XIV. letnik.
V Gorici, dne 20. julija 190(5.
30. številka.
lovensko ljudstvo nafl.;
TUSm
Izdajatelj in tdgcvorni uredi
Na tretji slovenski katoliški shod!
Na povabilo premilostnega in prečastitega knezo-nadškofa Frančiška dr. Sedeja, zbrali so se dne 24. t. m. slovenski somišljeniki v knezonadško-fijskem dvorcu, da bi se posvetovali glede tretjega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Na tem zaupnem sestanku je bil izbran pripravljalni odbor: dr. Anton Brecelj', dr. Josip Dermastja, dr. Anton Gregorčič, župnik Janez Kokošar, dr. Franc Pavletič, Svi-toslav Premrou, monsignor Josip Pavletič, dr. Andrej Pavlica, dr. Franc Žigon, ki naj bi vredil vse potrebno in poskrbel zlasti za obilno udeležbo. Podpisani pripravljalni odbor si šteje sedaj v dolžnost, da obvesti o tem slovensko občinstvo goriške nadškofije in da objavi v sporazumu s premilostljivim knezo-nadškofom sledeče naznanilo:
Katoliški Slovenci! Znano je, koliko dobrega v verskem in narodnem oziru sta rodila prvi in drugi katoliški shod v Ljubljani. Vzbudila sta novo življenje po vsem Slovenskem. Nove potrebe in nove nakane naših nasprotnikov kličejo nas zdaj na tretji slovenski katoliški shod, na tabor katoliškega slovenskega ljudstva. Na tem shodu se bode p r e gle d a 1 o dosedanje katoliško delovanje in določilo, kaj storiti v bližnji bodočnosti z združenimi močmi v korist siovenskemu narodu.
Goriški Slovenci! Pripravljalni odbor ljubljanski vas kliče in vabi v Ljubljano s temi besedami: „Kličemo Vas, katoliški Slovenci, v svesti si vaše velike ljubezni do katoliške cerkve! Naj bi bil 111. slov. kat. shod tabor, v katerem bi se našli vsi Slovenci v bratski ljubezni in slogi; naj bi bil ta shod po-
k : Ivan Ha jt v Gorici.
četek nove dobe, ko bi padlo vse, kar nas loči, ko bi vsi Slovenci od Save do Drave, od solnčne Goriške in kršnega Primorja izpovedali eno vero, vero v rešilno moč krščanstva, vero v zveličavno cerkev, vero v vstajenje narodov v moči krščanskih idej 1“
Naj bi ta klic ljubljanskega pripravljalnega odbora privabil dne 26.,27.. in 28. avgusta mnogo goriških Slovencev v belo Ljubljano! V ta namen bomo skušali doseči vsaj znižanje vožnih cen. Da se posreči to, treba je skupnega delovanja. Ob pravem času bomo v časopisih naznanili bolj natančno. V vsaki duhovniji naj blagovoli č. duhovščina nabirati podpise dotičnih, ki mislijo za trdno udeležiti se slovenskega kat. shoda v Ljubljani. Število udeležnikov naj se naznani brž ko mogoče goriš-kemu p r i p r a vi j a v n e m‘u odboru. Pričakujemo jako obilne udeležbe. Želeti je, da bi se priredili v posameznih dekanijah pripravljalni shodi, na katerih naj bi se govorilo o resolucijah slov. kat. shoda. Tak shod priredijo tudi v Gorici.
Opozarjamo, da bo v nedeljo dne 2(5. avgusta glavni slavnostni shod, do-čim bodo v pondeljek dne 27. avg. in v torek dne 28. avgusta večinoma od-sekova zborovanja. Slavnostnega nedeljskega shoda se bodo udeležila vsa delavska društva in ogromna organizacija „Slovenske krščanske zveze“ z zastavami in raznimi zbori.
Vstopnina za shod dne 26. avg, znaša 40 v, za vse tri dni 2 K- Prenočišča poskrbi osrednji odbor ljubljanski vsem udeležencem proti majhni odškodnini. Potrebno je pa, da se vsi udeleženci naznanijo do 19. avgusta goriš-kemu odboru.
Pripravljalni odbor bo objavljal vsa nadaljna pojasnila v „Gorici“ in v .,Pri-
Tiska ..Narodna Tiskarna
morskem listu." Vsa pisma v tem oziru naj se obračajo na odborovega tajnika dr. Josipa Dermastia v Gorici.
V Gorici, dne 26. julija 1906.
Pripravljalni odbor.
Beseda višjega pastirja!
(Dalje.)
Ko je nastopil Kristus, postavoda-jalec nove zaveze, je potrdil in očistil zakonsko zvezo ter jo povišal v zakrament. Vsled greha je bila namreč otemnela prvotna misel o zakonu, vrinilo ne je bilo tndi pri Judih mnogoženstvo. Mojzes je bil zaradi trdovratnosti in motenosti judovskega naroda dopustil celo razpo-roko, ali naš Izveličar, ki je bil prišel popravit, kar je bilo vsled greha pokvarjenega, je zakonskim nove zaveze ostro prepovedal poročiti se vnovič, dokler živi druga zakonska polovica.
Ko so namreč prašali Kristusa nje-uovi učenci, zakaj da je Mojzes zapovedal dati razporočni list in odpustiti ženo, je odgovoril: Mojzez je zaradi trdosti vašega srca dopustil vam odpustiti žene vaše, ali od začetka ni bilo tako. Povem pa vam: da kdorkoli odpusti svojo ženo (razun zaradi prešestvanja) in vzame drugo, prešestuje in kdor odpuščeno, vzame, prešestuje (Mat. XIX, 8-9).
Druga dva evangelista, namreč sv. Marko X, 1112 in Luka XVI, 18 še bolj določeno brez vsake izjeme učita, da vsak, ki se loči od svoje žene in vzame drugo, prešestuje in ki vzame ločeno od moža prešestuje. Ravno tako uči sv. Pavel: Oženjenim pa zapovedujem ne jaz, nege Gospod, naj se žena od moža ne loči. Če se pa loči, naj ostane brez moža; ali pa naj »e z možem zedini in mož naj ne odpusti žene (I Kor. VII 10-11)
(odgov. L. Lnkežič) v Gorici.
Ic teli mest sv. p suri izvapi sv. katoliška Cerkov po vsi pravici, Ja se zakon pe more razvezati drugače, kakor s smrtjo enega izmed zakonskih; vendar pa sme cerkvena gosposka iz važnih vzrokov dovoliti, da zakonski živita ločena drug od drugega.
Vrh tega si je Bjg ločitev zakona sam sebi pridržal rekoč: Kar je Bog združil, naj človek ne loči (Mit. XIX, 6). Torej tuli sv. Oče papež ne more ločiti veljavno sklenjenega in dovršenega zakona, ker je tudi on človek. Katoliška cerkev je rajše dopustila, da je celo angleško kraljestvo odpadlo od Rima, kakor da bi dovolila angleškemu kralju Henriku VIII vzeti drugo ženo.
