; šola je legalna, ker jo hoče ljudstvo! Vso hinavščino in dvojno mordtg ižprtčbje »Giornale« s Spojim zavijanjem in protislovjem, ko v prvem članku celo v podnaslovu pravi «NESSUNO CONTESTA AGL1 SLAVI 1L D1RITTO DI IM-FARARE LA L ORO LIN-GUA», da potem proglaša slovensko šolo za (sMANOVRA Df PUNTA DELL O SCIOVI-NISMO SLAVO» (Reci ti njemu, da ne poreče on tebi!). Naše stališče v vprašanju Všo-lanja otrok V slovensko ali italijansko šolo je vedno eno in isto, nespremenljivo, Od vsega začetka, tudi v 1945. letu. ker je NAČELNO. Tudi novi zaveznik ljudi okoli uGIORNALE DI TRIESTEn prof. Ferlan in še drugi taki «spreobrnjenci)! bi lahko izpričali, ge bi bilo seveda kaj politična morale in poštetlja o njih, da smo vedno iti dosledno vztrajali na stdliščli naj se Otroci italijanskih Staršev vpisujejo le v italijansko šolo, medtem ko smo za Otroke iz mešanih zakonov dopuščali obe možnOsti ob svobodni od’očitvi prizadetih staršev samih. Povsem razumljivo pa je, če smo zato postavili ln postavljamo ndčclO, da spada otrok slovenskih staršev brezpogojno v slovensko Sblo. Januš z dvema obrazoma, v ((GIORNALE Dl TRIESTEn pa se veseli; «ANCHE LE NO• STR E POPOLA7,tONt RURA-Lf G ■» PISCONO CFE GR A-VITANDO SU TR1ESTE, AL-MENO UN PO' DTTAL1ANO CI VUOLEn in hoče s tetri očitno opravičiti tiste tloven-ske starše, ki zaradi svoje hlapčevske miselnosti ali ko-minformistično razumljenega int er nacionalizma prepisujejo svoje otroke v italijanskb šolo (Dn. MN PO' D'ITALIA-NO CI VUOLE«, toda tega se bo slovenski otrok naučil tudi v slovenski šoli. kakor s o Se italijanščine naučili v Slovenskih Okoliških šolah njihovi očetip in dedie), «GIORNALE Dl TRIESTEn trdi, da je v prvih letih po osvobojenju množil število Učencev slovenskih šot (Udi italijanski eiemeht Verjetna je re3 obstajal kak pošaPiezen sliičaj, da s0 popolnoma italijanski starši vpisali svojega otroka v slovensko šolb ft'8e* kakor mnogo manj kot p n je že tedaj bilo otrok iz popolnoma slovenskih zakonov vpisanih v italijansko šolo). ediORNALE Dl Trieete» pravi, da so italijanski starši napravili to «PEr VlLTA1 O PER UNO STUP1DO CALCO-LO DI TURNACONTOr. Gospodje jezuiti pr, čGIORNA-Lf» Majb pdč dbbjflo motalo, toda mi smo mnenja, da tudi slovenski starši, ki vpisujejo sedaj svoje otrOkč O italijansko šolo ne delajo tega, ker «ČI VUdLE CN PO' D'ITA-LIANOn, nego prav «P ER VlLTA' O PER UNO STUPl-DO CALCOLO Dl TORNA-CONTOs. Med podatki o slovenskem šolstvu, ki Uh poročene objav* lj a aOIORNA LE DI TRIESTEn je nekaj tudi točnih, kar dokazuje, da imajo gospodje tesne stike z onimi, ki imajo vse podatke v rokah in jih dajejo na razpolago šbVinističPim čtanfcarjem, da jih po htill volji nategujejo ali amputirajo na svoji ProktuStovi postelji. Mi smo ie zahtevali objavo statistik, tudi AIS-u se je «zdelo», da bi bilo tp prav, a vendar so se gospodje za enkrat izvili, da lahko enostransko uporabljttjo statistiko in jo posiljujejo. NlUaka »FON-TE SLAV As ne daje ((GIOR-NALUs podatkov, ker ie očitno, da so pravi pobudniki in voditelji protislovenske kampanje zelo blizu uradnih po-datkOl'. Povsem razumljivo je, da smatram o za najbolj odgovorne Za to moralno prOpndlo gbnjo proti slovenski šoli Prav one, ki bi morali slovensko Solo gojiti in skrbeti zanjo v isti meri, kot za italijansko. Tem gospodom bomo povedali sodbo demokratičnih Italijanov, ki so pisali De Gaspariju zaradi preganjanja slovenskega šolstva iia Goriškem. Ta sodba velja namreč tudi za Santinovo glasilo in za vse one, ki v gonj) proti slovenski šoli sodelujejo. ♦ je VSAKEMU JASNO«, pišejo ltdlijani iz Jugoslavije, (iSE TAKO POSTOPANJE P ROT IV j NAJOSNOVNEJŠIM načelom DEMOKRACIJE. KI SO DRAGOCENA ŽA VSE CIVILIZIRANE NARODE IN KATERlk OBRAMBO JE PREVZELA ZVEZA ZDRUŽENIM NARODOV; OBENEM ONF.GASCA-JO VEL/KO SVOBODOLJUBNO PRETEKLOST ITALIJANSKEGA NARODA S TEM DA PODPIRAJO NAZADNJAŠKE SILE. KI OA SKUSAJO PRIVESTI NAZAJ K IDEOLOGIJAM IN METO DAM. ZNANIM SAMO IZZA NAJSRAMOTNEJŠIH FAŠISTIČNIM POSKUSOV« , To je sodba Poštenih, demokratičnih /tdlfjhnov/ eGIOR-NAI.E DI TRlESTEs irt njegovi člankdrjl je gotovo ne bedo razumeli, her nimaio ža to zadostne moralne k<’alifika-čijel (Nadaljevanie Sledi) IZ PRIPRAV ZA KONGRES OSVOBODILNE FRONTE TRŽAŠKEGA OZEMLJA $ PREDSTAVE VOLKASINA" V PLAVJAH s tehmouaniem ii ohrehovaniu m 8 uoflllo knnlBhniisii Doris za grlilliiiMu STHa k Ham Lonjer Na sestanku, ki je bil 13, t. m. v Lonjerju, je govoril tov. Taučar Lj., ki je pojasnil naše gledanje in naše stališče do rešitve tržaškega vprašanja. Prikazal ja problem Tržaškega ozemlja y zvezi z mirovno pogodbo, neposredne kršitve njenih določb po anglo-ameriški vojaški upravi, omenjal' sklepanje gospodarskih sporazumov z Italijo in odklanjanje jugoslovanskih predlogov za skle-nitev sporazuma za gospodarsko sodelovanje s STO-jem. To odklanjanje je imelo pa posledico, da je Trst stvarno z ekonomskega stališča priključen k Italiji. Krilatica «Trst-Italiji», ki so jo vrglj v svet Anglo -Iranko - američani z znanim predlogom o reviziji mirovne pogodbe glede na Tržaško ozemlje 20.3.1948, je opogumila italijansko reakcijo in njen pohlep po teim ozemlju. Spekulacija s Trstom in ozemljem je postala predmet kampanje, ki se organizira iz enega samega centra z določnim namenom: «dokončno izpodkopati določbe mirovne pogodbe in izsiliti slej al,i -prej priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji)). Ijazen šovinističnih elementov So .se tej kampanji pridru-žili-tudi kominformovci, ki tekmujejo V klevetanju ljudskih oblastj v coni B in Jugoslaviji, in končno tudi predstavniki «akcijskega odbora«, ki dejansko predstavlja interese slovenske reakcije, ki se v svojem sovraštvu do socialistične Jugoslavije udinja tistim, ki so zavrli in preprečili ustanovitev STO-ja, Končno je podčrtal stališče naše Osvobodilne fronte, da se more tržaško vprašanj 3 rešiti sporazumno med jugoslovanskimi jn italijanskim narodom, tako da bodo zaščiteni življenjski in kulturni interesi vseh narodnosti, ki tu prebivajo. Za taik sporazum bo treba še borbe in zato moramo okrepiti našo Osvobodilno fronto, ki mora postati, napredna fronta delovnega ljudstva. V diskusiji, ki je sledila, so se obravnavali domači problemi, naloge članov OF pri kulturnem delu, skrbi za mladino, reševanju kmečkih problemov, podpori naprednim organizacijam, o slovenskih šolah in drugo. Potem, so bili izvoljeni delegati za kongres OF. ki so sledeči: Kalan Marija, Močnik Dušan, Cok Karel, Cok Vida, Pečar Maks, Pečar Anton. Barkovlje V soboto 11. t. m. so se zbrali Barkovljani, člani Osvobodilne fronte na predkongresni sestanek. Spregovoril jim je tov. Ravbar Miro, ki jim je podal mednarodni pregled, še posebej Pa jim je obrazložil položaj Tržaškega ozemlja. Ožigosal je prizadevanje italijanskih šovinistov, ki žele vključiti Tržaško ozemlje k Italiji in ošibal nenačelno stalijge kcminformi-stov, ki stopajo na repu italijanske buržoazije po poti priključitve Trsta k Italiji, razkrinkal »akcijski odbor« in in-dipendentiste. Prikazal je tovarišem in tovarišicam vzroke zaganjanja italijanskih šovinistov v cono B ter pomoč, ki jim jo dajejo kominformisti v tej kampanji proti ljudski oblasti v coni B. Poudaril je važnost izjave jugoslovanskega zunanjega ministra tov. Kardelja na zborovanju v Mariboru, ki je kratko a odločno dejal, da Jugoslavija ne more dopustiti, da bi vključevali kakršne koli dele slovenskega življa, ki so na Tržaškem ozemlju, ppd Italijo. Navzroči so z zanimanjem poslušali resno in jasno analizo današnjega položaja. Po govoru so si člani izvolili delegate, ki jih bodo zastopali na kongresu in ki so: Žnidaršič Friderik, Jerkič Viktor. Obersnel Jakob, Mohorčič Ignac, Gregorič Anton, Plesničar Josip Brus Marija, Cuban Pavel, Pertot Ivo, Ščuka Antonija. Tavčar Josip, Pertot Branko. Gročana V nedeljo dopoldne se je vršil v Gročani predkongresni sestanek Osvobodilne fronte, katerega se je udeležilo 21 vaščanov. Ker je bil sestanek na- menjen tudi obravnavi kmeč-ko-gospcdarskih problemov, sta zborovanju prisostvovala tudi tov. Bole in dr. Oblak. Govornik je obrazložil lokalno politično situacijo in prikazal nujnost, da se vsi Slovenci enotno združijo v Osvobodilno fronto. Razkrinkal je izdajalsko stališče tako zvanih voditeljev E. S., ki paktirajo na škodo delavstva z industrijci in s tukajšnjo reakcijo na splošno. Prikazal je če nadalje, kako 'so zadnjo stavko izkoristili v politično špekulacijo, kar so predvsem dokazali pri glasovanju v občinskem svetu o tako zvanem tržaškem vprašanju. Govorilo se je tudi o raznih koristolovcih okrbg Demokracije, ki so se spomnili — seveda s besedami — pet let Po končani narodno osvobodilni borbi r.a naše ljudstvo. Seveda ne za to, da bi mu pomagali v njegovi pravični borbi, temveč zato. da bi ga zavajali na napačno pot. Zaradi tega je še bolj potrebno, da se .tukajšnji Slovenci trdno in enotno združijo v OF, ki je že neštetokrat dokazala, da je edina in dosledna braniteljica pravic tržaških Slovencev. Po kratki diskusiji so bili predlagani za kongres OF sledeči delegati: Fidel Ivan, Fonda Vesna, Peta-ros Anton, Kapun Bruno, Rac. man Frančiška, Racman Marij. Stranjšak Martin Predvčerajšnjim je umrl v Skorklji tov. MARTIN STRANJSAK. Pokojnik je bil zaveden pristaš OF in zvest član prosvetnega društva «Simon Gregorčič«. OF Skorkl.ja in I. okraj ter prosvetno društvo «Simon Gregorčič« izrekajo družim ob izgubi dragega pokojmka globoko sožalje, ki se mu pridružujeta tudi uredništvo in uprava ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA«. za pionirje Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo priredilo danes v sredo 15. marca ob 15. uri v Franklo-vem pri Gregoriču filmsko predstavo za pionirje. KOLEDAR (jfadaii&če - 'dtino- - Ifiadifr Sreda 15. marca Klemen, Desimir Sonce vzide ob 6.20, zatone ob 18.10; Dolžina dneva 11.51. Luna vzide Ob 5.20, zatone ob 14.44. Jutri četrtek 16. marca Hilarij, Velislav SPOMINSKI DNEVI 1824 se je rodil Branko Radičevič, eden prvih srbskih pesnikov. 1939 je Hitler nasilno zasedel Češkoslovaško. 1942 se je pričela HI. sovražna ofenziva na enote NOV in PO Jugoslavije. 1943 napad Severnoprimorske ga odreda na Drež-nico pri Bovcu; padla vsa posadka. PROSVETNA DRUŠTVA SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO l(S. ŠKAMPERLE« priredi jutri v četrtek 16. t. m. v dvorani na stadionu «Prvi maj« razstavo daril, ki jih je prejel pevski zbor ha turnejah po Jugoslaviji. Ob tej priliki bo predaval tov. Franc Venturini. Vabimo člane društva in prijatelje, da poseti razstavo in da se udeleži predavanja, ki začne ob 20.30. Odbor OBVESTILO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Opozarjamo vse člane trgovce, da poteče danes 15. t. m. rok za predložitev trgovskih licenc zaradi vidiranja za leto 1950. Priporočamo vsem članom, da se strogo držijo roka, da se izognejo morebitnim nevšečnostim. Člani lahko predložijo listine tudi po tajništvu SGZ. Tajništvo NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Cammello, Viale XX Settem-bre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro 2, tel- 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. : SI. S) V li l S MII IVAKIJDIli) gledališče za Tržaško ozemlje ob Ponovni odpusti delavstva Protesti in zahteva delavcev, da se odredba o podražitvi kruha prekliče Zgoraj• POGLED NA ODER MED PREDSTAVO. — Spodaj: POLNA DVORANA OBČINSTVA Z ŽIVAHNIM ZANIMANJEM SLEDI DOGAJANJU NA ODRU. POROČILO 0 IZREDNEM OBČNEM ZBORU IN SESTANKU ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV ES Zveza se bo dosledno borila za kulturne pravice slovenskega ljudstva V nedeljo 12. 