Lelo VII« 9 šlev. 101. Celje, torek 15. septembra 1925. Foštnina placana u gofouini. ^HH ^^^^^B ^^^^^^^^m ^^^^^V ^^^Hl^^^^k ^^k^^^^r i-\^'r^ ^tt^^^^Km ^^IH^^I^B Naročnina: Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letnc 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Fosamezna Stevilka I Din. v t©rek, četrtefr tn soboto. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, prit!. Tel.65.— Rač.p.-č.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ceniku. Em. Lilek: Združitev Aystrije z Nemči jo. Javna agitacija za združiiev nove Ävstrije z novo Nemčijo se vrši od strani Nemcev ene in druge države žg od Jeta 1919. Prvi važnejši sklep prve republikanske narodne skupščine Nemäje, ki so jo otvorili 6. februarja 1919, je bil 21. februarja soglasno sprcjeti predlog, da sg odobri zdru- žitcv Nemške avstrijske rcpublike (Republik Deutschösterreich) z Nemško republiko, po ustavi 11. avgusta 1919 imenovana »Nemška država« (Deu- tsches Reich). Tudi v avstrijski na- rodni skupščini so narodni poslanci podajali izjavc v tern pogledu. Znano je, da so avstrijski zastopniki potovali v Berlin, da bi s tern manifestirali za ta program, in da so jim odposlanci iz rajha, s predsednikom narodne skupščine na čelu, pred kratkim vrnili ta obisk v isti namen. Neprestano sg slišijo govori od merodajnih in uvaženih oseb kako važna in potrebna je ta. priključitev ne sarao za Nemce ampak tudi za vsG države! Tako je n. pr. govoril, ni dolgo od tega, badenski državni predsednik dr. Hellpach : »Mi Ncmci ne smemo smatrati priključitev Avstrije sarno kot idejo ampak za stvarnest (»Realität«). Mi bi morali inozemske vlade preprieati, da bi bila najsigurnejše in najčvrstejše jamstvo zu mir v Srednji Evropi stvoritev \/elike Nemcije. Ne samo Nernci am- pak tudi vse druge države imajo isti interes na tern.« Rektor salcburške univerze je pri otvoritvi letošnjih vi- sokošolskih kurzov v svojem inavgu- racijskcm govoru upozoril poslušalce na politični program, katerega se imajo zdaj Nemci držati, namreč da imajo sedaj opustiti kulturni boj s crkvijo, ker to bi narod razdelilo v dva so- vražna tabora. »Na mesto tega boja ima stopiti boj za edinstvo nemškega naroda. Nfljuspešnejšo pomoč v tern boju nam nudi znanost, ki je na prvem mestu poklicana, da dokaže upravi- čenost in potrebo te narodne zahteve.«* Kako hočcjo Francozi preprcčiti to priključitev, ki jo Nemci iz rajha in Ävstrije tako neumorno in odločno zahtevajo? Prvič s pozivom na sen- žermensko pogodbo, ratifidrano po 'avstrijski skupščini 26. oktobra 1919, v kateri je Avstrijski republiki (naziv -Deutsch-Österreich« ni bil priznan od antantc) prepovedana prikljudtev Nemčiji; drugič s financijelnem pod- piranjem Avstrije, kcr ona zmirom navaja kot glavni razlog za priklju- čitev, da po odcepitve sudetskih, kar- patskih in južnoalpskih dežel od Du- naja in radi tnejnih carin ne more ni v gospodarskem ni političnem pogledu obstajati in se zdrževati kot samo- stojna država. S tern izgovorom, bolje rečeno s tern trikom je Avstrija s po- godbami, sklopljenimi 4. oktöbra 1922 s Francosko, Italijo, Veliko Britanijo in Čehoslovaško zares dosegla finan- cijelno pripomoč od teh držav, ali pod tern pogojern, da one vrše kon- trolo nad avstrijsko finančno upravo. V to podporno mrežo so zdaj tudi našo državo ulovili, ker po novi trgo- vinski pogodbi med Avstrijsko repu- bliko in kraljevino SHS iznaša naš popust v carini petkrat več nego av- strijski. Nisnio mogli čakati na po~ ročilo ekspertov narodne