Kristus pa ni samo obnovil prvotno enotnost in nerazločljivost sv. zakona, ampak ga je še povišal v zakrament, kakor uči sv. Pavel: Ta skrivnost je velika, jaz pa rečem: v Kristusu in v cerkvi. (Efei. V. 32) Sv. zakon je namreč milosti polna podoba (odtis) njegove ne-razdružene zveze s svetovCerkvijo. Kakor Kristus ljubi ves človeški rod, za kete-rega je svojo drago kri prelil, tako se morajo ljubiti zakonski ne samo z naravno ampak z čeznaravno ljubeznijo; kakor Kristus ostane vedno pri svoji Cerkvi do konca sveta, tako morajo tndi zakonski vedno skupaj živeti, dokler jih smrt ne loči; kakor je slednjič Kristus s svojim trpljenjem in svojo smrtjo zaslužil milosti, ktere nam deli sv. Duh po sv. zakramentih in nam pošilja sv. Duha v naše posvečenje, tako bi se morali tudi zakonski z molitvijo, z lepim vzgledom in opominjevanjem drug drugega posvečevati.
Kakor iz rečenega razvidite, preljubi v Kristusu, bi moral biti sv. zakon res svet, častitljiv, vir kreposti in milosti, pravi odsvit Kristusove zveze z njegovo Cerkvijo. Ko bi dandanes zakonski pred
LISTEK.
Skozi tri Idrije!
Potoval A. P.
(Konec.)
Idrija.
Idrija mesto ! Po gričkih so vsajene posamezne hiše in hišice — domovi de-iavcev-Knapov, ki polovico svojega življenja prežive v temnih podzemskih rovih .. Kakor posamezne trdnjave okoli Port Arturja, zde se mi te hišice ; razloček bo gotovo le ta, da bi tu Japonci ne porabili toliko streliva — in Idrija bi bila japonska razvalina... Pa hitimo, ob 9. uri začne ..slovesnost sv. Ahacija’* — v spomin tistega zgodovinskega dne, ko so v Idriji našli studenec — živega srebra, ki danes daje življenje tolikim ljudem...
Slovesna maša 1 — Kaj bi pravil I Pojdite v Idrijo na dan sv. Ahacija, pa boste videli in slišali, kakšna je idrijska slovesnost: la parada, ti cvetni oltarji, to milo in obenem mogočno petje 1 In procesija po maši 1 — Koliko šopkov, koliko solnčnikov, koliko uniform in zlatih obšitkov ! Potem veličastni trenutki, ko se ob vbodih v podzemske ..šahte" daje z Najsvetejšim blagoslov — z iskrenimi molitvami, naj ljubi Bog varuje rudnik in rudarje v njem... Da, Idrija je verna, čeprav se ji vsiljujejo brezverci
za župane in voditelje — in Idrija ostane tudi verna ter zvesta svojim krasnim starodavnim obredom, kakoršen je obred sv. Ahacija dan...
Skozi Faro.
Iz „nemške“ Idrije, kod domov ? — Zopet čez Vojsko in trebuško globino V
— Ah, nikar — prehuda pot ! Hvala Bogu, da sem po drugi poti oddrdrati mogel doinov : preč. g. dekan cerkljanski mi ne zameri, če rečem, da je bil on rešilni angel, ki me je odnesel na pe-rotih svojega vozička proti cerkljanskim gričkom zopet na goriška tla...
A prej — in lega ne smem pozabiti — smo pozdravili drngo Idrijo : Faro ali Spodnjo Idrijo! Ta nima sicer toliko ljudi j, kakor „nemška" Idrija, a je v obsegu mnogo večja ; saj se razteza od Šebrelj čez „nemško-‘ Idrijo mimo Vojskega vun noter do Črnega Vrha, in to ni malo sveta I Tudi naša lokvarska fara je obsežna, a tako velika
— moram vkljub navdušenosti za veličino svoje fare priznati — tako velika kakor spodnjeidrijska pa le ni! Ta velikost je menda vzrok, da imajo Faro celo naši mokrači radi — ki doma ne marajo hoditi ni k maši ni k spovedi —
— pa gredo h Fari, nič ne de, če so včasih pri maši pod visokimi stopnicami, in če od spovedi prineso domov pokazat le „cegelc’*, ne pa čiste vesti...
Ali, da me radi tega naši ljubeznivi rdečkarji ne potegnejo za ušesa, moram hiteti naprej — ob Idrijci in dalje ob Cerknici...
Na Cerkljanskem.
„G!ejte jo, našo „Slražo‘‘!u pravi preč. g. dekan, ki me je gostoljubno povabil k sebi na voz in v svojo lepo rezidenco.
„Da, to je straža — menim jaz — Bog, da bi zvesto čuvala dobre Cerkljane pred vragom, ki prihaja v Cerkno od juga !“
,Hm 1 — de resno preč. g. dekan
— dal Bog, vrag je močan ! Sami ne zmagamo brez božje pomoči...“
.Štiri duhovnije" — govorim jaz tako bolj zase — brez duhovnika : dve fari in dva vikarijata, pa pravijo, da duhovniki spe in — plačo vlečejo ! Hudirja, naj gre pa kdo drug, ki tudi plačo „vleče", po noči (bodi v zimskem mrazu ali ob letnem solncu) iz Cerkna v Foljice, pa na kranjsko mejo tja gori pod Porezen
— za en „Bog lonaj"...
Pa že nas pozdravlja naproti sv. Jernej, oni kraj, ki okoli njega čakajo ranjci Cerkljani sodnega dne — uh, kak bo ta sodni dan 1 — — in že vstopamo na lepo dvorišče cerkl. župnega dvorca : Kako lep drevored ! Rog ne daj, da bi gs kdo posekal... Sladek sen me kmalu potem zaziblje na „drug svet*1... Sanjal
sem o veliki cerkljanski fari, o „Straži“,
o	lepeir drevoredu na župnem dvorcu ..
Na Bačo!
„Na svidenje — kmalu !“ sem voščil drugo jutro preč. g. dekanu, pa so me čili konjiči že odpeljali po lepi cesti na Tominsko... Večer — kresni večer
—	je še daleč, čemu bi silil domov? Treba pozdraviti vse sv. Ivane poprej ! No, šebreljskega, ki je tako lepo gledal v dolino in klical : ,,Hribi, ponižajte se, doline, napolnite se !“ ter me prijazno vabil k sebi, tega sem se ognil in mu le z roko namignil, da se vidiva — drugikrat. Vleklo me je dalje — mimo Stopnika, Hotenja, Slapu — na tretjo Idrijo...
Nu, gospod R. je bil vesel — moje sitnosti na predpražnik sv. Ivana idrijskega ; Saj veste, da duhovnik (posebno če je „Doppelpfarrer“, kakor g. R.) ob sobotah in zlasti pred cerkvenim ..shodom" nima nič dela:	ni treba ne cerkve
pokrasiti, ne pridige se učiti, ne kuhinje preskrbeti itd. Jaz sem to vedel — in zato sem šel h g. R-u ! Vsaj za nekaj uric sem mu krajšal dolgi kresni dan... Kaj ne, da sem prav naredil ?