3. je imela Zveza prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov izredni občni zbor, ki so se ga udeležili v tepem številu učitelji in profesorji, kot gostje Pa so bili prisotni zastopniki prosvetnih delavcev Istrskega okrožja, predstavnik akcijskega odbora za obnovitev razrednih sindikatov tov. Pe-tronio. in zastopniki naših ustanov. Ker je bil sklican izredni občni zbor zaradi ureditve registracije zveze, je bil navzoč tudi legalni zastopnik. Predsednik je v uvodu povedal, da je naloga izrednega zbora predvsem potrditi slglepe zadnjega občnega zbora, ki je bil 18. 12. 1949 in na katerem je bil izvoljen sedanji odbor. Prečitan je bil zapisnik in nato so se obravnavala pravila Zveze. prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov, ki jih je odbor pripravil. Pravila so bila z malo spremembo soglasno sprejeta in ravno tako so bili soglasno potrjeni vsi sklepi, sprejeti na zadnjem občnem zboru. Nato se je uredila formalno pravna Z našega podeželja Is ISabrešine Še o nerednosti pri izplačevanju podpore brezposelnim Naj dopts iz Nabrežine o ne-rednosti pri izplačevanju podpore brezposelnim je vzbudil v vsej občini veliko zanimanje. Na občinski upravi'pa ste se zel<\ razburila župan in občin-ski tajnik Nabrežinski župan g. Kralj zatrjuje, da on ni ničesar kriv in da ni odgovoren za razdeljevanje podpore brezposelnim. Pravi, da je ic posle že pred enim letom predal nekemu občinskemu uradniku Vi je direktno prejemal denar iz Trsta in ga razdeljeval Kot dokaz za te njegove trditve najn je pokazal neko listino, iz katere je razvidno, da deli denar neki «Organo erogatore«. Vprašali smo za pojasnilo tudi glavno direkcijo INPS v Tr. slu, kjer pa sp nam trdili, da oni redno pošiljajo denar na občinsko upravo. Na vsak način je gotovo, da so bile nerednosti pri izplačevanju, da prizadeti niso dobili izplačila, dokler ni prišla iz Trsta komisija. Dejstvo je, da je komisija prišla na občinsko upravo in nikamor drugam. In «e negah odkar se deli podpora brezposelnim, je vedno za t<> postavljen občinski uradnik. Na vsag način zadeva nj zaspala in je še vedno v preiskavi. Pričakujemo objavo o izidu preiskave, ki bo razjasnila vso stvar ter ugotovila odgovornosti in krivce. Iz Prebenka Odprta cesta ko da gre cesta iz cone A v cono B pa zopet v cono A in cono B Ce bi hoteli postaviti bloke, bi jih moralo biti najmanj šest, čeprav cesta ni dolga več kot 2 km. Tako nam bo omogočen dostop na naša polja, ki nam je bil prej skoraj nemogoč. Iz Elerjev Pralnica in napajališče sta potrebni V naši vasi imamo sicer vodovod, pa nismo zadovoljni, ker nimamo dovolj vode in naprav, da bi od vode imeli koristi. Za vso vas imamo eno pipo, za živino pa nič. Le ob vhodu v vas je majhen kal, kjer se zbere ob nalivu nekaj vode, ki pa traja le malo časa, in se pokvari, tako da je namesto vode prava brozga. Prav tako nam je hudo za pranje perila. Studencev v naši vasi ni, potokov še manj, ker so Elerji prav na hribu. Zato je treba, da se v naši vasi napravi čimprej napajališče za živino in pralnica. stran registracije in se je podpisal registracijski akt. Predsednik je občni zbor zaključil, Se zahvalil za lepo udeležbo in povabil navzoče na širši sestanek prosvetnih delavcev. Na sestanku, ki je kmalu nato sledil, je predsednik v daljšem poročilu prikazal delo in uspehe, ki jih je dosegla Zveza prosvetnih delavcev v korist naših vzgojnih ustanov-in posameznikov. Potem ko je dejal, da je zveza v borbi za skupne koristi slovenskega šolstva in učiteljstva zavzemala vedno jasno in dosledno stališče, je ožigosal nameravano ustanovitev nadstrankarskega učiteljskega društva kot poskus razbitja enotnosti učiteljstva in ga označila kot nesmisel in oportunizem. Zveza je vedno poseg la v borbo, kadar je šlo za obrambo slovenskih šol in učiteljstva, kar so priznali celo nasprotniki. Tudi v bodoče se bo dosledno in brezkompromisno borila za kulturne pravice.slovenskega delovnega ljudstva ha tem ozemlju. Prosvetni delavci se zavedajo svojih dolžnosti do delovnega ljudstva in bodo zastavili vse site za njegov napredek. Geslo ((apolitičnosti«, ki sq ga poDudniki Zveze slovenskih šolnikov vrgli med učiteljstvo s prozornim namenom, pomeni dejansko izmikanje pred resničnostjo, brezbrižnost za življenjske in kulturne probleme našega ljudstva na teh tleh in je našemu delu med ljudstvom kvarna, ker goji o-portunizem in mlačnost. Na na pade na slovensko šolstvo, ki se pojavljajo periodično V reakcionarnem časopisju, moramo odgovorili odločno in stvarno, ljudstvo samo Pa bo odgovorilo nanje z akcijo za čim uspešnejše vpisovanje v slovenske šole. O delovanju raznih odsekov v okviru zveze je poročala tov. tajnica, ki je ugotavljala, da so uspehj odvisni od sodelovanja vsega članstva, od enotnosti u-čiteljitva in zanimanja za sindikalne in kulturne probleme V delovnem programu naše or. ganizacije je obramba interesov našega šolstva, strokovna in ideološka izgradnja našega sindikate na tradicijskih obno-ah razredne borbe na vsem Tržaškem ozemlju. Odbor pripravlja kongres sindikalnih organizacij, ki se druiiio in se bodo že organizirale na tei o-snovi. Prepričan je, da bo Zvezi prosvetnih delavcev v kratkem sledila ustanovitev še drugih ZVPZ. Člani zveze so vedno pokazali in dokazali razumevanje in solidarnost v borbi delovnega ljudstva na t^h tleh. Zgovoren dokaz je prispevčk zveže v znesku 20.000 lir v korist stavkajočim v zadnji stavki industrijskih delavcev. V diskusiji, ki je sledila poročilom, se je prikazal prozoren namen ustanovitve neke apolitične zveze z jasnim ciljem rušiti na«o enotnost ia razdvojiti učiteljske vrste. Naše učiteljstvo ni šlo na limanice vari ljivim vabilom, zveza Pa je z ustanovitvijo koordinacijskega Odbora za obrambo slovenske-šolstva dala možnost vsem organizacijam za sodelovanje V UPRAVA RADIO JUGOSLOVANSKE CONE STO-ja V KOPRU obvešča vse poslušalce svoje postaje, da oddaja od danes dalje na valovni dolžini 212,4 M, OZIROMA 1.412 KILOCI-KLOV. ‘ Vest, da bo na posredovanje Kmečke zveze v Trstu odprta cesta čez demarkacijsko črto za dvolastnike, ki imajo svoja posestva v coni B, je zelo razveselila vse prizadede. Hvaležni smo Kmečki zvezi, da se je zavzela za našo vas ln dosegla olajšavo za prehod po cesti. Ko so za zeleno mizo zarisali demarkacijsko črto, verjetno niso videli' ceste «na kontradi«, ki se iz osapske do- Na zadnji redni seji je conski upravni odbor odobril sklep občine o 60 odstotnem predujmu s 1. oktobrom 1948 upokojenim učiteljem ali njihovim vdovam in otrokom. Prav tako je dovolil Tržaški podporni ustanovi, da svojim upokojencem, ki so nastopili službo pred 1. julijem 1923 in bili upokojeni pred junijem 1940, nakaže k pokojninam mesečni dodatek y višini največ 10 tisoč Ur, njihovim vdovam pa do višine 4 tisoč Hr. Vse to na njihovo prošnjo in po ugotovitvi njihovega premoženj skega stanja. Končno je conski upravni odbor še odobril razširitev pra vice do brezplačne zdravniške pomoči za nestalne delavce Tržaškega podpornega zavoda line vije v našo vas, zato so , pravice, ki jo že imajo nestal-postavili črto kar povprek, ta-|ni uradniki tstega zavoda. članstva, usmerjanje kulturnega dela učiteljstva. Naše uči" teljstvo se je čutilo vedno povezano z ljudstvom ln se zavedalo svoje dolžnosti, da pomaga ljudstvu po svojih močeh na vseh sektorjih javnega udejstvovanja, predvsem pa na kulturnem polju. V odnosih do ostalih sindikalnih organizacij želi naše u-čtteljstvo tesnih prijateljskih stikov z vsemi zamejskimi Slovenci in matičnim narodom predvsem s cono B Tržaškega ozemlja. S spomenico, sprejeto na zadnjem občnem zboru, je zveza priznala akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov. Tov. Petronio je pozdravil Zvezo prosvetnih delavcev kot prvo organizacijo v okviru akcije za obnovo razrednih sindikatov. Ko bo z registracijo premagala formalne težave, se bo zveza lahko posvetila delu po določilih statuta, ki je sestavljen v duhu in tradiciji sindikalnih načel in stremljenj Svetovne sindikalne zveze. Zavest, da de-lavstvo ne more vztrajati brez svoje obrambne organizacije, zbuja V nas prepričanje, da bomo uspeli obnoviti razredne tej borbi. Program koordinacij skega odbora je sprejemljiv za vse'ki jim je res pri srcu obstoj in razvoj slovenskega šolstva na tem ozemlju. Iz poročila pedagoškega odseka je izhajala potreba »o poglabljanju strokovne in ideološke izobrazbe učiteljstva. Nujna je potreba, da se učiteljstvo poglobi tudi V proučevanje kulturno prosvetnih potreb našega ljudstva. Pedagoška knjiž niča bo odprta vsemu učiteljstvu. Otvoritev bo 22. marca 1950. ob 18 v prostorih Slovenske študijske knjižnice. Slovenski učitelji združeni v Zvezi prosvetnih delavcev, se zavedajo svoje kulturne naloge in bodo storili svojo dolžnost, kakor so jo doslej- Sodelovali bodo povsod, kjer gre za napredek slovenskega delovnega ljudstva, in iskali stikov z našimi kulturnimi ustanovami. Pričakujejo pa razumevanja njihovega težkega položaja in pravilnega vrednotenja njihovega dela. Kakor sjno že porečali, so delavci ladjedelnice Sv. Marka y posebnem pismu, naslovljenem na VU, ožigosati ukrep o podražitvi kruha ter. sklicujoč se na nevesele prilike delavstva, enotno protestirali proti krivični 'odločitvi. V poslednjih dneh pa-se je s takimi protesti oglasilo tudi delavstvo vseh sedemnajstih oddelkov Tovarne strojev pri Sv. Andreju. Na skupnih sestankih s„ na široko razpravljali o krivičnem ukrepu ter pooblastili enotni tovarniški odbor, naj sestavi in odpošlje VU spomenico z zahtevo, da nesocialno odredbo čimprej prekliče. Ku;or kaže bo ostalo brez 1 zaslužka zopet 80 delavcev, zaposlenih v tovarni Fonda. Tovarna se je znašla v finančnih težavah zaradi pičlega odkupa izdelkov in je nameravala odpustiti delavstvo že DTed zadnjo stavko. Kasneje Pa ie Prj-šlo do posredovanja pri finančnem oddelku VU. ki naj bi_ s primernimi kredit: omogočil nadaljevanje dela y tem obratu. Uprava tovarne je sicer podaljšala obratovanje za čas, ko je bila njena vloga v pretresu na VU in . medtem, ko je med stavko zadeva zaspala ter bila šele potem ponovno obravnavana, je sedaj finančni oddelek zahtevano posojilo odklonil. Tako je v teli dneh pričela tovarna Fonda odpuščati svoje delavce, ki se bodo priključili ostalim tisočem brezposelnih in s tem *e povečali bedo na Tržaškem ozemlju Se vedno se ni premaknilo z mrtve točke vprašanje uslužbencev INAM-a. Sedaj bi že rte mogli prešteti vseh nekoristnih ‘n jalovih sestankov, do kate- rih jo prišlo v Rimu in ki se obetajo tudii v prihodnjih dneh Včeraj ob pol enajstih so se sestali tržaški uslužbenci INAM-a in prebiskutirali položaj, ki je v zvezi s stavko nastal pri nas. Osvetljena so bila nekatera važnejša vprašanja, med tepij posebej namen in razvoj stavke. Toda, kakor se je dalo razumeti, s tega zborovanja uslužbenci INAM-a po večini niso odhajali zadovoljni, ker se jo razprava pokazala pristranska in prav nič- v skladu z njihovi, mi željami. Zborovanje so kajpada vodili zastopniki Dolav ske zbornice in Enotnih sine” katov In čeprav so bili že nekajkrat s strani uslužbencev INAM-a načeti predlogi, naj bi se vprašanje tržaškega odeep-ka te ustanove obravnavalo avtonomno, so takšne predloga odklonili, češ da ni izvedljiv kakršen ko-li način ramoupra ve tržaškega INAM-a. Tcdn uslužbenci niso tega mnenja in nikakor ne morejo razumeti Hi'i kfmt Mleuiim Vlom v manufakturno trgovino v ,,heidw“ V ponedeljek je bil v gledališču «Verdi« prvi koncert letošnje spomladanske simfonične sezone. Koncert je vodil dirigent Hermann Scherchen, sodelovala je sopranistka Magda Laszlo. jedro koncerta je brezdvomno tvorila Beethovnova tretja simfonija. Scherchen je pristaš . moderne dirigentske šole, ki opušča dirigentsko palico in večinoma tudi dirigiranje