lige, ki so imeli proučavati gospodarsko stanje Ävstrije ffi ki so ravno te dni predali svoje izvestje in v njem izjavili, da so trgovinske potežkoče Ävstrije celo normalne, da ne treba za njeno trgo- vino podvzeti posebnih korakov pri zunanjih državah, ker ni nobenega povoda za vzemirjenjc? njeno današrije ugodno finančno stanje se je moglo razvijati samo na temelju dobrega na- rodnega gospodarstva. Ker se je ta ugodni razvitek konstatiral bode v bližnji bodočnosti mogoče opustiti fi- nančno nadzorstvo je rekel predsednik francoske vlade. Se li po tej ugoto- vitvi za »as sramotmi porjodba, ki so jo skleni/i naši delegati, od naše na- i rodne skupščine odobri ? Mi naj damo denarja Ävstrijcem, ki preganjajo naše koroške Sjovence, mi jim naj damo sredsiev za odnarodövanje slovenskih Korošcev in Hrvatov v »Burgenlandu«? Je-li bilo treba te popustfjivosti, ko so ravno zdaj v avstrijskem. parla- mentu pri budžetski debati vodje po- jedinih strank izjavili, da jih veseli, da Ietos avstrijska vlada ne bo v Zg~ nevi igrala vloge faerača, in da jim ne treba privilegirane cartne, ampak edino priključitev Nemčiji? Čeravno so Ävstrijci podpisali senžermensko pogodbo, po kateri jim je prepovedana prikljudtev, ceravno so prejemali podpore v namen, da bi odnehali od te zahtevG, vendar jo pri vsaki priložnosti obnavljajo. Zdaj se jim še ne posreči, ker so še celo An- gleži, ki drugače v vsakem pogledu podpirajo Nemce, proti temu, kakor je razvidno iz Chamberlainove izjave, da še zdaj ni čas načeti to kočljivo vprašanje. Da so Francozi, dokler še nimajo garancijskega pakta v žepu, proti stvoritvi Velike Nemčije, je ra- zumljivo. Ali ko bodo prišii z Nemci do gospodarskega, političnega in du~ ševnega zbližanja — saj se te dni s tern namenom napoti francoski naučni minister v Berlin — pdfluste tudi oni Nemcem neglede na Poljsko, Čeho- slovaško in našo državo. Ker je zdru- žitev Ävstrije z Nemčijo samo vpra- • žanje časa, kaj je potem takem njenim siovanskim sosedom storiti, da se vsaj celoma obranijo težkih političnih, go- rpodarskih in strategičnih posledic, če se osnuje Velika Nemčija v sredini Bvrope s 70 milijonov stanovnikov (o3 milj. v Nemčiji in 6V2 nii'J- v ^v" striji) ? Da zahtevajo skupno od Av- ftrije in Nemcije da jim obe odsto- pite vsaj toliko svojeg:» zernljišča, 'iii kolikor bl se obseg NemČije s friključiftvijo AvstrHe povečai. To mora biti odločna zahteva slovanskih sosedov Nemčije in Ävstrije, in to mora jo takoj prijaviti zapadnim drža- vam, še prej ko bo podpisan garan- cijski ugovor, prej še ko se začne razpravljati o prikljuCitvi Ävstriji k Nemčiji, da zopet ne zamudimo roka kakor leta 1918. Folitika p Turčiljti r.apram Jugoslavjji. Poročevalci jugoslovenskih listov v Žc- rievi so imeli priliko qovoriti s turškim /unanjim ministrom Rudži Beyem, ki V i?:|avil. da so normnlni odnosi m.>d Jugoslavijo in Turčijo že vzpostavijcni. Turški državnik je poveličeval našo državo kot junaško in demokratično deželo in je pristavü, da bi prijateljski odnosi med obema državarna izzvali velik odmev na Baikanu. Rudži Bey meni, da ima na Baikanu Jugoslavija vodilno mesto in bo Turdja delovala sporszumno ž njo. Turčija si želi kar največjega prijateljstva v Jugoslavijo. Stara Turčija in kalifat sta mrtva. Da- nes je vera zadeva proste vesti in in posameznikova stvar. Revolucija ni izpremenila zgolj msja, marveč tudi narode. Rudži Bei] se je izjavil za gospodarsko izrneno med obema clrža- vama. p Jugoslovensko-grško razmerje. Minuli