Doinov I
Pa čemu bi se pričkal o tem ? Marš čez Špehovko domov ! Nad Cerknom, ali še bolj tam zadaj, je sicer grmelo in
Naročnino in naznanila s pr ej cina upravništvo, Gorica, Sfmeniška ulica St. 16. Posamezne Številke so prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu. pii Vaclavu Jlaurilpurtl v Korenjaki ulh i in.na Korciijskdm bregu (ltiva Como) Jt. I I. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petjt vrstah in sicer: če se liska enkrat 11 v., dvakrat 12 v.. Iri-krat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Cena listu znaša .a celo leto i krone, ta pol eta 2 kroni. Za manj premožne ta celo leto B krone, za pol leta K lot). Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
očmi imeli ta svoj visok poklic, bi gotovo bil lep krčanski reti in mir v njih družinah, bi spolnovali božje in cerkvene zapovedi in vzgojevali cerkvi in državi krepostne mladeniče in mladenke. Vsakdanja skušnja pa uči, da današnji zakoni niso .‘■veti in človeški družbi koristni. Že zaroka je navadno sklenjena lahkomiselno brez verskih nagibov; zaročeni fetan je že z nečistostjo omadeževan, celo zakramenti pokore in S. R. T. se pred poroko nevredno sprejemljejo. In tako se sv. zakon slabo začenja, kaj čada. da se ga grešno nadaljuje in nesrečno konča! Otroci, ki izvirajo iz takih zakonov, posnemajo slabosti in grehe svojih roditeljev, se zopet slabo oženijo in na tak način se le plodi greh, revščina in socijalna beda. Pomislite, zakonski, kak odgovor boste morali enkrat dajali Bogu o spolnovanju svojih imenitni) dolžnosti!
Kakor nas uči naš Božji Izveličar, je veljavno sklenjeni zakon neločljiv. Nek'eri nesrečno oženjeni možje, ki so se potem loč.li od svojih ženi't, ni naši moderni a malo razumni razumniki pa zahtevajo, da država dovoli ločitev zakona, da torej dovoli to, kar je Bog prepovedal. Država naj torej Bogu popravlja tako imen tno in sveto napravo ter naj mu še kljubuje!
Vzroki, ktere zastopniki razdražljivosti sv. zakona navajajo, so le na \idez opravičeni, češ, da bodo nesrečni zakonski srečnejši, ako se v drago poročijo, da je zakon le pogodba, ktera se sme medsebojno razvezati, da imajo civilni in ločljivi zakon že drugi izobraženi narodi itd.
(Dalje pride).
Slovesna otvoritev bohinjske železnice.
Slovesna otvoritev bohinjske železnice, ki je bila minuli četrlek, se je izvršila prav na dostojen način, in Slovenci so pri ti priliki na povsem očiten način dokazali, da teče nova železnica izključno po slovenskih tleh. Pokazali so to s trobojnicami, ki so vihrale ob vBi progi od Jesenic pa do Trsta, pokazali so to z nagovori in sploh s celim svojim dostojnim a odločno narodnim nastopom.
Na Jesenicah so se zbirali že v sredo zvečer gostje, kojih število pa je naraslo v četrtek, ko se je pripeljalo na Jesenice mnogo jako odličnih gostov z Dunaja in iz Ljubljane. V četrtek (kolo 11. ure pa so se začela zbirati društva in občinstvo, ki je imelo dostop do postaje.
Jesenice so bile praznično okinčane, a le v narodnih zastavah. Havno tako so pokazala slovenski značaj Jesenic razna društva, ki so se prišla poklonit prestolonasledniku, s lem, da so imela izključno slovenske zastave.
Ob 12. uri 25 min. je dospel na Jesenice dvorni vlak z Dunaja, v katerem Ee je pripeljal prestolonaslednik Fran Ferdinand, kot zastopnik cesarjev.
Po običajnih pozdravih in nagovorih raznih dostojanstvenikov se je izvršilo blagoslovljenje otvoritvenega vlaka po našem prevzvišenem knezonadškofu ob azistenci ljubljanskega knezoškofa in druge duhovščine.
lilo in tudi tem čez Kal in Lom se jo bližalo nekaj mokrega — jaz pa 3em bil suh, uh, tako suh ! O kako pametni so Vratarji, da so kar na obe hiši obesili
— vejo ! Čez Špehovo Brdo naj gredo abstinentje — in sicer na Ivanjo vigilijo
— pa bodo bolj pametno pometali z alkoholom..
S.cer se včasih tudi jaz razjezim na razne ^dnliove", ki ljudem mešajo možgane in čistijo želodec — ali včasih moram biti jim vendar hvaležen in še vesel, da me sploh ne bacnejo od sebe, češ, pojdi vodo pit, če jo sploh dobiš, ti nisi naš, ti — ii nehvaležna duša... Z alkoholno mokroto, ki nosi lepo ime : Teodoro Frohlich,
I. fabbrica a vapore, birra esporto.. s to pristno slovensko mokroto namočen, sem jo mahal po čepovanski dolini mimo obrnštane cerkve sv. Ivana, ki pa ima zdaj dve podružnici — oglasivši se še pri g. kolegu — zopet gori, gori na planine lokvarske i Tako torej : brez železnice v enem dnevu toliko in take poti
— pa naj še kdo drug naredi! Jaz končam z mislijo, da je pot precej dolga
— in tudi trasiranje te poti dovolj dolgo... Adijo trije sv Ivani in moje tri Idrije!
Ob 1. uri 25 min. je odšel dvorni vlak z Jesenic ter prispel v Bled ob 1. uri 41 min. Tudi tu je bilo zbranega mnogo občinstva in polno društev z zastavami. Bohinjci in Bohinjke so bile v narodnih nošah. Vlak se je vstavil le nekaj minut, nakar je odšel proti Bohinjski Bistrici, kjer se je vstavil tudi le nekaj minut. Pred postajo je bilo zbra-nepa mnogo občinstva v narodnih nošah in tudi razni dostojanstveniki, kateri so bili nadvojvodu predstavljeni.
Ko se je tudi to izvršilo, olšel jo vlak proti Sv. Luciji.
Pcslaja Sv. Lucija-Tolmin je bila odičena tudi z narodnimi zastavami. Tudi občinski zastopi so se postavili z narodnimi prapori z dotičnimi imeni. In ceio rezervni stroj je bil odičen z narodnimi zastavami. Tu so pričakovali prestolonaslednika:	tržaški	namestnik
knez Hahenloha, deželni preds. v pokoju, baron tVinkler, tolminski okr. glavar Prinzig, duhovščina, voditelj okr. sodišča v Tolminu, deželnosodni svetnik Primožič, cerkljanski sodnik Dovgan, župani, inženirji in uradniki, ki so imeli pri gradnji železnice posla, razna društva in vse polno domačega občinstva, kakor tudi onega iz bližnjih in tudi oddaljenejših občin. Prestolonaslednik je, kakor drugod tudi tu izstopil na peron, kjer je vspre-jel pozdrave in kjer so mn bile odličnejše osebnutti predstavljene. Zipnik iz Sv. Lucije, je nagovoril prestolonaslednika v slovenskem jeziku.
Največ občinstva se je seveda zbralo okolo postaje, in ko je dvorni vlak ob 3. uri in 23 min. zapustil postajo, zaorili so umebesni „živio“, da je daleč na okrog odmevalo.
Vlak je nadaljeval potem svojo pot proti Kanala. V Avčah so vihrale izključno le slovenske zastave.