ter se skoro izključno posveča dinamiki, vstopom in melodični liniji ter je obenem gibih kolikor mogoče diskretna. Moraa tržaški orkester dovolj vajen tega načina, ker sem se med izvajanjem včasih malo bal, da ne bo šlo kaj narazen. Vsekakor je bila izvedba Beethovnove uErOike» zelo dobra in prepričevalna. Posebej podčrtam dobro izdelane crescende, deerescende in lep zvok orkestra tudi v pia ni ssimih. Tržaški orkester je ponovno dokazal, da je pod dobrim vodstvom tudi zelo dober simfonični korpus, V drugem delu programa smo najprej slišali tri pesmi skladatelja Dalla P.iccolija za sopran in orkester. Ta skladba bi prav zaradi svojih negativnih strani mogla biti povod za izčrpno razpravo o tem, kako je umetnost res ogledalo svoje dobe in kako veno odraža vso zlaganost in duhovno revščino svoje okolice. Zadostuje pa, če rečemo, da se tudi v teh skladbah za modernimi sredstui skriva samo pomanjkanje in-vencije in nesposobnost. Sopranistka Magda Laszlo je svojo nelahko nalogo, ki je bila posebno zahtevna v pogledu intonacije, res odlično rešila. Le škoda za brezploden trud! Kar oddahnili smo si, ko smo poslušali tri Wagnerjeve pesmi, ki jih je ista pevka podala stilno in glasovno odlično. Koncert je zaključila uvertura k operi »Rienzi«, kjer je posebno prišla do izraza vsa mladostna sila Wagnerjevega genija in kjer se že zaznava kasnejši vzpon tega nemškega skladatelja. Poslušalstvo je sprejelo ves program z velikimi aplavzi z izjemo Dalla Piccoltjevih pesmi, kjer je plašen poskus a-plavža kmalu zdmrl. — v u c petek 17 t. m-gostovanje v ŠMARJAH s komedijo Ostrovskega „Donosna služba" OBRTNA DOVOLJENJA ZA LETO 1950 Občina poziva vse osebe ustanove, ki imajo trs!0'[ v obrate na veliko in na ma‘ tržaški občini in imajo tr§. sko licenco, da isto v overitev za teto 1950 uradu obrtnih listov do da , Kdor ne bi tega v določene_ roku napravil, se mu lahko koj prepove nadaljnje obra^ vanje. ta zakaj bi moral o tem odločati Rim, naj ši. gre za njihove plače alj za delovne pogodbe. Izgovor, da Rim pač lahko odloča o vseh vprašanjih , pri tej ustanovi, ker prihajajo od tam vsa sredstva za njeno vzdrževanje povsem odpade, potem ko je ‘znano, da Italija tudi tu ne razpolaga z lastnimi sred) stvi. Glede na trajajočo stavk« uslužbencev INAM-a, naj zahtevajo delavci, ki so se in se še bodo v tem času zatekli po zdravniško pomoč, potrdilo o nudeni zdravniški: oskrbi in morebitnih stroških. Sam« na podlagi takih dmkazi! bodo naknadno lahko nastopili z *»• htevami o povračilu stroškov, o čemer pa bo uprava INAM-s izdala podrobnejša točna r.avo dila. Na uradu za delo bodo danes ponovno razpravljali o sporu, nastalem v zvezi s poslednjo stavko industrijskih delavcev in ki. zadeva način izplačila do. pustov. ROJSTVA SMRTI IN POROKE (I Dne 14 marca 1950 se i Trstu rodilo 13 otrok, umrl0 7 oseb, porok pa je bilo 5- _ Poročili so se: železnic« bastjan Turdo in gospod ^ Marija Donaggio, trgovski stopnik Otelo Scandolo in u SNG S ,, KOBILICAMI„ NA OPČINAH DAJTE DVORANO našemu gledališču dnin?r odim* nica Lucija Sangiorgi, Peter Burlini in g°sP°' j. šofer E p. Frančiška Sisiani, r>. nij Corazza in tkalka Iride,j ronio, uradnik Karlo Fab' in uradnica Julija Suban- Umrli so: 82-letna Em" ili? N drej Ražen, 40-letni Jožef gnoni, 49-letni Jurij P' j 73-letni Franc Leban, Alojz Carli, 80-letni Jož® doni. SLIKAR France Pavlovec RAZSTAVLJA f V GALERIJI ((SCORPIOM Vabimo vse •i.ul>1* jj umetnin, da se nocoj oo udeležijo slikarske raz*’ Franceta P a v I ° v * j Umetnik živi v Ljubljani je znan po svojih kraj”1 ter nam bo na razstavi V" kazal 15 izbranih del. bo nikogar, ki bi zamud*1 redko priliko. Naj uidil t«! Vlomilci so prišli v lokal skozi odprtino, ki so jo napravili v stropu Prejšnjo noč so neznani vlomilci, ki po svoji drznosti in spretnosti spadajo med prave strokovnjake, vlomili v manufakturno trgovino v Ul. Batti-sti 10, last 42-letne Aurelije Pauletti,: Prva, ki je odkrila vlom, je bila prav lastnica, ko je prišla včeraj zjutraj ob 8.30 v svojo trgovino, da bi jo kot vsak dan odprla. Na svoje veliko presenečenje je v lokalu opazila velikanski nered. Seveda je takoj poklicala policijo, ki je uvedla preiskavo in ugotovila, da so prišli vlomilci v trgovino tako, da so v stropu napravili odprtino. Poslopje, kjer je trgovina, bodo namreč podrli in so z deli že pričeli, kar je olajšalo posel nepovabljenih nočnih gostov. Po isti poti so vlomilci tudi odnesli veliko količino manufakturne-ga blaga, katerega so nekaj kosov v hitrici tudi razstresli po dvorišču. Izpred porotnega sodišča Včeraj je tržaško porotno sodišče obsodilo na 1 leto in 3 mesecg ječe in 2 meseca in 10 dni zapora nekega Italica Ne-grija, ki je bil obtožen, da je lani za božič z nožem sunil v obraz nekega Devetaka Franca. Dogodek, zaradi katerega se je znašel že večkrat obsojeni Ne-grl pred sodiščem, se je izvršil v neki gostilni v Ul. Industria, kjer je v družbi, v kateri sta bila tudi včerajšnji tožitelj in obtoženec, prišlo do prepira in zaradi od vina prerazgretih glav pozneje tudi do obračunavanja z nožem. Takrat je Ne-gri po dejanju,, ki ga je izvršil, pobegnil, vendar pp so ga policisti aretirali na njegovem domu, kjer je tudi skril še okrvavljeni nož. jim je Marija izročila 44-ietno Marijo Bertocchi, ki je brez stalnega bivališča. Marija I. je namreč zasačila Marjio II. s plaščem svoje gospodinje, katerega je izmaknila z obešalnika v predsobi stanovanja. Tako bo morala Marija II. za zamrežena okna. Vedno več dela čistilce min Poziv, s katerim so oblasti naprosile tukajšnje prebivalstvo za sodelovanje pri uničevanju nevarnega strelnega orožja, je dosegel odlične uspehe, saj imajo čistilci min iz dneva v dan vedno več dela. Kljub temu pa smo mnenja, da bi bilo dobro, da bi oblasti povzete še bolj energične korake ter poteg tega pričele s kakšno bolj širokopotezno akcijo. To še predvsem sedaj, ko je že navadno sodelovanje prebivalstva dokazalo, koliko iz vojne pozabljenega eksplozivnega o-rožja je še razstresenega po Tržaškem ozemlju Saj so samo v ponedeljek čistilci min na razne telefonske pozive o najdbah nevarnega orožja uničili: 8 ročnih bomb, 4 možnarSke izstrelke, 73 granat 20 mm, eno 81 mm granato, 5 granat 37 mm, eno 75 mm granato, 1 ((panzerfaust« in veliko količino manjšega strelnega orožja. Ko je zadnjič civilna policija preprečila predstavo Slovenskega narodnega gledališča, ki jie nameravalo na Kontovelu uprizoriti dramo ((Kobilice« a-meriške pisateljice LillianHell-manove, je bilo gledališče nekako mimogrede opozorjeno, da tudi predstava v openski kinodvorani v torek zvečer ne bo mogoča, češ da tudi openska dvorana ni kolavdirana. Na intervencijo upravnika SNG je policija «izjemoma» če dovolila, da se ta predstava vrši. Včeraj zvečer so torej igralci Slovenskega narodnega gledališča predstavili tudi openskemu občinstvu omenjeno dramo. Po splošnem urnemu dvorana openskega kina, kier nastopa SNG, kadar gostuje na Opčinah, še ni bila pri nobeni gledališki predstavi tako zasedena kakor včeraj zvečer. Občinstvo je razmeroma težki drami sledilo z vso napetostjo in igralce po vsakem dejanju nagradilo s ploskanjem. Igralci, ki so kakor pri prejšnjih dveh predstavah pokazali, kaj zmore naše, slovensko, edino stalno gledališče na tem ozemlju (Italijani ga nimajo), so pohvalo v polni meri zaslužili. Kakor v Skednju, kakor na Kontovelu, kjer so predstavo sploh prepovedali, ker dvorana ni kolavdirana in Icakor drugod, kjer še nastopa naše gledališče, rine vedno v ospredje vprašanje: do kdaj bo moralo naše gledališče, ki je reprezentativno gledališče tukaišniega slovenskega ljudstva in ki tudi kvalitetno na taki stopnji, da se lahko pokaže v kateri koli dvorani v. centru Trsta, do kdaj sc bo moralo to gledališče stiskati samo po predmestnih ali podeželskih dvoranah, ko bi moralo vendar i meti u sredi mesta dostojno dvorano. Ce že ne zato, ker je SNG naše reprezentativno gledališče, ker SNG IX) kvaliteti svojega dela to zasluži in ker umetnost sama zasluži dostojno mesto — tedaj vsaj zato, da se popravi krivica, ki jo je slovenskemu prebivalstvu Trsta prizadejal fašizem, ko mu je požgal tržaški Narodni dom in še druge narodne domove. Ni od včeraj, da zahtevamo popravo te krivice — toda danes se nam dogajajo le še nove krivice, ki v nas potrjujejo vero, da uživajo vsa fašistična zločinstva nad slovenskim ljudstvom ie danes odobravanje pri tistih, katerih dolžnost bi bila, da bi nam za prestane krivice dali zadoščenje. In kako dolgo bomo morali na to še čakati? LUKSUZNE HISE ZV9 51- TRST, (PIO). — Ukaz Z,** 6. 36, ki je bil pred kratki«' n pisan, razširja označbo 1U«J jj) hiš, ki jo je podal ukaz od 30. novembra 1949. ^ Po novem ukazu je 1” p hiša tista, ki je zgrajena na sebnem zemljišču, gradnjo vil itd. izbrane« Tatica je imela smolo Včeraj ob 15.30 je policijska emergenca iz Ul. Caprin privozila v Ul. Carpaccio 10, kamor jo je poklicala gospodinjska pomočnica Fortuna Marija. Ko so pred poslopjem policisti, je, ga aretirali in odpeljali za izstopili iz svojega avtomobila, | varne zapahe. Kap ga je zadela Včeraj ob 13.45 so prepeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta truplo 44-letnega Appolonija Giovan-nija iz Ul. Zorutti 4, katerega je zadela kap na vogalu ulic Zorutti in Orlandini. V zapor bo moral Gei Guerrino iz Ul. G. Gozzi 5 je bil v preteklosti zaradi tatvine obsojen od tukajšnjega sodišča na 1 leto in 5 dni zapora. Ker pa Guerrino svojevoljno ni hotel priti v 'zapore tržaškega Coronea, so včeraj prišli ponj člani civilne polici- S telefonsko slušalko mu je prebil lobanjo Ob 16 50 je bilo, ko so včeraj z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnišnico 51-letnega uradnika Petrinija Vittorija iz Ul. Palladio 3. Petrini ima verjetno prebito lobanjo in možganski pretres, tako da niti ne govori. Uslužbenci Rdečega križa so ga naložili na svoj avtomobil v pri. stanišču Vittorio Emanuele III, kjer ga je neki uradnik udaril po glavi s telefonsko številko. Člani civilne policije so kmalu nato aretirali 55-letnega urad nika Buttignona Alda s Trga Tra i Rivi 5, ki je izpovedal, da je Petrinija udaril zaradi tega, ker sta se sprla o tem, kdo bo telefoniral. Sestanek kmetovalcev v Orehu pri Miljah V petek zvečer so imeli kmetovalci iz Stramara in Oreha ožji sestanek, na katerega je bil povabljen strokovni predstavnik Kmečke zveze- Razpravljali so o zelo važnih splošnih in krajevnih vprašanjih, ki zadevajo vse tukajšnje kmetovalce. Govorili so o nujni potrebi kmetijskega pouka, da se naši kmetje, posebno mlajša generacija seznani s sodobno napredno agrotehniko. Zato so potrebni tečaji o kmetijstvu in tudi kmetijska šola v lahko razumljivem, materinskem jeziku kmetovalcev. Sproženo je bilo tudi vprašanje škode, ki jo povzročajo rastlinstvu, čeprav v težko opazljivi meri, razni strupeni plini, ki izhajajo iz bližnje rafinerije petroleja in jih posebno ljudje močno občutijo, zlasti ko pihajo zapadni vetrovi. Nadalje so govorili tudi o cenah kmetijskih pridelkov: izraženo je bilo mišljenje da bi tukajšnje oblasti morate ščititi domače pridelke, predvsem glede na dejstvo, da domači pridelovalci plačujejo tukajšnjim državnim blagajnam davke, katerih ne prejemajo od kmetov iz tujine. Želeti je, da bi se takih posvetovanj udeležili nasi kmetje v polnem številu, ker se na teh razmotrlvajo njihovi posamezni in skunni interes: OMEJITVE UPOItABE ELEKTRIČNEGA TOKA TRST (AIS) — Obvestilo št. 14 Urada za javne naprave prepoveduje uporabo električnega toka za pridobivanje pare, za pridobivanje industrijske toplote ter za segrevanje Javnih lokalov, uradov, trgovin in industrijskih naprav. Industrijska potrošnja električnega toka sme maksimalno do-seči toliko kilowatov, kolikor so ga Industrije uporabile v dobi maj—Junij 1949. Javne naprave, mlini, peki In radijske postaje so izvzete od teh omejitev. Vse javne naprave in vozila na električni pogon morajo omejiti svojo potrošnjo na one količine električnega toka, ki so ga uporabili v decembru 1948. 