petek se je sestanil jugoslo- venski zunanji minister dr. Ninčič z grškim zunanjim ministrom Rendisom. Imela sta daljši razgovor. Po sestanku je izdala grška delegacija komunike, v katerem pravi, da sta oba zunanja ministra v prisrčnem duhu izmenjala misli in ugotovila, da obstoja na obeh straneh želja, da pride med obema sosednjima državama do popolnega sporazuma in da' se odpravijo dose- danje ovire, ki so temu nasprotovale. Jugoslovenskim novinarjem je izjavil dr. Ninčič, da je potekal razgovor med njim in grškim zunanjim ministrom Rendisom zelo prisreno in da se je vprašanje obvezne arbitraže in balkan- skega pakta odstavüo z dnevnega reda; sklenilo pa se je, naj se zopet prieno razgovori za zvezo med obema drža- vama. p Jugoslavija v Žersevi. V Zenevi se splošno opaža precejšnja pozornost, ki jo posveča inozemstvo jugoslovenski delegaciji in naši kraljevini. Francoski ministrski predsednik Painleve je na sestanku z našo deiegacijo poveličeval Jugoslavijo in ji prorokoval veliko bo- dočnost. Naglašal je tudi hrabrost naše vojske in najprisrčnejše odnošaje, ki obstojajo med obema državama. Ker so predstavniki velesil vedno takrat najbolj prijazni z narni, kadar gre za to, da jim storirno kako uslugo ali pa da sc česa odrečemo radi »višjih poli- tičnih ozirov,« moramo biti zelo po- zorni, kaj sedaj nameravajo z nami. Ravno danes objavljamo par sumljivih kretenj diplomatov. Razun Painleveja se nam laskajo tudi Turki z Rudži- Beyem in pa Grk Rendis. Celjska kronika» • c V pondekjek ob 8. zvečer je v »Sokolskem dornn« v Gaberju poli- tično-gospodarski shod gosp. poslanca dr. Pivka. Na shod! c Jugoslovenska 'Matica priredl due 30. t. m. srečkanje za navadna kolesa (bicikle). Vseh dobitkov je 26 in sicer prvi glavni dobitek motorno kolo, ostali dobitki pa so kolesa moška in ženska. Motorno kolo in kolesa so iz znamenite francoske tovarne »Peu- geot«, ki slovi kot" najboljša tovarna na kontinentu. Stevilo srečk je z ozi- rom na stevüo dobitkov zelo omejeno. Cena posamezni srečkije Din 10'—. V Celju se dobe srečke: v drogeriji »Sanitas«, v trgovini g. Salmica in pri vseh denarnih zavodih: Hranilnica mestne obeine, Ljubljanska Kreditna banka, Celjska posojilnica, Slavenska banka, Prva hrvatska štedionica, Za- družna gospodarska banka, Ljudska posojilnica in Zadružna Zveza. Naj seže vsakdo pridno po teh srečkah, ker s tem pomaga vršiti Jugoslovenski Matici njen vzvišen kulturni posel. — Podružnica Jugoslovenske Matice v Celju. Frumencij X.: Tempora wiutautur. (»FratiGOske šole.« >Praktična« vzgoja. Instruktorji. Nerodnost!) Žg takoj ko sem naslov napisal sein se zapraskal za ušesom, dobro vedoč, da me innogo cenjenih bralcev ne bo razurnelo. Pa naj bo. Kar sem zapisal, sem zapisal. >Časi se izpre- minjajo«; res je to, če povcš po la- tinsko ali slovensko. Spet šumi po našem celjskem mestu kakor v panju. Studentarija je tu. Njen evet je prav gotovo oni del, ki pohaja gimnazijo.' »Realna« je; ."Virtiitibifc et Musis« je skoroda šlo rakom žvižgat... Kaj hočemo. Vse se modernizira, tudi gimnazija se mora. Vcasi so pravili »latinske sole;« to je bilo imenitno. Danes tako ne smemo reči, ker so latinske le še naspol... Bolj prav bi bilo, ko bi jim rekli — "francoske sole.« Pa se najbrže ta «aziv ne bo udomačil. Skoda! Mora P3Č biti tudi tako prav in lepo in še dobro .po vrhu. Kaj menite, to ni kar tako! Fant s kmetov, ki je nedavno še krave pasel, se v enem letu obdela in izobliči, - da sg začne v drugem že učiti fran- coščine! Treba je razumeti. Živimo namreč v dobi praktienosti. Zato je po vsej priliki tudi pouk v francoščini usmerjen v to. Kaj jaz vse razumem pod francoščino! Nc samo jezik, ki se ga govoriti v šoli nikdar ne bo naucil, ampak vse drugo, kar je fran- coskega : duhovitost . .