V Ročinju ob cesti nad železnico so vihrale tudi le slovenske zastave, a na nekem vzvišenem mostu je stala velika gruča ljudi z veliko trobojnico. Istotako so tudi v Ajbi vihrale zgolj le slovenske zastavo.
Ob 3. uri 45 min. je dospel vlak v Kanal.
V Kanalu je pričakoval prestolonaslednika voditelj okr. glavarstva, dvorni svetnik grof Attems, duhovščina uradniki, župani in inženirji. Po končanih predstavah in nagovorih je zapustil vlak Kanal med burnim’ „živio“-klici ogromne množ;ee ljudstva, ki je bila zbrana okolo postaje.
V Gorenjem polju se je nudil karakterističen prizor. Na brdini je Btala množica vaščanov z dvema tablama z napisom: „Pr|feimo postajo11, a poleg so otročiči — klečali v podkrepljenje te prošnje.
Na kolodvoru v Plnveh, kjer se vlak ni ustavil, so otroci obsipali vlak s cvetjem.
Vlak je dospel k solkanskemu mostu ob -4. uri 20 min. Pri mostu se je vlak ustavil, in prestolonaslednik in železniški minister Derschatta izstopila sta tu iz voza. Ko je železniški minister predstav1! prestolonasledniku inženirje podjetnikov Redlich in Berger, ki so izumili in nadzorovali gradbo tega mostu z največjim obokom na svetu, si je prestolonaslednik ogledal to krasno delo.
V Solkanu so vihrale, razun 4 oli-cijelnih, zgolj le slovenske zastave. Na Soči pa je stal čoln z eno avstrijsko in dvema slov. zastavama.
V Gorico je dospel vlak ob 4. uri 34 min. Na goriški postaji je pričakovalo prestolonaslednika vse polno dostojanstvenikov, cerkvenih, državnih in vojaških ter mnogo dragega odličnega občinstva obojega spola. Zbrana so bila tu razna društva iz mesta kakor tudi z dežele, nekatera korporativna, droga pa po deputacijah. Bdo je navzočih tudi mnogo županov iz goriške okolica, mnogo duhovnikov in tudi več učiteljev. Ko je vlak prisopihal na postajo, so zaigrale vojaška, mestna in veteranska godba k pozdravu cesarsko pesem. V tem hipu je prezentirala častna stotnija, ki je bila z zastavo postavljena na peronu.
Ko je izstopil prestolonaslednik iz voza, si je najprej ogledal častno stotnijo. Potem mu je predstavil namestnik najprej dež. glavarja, dr. Pajerja, ki je nagovoril in pozdravil prestolonaslednika v nemškem jezika.
Po primernem odgovoru na ta nagovor so biM predstavljeni prestolonasledniku najprej deželnega glavarja namestnik, dr. Gregorčič, potem deželni odborniki in poslanci.
Predstave in ogovori bo trajali nad jedno uro in 10 min. Ko je prestolo-
naslednik vstopil zopet v svoj voz, bil je navdušeno pozdravljenT in zaorili so po peronu v vseh trrh jezikih navdušeni klici, izmed katerih jo bilo najbolj čuti krepkih ,.živio'*. Oi) postaji, ob železniškem tiru proti predoru ni* kostanjevi5-kem hribu in drugod zbranega je bilo na tisoče občinstva, in ko je dvorni vlak zapuščal postajo, odmevali so zopet naj-groinovitejši naši „živioJ, tako, da si sa ,.hoch“- in „«vviva“-klici kar preslišali.
01	Girice naprej — v Št. Petru. Volčji dragi. Gradišču, Prvačin1, Dorn-bergu in Rihenbergu so plapolale slovenske zastave, in je tu li šolska mladina povsodi pozdravljala vlak s slovenskimi zastavami. (Glej dopis iz Rihenberga).
V	Šlanjelu jo pričakoval prestolonaslednika sežanski okrajni glavar Rebek, uradniki sežanskih in komenskih uradov, želez, uradno osobje kakor tudi učitelji s šolsko mladino. Po dovršenih predstavah in nagovorih se je odpeljal vlak proti Trstu, kamor je dospel okolo 8. ure.
Kraško ljudstvo je sicar prav dobro markiralo slovenski značaj Krasa s tem, da so vihrale do tržaška okolici ob že-’ leznični progi večinoma le slovenske zastave, a na postajah si zamanj iskal slovenske trobojnice, kakor tuli narodnih znakov, katere je imela šolska mladina povsod drngod, kjer je pričakovala d verni vlak. Ali ni to čudno? V okrajih, katerim ne načeljujejo kot okrajni glavarji Slovenci, smele so vihrati tadi na postajah slovensko zastavo, in s takimi zastavami smela je nastopati tudi šolska mladina. V okraju pa, kjer je okr. glavar Slovenec, pa to ni bilo dovoljeno. Graf Oerindar, erkliire mir diesen Z\viespalt der Natur!
Na tržaški postaji se je vršil vspre-jem po napovedanem programa. Nidvoj-vodo je najprej pozdravil nadvojvoda Ludovik Salvator, a na paronu so pričakovale vlak civilne, csrkvene in vojaške oblasti. Nadvojvoda je obhodil častno stotnijo, na kar ga je pozdravil najprej tržaški škof in potem župan, katerima obema je nadvojvoda odgovarjal. Na to se je nadvojvoda odpeljal na namestništvo, kjer se je nastanil in kjer je bil dvorni obed. Po obedu je bil velik vsprejem v namestnišlveni palači.
Ob 12. uri 55 minut ponoči se jo nadvojvoda odpeljal s posebnim dvornim vlakom po novi železnici.
Nadvojvoda Fran Ferdinand je bii, kakor se je izrazil nasproti voditelju goriškega okr. glavarstva, dvornernu svetniku grofa Attemsu, najprijetneje izneoaden in giujen od prisrčnih ovac j, ki so se mu prirejale ob njegovi vožnji skozi okraj goriški.
Njegova c. in kr. Visokost gospod nadvojvoda blagovolil se je izjaviti z izrazi osobitega zadovoljstva o posebno svečanem in krasnem sprejemu, ki se mu je priredil na kolodvoru v Gorici; občudoval je tudi prelepo lego deželnega stolnega mesta, kjer se jo muJil vže pred 28 leti.
Sprejemi na postajah v Kanalu in Rihenbergu, kakor tudi udanostni pozdravi na drugih postajah v goriškem okrajnem glavarstvu, zlasti p* efakta polna razvrstitev krajevnih oblastev, društev, šolske mladine in v obilem številu došlega prebivalstva v Solkanu v bližini oudolnega velikega mosta prako Soče, je Njegovi c. in kr. Visokosti posebno dopala.
Politični pregled.
Odsek za volilno reform«. —
V	soboto je imel odsek za volilno ri formo svoj najkritičnejši dan. Ta dan so glasovali o kompromisu glede pokrajin: Češka, Moravska, Galicija, Tirolska in Štajerska. Potreba takega kompromisa je nastala vsled zahtev Namcav in Čabov za povišanje mandatov na Češkem in Moravskem, Nemcev in Italijanov za povišanje mandatov v Tirolu, vsled protesta štajerskih Nemcev p oti 7. slovenskemu mandatu in slednjič, vsled zahteve Poljakov in Malorusov za povišanje njih mandatov. Poslednji so se namreč oglasili s to zahtevo zato, da se izravna ne-razmerje ined slovanskim blokom, ki bi navstalo vsled povišanja mandatov na korist Nemcev in Italijanov.