5S1I RADIO u** JUGOSL. CONE TBS‘“ lOddaja na srednjih J 212.4 m ali 1412 *c’ SREDA 15. 3. 195* 9J; 12.00: Haydnova simfonij’ por! rak: Slovanski plesi; 20.°°- # ski obzornik (ital.); 20.15: 1 pt' ski samospevi; 20.30: L p? oddaja; 21.30: Pisan sp°r<*» ^ nega orkestra Radia hln)icPG>' vanje«, Lana Turner, hčerk’1*1 'V -jK unč. ve Garibaldi. 14.30: ((Sokol G. Raft. Ideale. 15.30: «Moja Lopez. 'v iU Impero. 16 00; ((Nedelj’ gl j stu«. Nastopa Tržača | Lisjak. 0fl Italia. 16.00: «Seherezaa«». Donlevy. Viale. 16.00: «Pavel in A. Cecchi. »Otekal Vittorio Veneto. 15.1’: ,iejd, plamenih, John Gar petka dalje. «Jetnik nasil^*' pf Adua. 15.00. .U Arraonia. 15.15: «PO” dnevi«. Azzurro. 15.00: Belvedere. 15.30: »Ob morju«; bežen«. Marconi. 15.00: i: .(Boleče Vlak j I 15.00: <(Ob”P8 . it I” A coskem dvoru«, ”• ,,ot s« Novo Cine. 16.00: «p"“1tr»p” Odeon. 16.00: «Mtster Radio. 14.30: «GangsterJ dot> Savona. 15.00: «Nem‘r"eiJ)U»s Venezla. «Protl nez” Vittorla. 16.00: «Zorro». PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70 f0ZlV OKROŽNEGA KOMITEJA KP STO JE GOSPODARSKEGA PLANA 0 perečih vprašanjih delovne sile “oletni gospodarski plan Istr-6art» 0krožia postavlja pred vse 'iške organizacije in pred j' 4(lovnc ljudi težke in odgo-flen°e- °>loge- v celoti predvi-t * Investicijska dela dvakrat-t°. Prese!njo lanskoletne investi-',kjr predstavlja odločno u-delovne sile v industrijo *rs<*H'šča. Izvršitev plana **i za delovne ljudi Istrske-^ tnžja povišanje življenjske-za 15 cdst. Z elek- 52 vasi in izgradnjo domov se bo spreme-i„ lce istrskih vasi, ki so ved-„ ksti pa v novejši zgodovi-%k'evale račune tiranov in , ifevalcev, ki so živeli in tani*' 113 račun bede in po- jl nnja našega ljudstva. O tej ! »listi so danes še samo ža-7 črnini. 'ttltt*5'** oblast, ki je rešila že V( “ gospodarskih in drugih fo ^ je s tem Ukazala svo-]o nnsobnost in življenjsko si-H , Planskim gospodarstvom ei® Prej zabrisati sledove klosti. Za uspešno izvrševali ?lana je potrebno mobilizi-stalnih delavcev za s r'io in gradbena dela. Dokl to <1 . ^ organizacij. tlelovno silo čimprej je lijjlj.^0 najvažnejša naloga par- Dkrov • rtsni Zni k°mite opozarja, da že - . sprejeta na IV par-konlei navaja, da je osnovna na- »kiti nii^^oaterenci v Izoli 29. ja-Sjj* partijskih organizacij ‘"ta enoletnega gospodar-5v(ll(®,aila «Za njegovo uspešno iljt obvezuje konferenca vse in poziva vse deti . 'lobi, da se odločno borijo i!vt7ni£enie te naloge, katere Unij. a bo dvignila življenjske tih * '? kulturno raven deloval . na še višjo stopnjo.* »kih S,)e*nejše izvajanje planjo* je potrebno, da se ta sgea' t*°sedanji sistem dela, nove metode dela, h j. v' Pravično nagrajevanje •ilo^bstičnem principu — pla-''tki ub'nku dela. Izboljšati je ><6t b-el°Vno rtisciplino in toč-izvajanju prevzetih ob-\ (\K°nferenca poziva član-'1 "H d,,1 borbo proti izostajanju ;1 «.,’ *» večji učinek dela in lil fJo kvaliteto proizvodov*. partijske konfe- Vlcije — -- - - - S eoca postavila pred član Pred vse delovne ljudi 'itn Plana kot prvo nalogo, Ki "ortijske organizacije in 'ti(jeeani b,ani dovolj resno 1 leh nalog in obveznosti. \j st°jimo pred težkimi pro-‘i«, ®obil>aacije delovne sile, \i *aVlJa slavni člen za iz-*,b e ,eh »»•»«. Ze v odloku W '•“ločeno, da bo treba “sP°s°biti večje šte-de vcev in polkvali-sa»e v kval.ficirane ter za-tta- . na novo v mdustriji in V 2 000 deIavcev. To vpra-l|i se postavlja kot neodlož-uC'n Pristopanja k mobi-'•i, .d*lovne sile je birokrat- temu da je partijska S**1 neučinkovit, pri čemer Tt'0' tovariši ne jemljejo te V-* Potrebno resnostjo & resnostjo, ®Vorni organi oblasti ne dovolj pažnje nad za-*e*’ k °vno s'*° 'n evidenci , t* ti. " tudi nimajo zadost-v,V''da nad potrebami po-u *oj} J Podjetij. Prav tako se in strokovnemu Jblis. In posveča še vedno i' •ih st' **o *krb in pažnja. t,'« , »Otovijenih podatkih ob-Ij%> >n v mestih še (St 'iis 0 kv mcsun sc t aliticiranih in polkvali-j. vttv’ zlasti nekvalificiranih belilo 'n d*lavlc, ki ne vrši-•V*! n SV°Ie*a poklica, ker so t[ Prj^a 'nstni košček zemlje. Aij *rni pomoči frontovskih uHon,1* b’i se delovna sila a izkoristila kot stalna / l,v S‘la "» gradiliščih. 0|fv Tf'" Is,rskega okrožja, zla-iti-.,s,eviLJe laP°s,eno precejš-1, b, ^ delavcev različnih U6f'i>iJn.,p,n ko is,a delovna si-vJJ* prJ te Pr' nas. Poleg te-SV Vfst 0 ,eh vr5i sPekulacija bi Vi, ,zkl|učno v škodo na-Te dclavce je tre-) W' ’ da 5e vključiJo v bo bon. V 'brskem okrožiu. S°b J5° to; ... bo '0*ti v “Pobtevajoč današnje Pr- bpiti, ^'ko izboljšali preskr-v„i>0 elaveev; nadalje bi s "«ls b,ertrRanl2ac“° gradilišč v \>v vssvPraVili PrevaianJe ^ in dan z gradilišča «a». *tno- 2 rešitvijo te- pripravi in opremi teh brigad. S frontovskimi brigadami bi lahko v precejšnji meri rešili vprašanje večjih objektov na cestah in melioracij, kjer se prvenstveno rabi nestrokovna delovna sila. Po gornjih ugotovitvah jasno izhaja, da stoie pred našo partijsko organizacijo težke in odgovorne naloge, ki jih bomo rešili le če čvrsto pristopimo h konkretni rešitvi posameznih vprašanj v sklopu celote. Od mobilizacije delovne sile, od zavestne discipline naših delovnih ljudi, od pravilnega sistema dela in dobre preskrbe delavcev zavisi izvršitev plana. Zato morajo komunisti tudi v tem pogledu dajati zgled požrtvovalnosti in sposobnosti pri izvrševanju naših planskih nalog. Okrožni komite poziva vse članstvo, da skupno z množični-., mi organizacijami odločno pristopi k odpravi navedenih pomanjkljivosti in slabosti, da zagotovi potrebno delovno silo za izvajanje enoletnega gospodarskega plana. CK KP STO za Istrsko okrožje Odlikovanje bivših borcev Od Rrezidija ljudske skupščine FLRJ so na predlog vrhovnega komandanta oboroženih sil Jugoslavije prejeli medaljo za hrabrost sledeči bivši borci iz NOB. Vodnika Maršič Roman iz Zabavelj in Kozlovič Bruno iz Cer.turja. Dalje vojni obvezniki Kocijančič Jože iz Trušk, Skrgat Mirko iz Marezig, Vi-sintin Marijan iz Vršiča, Fili Janko iz Tolmina, Venturini Danica iz Nove Gorice, Mi-kac Guido iz Kopra, Radovac Anton iz Sočerge, Marušič Marijan iz Zrnjavea, Skerk Jože iz Dekanov, Breč Ivan iz Puč, Jerman Rok iz Glema, Fribac Roman iz Padne, Pribac Jože iz Padne, Hrvatin Marijan iz Šmarij,-Hrvatin Pavel iz Fiero-ge, Kaligaris Peter iz Sv. Lucije, Meršnijc/pže*V Sy*. -Lucije in Mahnič Ivan iz Škofij’ II. MEDALJO ZASLUG ZA NAROD PA SO PREJELI Vodnik Stanta Šibko -iz Kopra jr, vojni obvezniki Babič Benjamin iz Babičev, Cernac Karel iz Trsta, Kocijančič Jože iz Trušk, Skrgat Mirko iz Ankarana, Umar Anton iz Babičev, Hrvatin Marijan iz Šmarij, Čendak Jože iz Portoroža, Jakomin Erminij iz Bonir.ov, Babič Emil iz Tribana, Kavrečič Zorko iz Dekanov, Ske-r Jože iz Dekanv', Baruca Jože iz Ko-štabone, Jerman Rok iz Glema, Bertok Guido iz Bertokov, Pribac Roman -jz Padne, Kocijančič Pavel iz Postojne, Hrvatin Stanko iz Kopra, Hreščak Franjo iz Sežane, Hrmac Matija iz Kopra, Rihter Jože iz Kopra in Hrvatin Franc jz Šmarij, Izlel planinskega drušlva na Slavnik Za or,e tovarišf-planince, ki v nedeljo 19. t. m. iz kateregakoli razloga ne bodo mogli k smuškim skokom in poletom v Planico, priredi koprska podružnica Tržaškega planinskega društva isti dan izlet na Slavnik. Odhod iz Kopra bo v nedeljo ob 5. uri zjutraj in povratek v Koper ob 20. uri. Prijave sprejema uredništvo Primorskega dnevr.d-ka y Kopru, Ul. Cesare Battisti, do vključno četrtka, 16, t m. Šmarje Obisk tržaških sindikalistov Zadnjo nedeljo so nas obiskali tovariši Akcijskega odbora za obnovitev razrednih sindikatov v Trstu. Med njimi je bil tudi naš znani in delavni sindikalist Bortolo Petronio. Navzočih je bilo tudi nekaj tovarišev iz Strojnih tovarn pri Sv. Andreju. Glavni namen njihovega etoiska je bil. da se na terenu prepričajo o gospodarskih in socialnih prilikah v coni B, da se seznanijo z delovanjem obdelovalnih zadrug in prepričajo o razpoloženju Ijlud-stva. Zlasti tovariši iz Strojnih tovarn, katerim je bilo lani oner-ogočeno priti v Istrsko okrožje, ker so tržaški ES odklonili vabilo naših sindikatov na obisk, so spoznali, dajte vse pisarjenje m kominformistič-ni-h in reakcionarnih listih o terorju, ki naj bi vladal v coni B, navadno podtikanje in laž. preračunano samo na to, da bi zmanjšali pomen ljudske oblasti ter napredek r.a vseh poljih, ki so ga dosegle naše vasi in mesta v zadnjih letih. Isti dan so se naši prostovoljci udeležili udarniškega dela v Dekanih, kjer so sadili borovce. Med 18 udarniki je bil tudi komaj desetletni pionir Štemberger Rajko. Vsak od njih je prispeval 3 delovne ure. Ostali prostovoljci pa so pomagali pri delih za elektrifikacijo zadružnega doma. Domača organizacija ASIZZ pa je na dan praznika demokratičnih žena imela lepo uspelo kulturno prireditev. Ugajalo nam je petje, prav tako enodejanka. poučen in spodbuden je Bil-tudi referat tov. učit. Dragice, skratka celoten spored je bil dobro pripravljen in izveden in vsi navzoči so nagradiji izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem. Po zaključku kulturnega dela programa je sledila pozno v noč prosta zabava, ki je bila zelo živahna in prisrčna RED ZASLUG ZA NAROD III. STOPNJE SO DOBILI Obvezniki Kolarič Bruno iz Škofij III, Ruzzier Petra iz Sv. Lucije in Bevk Vinko iz Kopra ter vodnik Krinac Anton iz Vanganela, RED ZASLUG ZA NAROD II. STOPNJE je prejela Cesnik Erna iz Trsta • Portoroža. ALI NE BI sestanka vseh vinogradnikov Naše gospodarstvo sp zelo hitro razvija. Dobro bi bilo, če bi tudi pri nas začeli misliti na sortiranje vin. Potrebno je vedeti, da le dobra vina lahko dobro prodamo. Pri tem pa takoj nastane vprašanje, ki bi ga morali rešiti skupno vsi vinogradniki. Imamo neštevllno vrst vinske trte. ki niso ravno dobre kvalitete. Dobrih vrst trte P.a imamo še vse premalo. Potem je °b trgatvi še vedno navada, da se belo in črno grozdje meče vse v eno brento, To vpliva zelo slabo na kvaliteto vin. Namesto da bi iz tako dobrega grozdja, kot ga pridelamo, dobili prvovrstna kvalitetna vina. imamo mešanice, ki so podvržene vsem mogočim okvaram Vsi vemo. da določitev trtnega sortimenta ni lahka zadeva, ker nimamo skoro nobenega podatka o vrednosti posameznih vrst trte, ki jih gojijo vi nogradniki v našem okrožju. Naši vinogradniki o tem ne vedo skoro nič, ker se za to niih če ni brigal. Le na dveh go- spodarskih razstavah so naši vinogradniki dobili nekako sliko, kako naj bi bilo urejeno vinogradništvo To bi bilo treba razvijati naprej, posebno sedaj, ko je ljudska oblast poskrbela za gradnjo dveh najmodernejših kleti,; kjer bodo na razpolago vsa sredstva, da sovino ne bo moglo pokvariti. Moram pri tem: poudariti, da Obvestilo izletnikom v Planico Planinsko društvo, podružnica v Kopru, obvešča vse tiste, ki bi se radi udeležili izleta v Planico, da je čas za vpisovanje podaljšan ter da se zaključi danes ob 16. uri. Vpisovanje se nadaljuje^na kraju kot že objavljeno. imajo v Sloveniji-vinarska'društva že nad 25 letaki vršijo -poizkusni e vin, in je na ftodlagl tega lahka določitev trtnega sortimenta. Zdi, sc nw, da bi bilo1 prav, Če bi začeli tudi na tem tako važnem gospodarskem pod- ročju z načrtno borbo za dvig našega vinogradništva. Naša istrska vina uživajo v svetu splošen sloves, zato moramo gledati na .to, da bomo Še bolj dvignili kvaliteto. To pot sta nam začrtali gospodarski razstavi 1948.