*. spretnost... lahkotnost. .. živahnost... iti tako dalje. Vsc to daje praktičen pouk v frsncoščihi, kot si ga zamislim jaz v duhu nsšega časa... To lahko rečem: konec bo kmetskih in drugih štorov med študenti! Čisto nove perspektive: Plesni ačitelj v osmi bo imel... otročje lahko delo. Gojenci ga bodo razumeli na man —; in že mu bodo z graeijo in fineso .. '. plavali po zraku! To je nekaj! Äli to je telo. Kaj Sele drugo! Duhovitost, galantnost.... in tako na- prej bodo občutile v blagodejni meri zlasti gospodiene, ki jih bodo novo- pečeni slovenski Francozje (ali fran- coski Slovenci, ne vem, kako bi rekel) zabavali. Saj pravirn: to je napredek! To je praktična korist sole! Res je in tukaj se uveljavlja rek, čeprav je latinski: Non scholae, sed vitae di- scimus! \ Pa, oprostite, spet sem zašel v latinščino. Stara navada — železna srajea. Ne vem, ali prav 'm' «-< pride vedno, kakor vidite. Da, latinščina. Šele v pen soli se je bodo začcli učiti. Zdajle born pa udaril (pa je čisto realen razlog) —¦ kaj pa instruktorji? Vidite, takole je bilo, hvala Bogu, med prvošolci in sledečimi vedno nekaj in še precej takih, katerih rnožganski zavoji vše niso bili prikrojeni za latinščino. Pa je pri- Sel gospod instruktor, je pomagal — in zaslužil. Ä zdaj? Kaj pa zdaj? S francoščino baje ni posebnih križev izjeme so povsod — in tako instruk- torski stan propada, čeprav je, 110 hvala Bogu, za marsikaterega mladega ucenjaka »in spe« na primer matema- tika še vedno probiern. Ali, kakor rečeno, instruktorski sian propada in med njim vre, vre... Že od lani. Baje bodo sklicali v kratkem protestno skup- ščino. Poseben odbor neki že kuje ostro resolueijo, v kateri »poziva me- rodajne faktorje, naj uvcdcjo ali statum quo ante (ali jih vidite!) ali pa naj urede okolnosti tako, da bodo imeli instruktorji kaj instruirati, ker je to zanje življenjskega pomena ...«, Tisti »kaj* se da zelo različno komentirati. Sploh pa zelo veliko zahtevajo. Je pač danes razredni boj povsod, tudi pri stanu, ki sicer v širni javnosti ni bil tako znan, ki je pa vendar pomemben in priznajmo si, ima mnogo nevenlji- vih zaslug za našo inteligenco ... ki ji je čestokrat pomagal po gimnazijski lestvi navzgor, da je danes to, kar je. — V naši kulturni zgodovini zaslužijo instruktorji časttio mesto. Morodajn» činitelji, zganite se res zanje! Pa je tudi s francoščino križ in nerodnost. Nerodnost, nerodnost po- nekod! Ne vetn, kateri veter me je zapihal zadnjič v štud2ntovsko sobo. Pa ti sedi tarn fant s štirimi odprtimi knjigami pred seboj. Tri so bile prav debele. Tudi jaz sem debelo pogledal najprej nje, pdtem pa njega in spet narobe. In sem videl, najprej tanša knjižica: »Fables de Lafontaine« — aha. To že! Potem pa; Französisch- deutsches Wörterbuch seveda. Nje- mačko-hrvatski riječnik --?... In: Hrvatsko-slovenski slovar ?? Pa mi je revež povedal: > Neinško ne znam ...