Kompromis je bil vsprejet v poimenskem glasovanju z 2H proti 19 glasom. Po tem kompromisa dobe :
Čaška 130 mandatov, Moravska 49, Tirolska 25, Štajerska 30 in Galicija 106. Zato bodo na Češkem imeli Nemci 5 mandatov več nego po H ohenlohajevem
načrtu, Cahi pa 3; na Moravskem bodo imeli Nemci en msndat več, Čahi pa 2; na Tirolskem Nemci 2, Italijani pa enega več. Na Štajerskem Nemci enega, Slovenci enega ; Poljaki bodo imeli tri mandate vpf, Ma'orusi pa enega.
Proti predlogi so 'rlaiovali vsi nemški poslanci Češke, Čohi in vsenemca S!e:n in Malik ter poslanci ustanovnega velikega posestva ; za predlog so glasovali vsi drugi Nemci, Poljaki, Italijani, Slovenci, Malorusi in aocijalist Adler.
Potemtakem bo imela posl. zbornica, voljena po novi volilni reformi, 516 poslancev, in aicar 233 nemških, 108 čeških, 80 poljskih, 34 rusinskih, 37 jugoslovanskih, 19 italjanskih in 5 ru-munskih. Slovanskih poslancev bode torej potem takem 259, neslovanskih pa 257.
Dogodki na Ruskem. — Položaj na Ruskem je zopet jako nevaren in kritičen, in noben si ne more danes misliti, kaj lahko prinesajo najbližji dnevi ruskemu ljudstvu. Car je namreč v nedeljo razpustil dumo in določil, da se na novo izbrana duma snide še-le5. marca 1907. Ta carjev ukaz je napravil na vse politične kroge v Rasiji kakor tudi zunaj Rusije jako mučen utis. Nad Petrogradom je razglašeno obsedno stanje.— Carjev ukaz je bil razglašen v nedeljo zjntraj ob 4. uri. Poslopja dume in več inozemskih diplomatičnih poslopij so za -sedli vojaki.
Poslanci so odpotovali na Finsko, kjer se bo vršilo p svetovanje o položaja provzročenem vsled razpusti dame.
Tadi v ministerstvu so nastale spremembe. Dosedanji min. predsednik Go-remikin je odstopil. Njegov naslednik je postal dosedanji minister za notranje reči Stolepin, ki bo pa še za naprej vodil posle notranjega ministerstva.
Tujezemski listi pa priobčujejo najrazličnejše govorice o revoltah v armadi in calo tudi o revolti na dvoru, katere pa koj drugi dan preklicujejo. Tudi o atentatu na Pobjedonosceva se mnogo piše te dni po listih.
Pravijo namreč, da se je pod njegovo pisalno mizo razpočila bomba, k sreči	takrui,	ko	njega ni bilo v
sobi, kar ga je pri vsem lem tako prestrašilo, da se je mogel podati v posteljo.
Dopisi.
\r Rilieubcrga. — Slovesnost otvoritve železnice je bila pri nas nad vse veličastna. Vže dan prej so naznanjale razobešene zastave, pokanje topičev, da se bliža nekaj izrednega, kar je bilo vže dolgo pričakovano. Na dan otvoritve je bila vsa dolina v zastavah slovenskih in cesarskih. ZUsti so mogočno plapolale slovenske zastave iz zvonikov, župniiča in hotela Ličen. Od tega do mosta je bila na drevesih vsaka draga Blovenska in cesarska. V Vasi •smo opazili le dve slovenski ob cesti, in sicer na Cigojevi hiši in Grzejevi, druge so imele le cesarske in deželne. Ponosni grad je imel cesarsko in deželno. In zdelo se je, da so vaščani ob cesti koloni gradu, pa ni res, bo neodvisni. Tik kolodvora je poskrbelo županstvo mnogo zastav, približno vsakih pol.
Koj popoldne se je zbirala v gručah množica ljudstva od vseh strani na kolodvoru, dokler so se napolnili vsi dovoljeni prostori. — G. baron Baum, ki je vže prejšnji dan dal županstvu razna navodila, je uvrstil v svoji prijaznosti mirno vse korporacije in drugo ljudstvo v najlepši red. Tn so bili: vojaška garda iz Sv. Križa z načelnikom g. Ilrabalom in visokor grofom Lanthie-ri-jem uniformirani, za temi g. baron Baum, duhovščina in davčni uradniki iz ajdovskega okraja, železniški uradniki, občinski zastopi ajd. okraja, bralno društvo iz H rji s svojo rudečo zastavo ;n ozkim komaj opaznim trobojnim in cesarskim trakom čez prša. Tako uvrščeni smo čakali od 4.’/4 do 6. ure 10 min. — Kar nakrat zagromijo topiči od nasprotne strani, da se pretresljivo odmeva na postajnem hriba, in veličastni dvorni vlak s svojimi velikanskimi stroji prisopiha. Š. otroci pojejo na ukaz g. Poniža ces. himno. Popolna tišina nastane.
V	dragem vozu mahi nekdo kot kak mešetHr skozi okno z ruto, češ, naj vpijemo živijo, — a kdc - Andrejc iz Gorice. Ko bi njega ne bilo, niti jeden živijo bi ne bilo slišati. Pa mi njemu nismo hoteli vpiti živijo. Za Andrejc-ovo miganje se nismo zmenili. — V zadnjem voza zagledamo našega in ljubljanskega
škofa radostnih obrazov. Slednji je pri-jazr.o-mirno dal skoz okno znamenje, da pride nadvojvoda skozi zadnja vrala. In res nadvojvoda se prikaže, vse ljudstvo ga pozdravi z gromovitimi živijo-klici in prijaznim gibanjem rok.
Ko izstopi, govori z načelnikom garde, grofom Lanlhieri, z bar. Bnuin. V imena vernikov in duhovščine ga pozdravi domači župnik, preč. g. Jos. Štrancar v slovenskem jeziku. Običajni pozdrav je završil z besedami:... „Z*trjajem Vašo cesarsko Visokost, da na tej zemlji biva rod, kateremu srce nepokvarjeno bije za katoliško vero, zanjegov slovenski dom, zvesto za presvitlega cesarja*. Ta zsgromi trikratni živijo. Nadvojvoda je župniku prijazno smehljaje odgovoril med drugim v nem. jeziku te-Ie besede: „Sem vže slišal, da je to ljudstvo (slovensko) dobro in zvesto1'. Vprašal je v hipu po razmerju župnije in prijazno stisnil župniku roko. Ogovoril je tudi drage gg. duhovne, županp, zlasti gg. Pavlica, Gruntar, Vidmar in g. Poniža. — Mad tem je knezonadškof izstopil v pozdrav s svojimi duhovni. — Vidno je bil nadvojvoda vzradoščen, ko mu je š. deklica hčerka Pavlice ml. Rafaela podala krasen šopek. Nadvojvoda je daroval deklici dragocen broš s črkama F. F. — Djtece se je veselja solzilo. — Naavojvoda je šel mimo vseh š. otrok, kteri so ga z rutami mahljaje pozdravljali. Ta prizor je bil res ginljiv. — Vračaje se v voz je nadvojvoda stopil s poti k g. Ponižu, ki j9 ravno pel z otroci 2. košček ces. himne, in mu v slovo S3 jedenkrat stisnil roko ter ga tako posebno počastil. Vzneseni uvrščeni živijo-klici so se ne v divjem kričanju, temveč v mogočnem sladko-rahlem glasu odmevali. Nadvojvoda je najprijazniše odzdravljal, dokler je bilo videti vlak. Vse ljudstvo je med živio-klici dostojno mahalo z rutami in blobnki v pozdrav. Res, sprejem se je vršil v najlepšem reda. Največ se je zahvaliti g. barona Baama, potem g. župniku, ki je vže v nedeljo prej priporočil v cerkvi ljudstvu, naj gre obilno pozdravit svojega prihodnjega cesarja in seve g. županu. Rog ohrani nadvojvodo mnoga leta !