-49. Vsi vinogradniki bi mbrali občutit; potrebo po posvetovanju in dati pobudo za zborovanje ali kongres vinogradnikov. V prvi vrsti Pa bi ge morafe. za to zanimati naše obdelovalne zadruge, ki.so tudi prve; ?ačele: z obnavljanjem, vinogradov Bila bi velika ška, da, Cc -bi ngstali novi vinogradi brez jasne perspektive za bodočnost. Op poznajo naša istrska vina na svetovnih tržiščih, moramo težiti za tem, da jim bomo nudili še boljša kot d0 sedaj. To bn nam samim v korist, ker. bomo imeli na razpolago za izvoz dobro blago, za katero bomo lahko zahtevali v zameno prav 'teko' dobro blago, katerega sami -ne ■izdelujemo. Želel bi, da bi se o tem vpra. šg/nju oglasili še drugi vinogradniki, . Preloo J. - Srkocijan ■ V nedeljo 5- marša jc bilo v Piranu zborovanje pripravljalnih odborov Za ustanovitev Združenja Italijanov- Istrskega okrožja (Unione degli Italiani del Circondario dellTstria). Zborovanje je Sklical na predlog krajevnih pripravljalnih odborov okrožni odbor. Okrožni pripravljalni cdbor je v svojem poročilu predcčil vse možnost; za razvoj ljudske kulture, lci so podanP ravno z obstojem ljudske oblasti Pri tejn je poudaril širok odziv in sodelovanje Italijanov z ljudsko oblastjo, v množičnih organizacijah in podčrtal pomen šol vseh stopenj ter kulturnih krožkov Po preučitvi položaja centra za gojitev italijanske ljudske kulture ter njegovega delovanja je očitno, da ima to delovanje velik pomen med italijanskimi ljudskimi množicami. Zaradi tega je potrebno, da se to delovanje čim bolj razširi. V pretsklosti tej kultu nj organizaciji n; uspelo, da bi bila pritegnila k stvarnemu sodelovanju široke množice. V nekaterih primerih je bilo delovanje krožkov za italijansko ljudsko kulturo odvisno izključno od dela sicer nesebičnih, vendar premalo stanovitnih ljudi, — skratka od posameznikov, ki Imajo dobro voljo in ki so se po vsem svojem dnevnem delu posvetili tem idealnim nalogam Poročilo okrožnega pripravljalnega odbora je obsegalo tudi to, da neki problemi, ki zanimajo neposredno ravno italijansko delavstvo cone B. niso bili rešeni: šole. nepisme- nost, otroški vrtci itd. Krožki se jih do sedaj niso lotili. Italijanski delavci, ki se vedno iainii za ustanouiieu Združenja iiallianou bolj aktivno udeležujejo gospo- | ljenlki izvoliti delegate za usla-darsfce izgradnje našega ekrež- novni občni zbor, in sicer v razmerju 1:10. 3. pedvzeti je treba takoj in ja, zahtevajo, da ves ustroj italijanske kulture glede na močan razvoj, ki zajema vse panoge .socialnega življenja, ne zaostane. Iz diskusije, v katero’so posegli tov. Maraspin G., Fizza-■reilo L., Pcjani G., Cuzzi E., se je pokazala vedno večja nujnost, da je treba razširiti, ljud. sko kulturo. Tudi tov. Miche-lini M., Solieri G., Posar S., Muscarojn L- Pertot L., Gurian A., Lenarduzzi R., so pokazali na uspehe in pomanjkljivosti |, j- v ter zahtevalj ustanovitev orga- j |C H0V3 VfllOVIld 00111113 13013 V K0pW nizacije z novo obliko, ki bo na vseh področjih močno aktivnost v počastitev ustanovnega občnega zbora. 4. Posamezni pripravljalni odbori bodo pričeli medsebojno tekmovanje v tem, kateri bo do sklicanja ustanovnega občnega zbora dosegel največje uspehe. 212,4 m ali 1,412 kilociklov pritegnila vse italijanske množice v okrožju in ki bo sposobna izvesti vse kulturne in socialne probleme in dosegla cilje, ki jih jamčj ljudska oblast V nadaljnjem poteku zborovanja 30 bile obravnavane tudi programske točke, katere so sprejeli vsi prisotni z navdušenjem. Cim bodo končana pripravljalna dela, bo sklican ustanovni občni zbor. . Na zborovanju so bili končno sprejeti sledeči sklepi: 1. Cim prej je treba ustanoviti Združenje Italijanov Istrskega okrožja. V ta namen bo v mesecu marcu sklican ustanovni občni zbor 2. Za čim večjo razširitev in popularizacijo ciljev združenja je treba takoj odločno pričeti z delom. Istočasno pa med somiš- Uprava radia jugoslovanske cone STO-ja v Kopru obvešča vse poslušalce njene postaje, da je prejšnjo valovno dolžino opustila, tako da oddajo sedaj svoje prenose na valovni dolžini 212,4 m, oziroma 1.412 kilociklov. Šahisti Danes 15. marca ob 20. url bo v Kopru v menzi št- 1 brzo-potezni turnir. Enaki turnirji bedo povsod tam, kjer obstajajo šahovski klubi oziroma od. seki. V soboto 18. marca pa bo V Kopru brzopotezni turnir za vse okrožje, na katerem bo sodelovalo 200 do 300 udeležencev. VOLIVNE ENOTE PODROČIJ Krajevnih in mesinih LO okraja koper -v, - , . organizacijo bi lah-0»ic !ovanJu sindikalnih h- 'bili ' uP°števaloč UanaSni* di' V|>raian brat st,7aW(a bi obenem rešili tu-t 9v ž ^neopravičenih izo- sindikalne or- ZlO" s: 16. KLO — SEMEDELA se deli na dve volivni enoti. I. volivna enota obsega zaselke Semedela, Čampo Marzio, Bar-ban, Pastoran — voli enega od. bornika. II volivna enota obsega zaselke 'Sv Marko, Zusterna, Provč, Vilizan — voli dva odbornika. 17. KLO — STRUNJAN se deli na dve volivni enoti. I. volivna enota obsega zaselke Strunjan, Sv. Duh, Viaro, Soline Carbonara, Punta — voli enega odbornika; , II volivna enota obsega zaselke Marčane, Kavarije, Ronko, Stanci — voli enega odbornika. 18. KLO — SV. ANTON obsega eno volivno enoto — voli dva odbornika. 19 KLO — SV. LUCIJA se deli na štiri volivne enote. I. volivna enota obsega zaselke Sv. Jernej, Paderna, Nožed, Le-ra — voli enega odbornika II. volivna enota obsega zaselek Seča — voli enega odbornika: III. volivna enota obsega zaselke Kampolin. Lučan, Liminjan — voli dva odbornika; IV volivna enota obsega zaselke Sv. Lucija, Vinjole, Sv. Lovrenc. Fazan — voli enega odbornika. 20. KLO — SV. PETER se deli na štiri volivne enote. I volivna enota obsega zaselek Krkavče — voli dva odbornika: II volivna eonta obsesa zase- ."'kitiT0 Pr*stopile k siste- ZJve'!(.5lalne,n’1 delu za ^(.'IšarjH;in discipline med "dn '‘“Sosin 'iSar "I ie odprav- >rlHa a„ IOStaJanle I" "e- nH na de,°s kot lu" H katerpn?tot*k bolniškega nl vrdno virok bril ktonto vedno vzrok večkrat vzrok seSn!m 1,1 mladinskim Vstopilo dovolj lh. kot .Ustavljanju bri-tudl prl tthničBi Ljudska univerzi) v Kopru Danes 15. marca ob 20. uri bo v mali dvorani koprskega gledališča predavanje o »IZGRADNJI LJUDSKIH OD-BOHOV*. Predaval bo tovariš Hafner. Vabljeni so vsi člani! 22. KLO — ŠMARJE se deli na pet volivnih enot. I. volivna enota obsega zaselek Šmarje — voli dva odbornika. II volivna enota obsega zaselke Pomjan, Zupančiči, Dilici, Fje-roga — voli enega odbornika. III. volivna enota obsega zase lek Gažon - voli, enega odbornika. IV. volivna enota obseg« zaselek Sergaše — voli 1 odDfjnika. V. volivna enota obsega zaselek Grintavec — voli nega odbornika 23. KtO — VANGANEL se deli na tri volivne enote. I. volivna enota obsega zaselke Bonini, Cerej, Kalisburg, Sv. Ubald — voli enega odbornika; II. volivna enota obsega zaselka Centur in Kliban — voli enega odbornika; III. volivna enota obsega zaselke Vanganel. Potok, Montinjan, Manjan, Kornalunga — voli enega odbornika. Tajnik: Suša Karel 1. r. Predsednik: Strah Stane 1. r. lek Padcna — volj enega odbornika; III. volivna enota obsega zaselek Sv. Peter — voli dva odbornika; IV. volivna enota obsega zaselek Nova vas — voli enega odbornika. 21. KLO — ŠKOFIJE se deli na tri volivne enote. I. volivna enota obsega zaselke Škofije I„ Valmarin, Forteca — voli enega odbornika, II volTvna enota obsega zaselke Škofije II, Škofije III, Škofije IV — voli dva odbornika; III. volivna enota obsega zaselek Tinjan — voli enega odbornika. Šahovske beležke Qbči turnir $aUovskeua dru štva v Kopru za uvrstitev igralcev v kategorije se nadaljuje Po tov Žerjalu Marijanu si je priboril pravico do vstopa t 3. kategorijo tov. Lovrečič Ste fan. Igralni večeri bodo odslej počenši s 16. 3. ob ponedeljkih in četrtkih v prostorih menze št. 3 poleg mestnega muzeja, Ul. Cesare Battisti, Ostale dni v tednu je možno igrati vsak večer po 20. ur; v restavraciji «Loggia». Simultanka velemojstra pro fesorja Milana Vidmarja bo v ponedeljek 20. t. jn, zvečer v mali dvoranj koprskega gleda lišča. Proti velemojstru bo nastopilo 30 šahistov iz Kopra in Trsta. Simultanko b0 vodil tov. dr. Berginc Vlado iz Izole, Naslednji večer 21. t. m. bo ob 20, uri dr. Vidmar predaval v mali dvorani gledališča o naj zanimivejših doživetjih na mednarodnih turnirjih. V sredo 22. t. h'. Pa bo velemojster ob 18] uri predaval v Portorožu in istega dne ob 20. uri PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 MESEC DNI NA BRANIKU SVOJIH PRAVIC Delavci v tržiški tovarni olja dosledno vztrajajo v borbi Manifestacija po tržiških ulicah - Zakaj se oblasti ne pobrigajo za rešitev spora Stremuštvo delodajalcev in kapitalistov na splošno ne pozna meja, ko gre za njihove ozke in osebne, koristi. Ne P0* zna sočustvovanja in razumevanja za potrebe, delovnega človeka, ampak jim gre . samo. za to, da si ustvarijo pozicijo ter kapital, in ne glede na to, ali je delavcem prav ali ne, ali imajo delo in zaslužek alj ga nimajo. Takih primerov smo v naši pokrajini lahko že precej zasledili. Zadnji; v tej seriji, ki je pa tudi najbolj po-učen, je primer oljarne Luzzatto v Tržiču. Vodstvo tega podjetja je prišlo namreč glede odpustov, ki jih je nameravalo napraviti, v spor z delavci. Da bi preprečili bedo in vedno večje pa-, raščanje brezposelnosti, so se delavci takemu ravnanji) vodstva tovarne, uprli ter jo za; sedli. Od takrat je poteklo že mesec dni, toda delavci se združeni borijo na braniku svojih pravic, zavedajoč se, da je ,to edini način, s katerim se lahko prepieči novo zlo, k-i ga delodajalci in sovražniki delovnega ljudstva pripravljajo že itak revnemu in izkoriščanemu tržaškemu delavstvu. Ker med delavci in vodstvom tovarne ni prišlo do poravnav sporov, so tu odgovorne oblasti, ki bi se morale za stvar pozanimati in spraviti neurejeno stanje, ki vlada v tovarni, z mrtvega tira. Teda kljub vsemu temu se do seda ji ni še nihče prikazal razen prefekture, k; je samo sporočila, da bo v sporu posredovala. Upravičena in pogumna borba delavcev v tovarni olja Luz-zatto žanje med delavci naše pokrajine najširše simpatije. Notranja komisija predilnice v Podgori je te dni nabrala v svojem podjetju 100 tisoč lir ket pomoč delavcem v tovarni olja. Tud; po drugih podjetjih in tovarnah spremljajo delavci nijiihovo borbo z živim zanimanjem in se zavedajo, da s tem delavci oljarne ne branijo samo svojih pravic, ampak da se borijo za pravice vsega delavskega razreda naše pokrajine. Zlasti pa je to razumljivo tovarišem iz Združenih ladjedelnic (CRDA), katerim je ravnatelj Moretti pred dnevi namignil, da je v tržiških ladjedelnicah okoli 3.000 delavcev preveč in ki jih bo treba najbrž odpustiti. Ko se je tako izrazil je imel najbrž v mislih razmere, ki vladajo v obratih. Znano je namreč, da je v ladjedelnici vedno manj dela in da bo tudi delo pri tistih nekaj argentiskih ladjah, ki jih trenutno popravljajo, kaj kmalu končano. Iz vsega tega je razvidno, zakaj so delavci oljarnp toliko odločnj in nepopustljivi. Med tem časom pa se vršijo na prefekturi pogajanja za rešitev spora. V primeru; da bi se pogajanja ne zaključila z uspehom, bo zajela stavko vso pokrajino. Tedaj bodo delodajalci prisiljeni ugediti upravičenim zahtevam delavcev oljarne Luzzatto. t V nedeljo Je okoli 50 delavcev tovarne olja šlo v povorki po tržiških ulicah. Delavci so s seboj nosili transparente, na katerih so bil; napisani vzpodbujajoči napisi, ki sp pričali d solidarnosti prebivalstva, po drugi strani pa je bilo iz njih razvidno, da delaven- tovarne olja ne zahtevajte ruj- drugega kot delo. : ' , V ,. ■ ^ Tovorka sp je. polasi penil*, kala po vseh glavnih ulicah ter pustila na onih; ki &o jo videli, globok vtis. V marsikaterem se je ob pogledu na mirne in pogumne delavce, ki že en mesec