« Pa išče eno besedo v treh slo- var jih -------—. Danes v pondeljek ob 8. vsi na dr. Pivkov shod v Sokolski dom! Straii 2 c Delajte za Jugo^iovensko Matico! V založbi Jugoslovcnskc Matice jc iz- šel Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih z obširnim komentarjem k zakonu o stanovanjih in pravilniku, obrazci in vzgledi za tožbe, prošnjc in prijavezastanovanjsko sodišča I.stopnJG. Pravilnik je sestavil clan stanovanj- skcga sodišča v Ljubljani, dr. Ä1. Gradnik. Ccna Din 20'—. Dobi se ga tudi pri Podružnici Jugoslovcnske Ma- ticc v Cclju. Kdor kupi knjigo, pod- pira obenem tudi Jugoslovensko Ma- tico. — Podružnica Jugoslovenske Maticc v Cclju. c Inozemski delavci. Inšpekcija dela v Mariboru nas jc naprosila, da objavimo slcdcča pojasnila v zadcvah inozcmskih namcscGncGv: Opaža sc, da nckatcra podjetja nastavljajo ino- ZGH1CG brcz predhodnega dovolJGnja Ministrstva socialnc politike. Opozarja sg, da JG tako postopanjG protizakonito, tcr sg bode v vsch takih slučajih po- stopalo s kaznijo, ter odrcdilo takoj- šnji odpust inozemca, ki jc bil pri- bavljen, bodisi iz inozemstva, ali pa iz tuzemstva, nc da bi delodajalec imel žg prcje v rokah dovolJGnjc za zaposlovanjc. Naknadnc prosnjc sg ne bodo upoštevalc, Istotako sg nc bodo upoštevale prošnje za podaljšanjc do- voljcnja, ako niso vložene v zakonitem roku, t. j. en mesec pred potckom do- voljcnja. Inšpekcija dela v Mariboru. (Od samega »opozarjanja« in sličnih ukrepov nc bo boljše. Tu trcba pustiti ozirc in prijeti za metlo. — Red). c Krajni šolski svet OkolJca Celje JG na nedeljski seji sklenil zidati novo šolsko zgradbo za ccljsko okolico na kupljcnGm stavbišču na Dolgern polju. Zgradba stavbc sg razpišc in sg ima s predpripravami začcti takoj, graditi pa najpozncJG s prihodnjo spomladjo. c A. E. G. Union, jugoslovensko d. d. za elektriko v Celju ima šg vGdno zaposlcnc 3 Nemce, katcrim je žg davno potekel dovoljeni nastanit- veni rok, pa sg šg vedno ncmoteno šopirijo na mastno plačanih mestih, ki bi jih prav lahko upravljali naši ljudje. Dasiravno sg žg nahajajo par let na naši zemlji, sg jim vendar ne zdi vredno, priučiti sc našemu jcziku, je- ziku naroda, od katerega milosti ži- vijo. — Tako piše zadnja »Orjuna« in izvaja, kako oblastno sg vedejo ti ljudje. Nazadnje še očita policijski ob- lasti in inšpekciji dcla, da niste na mestu, ker to trpite. Teh očitkov ne navajamo, prepuščajcč omenjenemu listu odgovornost. c Novi občani. Občinski svet je podelil domovhisko pravico v Celju Bogumiru Gradtu, Mariji Scnici, Ivanu Brczniku, Älojzu Krempušu, Äni Ma- šičevi in Mihi Vcbru. Josipu Zorinu in Ivanu Brczniku jc bila prošnja za sprejem odbita, dočim sg Emilu Bari- liju zagotavlja sprcjem v občinsko zvGzo, ČG si pridobi državljanstvo. c Podporno društvo za uboge učence ita realni gimnaziji v Celju so nadalJG darovali sledeči dobrotvori: g.VGl.županmariborskcoblasti 5000 Din; Celjska posojilnica 1500 Din; Občina okolica Cclje 1000 Din; Ljudska po- sojilnica Ccljc 500 Din; po 250 Din: dr. G. Rozina, odvetnik, Brežicc in Podružnica Ljubljanskc kreditne banke v Cclju; Fr. Korošcc, Celje, 200 Din; Savinjska posojilnica, Žalec, 150 Din; po 100 Din: M. Marinšek, notar, So- štanj; dr. M. Orožen, odvetnik, Celje; dr. Ä. Lcnard, sodnik, Celje (iz sod. poravnave); 80 Din dr. Ä. Rakun, od~ vetnik, Ccljc; 50 Din P. Matkovic, Celje; 43 Din dr. I. Kolšek, odvetnik, Laško; 40 Din F. Žuža, davčni uprav. v pok., Ccljc; po 25 Din: Ä. Mihelčič, vinski trgovee, Brcg; Zdravko Kranjc, trgo- VGC, Ccljc; J. Bohak, kaplan, Jarenina; dr. R. Bergmann, zdravnik, Žalcc; 20 Din Fr. Canjko, trgovec, Slovenj- gradec; po 10 Din: F. Goričan. poto- valni učitelj, Višnja vas; J, Jelšnik, župnik, Zibika. Najsrcnejša hvala! Najtoplcjšo zahvala izreka tern potom ponovno društvcni odbor vscm do- brotnikom društva, ki so s svojo po- žrtvovalnostjo