Opombe (iskrica) : Učiteljstvo se je razen g. voditelja Poniž-a udeležilo privatno t. j. v navadni obleki. — V R hen-bergu neizogibni ples se je moral tudi ob tej priliki vršiti. Plesali so do polnoči in. še čez, pili in peli do jutra, prepevali še drugi dan, nekteri pa bolno glavo po postelji premetali. O nesrečno ljudstvo — mladina — kako te s plesi in popivanjem mamijo in duševno morijo, da omamljeno in onemoglo potem nekterim sužnjiž. — Zdrami in zavedaj 86 !
Iz Volčjega grada. — Tudi naši fantje, kakor v vsaki slovenski vasi, ne morejo biti brez plesa. Kljub temu, da grozi slaba letina, se skače, denar in zdravlje zapravlja. Ni bilo zadosti, da so v nedeljo skakali, plesali so tudi v pon-deljek cel božji dan do temne noči. Ne vemo, če daje županstvo dovoljenje za ples, in to, kolikor se komu poljubi. Žal istina je, da sedanjema županstva ni mar >;a blagor občine, ki gleda za tiste bore kronce, ki dobiva od plesa občinska blagajna.
To se ne godi samo v naši občini, ampak tudi v sosednjih vaseh, nedeljo za nedelio, praznik za praznikom, in tega noče biti konca. Prosimo vse tiste, ki so našega mišljenja, naj se pri prihodnjih občinskih volitvah združijo, in tako spodmaknejo županski stolec nevrednim žapanom. Posebno polagamo to na srce komenskim in sosednjim občinam, da izvolijo za župana takega moža, ki bo odklanjal nepotrebne plese.
Dne 10. m. m. se je pripetila velika nesreča. Ž9 precej priletna Uršulina Štolfa je šla s tri letno kčerko p* vodo, v tako zvano „lokev*, kjer se ji je spodrsnilo in je utonila. Omenjamo, da je že šest oseb padlo na omenjenem mestu v vodo, v kateri so našle tri smrt. Oitale tri so se rešile. Radovedni smo, ali bo tadi sedaj županstvo pri tolikih nesrečah pastilo tako nezavarovano vodo kakor je sedaj?	Volčjegrajec.
Marijino Celje nad Kanalom —
Dne 4. t. m. cb 1 uri popoldan došel je v naše župnišče Nj. ekselenca feldcajg-majster Succovaty Sprejema sicer ni bilo slovesnega, ker nismo natančno vedeli za uro prihoda. Po obedu se je podal visoki gospod v spremstvu jednega polkovnika in dveh podpolkovnikov v kraj. kjer so se imele vršiti drugi dan vojaške vaje. Zvečer zapeli smo pevci pod vod-
stvom našega g. karata troje lepih pesmic kot podoknico, in sicer: 1. ,.Slovo'', Volarič ; 2. ,.Eio devo le bom' ljubil11, Volarič; in 3 B)jna pjesma : „ 11 a j d junači napred žarno11. Po petju prišel je ekse-Ienca sam k nam in se nam zahvalil v češkem jeziku, kar nam jo gospod naš povedal pa v slovensko. Goreli so tudi kresovi, pa ne samo v L*gu, ampak tudi na še več dragih krajih v fari. Ekselenca feldcajgmajster Succovaty udeležil se je drugi dan sv. maše, pri kateri ga je ogovoril naš g. kurat in ga spomnil na slavnostni dan 4. julija 1866, ko je on vitez od Vezze s svojo hrabrostjo največ pripomogel do sijajne zmage pri Vezzi. Ekselenca je bil jako ginjen. Po sv. maši so se začele zanimive vaje. Srca so nam utripala v prsih nam starim, ko smo slišali tako pokanje pušk in kanonov. Še enkrat je po vajah počastil ekselenca našo vas in se prijazno poslovil od g. kurata.
Iz Bosanske Dubice nam piše naš rojak, da so prevelike povodnji uničile tam skoro vse poljske pridelke. Posebno pa so imeli tam letos malo prvega žita, pa tadi koruze ne bo. Sadja pa imajo še precej, posebno pa bode mnogo jabolk in hruik. Tudi češpelj bode za srednjo dobro letino. Ljudje so tam jako zadovoljni, da se je konečno vendarle odpravila desetina in da se je 'upeljal novi pravičnejši davek.
Novice.
Novo mašo bodo peli, in sicer: č. g. Ivan Reščič na Sv. Gori dne 29. t. m., č. g. Krištof Tomšič v Gabrijah pri Rubijah dne 29. t. m., č. g. Josip Kos v Opatjemselu dne 29. t. m., čast. g. Štefan pl. P o s a rel 1 i nad Avčem dne 5. avgasta, č. pater Bonaventura Save c pri Sv. Marjeti niže Ptuja dne 5. avgusta, č. g. Anton Križman v Sv. Ivanu pri Trstu dne 29. t. m., č. g. Franjo Kri vičič v Valancu v Utri dne 29. t. m., č. g. Ivan Grškovič v Girici dne 23. !. m., č. g. Šime Sironič v Tr-vižu v Utri dne 29. t. m., in č. g. Franc Ballaben na Brumi dne 29. t. m.
Mladim gg. duhovnom častitamo, želeč, da bi Bog blagoslovil njih delovanje v dušni in telesni prid našega ljudstva.
Smrtna kosa. — Včeraj ob 9. uri predpoludne je umrl v Gorici g. Ivan F ei g I, c. kr. rač. revident tak. gozdnega arada. Naj počiva v mira!
Za .Slovensko 8irotišče“: P. n. gg. Alojzij Gnlin 20 v, Nekdo 2 K.
Bog plati!
Uprava „Prlm. Lista11 je prejela 20 v za „Šolski Dom“ in 20 v za „Si-rotišče“, katere je daroval g. Alojzij Gulin, cerkovnik Gor. Vrtojba. Slovanski bogoslovci v Gorici so zbrali k sklepa šolskega leta za „Šolski Dom“ 19 K.
Za Alojzijevišče: Preč. g. dr. Ign. Kobal 20 K, č. duhovščina zbrana v Rihenbergu 10 K 30 v, N. N. iz Trsta 10 kron.
Bog plati 1
Ljubljanski kuezonadškol' dr. Ant. B. Jeglič se je v torek odpeljal v Lurd.