vztrajajo y tevarni, da preprečijo odpuste z dela, samo če bolj povečalo sovraštvo do neusmiljenega ravnanja vladajočega razreda. Delavci CRDA solidarni z delavci tovarne olja Najmočnejšo . oporo pogumnim delavcem tovarne olja, ki so se uprli delodajalskem 'izkoriščanju, nudijo- v Tržiču, delavci, ki so uslužoenj v. Združenih ladjedelnicah. Delavci CRDA so predvče- Lepo pomladansko sonce je prebudilo naravo, Po Brdih cvetejo mandeljni, p0 prisojnih krajih pronicajo iz zemlje zeleni listi suličastih oblik, ki se kaj kmalu razrasejo n lepe zvončkove cvete. Tudi vijolice s svojim očarljivim vonjem dajejo naravi potreben pomladanski ton. Res prava pomlad nas je obiskala. Vendar pa se je temu prazničnemu razpoloženju primešala grenka ugotovitev, da vsi liudje ne čutijo enako, kako sc narava prebuja, ne čutijo enako, kako se tudi ptički, ki so se morali čez zimo pač preživljati'kakor so vedeli in znali, veselijo Ra toplem soncu Bilo je popoldne, sonce je grelo, zato sem jo ubral čez Sočo proti Podgori. Ohčudo- rajšnjim’ sklenili, da bodo imeli od 12130 v notranjih presterih ladjedelnice zborovanje V, prid delavcev tovarne olja. Tej od-lcčgi zahtovupa so( se-uprli vo-diteljii podjetja, ki so delavskim predstavnikom svetovali, naj' se zborovarijb vrši, zunaj podjetja. Delavci se na ugovore s strani vcdlstva niso ozirali. Zato je poklicalo policijo, ki je skušala zborovanje preprečiti. Teda volja in meč delavstva se ne moreta streti.. To so delavci dokazali tudi na tem zborovanju, ki se je kljub resnemu prizadevanju vodstva tovarne in policije, da bi zborovanje preprečita, okoli 14 ure pričelo in se brez večjih neredov tudi končalo! Zbranim delavcem sta spregovorila tajnik notranje komisije Calligaris in tajnik Delavske zbornice Zanolla. Oba sta poudarila solidarnost z borbo urada za 218.300 lir. Nadalje je delavcev tovarne oija ter na- prometna policija po skrbnih glasila, da se je treba proti ma. preiskavah iztaknila dva avto-nevrom delodajalcev še odloč- mobila Fiat 500, ki sta bila ne.ie boriti. I državna last. LJUDJE hoz Mene KULTURE val sem pomlad, ki je obiskala tudi te kraje. Kar naenkrat zaslišim komaj slišen pok. Ustavim se in prisluhnem. Zopet strel. Nadaljujem pot in kmalu opazim, kako p rimah« na cesto fant, ki je držal v eni roki zračno puško, v drugi pa je imel dva ustreljena kosa. Drugi primer. Po pripovedovanju ljudi, nekateri nepri-dip-ravi komaj čakajo, kdaj voda v strugi Soče upade. Oni namreč izrabijo to priliko, da lahko polovijo ribji zarod, ki ostane v kotanjah. Spričo takega ravnanja, ne samo otrok ali nedoraslih jantov, ampak tudi starejših in razumnih mož, je potrebno opozoriti te ljudit da je bil svoječasno na Goriškem v veljavi deželni zakon, ki je najstrože prepovedoval kakršno koli trpinčenje živali, predvsem pa je bil zakon na* menjen varstvu ptičev. Mislimo, da je dandanes tudi kakršno koli sprejemanje tozadevnih zakonov nesmisel, ker smo prepričam, da ima sleherni človek toliko kulture, da zna ločiti, kaj sme in kaj ne sme. Seveda se Va najdejo med takimi tudi izjeme, ljudje brez usmiljenja in brez čuta ljubezni do priljubljenih in koristnih živali. Tem ljudem bi, kakor kaže, samo taki zakoni lahko pomagali na boljšo pot. Delo prometne policije Prometna policija goriške pokrajine je januarja in februarja t. 1. skupno pregledala 34.212 kilometrov peste. Na delo je bilo v tem dvomesečju poslanih skupno 204 nočnih izvidnic, ki so skupno nudile svojo pomoč pri 28 prometnih nesrečah. Skupno so varuhi prometa naložili 1209 glob, ki so povečale dohodke Registrskega Izpred sodišča Kako je razneslo hišo kamnoseka Volpija Mogočna eksplozija, k; je lanskega oktobra docela porušila hišo kamnoseka Volpija Jožefa v Gradiški, pod ruševinami katere sta umrli njegova žena Mantini Jolanda in hčerka Italija, je včeraj imela svoj pretresljiv epilog. Sodne oblasti, ki so takoj po nesreči pričele s preiskavo, so že v prvih dneh po' eksploziji ugotovile, da je Volpi Jožef, ki jte imel v Zdravščim skupno s Černičem Bernardom jn drugimi mailo podjetje za sekanje kamenja in je pri tem delu rabil eksploziv, nekaj dni poprej nabavil pri mehaniku Černiču Mariju y Sv. Martinu na Krasu okrog 15 kg eksploziva, ki ga je sicer vedno kupoval v Vidmu. Cemic Marij j® p0 sklenjeni kupčiji poslal po Černiču Bernardu ■■ nabavljeni eksploziv Volpiju v Gradiško. Cemic Bernard je nevaren prah, ki ga jr Cemic Marij pridobil iz starih bomb, prinesel 9. oktobra zjutraj v stanovanje Volpija, in ker gospodarja ni bilo doma, ga je izročil njegovi ženi. Eksploziv je bil skrbno zavit v nepremočljivo platno in žena, ki ni vedela, kaj je, je zavoj položila v kot na hodniku. Nekaj ur potem. ko je Cemic Bernard zapustil Volpijevo hišo, je v Gradiški zadonela mogočna eksplozija in od Volpijeve hiše so ostale samo razvaline. Oblasti so kot krivce nesreče aretirale 42-letnega Černiča Marija in 46-letnega Volpija Jožefa in sodišču prijayi,le tudi 36-letnega Cemica Bernarda. Ccrnica Marija so dolžili, da je brez potrebnega dovoljenja prodal Volpiju 15 kg eksploziva, Volpija im Černiča Bernarda, kot lastnika kamnoseškega podjetja pa da sta od Cemica Marija kupila eksploziv, nadalje Černiča Bernarda, da je brez orožniškega dovoljenja prinesel eksploziv v Volpijevo hišo Černiča Marija so obsodili na 10 mesecev in 20 dni zapora ter plačilo 4000 lir globe. Volpija in Cemica Bernarda pa so obtožbe Oprostili ker nista zakrivila kaznivega dejanja, ^a kazen, ki so jo naložili Černiču Mariju, je sodišče odredilo m se še bodo v tem času zatekii po zdravniško pomoč, potrdilo o nudeni zdravniški oskrbi in morebitnih stroških. Samo na podlagi takih drnkazi! bodo naknadno lahko nastopili z za-htevami o povračilu stroškov, o čemer pa bo uprava INAM-a izdala podrobnejša točna novo dila. Na uradu za delo bodo danes ponovno razpravljali o sporu, nastalem v zvezi s poslednjo stavko industrijskih delavcev in ki zadeva način izplačila do. pustov. na uradu obrtnih listov do daB*jj Kdor ne bi tega v določuj roku napravil, se mu lahk° koj prepove nadaljnje ot>r l | vanje. ROJSTVA SMRTI IN POROKE (p t Dne 14 marca 1950 se 1 Trstu rodilo 13 otrok, umri0 7 oseb, porok pa je bilo °-Poročili so se: železničar bastjan Turdo in gospo0 ^ SNG S ,, KOBILICAMI„ NA OPČINAH DAJTE DVORANO našemu gledališču Marija Donaggio, trgovski stopnik Otelo Scandolo in u nica Lucija Sangiorgi, dnin*r odin)* icel Frančiška Sisiani, šofer ^ nij Corazza in tkalka Iri|. ronio, uradnik Karlo Eabr in uradnica Julija Suban. , Umrli so: 82-letna Em*“f Degan, vd. Ciesca, 55-letni - - — - - • ~-*ef ® peteh0; drej Ražen, 40-letni Jožef ® I gnoni, 49-letni_ Jurij 49-letni Jurij 73-letni Franc Leban, — Alojz Carli, 80-letni Jože doni- SLIKAR France Pavlovec RAZSTAVLJA -V GALERIJI «SCORPlO^ Vabimo vse umetnin, da se nocoj ob udeležijo slikarske razs> Franceta P a v I ° v c. * Umetnik živi v Ljubija111 je znan po svojih kraj'n ter. nam bo na razstavi F-kazal 15 izbranih del. »j bo nikogar, ki bi zamud11 redko priliko. - Vlomilci so prišli v lokal skozi odprtino, ki so jo napravili v stropu Prejšnjo noč so neznani vlomilci, ki po svoji drznosti in spretnosti spadajo med prave strokovnjake, vlomili v manufakturno trgovino v Ul. Batti-sti 10, last 42-letne Aurelije Pauletti. Prva, ki je odkrila vlom, je bila prav lastnica, ko je prišla včeraj zjutraj ob 8.30 v svojo trgovino, da bi jo kot vsak dan odprla. Na svoje veliko presenečenje je v lokalu opazila velikanski nered. Seveda-je takoj poklicala policijo, ki je uvedla preiskavo in ugotovila, da so prišli vlomilci v trgovino tako, da so v stropu napravili odprtino. Poslopje, kjer je trgovina, bodo namreč podrli in so z deli že pričeli, kar je olajšalo posel nepovabljenih nočnih gostov. Po isti poti so vlomilci tudi odnesli veliko količino manufakturne-ga blaga, katerega so nekaj kosov v hitrici tudi razstresli po dvorišču. jim je Marija izročila 44-letno Marijo Bertocchi, ki je brez stalnega bivališča. Marija I. je namreč zasačila Marjio II. s plaščem svoje gospodinje, katerega je izmaknila z obešalnika v predsobi stanovanja. Tako bo morala Marija II. za zamrežena okna. Izpred porotnega sodišča Včeraj je tržaško porotno sodišče obsodilo na 1 leto in 3 mesece ječe in 2 meseca in 10 dni zapora nekega Italica Ne-grija, ki je bil obtožen, da je lani za božič z nožem sunil v obraz nekega Devetaka 1' ranča. Dogodek, zaradi katerega se je znašel že večkrat obsojeni Ne-gri pred sodiščem, se je izvršil v neki gostilni v Ul. Industria, kjer je v družbi, v kateri sta bila tudi včerajšnji tožitelj in obtoženec, prišlo do prepira in zaradi od vina prerazgretih glav pozneje tudi do obračunavanja z nožem. Takrat je Ne-gri po dejanju, ki ga je izvršil, pobegnil, vendar pp so ga policisti aretirali na njegovem domu, kjer je tudi skril še okrvavljeni nož. Tatica je imela smolo Vedno več dela za čistilce min Poziv, s katerim so oblasti naprosile tukajšnje prebivalstvo za sodelovanje pri uničevanju nevarnega strelnega orožja, je dosegel odlične uspehe, saj imajo čistilci min iz dneva v dan vedno več dela. Kljub temu pa smo mnenja, da bi bilo dobro, da bi oblasti povzele še bolj energične korake ter poleg tega pričele s kakšno bolj širokopotezno akcijo. To še predvsem sedaj, ko je že navadno sodelovanje prebivalstva dokazalo, koliko iz vojne pozabljenega eksplozivnega o-rožja je še razstresenega po Tržaškem ozemlju Saj so samo v ponedeljek čistilci min na razne telefonske pozive o najdbah nevarnega orožja uničili: 8 ročnih bomb, 4 možnarSke izstrelke, 73 granat 20 mm, eno 81 mm granato, 5 granat 37 mm, eno 75 mm granato, 1 »panzerfaust« in veliko količino manjšega strelnega orožja. j Kap ga je zadela Včeraj ob 13.45 so prepeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta truplo 44-letnega Appolonija Giovan-nija iz Ul. Zorutt; 4, katerega je zadela kap na vogalu ulic Zorutti in Orlandini- V zapor bo moral Gei Gucrrino iz Ul. G. Gozzi 5 je bil v preteklosti zaradi tatvine obsojen od tukajšnjega sodišča na I leto in 5 dni zapora. Ker pa Guerrino svojevoljno ni hotel priti v zapore tržaškega Coronea, so včeraj prišli ponj člani civilne polici- Ko je zadnjič civilna policija preprečila predstavo Slovenskega narodnega gledališča, ki jie nameravalo na Kontovelu uprizoriti dramo «Kobilice» a-meriške pisateljice Lillian Hell-manove, je bilo gledališče nekako mimogrede opozorjeno, da tudi predstava v openski kinodvorani v torek zvečer ne bo mogoča, češ da tudi openska dvorana ni kolavdirana. Na intervencijo upravnika SNG ie policija «izjemoma» še dovolila, da se ta predstava vrši. Včera-ji zvečer so torej igralci Slovenskega narodnega gledališča predstavili tudi openskemu občinstvu omenjeno dramo. Po splošnem mnemiu dvorana openskega kina, kier nastopa SNG, kadar gostuje na Opčinah, še ni bila pri nobeni gledališki predstavi tako zasedena kakor včeraj zvečer. Občinstvo je razmeroma težki drami sledilo z vso napetostjo tn igralce po vsakem dejanju nagradilo s ploskanjem. Igralci, k; so kakor pri prejšnjih dveh predstavah pokazali, kaj zmore naše, slovensko, edino stalno gledališče na tem ozemlju (Italijani ga nimajo), so pohvalo v polni meri zaslužili. Kakor v Skednju, kakor na Kontovelu, kjer so predstavo sploh prepovedali, ker dvorana ni kolavdirana in kakor drugod, kjer še nastopa naše gledališče, rine vedno v ospredje vprašanje: do kdaj bo moralo naše gledališče, ki je reprezentativno gledališče tukajšnjega slovenskega ljudstva in ki tudi kvalitetno na taki stopnji, da se lahko pokaže v kateri koli dvorani p. centru Trsta, do kdaj sc bo moralo to gledališče stiskati samo po predmestnih ali ]X>deželskih dvoranah, ko bi moralo vendar imeti v sredi mesta