Ilovdor, hovder na novi železniški postaji. Naši sadjerejci so začeli že razpošiljati sadje po novi železnici. Pripovedujejo nam pa, da se silijo govoriti le nemški, dasi znajo vsi uslužbenci na postaji slovenski jezik. Slišali smo na svuja ušesa, kako so se spaka-vali v nemščini nekateri sadjerejci iz Brd in sicer iz Kozane. Slovenci, bodite previdni I Govorite slovenski jezik, ker s tem delate sebi čast in koristite svojim rojakom s tem, da silile vlado nastavljati slovenske uradnike in uslužbence I Kako bodo dobili Slovenci službe, če jih vi ne potrebujete in se naravnost izdajate za Nemce ali Italijane ?
Škofa in nadvojvoda. — Knezonadškof goriški dr. Sedej in knezo-škof ljubljanski dr. J e g I i č sta v dvornem vlaku imela prostor v družbi ostalih slavnostnih gostov. Nadvojvoda je med vožnjo poslal svojega pribočnika po oba cerkvena dostojanstvenika in ja prijazno povabil v svoj salonski voz, kjer se je ž njima ljubeznjivo razgovarjal. Nadškofu dr. Sedeju je prestolonaslednik podaril v spomin verižico z zlatim križcem.
Vojaška vest — Dne 28 I m. odide tak. topničarski polk k strelnim vajam v Krško.
Nagla smrt. — V četrtek je prišel k slovesni otvoritvi bohinjske železnice tudi 82-letni veteran Matej Pojanac iz Fojane. Stari mož je korakal v vrstah svojih tovarišev na novo postajo, ter je bil neizrečeno vesel, da mu je bila dana prilika videti našega prestolonaslednika. Ko se je pa zopet vračal s svojimi tovariši po mestu med zvoki veteransko godbe, prišlo mu je na potu bliža gledališča tako slabo, da so ga morali prenesti v bolnišnico, kjer je pa kmalu izdahnil svojo dnšo. Šodi se, da je stari mož umrl vsled solnčarice. Da je ta slučaj napravil med tovariši veterini in sploh med vsemi globok ntis, razume se samo ob sebi.
Pokopali so ga na luk. pokopališču. Pogreb je bil v sc boto ob 8. uri zjutraj. Udeležili so se ga veterani z vojaško godbo, mnogo častnikov luk. posadke in mnogo drugega ljudstva.
Utonil je v torek okolu polulne v Soči 23 letni Henrik Lasič, krojaški pomočnik, sin krčmarja v Rabatišču Antona Lasiča. Nesrečnež se je šel v dražbi dragih treh svojih tovarišev kopat * Sočo, a koj ko je skočil v vodo, ga je prijel krč in izginil je pod vodo. Traplo nesrečneža so včeraj potegnili iz vode.
Velik vihar z dežjem je bil v torek pop. v gradiškem okraju. V Gradišču je vihar razkril nekaj hiš. V Sovodnjah, Mirnu, v Gabrijah in v okolici je bil velik naliv, ponekod kakor baje v Biljah celo toča, med tem ko v Girici nismo imeli nič dežja.
Delavsko slavnost priredi nKat. del. društvo v Mirna" dne 2. septembra t. I. Draštvo praznuje letos 15 letnico svojega obstanka. Prosimo draga draštva, da uvažujejo ta dan.
Nečloveški mladeniči. — Dne 19. t. m. zvečer vračala se je 28 letna Katarina Kumar iz Gorice, stanujoča v ulici Capella, s polja domov. Domovgrede videla je grnčo 10 do 12 mladeničev, ki je stala pred nekim drevesom v ulici, ki pelje na grad. Ko se je nekoliko oddaljila omenjeni gruči, slišala je, da hodi nekdo za njo in ni dolgo trajalo, da sta jo zgrabila dva onih mladeničev ter jo pritisnila na neko drevo ter jo hotela posiliti. Kumar se je branila z vsemi sredstvi ter kričala na pomoč. Ker sta mladeniča slišala nek sumljiv ropot, sla izpustila mladenko ter se oddaljila, katero priliko pa je Kumar koj porabila ter se spustila v dir proti neki bližnji hiši. V begu pa jo je vlovil jeden že omenjenih mladeničev, kateremu pa je k sreči izšla iz rok. Kumar se je skrila v neko sobo, a ona dva mladeniča, katerima so se pridružili potem še ostali, udrla sla v sobo. Na vpitje in klicanje na pomoč prihiteli so ljudje iz sosednih stanovanj, katerim se je posrečilo osvoboditi mladenko, ki je bila vsa prestrašena. Ko se je tadi to posrečilo na lice mesta prihitelim ljudem, nastal je med mladeniči in nekim Vecchietom, ki je prvi prihitel na pomoč mladenki; pretep, kateremu pa so napravili konec redarji, ki so aretirali skoro vse nečloveške mladeniče. Ti so: 21 letni Alojzij IJssai. iz Gorice, 20 letni France Bertich iz Gorice, 21 letni Ivan Bressan Iz Gorice, Anton Paulin in Gabrieusig Ivan tudi iz Gorice. Upati je, da se pride tudi ostalim mladenčem na sled.
Gozdni požar. — Kakor nam pripovedujejo, je železniški stroj vlaka, ki je vozil včeraj zjutraj iz Gorice proti Trstu, provzročil v štanjelski Gori gozdni požar ter je vsled tega pogorelo kako 3 hektare občinskega gozda.
Izpred sodišča. — V ponedeljek moral se je zagovarjati pred tak. okrožnim kot kazenskim sodiščem Anton Simitz iz Grgara, ker jo lastno mater v nekem domačem prepiru močno ranil na več krajih. Sodišče je Simitza obsodilo na 3-todenski zapor, poostren z jednim postom.
Napis pred predorom pod Kostanjevico, kateri prepoveduje prehod skozi predor, je samo italijansko-nemški, kakor se nam poroča. Ker ni tudi slovenskega napisa, je nek hndomušnež zapisal na tablo s svinčnikom : „S 1 o v e n c e m dovoljen prehod", kar je našega poročevalca napotilo, da je šel skozi istega, in n>hče mu ni nič rekel.
Poziv 1 — Dne 12. avgusta t. I. se odkrije ob 11. uri dopoludne v Postojni na glavnem trgu M. Vilharjev spomenik.
K tej narodni slavnosti, katere spored se pravočasno v listih objavi, vabi podpisani odbor uljadno vsa narodna draštva, čitalnice, telovadna draštva,
gasilna društva itd., da se slavnosti korporativno, če le mogočo z zastavami, ali vsaj po deputaciji udeleže.
Posebnih vabil odbor ne bode razpošiljal.
Za slučaj, da se odzove vabilu zadostno število udeležencev, priredita se posebna vlaka iz L;nbljane in Trsta.
Da ro more za u leležniko vse potrebno priskrbeti, obrača, ne podpisani odbor do slavnih društev s prošnjo, da nam najkasneje do 5. avgusta t. I. spo-roče, «li se udeleže slavnosti in v«aj približno s koliko člani.
V	dostojni, dne 14. julija 1906.
Odbor za M. Vilharjev spomenik.
Josip Lavrenčič, predsednik.
Vabilo na XXI. redno veliko skupščino „Družbe sv. C rila in Metoda v Ljubljani11, ki se vrii v Logatca v četrtek, dne 2. avgusta 1906. leta. Vspored: I. Sv. maša ob ValO. uri v župni cerkvi v Gorenjem Logatcu. II. Zborovanje ob 1/211. uri na vrtu, oziroma v salonu hotela nKramarw v Dolenjem Logatca. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nodzornišlva poročilo. 5. Volitev*) druž-binega vodstva : a) 4 udov za upravilno dobo 3 let. b) 1 uda za upravilno dobo
2	let. c) 1 oda za upravilno dobo 1 leta.
Popust na davkih. — Finančno ravnateljstvo v Trstu naznanja : V smislu čl. IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1896 št. drž. zak. 220 je določen za I. 1906 sledeči popust na davkih, in sicer na zemljarini 15%, na hišnorazrednem davkn in na hišnonajemninskem davku 12V2%- Popust ta pa ne velja tudi za deželne in občinske naklade, ki se bodo morale plačati od celega zneska zgoraj imenovanih davkov.
Velika tatvina v Hotelu. — Pred nekolikimi dnevi je prišel iz Kaire v Trst gosp. Marij Segre,' ki se je s svojo družino nastanil v Hotelu Volpicb. Imel je na razpolago več sob. V torek zjutraj je zapustil za nekaj časa svojo spalnico, ter se podal v neko drugo sobo, v kateri jo spala gospa z otroci. Ko se je pa za kake pol ure zopet vrnil v svojo spalnico, prepričati se je moral kmalu, da mu je med tem časom iz žepa jopiča izginila denarna listnica, v kateri se je nahajalo v gotovini in vrednostnih papirjih kakih 2700 frankov.
Tržaška garnUija pomnožena.— Dunajski vojaški listi poročajo, da se pomnoži v jeseni tržaška garnizija s tem, da pride tja iz Giinsa, (Ogrsko) U. lovski bataljon.
Roparji napadii vlak in ga oropali. — Blizu Budimpešte so v petek po noči oboroženi roparji ustavili vlak ter pobrali iz njega vse kar je bilo kaj vredno. Potem so pa izginili. Tako so brzojavili listom v soboto iz Budimpešte. Ako je kaj resničnega na tem, potem vladajo na Ogrskem res lepe razmere.
Znamenja časa. — Kakor piše list „Pravo Lidu'1 je naznanila hči nekega Heinza okrajnemu glavarstvu svoj izstop iz katoliške cerkve, ker se ji je povedalo, da dobi v zadržanju slab red, ako ne gre k spovedi. Abiturijenti gimnazije v Taboru podarili so društva „Svobodna misel11 30 K in društva „Smetanaa, ki nosi ime po nekem sprijenem razkolnem duhovnika pa 5 K. Res lep naraščaj to I
Skrb vsake gospodinje je posvefona družinski bla^njit
Kathrelnerjeva Kneippova sladna kava
je po K**hreiner|evem načinu svojega proizvaianja okusna, zdravu v prospeh m pot eni Inii torej nfjvrcen* Ijiveprednosti za vsako gospo j .t' o!
Poudarjajte pri nakupovanju Izreino ime Kath*einer in zahtevajte le •z*lrne zavo«e zvtr-t-I veno znanko .upnik Knrpp
Trst
Line
Loterijske številke.
_M. julija.
38	8	35	13
Tli 57	13	22
a o 28
nf, no Zastopniki /;i kmetijske O	stroje, sl roj e z;i ceglarno,
motorje na hencin, z;i češko tovarno K. J. Hlolisko sprejemajo proti proviziji za večje okraje na CIoriškem in Islri. Javiti se je pri glavnem zastopniku
.losiji Deklovai — (»orim.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
I
Ari ton Kuštrin,
t-govec v Gorici
Gosposka iilca št. 25
priporoča častili duhovščini iu slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Saiidomingo, .lava. Cejlon. Portoriko itd. Olje: I.ucca, St. Angelo, Kotlu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. O, I. 2, 3. I, 5. Več vrst riža. iMiljsvečc prve in druge vrste, namreč ob 'kila jn od nega funta. Testenine i/ tvornice Žnideršič i Valenčič. Žveplenkc družbe s\. Cirila in Metoda. Moka Majdiče-vega milna i/ Kranja in i/. .loclt-tuann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Peter Mie,
Gorica, Biva Corno h. št. 13
(nasproti zalocie vina <). bratov Bolaffio)
priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne g. Auer-jevih dedičev v Ljubljani.
< <$£>
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica iekallščs Fr. Josipa št. 2 (lastna
hiša,
•^SSSRSSS ■HBmnMl
Iavršuje naročila vsakovrstnega pcc!va, tudi naj finejšega, k u0r na nore maše in godove, kotnih -.n birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno /10 belji naročnikov. Ima in prodaja raslične moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
mm
Delavnica cerkfleniti posod in cerhUenega orodja
Fr. Leban,
Gorica,
Magistralna ulica šteli. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-kienega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mc.
Objava.
Naznanja sc. da j<‘ sklonilo varilstvo deželnega hipotečnega zavoda v svoji seji dne ?. julija t. 1.. da se podaljša rok za vplačevanje poluletiiili obrokov, ne da lii sp računale zamudne obresti, od 8 na 15 dni.
Po preteku tega roka sp bodo računale zamudne obresti o«i dne. ki sl<*di dospelosti obroka.
Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda.
e*
t
*****
veliko zaloga oljkinega olja iz najugodnejih krajev.
Gorica, via Teatro št. 20 TK Gorica, via. Seminario št. 10
Olje /.a luč 'lli kr. lit. ..	fine,je	40	„
„	bolje	44	„
„	dalmat.	4N	.,	„
„	istrsko	hli	..	..
Olje eorfii „ bari .. lurra „ n izza
56 kr. lit,
60 „ „ 70 „ „ HO .. „
„ uajtineje t gl. „
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. *******************
1»
k
m
T, u*
$Hl
i
. \. ■
Mn Krasit
trgovec, krojaški mojster, tekališče J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 53
Zgoraj imenovani naananja sl. občinstvu in posebej čč. duhovščini, da mu je ravno dospelo sve&e avstrijsko in angleško blago za vsakovrstne stanove, lade/nje po najnovejih krojih. Blago iti delo jamči.
,Centralna posojilnica, ’
registrovana zadruga v Qoriei, ulica Vetturini St. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905
na menice po 5V|0l na vhnjižbo po 5°
% z 1 s' « upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
Prosiva zahtevati listkel
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nngrnde izplačava vsakemu, kdor Joknie s potrdili najine nove amarikanske blstflajne, da je kapil pri najn za 100 kron blaga.
Prosiva zahtevati listke!
J
Ht
o
M
O
►*
't
o
e»
r
V
to
p
i
Jako izdatno sredstvo proti
d
Ul
I
Ul
v
v
T
Ull
1
je liker (.ODINA, katerima napravljala t Trelo lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alla Madona della Salnlle-4 pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, Ipkarna „All’ » nlici Fornelo £1. 4. — Slekleničica slane 1 K 40 vin. — Potoni poSte se ne poSilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, i dopošlje naprej 7 K, nakar se slekleničice dopošljejo Iranko in so v tem zneska zapopaijeni vsi poSiljatveni stroški. Dobi»a se v vseb lekarnah.