dostojno dvorano. Ce že ne zato, ker je SNG naše reprezentativno gledališče, ker SNG po kvaliteti svojega dela Včeraj ob 15.30 je policijska emergenca iz Ul. Caprin privozila v Ul. Carpaccio 10, kamor jo je poklicala gospodinjska pomočnica Fortuna Marija. Ko so pred poslopjem policisti. je, ga aretirali in odpeljali za izstopili iz svojega pvtomobila, | varne zapahe. S telefonsko slušalko mu je prebil lobanjo Ob 16 50 je bilo, ko so včeraj z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnišnico 51-letnega uradnika Petrinija Vittorija iz Ul. Palladio 3. Petrini ima verjetno prebito lobanjo in možganski pretres, tako da niti ne govori. Uslužbenci Rdečega križa so ga naložili na svoj avtomobil v pri. stanišču Vittorio Emanuele III, kjer ga je neki uradnik udaril po glavi s telefonsko številko. Člani civilne policije so kmalu nato aretirali 55-letnega urad nika Buttignona Alda s Trga Tra i Rivi 5, ki je izpovedal, da je Petrinija udaril zaradi tega, ker sta’ se sprla o tem, kdo bo telefoniral. to zasluži in ker- umetnost sama zasluži dostojno mesto — tedaj vsaj zato, da se popravi krivica, ki jo je slovenskemu prebivalstvu Trsta prizadejal fašizem, ko mu je požgal tržaški Narodni dom in še druge narodne domove. Ni od včeraj, da zahtevamo popravo te krivice — toda danes se nam dogajajo le še nove krivice, ki v nas potrjujejo vero, da uživajo vsa fašistična zločinstva nad slovenskim ljudstvom še danes odobravanje pri tistih, katerih dolžnost bi bila, da bi nam za prestane krivice dali zadoščenje. In kako dolgo bomo morali na to še čakati? Sestanek kmetovalcev v Orehu pri Miljah V petek zvečer so imeli kmetovalci iz Stramara in Oreha ožji sestanek, na katerega je bil povabljen strokovni predstavnik Kmečke zveze- Razpravljali so o zelo važnih splošnih in krajevnih vprašanjih, ki zadevajo vse tukajšnje kmetovalce. Govorili so o nujni potrebi kmetijskega pouka, da se naši kmetje, posebno mlajša generacija seznani s sodobno napredno agrotehniko. Zato so potrebni tečaji o kmetijstvu in tudi kmetijska šola v lahko razumljivem, materinskem jeziku kmetovalcev. Sproženo je bilo tudi vprašanje škode, ki jo povzročajo rastlinstvu, čeprav v težko opazljivi meri, razni strupeni plini, ki izhajajo iz bližnje rafinerije petroleja in jih posebno ljudje močno občutijo, zlasti ko pihajo zapadni vetrovi. Nadalje so govorili tudi o cenah kmetijskih pridelkov; izraženo je bilo mišljenje da bi tukajšnje oblasti morale ščititi domače pridelke, predvsem glede na dejstvo, da domači pridelovalci plačujejo tukajšnjim državnim blagajnam davke, katerih ne prejemajo od kmetov iz tujine. Želeti je, da bi se takih posvetovanj udeležili nasi kmetje v polnem številu, ker se na teh razmotrivajo njihovi posamezni in skupni interes: LUKSUZNE HISE ^ TRST, (PIO). — Ukaz Zv 0j. 36, ki je bil pred kratkij11 p pisan, razširja označbo luk ^ hiš, ki jo je podal ukaz s-od 30. novembra 1949. - ^ Po novem ukazu je lu‘“ p hiša tista, ki je zgrajena " p sebnem zemljišču, izbrane# gradnjo vil itd, Sil RADIO Ul* JUG0SL. CONE TB^j, (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 SREDA 15. 3. 195* 12.00: Haydnova simfonij* potir 12.30: Lahka glasba; ‘2.401 re« čila v ital. in objava i 13.00: Napoved časa - (* » ' slov. in obj. spor.; 13.15- . koncert: 13.45: Gospodars« ^ gled tslov.);" 14.00: Zabav« ^ ved Veselega kvinteta; ' ■ 'ji gled tiska in poročila v ital-' J Pregled tiska in poročila ^ 17.30: Politične aktualnosju., 17.45: Ritmična glasba; ‘••j.r našim ljudstvom (ital.)l 1 ; p/ Perne arije in dueti; l8'l,'Jtšf čila v hrvaščini; 19.<»: “‘'V medigra; 19.15: Poročila m 19.30: Poročila v slov.; ljL g# rak: Slovanski plesi; 20.00- ^ ski obzornik (ital.); 20.15: fjt'' ski samospevi; 20.30: L oddaja: 21.30: Pisan spore« nega orkestra Radia LJ 22.00: Življenje jugosl. 1 . j3.y, (hrv.): 22.20: Baletna glasb';adri Zadnje vesti v .ital.: 23 °5 .pri vesti v slov.; 23.10: Obja^ jj.c I da; 23.15: Ritmična glasba-Zaključek. KINO a#1 pidi* o1** OMEJITVE UPORABE ELEKTRIČNEGA TOKA TRST (AIS) — Obvestilo št. 14 Urada za javne naprave prepoveduje uporabo električnega toka za pridobivanje pare, za pridobivanje industrijske toplote ter za segrevanje Javnih lokalov, uradov, trgovin in industrijskih naprav. Industrijska potrošnja električnega toka sme maksimalno do. seči toliko kilovvatov, kolikor so ga industrije uporabile v dobi maj—junij 1949. Javne naprave, mlini, peki in radijske postaje so Izvzete od teh omejitev. Vse javne naprave In vozila na električni pogon morajo omejiti svojo potrošnjo na one količine električnega toka, ki so ga uporabili v decembru 1948, liossetti. 16.15: «Meč Dana 'Andrews. g0>- Exctlsior. 16.30: «JezdeCi Fenice, 16.30: »Veseli nlu Tierney. Filodramroatico. 16.00: ni Borgijci«, Paulette “ Alabarda. 16.00: «Dolgo B()ji vanje«, Lana Turner, v «Sokol sr 5 e'anskim gospodarstvom *°sti. za uspešno izvrševanj 513 i 1 2.000 stalnih delavcev za l,(.,prej zabrisati sledove “t i Za usPešno izvrševa-i ?*ana je potrebno mobilizi- (ij|S riio in gradbena dela. Do-’ ° delovno silo čimprej je k.,., 0 najvažnejša naloga par-^ organizacij. ®kro~ ■ 'boi 201 komite opozarja, da že tlj^UciJa, sprejeta na IV. par-Oijj1.konferenci v Izoli 29. ja-lojjW onvaja, da je osnovna na-izijl naših partijskih organizacij enoletnega gospodar-nV( ®lana «Za njegovo uspešno i|St obvezuje konferenca vse in poziva vse deli n dudi, da se odločno borijo iiif^oloenje te naloge, katere ®°to a *)° dvignila življenjske 'ih p 'a kulturno raven delov-12; )udi na še višjo stopnjo.« H .l^oejše izvajanje plan-fc^og je potrebno, da se t;^(|1i dosedanji sistem dela, ti|0t.Uvrdejo nove metode dela, to ^ v' Pravično nagrajevanje lilo 'J,is*ičnem principu — pla-''tb; “oioku dela. Izboljšati je N ,?.eIovno disciplino in toč-Si£ irvajanju prevzetih ob-\ ^Konferenca poziva CTan-0,1 ^“rbo proti izostajanju 9 ijj.' Za večji učinek dela in kvaliteto proizvodov«. '(It,! Idcije partijske konfe- kogj^b temu da je partijska «tvtt .e°ca postavila pred član-SJ ®red vse delovne ljudi tiso Plana kot prvo nalogo, k), bartijske organizacije in J,ani dovolj resno ' ^eh nalog in obveznosti. ^Hj stoi‘mo pred težkimi pro-'ts..!n<)bilizacije delovne sile, *CS‘avIia glavni člen za iz-, nal°g- Ze v odloku določeno, da bo treba 'Cn°h "^šobiti večje šte-deiavcev in poikvali-' #0e v kvalificirane ter za- H uti !(«*.' na novo v industriji in Ciab 2 »00 delavcev. To vpra-% ,s*.po5tavlJa kot neodlož- (Glej plan!) kSni komite KP Istrskega opozarja na sledeče po-1,‘livosti: v« pristopanja k mobilni, J delovne sile je birokrat-0 neučinkovit, pri čemer #i tovariši ne jemljejo te V ‘Potrebno resnostjo. Jljbvorni organi oblasti ne !(% dovoh Pažnje nad za-n 'h* plovno silo in evidenci j,hj.tudi nimajo zadost-vX,leda nad potrebami po-% “ Podjetij. Prav tako se in strokovnemu ,'bhjL^ Jn posveča še vedno it/ig’skrb in pažnJa-g 9 # ‘Otovilenih podatkih ob-L. deželi in v mestih še j 10 j. m v mesu n se - ,r*jHLVa,iUciranih in polkvali- tSv -žlasti vN n,**: ... nekvalificiranih in delavk, ki ne vrši- (vMl _ Sv°iega poklica, ker so t, Prin,a 'astni košček zemlje. r«a„: b'ern Pomoči frontovskih bi $e delovna sila a Izkoristila kot stalna »Sv,’"* "a grad'Hščih. Uj,vTfst ,5trskega okrožja, zla-)(tJtsvhJ* zaposleno precejš-'» "led* delavcev različnih *m ko ista delovna si-Dr,? Ie pri nas. Poleg te-V Vfst ° *eh vrii špekulacija VKv IJučno v škodo na-Te delavce je tre-J .\L ’ da se vkUučijo v v tztrskem okrožiu. Hej 0(1 . ° °rganizaciJo bi lahti ' w v H*“1So ii,!'llIii|cS0de,0vanju sindikalnih - #ll!ll ^dpo^tevaloč današnje •bj^tili VH,il<0 Zboljšali preskr 'avcev: nadalle bi s "tla bi.2*anizaci|o gradilišč v Odpravili prevažanje »S “v ii, ‘ak dan z gradilišča ‘i v^tam ra*no- ^ rešitvijo te-'•»».k'ašan'1* bi obenem rešili tu-.Utov .1"' neopravičenih izo- . Ko, • Pa^.d'la. tiii^ttje1^* ,n sindikalne or-v \ V^ZSra-r;: ,n discip ''Uh„ kogostn e,‘ar "I Se odprav H^be^u6'50 Pristopile k siste- iJ'"“ “■ di ®^hal|L!l0sta^nJe in ne- nsto balanje pripravi in opremi teh brigad. S frontovskimi brigadami bi lahko V precejšnji meri rešili vprašanje večjih objektov na cestah in melioracij, kjer se prvenstveno rabi nestrokovna delovna sila. Po gornjih ugotovitvah jasno izhaja, da stoie pred našo partijsko organizacijo težke in odgovorne naloge, ki jih bomo rešili le če čvrsto pristopimo h konkretni rešitvi posameznih vprašanj v sklopu celote. Od mobilizacije delovne sile, od zavestne discipline naših delovnih ljudi, od pravilnega sistema dela in dobre preskrbe delavcev zavisi izvršitev plana. Zato morajo komunisti tudi v tem pogledu dajati zgled požrtvovalnosti in sposobnosti pri izvrševanju naših planskih nalog. Okrožni komite poziva vse članstvo, da skupno z množičnimi organizacijami odločno pristopi k odpravi navedenih pomanjkljivosti in slabosti, da zagotovi potrebno delovno silo za izvajanje enoletnega gospodarskega plana. CK KP STO za Istrsko okrožje Odlikovanje bivših borcev Od Prezidija ljudske skupščine FLRJ so na predlog vrhovnega komandanta. oboroženih sil Jugoslavije prejeli medaljo za hrabrost sledeči bivši borci iz NOB. Vodnika Maršič Roman iz Zabavelj in Kozlovič Bruno iz Cer.turja. Dalje vojni obvezniki Kocijančič Jože lz Trušk, Skrgat Mirko iz Marezig, Vi-sintin Marijan iz Vršiča, Fili Janko iz Tolmina, Venturini Danica iz Nove Gorice, Mi-kac Guido iz Kopra, Radovac Anton iz Sočerge, Marušič Marijan iz Zrnjavea, Skerk Jože iz Dekanov, Breč Ivan iz Puč, Jerman Rok iz Glema, Pribac Roman iz Padne, Pribac Jože iz Padne, Hrvatin Marijan iz Šmarij,-Hrvatin Pavel iz Fiero-ge, Kaligaris Peter iz Sv. Lucije, Meršnijc /pže- v Sv-. Lucije i-n Mahnič Ivan iz Škofij II. MEDALJO ZASLUG ZA NAROD PA SO PREJELI Vodnik Stanta Šibko .iz Kopra in vojni obvezniki Babič Benjamin iz Babičev, Cemac Karel iz Trsta, Kocijančič Jože iz Trušk, Skrgat Mirko iz Ankarana, Umar Anton iz Babičev, Hrvatin Marijan iz Šmarij, Čendak Jože iz Portoroža, Jakomin Erminij iz Bonir.ov, Babič Emil iz Tribana, Kavrečič Zorko iz Dekanov, Sker Jože iz Dekam.-', Baruca Jože iz Ko-štabone, Jerman Rok iz Glema, Bertok Guido iz Bertokov, Pribac Roman \z Padne, Kocijančič Pavel iz Postojne, Hrvatin Stanko iz_ Kopra, Hreščak Franjo iz Sežane, Hrmac Matija iz Kopra, Rihter Jože iz Kopra in Hrvatin Franc iz Šmarij. Izlel planinskega drušlva na Slavnik Za one tovarišf-planince, ki v nedeljo 19. t. m. iz kateregakoli razloga n® bodo mogli k smuškim skokom in poletom v Planico, priredi koprska podružnica Tržaškega planinskega društva isti dan izlet na Slavnik. Odhod iz Kcpra bo v nedeljo ob 5. uri zjutraj in povratek v Koper ob .20. uri. Prijave sprejema uredništvo Primorskega dnevnika y Kopru, Ul. Cesare Battisti, do vključno četrtka, 16. t m. Šmarje Obisk tržaških sindikalistov Zadnjo nedeljo so nas obiskali tovariši Akcijskega odbora za obnovitev razrednih sindikatov v Trstu. Med njimi je bil tudi naš znani in delavni sindikalist Bortolo Petronio. Navzočih je bilo tudi nekaj tovarišev iz Strojnih tovarn pri Sv. Andreju. Glavni namen njihovega cbiska je bil, da se na terenu prepričajo o gospodarskih in socialnih prilikah v coni B, da se seznanijo z delovanjem obdelovalnih zadrug in prepričajo o razpoloženju ljudstva. Zlasti tovariši iz Strojnih tovarn, katerim je bilo lani onemogočeno priti v Istrsko okrožje, ker so tržaški ES odklonili vabilo našiti sindikatov na obisk, so spoznal^ dajte vse pisarjenje ,y kominfermistič-nih in reakcionarnih listih o terorju, ki naj bi vladal v coni B, navadno podtikanje in laž. preračunano samo na to, da bi zmanjšali pomen ljudske oblast! ter napredek na vseh poljih, ki so ga dosegle naše vasi in mesta v zadnjih letih. Isti dan so se naši prostovoljci udeležili udarniškega dela v Dekanih, kjer so sadili borovce. Med 18 udarniki je bil tudi komaj desetletni pionir Stemberger Rajko. Vsak od njih je prispeval 3 demvne ure. Ostali prostovoljci pa so pomagali pri delih za elektrifikacijo zadružnega (loma. Domača organizacija ASIZZ pa je na dan praznika demokratičnih žena imela lepi. uspelo kulturno prireditev. Ugajalo nam je petje, prav tako enodejanka, poučen in spodbuden je bil etudi referat tov. učit. Dragice, skratka celoten spored je bil dobro pripravljen in izveden in vsi navzoči so nagradiji izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem. Po zaključku kulturnega dela programa je sledila pozno v noč prosta zabava, ki je bila zelo živahna in prisrčna RED ZASLUG ZA NAROD III. STOPNJE SO DOBILI Obvezniki Kolarič Bruno iz Škofij III, Ruzzier Petra iz Sv. Lucije in Bevk Vinko iz Kopra ter vodnik Krmac Anton iz Vanganela. RED ZASLUG ZA NAROD II. STOPNJE je prejela Cesnik Erna iz Trsta ■ Portoroža. V0LIVNE ENOTE PODROČIJ Krajevnih in mesinih LO okraja koper 16. KLO — SEMEDELA se deli na dve volivni enoti. I. volivna enota obsega zaselke Semedela, Čampo Marzio, Bar-ban, Pastoran — voli enega od. bornika. II volivna enota obsega zaselke 'Sv. Marko, Zusterna, Provč. Vilizan — voli dva odbornika. 17. KLO — STRUNJAN se deli na dve volivni enoti. I. volivna enota obsega zaselke Strunjan, Sv. Duh, Viaro, Soline Carbonara, Punta — voli enega odbornika; „ . II volivna enota obsega zaselke Marčane, Kavarije, Ronko, Stanci — voli enega odbornika. 18. KLO — SV. ANTON obsega eno volivno enoto — voli dva odbornika. 19. KLO — SV. LUCIJA se deli na štiri volivne enote. I. volivna enota obsega zaselke Sv. Jernej, Paderna, Nožed, Lc-ra — voli enega odbornika II. volivna enota obsega zaselek Seča — voli enega odbornika; III. volivna enota obsega zaselke Kampolin. Lučan, Liminjan — voli dva odbornika; IV volivna enota obsega zaselke Sv. Lucija, Vinjole, Sv. Lovrenc. Fkzan — voli enega odbornika. 20 KLO — SV. PETER se deli na štiri volivne enote. I. volivna enota obsega zaselek Krkavče — voli dva odbornika; II volivna eonta obseca zase- za discipline med *CVis»k na. “a delo, kot tu-V-L otek bolniškega Si%la0'. aiti|)akUl Bi vedno vzrok v *c‘Ja. k večkrat vzrok (fi,,vl preveč njihovih ljudi. Zaradi tega so toliko bolj uveljavljali svdje zgodovinske pravice izi svoje pomanjkanje premoga. Y plebiscitu, ki jg bil 15 let ka«neje, so imeli pa še tmold, de se Ja ta vršil pod okriljem ft-čtjČgS rajha ih da je Hitler na svoj lažnivi in hinavski način zatrjeval, da je odstopitev tega ozemlja prav edini pogoj, ki lm čt Francijo in Nemčijo od večnega prijateljstva. Spričo takih argumentov ni pač Mogel nihče ugovarjati, če so dobili nacisti ne 1P običajno, marveč 100 odst. večino. Toda dolgo ni trajala pridobitev , ker 10 let kasneje So prihrumeli med zapuščene tvornice in premogovnike ameriški oklopni vozovi, ki so vzpostavili prejšnje stanje. Ameriška vojaška uprava le odcepila Posarje od Nemčije in ga Neprestano naraščanje blagovnega prometa v reški luki nujno terja nadaljnje povečanje zmogljivosti luke ter modernizacijo in mehanizacijo luških naprav. Letos bodo obnovili poslednje dele porušerte operativne obale. Obnovili sd skladišču in zgradili nove, postavili številne luške žerjave ih druge mehanične naprave za nakladanja ih razkladanja blaga. Potrebna pa so še nova velika investicijska dela. Pretekli mesec so dbgradili v reški luki in izročili prometu prvi žitni silos z zmogljivostjo 10.000 ton žita. Ta silos je zgrajen po najsodobnejših načetih. opremljen pa je z vsemi potrebnimi napravami za mehanizacijo dela, ki omogočajo najhitrejše razkladanje žita z vagonov v silos oziroma iz silosa na ladje. Za pogoh iiieha- v Parizu V gledališču «Elisep v Parizu ji bil prirejen festival jugoslovanske glasbe. Orkester pariškega konservatorija je iz-vdjal sodobna deld jugoslovanskih skladateljev: Papandbpu-lovo simfonijo za godalni orkester, simfonično poetho »Bela Krajina« Marjana Kozine, dva Plesa iz baleta »Ohridska legenda« Stevana Hrističd in herojsko simfonijo Stefana flu-leka. Dirigiral je Milan Horvat, dirigent zagrebškega simfoničnega orkestra. Prisotni so pozdravili vsako točko z dolgotrajnim ploskanjem in tako izrazili priznanje kompozicijam sodobne jugoslovanske glasbe in ttidi gostu Mi lan« Horvatu, ki je z mojstrskim dirigiranjem pripomogel k uspehu festivala. ničnih naprav ima ta silos nič manj kakor 42 elektromotorjev. Vsaka izmed treh avtomatičnih tehtnic ima zmogljivost 80 ton na uro. Silos ima tudi potrebne naprave za zračenje vskla-diščenegd žita in za hitro premestitev žita iz ene celice v orUgo. Sestavljen je iz treh obratov, ki je vsakega mogoče voditi s posebnega komandnega mesta. Vse mehanične naprave silosa so bile izdelane V naši državi. Strajne naprave so izdelali v tovarni mlinskih strojev «Stupnik» pri Zagrebu, električne &troje in naprave v tovarni «Radp Kcrtčar«. gibljive mostove, elevatarje, električna dvlgala in ostale pomožne stroje pa so izdelali delavci ladjedelnice «3 maj« in podjetja »Vulkan«. Celotno gradnjo silosa je vodil inž. Vekoslav Aržič iz direkcije luk severnega Jadrana. Z dograditvijo tega silosa je znatno pospešeno delo nakladanja In razkladanja žita v reški lUkl, s tem pa je tudi povečana prometna ZniogljivOst reške luke. rte iz peči bodo odvajali skozi električne filtre v centralni dimnik, kar bo omogočilb higiensko delo, hkrati pa bodo preprečili, da bi z dimom odhajale v zrak večje količine Svinca, Prdv tako bodo letos zgradili iioVo rafinerijo in jtb-tdtijo. Tudi v rudniku so začeli velika investicijska dela. Skoraj 500 m pod zemljo gradijo no t) horizont, kjer bodo kopali najboljšo rado z velikim odstotkom svinca in cinka. Letošnja investicijska dela so dvakrat večja od lanskih. Nova topilnica bo začela obratovati v zadnjem letošnjem četrtlet* ju in bo omogočila povečanje proizvodnje surovega svinca za 38 odst., Celotni plan ptidjetja za letošnje Ičto Pd je Za eno petino večji od lanskega. pano tono, čez nekaj let pa po 50 frankov. Seveda bo dala Francija zato Posarju syoio «avtonomijo>>, da se Nemci ne bodo čutili zatirane. V Zapahni Nemčiji, kjer so se zadnje čase udajali veri, da so Ameriki tako potrebni, da brez njiih v Evropi težko shajajo, iin so zato bd nje pričakovali posebnih koncesij, so bili od začetka osupli. Sedaj so prišli malo k sebi in trde, da stvar ne bo držala, ker je politično in upravno zgrešeha. Kako pač iliore predsednik «posarske republike« sklepati neke mednarodne pogodbe, ko ga za to nihče ni pooblastil in ko razen sebe prav nobehega rte predstavlja. Gotovo je Pri tem le nekaj. Jarek, ki je bil že doslej tako glo-bok med Fraj, cozi iti Nemci, da bi Američani pri vsej svoji tehnični spretnosti čez njega komaj zgradili moelt, se je tako razširil, da ga bo še mnogo teže zasuti. Ameriška politika med dvema stoloma v Žapadni Evropi bo tu kaj prav težko na:]a način, kako bo ta dva stola lepo posta vila drug poleg drugega in se lepo mirno in odobno nanj všedla, brez bojazni, dg se eden ali drUgi zlotni. ske železniške pbsfdje, ki So najbolj interesirane na prometu i ihozenlslvoni. Nova tarifa prhi) tako prindša naspiiiti dosedanji znatno zhiždnje. Kakor dosedanja tarifa, velja novi madžarsko - tržaški železniški sporazum le za preiloze skozi Jugoslavijo. Razen lega so se znižali za okrdg 16,6 odst. kilometrski stroški tranzitnega prometa od at-strijške odnosno jugoslovaU. ske meje do Trsta, bodisi preko Opčin, ROpeataboto, Trbiža ali Brerterja. Doslej So pri tranzitni tarifi računali z osnovnim količnika M 0,009, od 15. t.m. pa se uporablja količnik 0,0075. Od l. t.m. naprej to tudi plačtUejo stroški železniških prevoznin v ti-anžitil skozi tržaško pristanišče p lirah namesto v devizah, v kolikOr gre za stroške PO tržaškem ali italijanskem ozemlju. Februarski promet Javnih skladišč je dosegel okrog 186 tisoč ton, in Sicer 132 tiSoč ton dovOz po nibrju, 54 tisoč ton pa odvoz po morju. Stet je tu le proMet znotraj obeh vprostih lUk» in je večji bodisi od februarskega 1948, bodisi od prometa v lanskem februarju. Pri izkrcanem blagu odpade seveda velik del in sicer 85 tisoč ton na žitarice in moko. ta marec pričakujejo prav tako velik promet na podlagi dosedanjega pristaniškega poslovanja. Velike investicije za razširjenje rudnika in topilnice v Trepči te lani so se začela obsežna imiestiCijska dela za raiširje-tije največ je ga jugoslovanskega rudnika svinčeno-cinkoue rttde v Trepči. Lani so razširili tdpilničo v Zoečanu in monlt-rali naprave za odvajanje zdrav ju škodljivih plinov ter postavili 6 koritnstih peči. Sedaj pa gradijo novo veliko topilnico v železni konstrukciji, kjer bodo postavili 2 veliki peči. Delo v tej novi topilnici bo v Velikem obsegu mehanizirano. Pii- Jugoslovanski lilmi v ZDA Jugoslovanske izseljeniške organizacije V ZDA ustanav^ Ijajo posebne filmske oddelke, ki bodo organizirali predvajanja jugoslovanskih umetniških filmov in tednikov. V jugoslo-vansko-ameriškem domu v Neu) Yorku predvajajo jugoslovanske filme dvakrat mesečno, Zadnji črt s so predvajali filme «Slavican, «Nesmitna mladost», »To ljudstvo bo živelo*, «Na svoji zemlji», «Zastava», »Življenje je naše« na tudi večje število dokumentarnih filmov in filmskih tednikov. Te filme predvajajo tudi v drugih jugoslovanskih izseljeniških središčih v ZDA, Detroitu, Chicagu Los Angelesu, San Pedru ter drugih mest žit. Izseljenci navdušeno pozdravljajo predvaja, nje teh filmov, s katerimi se morejo seznaniti z jugoslcvah sko stvarnostjo je in avtomobile, elekUObiU rial in kemične izdelke, GreU pa bo dobavljala sOdje, 0,r kromom rudo, žveplo, bijo, kože, drobnico iti tobak V železarni pri Pliberku p Koroškem so delali post’«*;; kako bi nadomestili č|Wt ga v Avstriji zelo pr 10* kuje. Nadomestili so ttttd aluminija in mangVk ju je v Avstriji dovolj.^S) tošnjem. poletju bodo povečati Pliberške obriih računajo, da bi proizaoj -pokrila vso domačo P0 ^ ter bi ne uvažali več c’n^* tujine. Posledice devalvacije nese kažejo na dolgi rok InJrL, preklicujejo uradne P°mL valne izjave. Lista uOedsT" chiche Volksstimme» ta sterreichische Zeitung# j čata te dni, da cene še naraščajo. Cene raznim kom za gospodinjstvo iz za, aluminija in cinka f? prečno za 30 odst. lišje-1. t. m. se je za 19 odst. Pj šala cena premogu. Za je povišala tvomica cene vsem svojim iz jjj (motorjem, avtomobilontJS za 10 odst. Skupno so t tega podjetja zrastli od r za 36 odst. i orni vem Draginji) na Dunaju iSpomladnega dunajskega ve. lesejma se bo udeležilo 2300 razstavljalčev, od tega 300 iz tujine, in sicer iz Belgije, CSR, Danske, Velike Britanije, Francije, Italije, Norveške, Švedske, Švice, ZDA in obeh pasoo Nemčije. Uradruo bodo -razstavljali Madžarska, Italija in Češkoslovaška. Velesejem bo od 29. aprila d0 7. maja. Avstrijska industrija bo med drugim -razstavljala tudi nov uro del traktorja z Die slovim motorjem, ki ima 13 do 18 konj skih sil, porabi samo 2 litra »La na uro in je posebno prti nieren za male in srednje kmetijske obrate. Te dni so na Dunaju podpi-«ali prvo trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Grčijo. Predvidena je izmenjava v vrednosti 9 milijonov dolarjev. Z avstrijske strani bodo dobavljali les, magnezit. lesne izdelke, steklo, tekstil, papir, železne in jeklene izdelke, str o- 'V-edtiO' name bglad&e v- Češkoslovaška zunanja lil^* vi nje čase zelo razširila vrstna razsvetljava s V letošnjem januarju je izvozila za 2.5 milijard -blaga, uvozila pa za 2)4 jarde. Od zunanje trgovine pade v januarju 54,6 odst r meta na države «zapadne ne». m i Po poljskih mestih se iej , i scenčnimi cevmi, k.i jih