omogočili, da jc vclik del učcnccv dobil v prcteklem šol- skem letu tako dragc šolskc knjige (čcz 1000), 14 učcnccv pa je bilo o'b- darovanih šc z dobrimi čevlji. Vslcd letošnjega velikcga navala na zavod jc moralo društvo kupiti novih knjig za dobrih 20.000 Din, če je hotelo udovoljiti mnogobrojnim nujnim proš- njam. Zato odbor upa, da bodo stari dobrotniki društvu ostali zvesti in da se jirn bodo pridružili šc novi. Pro- »NGVA DG&Ac šu-v 101 simo priporočila pri vseh prijatcljih mladine! c Profesorski zbor drž. reaJne glmnazije v Celju jc daroval v spo- min na umrlcga tovariša suplcnta g. Franca Kušarja 100 Din za Dijaško kuhinjo in 100 Din Podporncmu dru- štvu za uboge dijakc. c Dijaški kuhinji v Celju jc po- daril g. prof. Levičnik 100 Din na- rncsto venca svoji gospodinji gc. Tisch. c Konkurz. Razglašen jc konkurz o imovini Tvornice kmctijskih strojev, družbc z o. ž. v Celju s sedežcm v Ljubljani. Prvi zbor upnikov bo 17. t. m., oglasni narok jc do 10. oktobra, a ugotovitvevi narok 30. oktobra. c Preložltev ugotovitvenega na- roka. V konkurzni zadevi trgovca Ru- dolfa Pcvca v Mozirju jc ugotovitveni narok, določen pri okrožncm sodišču v Celju na dan 21. septcmbra, pre- ložen na dan 3. oktobra 1925 ob de- vctih dopoldnc. c Meseca avgusta je umrlov Celju dvajsct oscb. Od teh jih je umrlo 17 v bolnici, 2 na domu in 1 v vojaški bolnici. c Imenovanje. Ccljan g. major Fran Pogačar, komandant havbičnc divizije v Mariboru jc imenovan za podpolkovnika. c Celjsko Sokolsko društvo pri- redi v nedeljo, dnc 20. t. m. v proslavo svoje 351ctnice dopoldan promenadni koncert in cvetlični dan, popoldan pa javni nastop. Bratjc in sestrc okoliških društcv pridite! V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapehiika gosp. Silbersteina. IVANA CANKARJA zbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in estetično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- šek, Celje. NARODNA ENCIKLOPEDIJA S H. S. od prof. Stanojeviča. Abonente Narodno enciklopedije tvrdke Biblio- grafski zavod. Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goričar & Leskovšek, Celje, v predpfacilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplačila v knjigarni Goričar & Les- kovšek, Celje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar & Leskovšek. Dr. M. Dereani: Pocetki šolskega zdravstva v Celju. (Dalje.) Za prcsojo ostalih statističnih po- | razpredelba iz lcta 1923. za dckliško datkov prvc skupine naj služi naslcdna | osnovno šolo: 1 Starost v.,. Poprečna PoprcCna Telesni razvo^ S poprečna v Jina višina [eza teža------------------------ CC krepkl srednji slab I. 61/2 leta 109—150 119 cm 17—28 22 kg 10 16 7 II. 7V2 * 107—137 122 » 18—31 24 » 10 15 7 III. 81/2 ' 115—148 131 » 21—38 29 20 34 8 IV. 91/2 » 118—146 132 » 24—38 31 » 20 26 11 V. 11 let 126-155 140 » 22—45 33 25 30 9 VI. 12 » 130-160 145 » 29—51 40 » 7 10 3 Po tej razpredelbi jc bilo 1. 1923. v vseh šestih razredih od štcvila 268 učenk, ki so biie zdravniško preiskanč; 92 ali 34°/o krepkih, 151 ali 50% srednje močnih in 45 ali 16°/° sla- botnih. Tg štcvilkc veljajo z malimi sprcmembami za vse ostalc razrede in oba ostala lctnika osnovnc deskc in dckliškc sole, dasi kožcta lctnika 1924 in 1925 kot izrazita vojna let- nika še nekoliko slabšc povprcčnc i vrcdnotc. Pod rubriko telesni razvoj sem vštcl rned slabotnc, katcrih jc bilo v osnovni dckliški šoli lcta 1923. (gicj tabclo) dodeljcnih 16% vsch učenk — lc najšibkcjšc; slabotnc, te- lesno zaostalc otrokc. Mcd dcčki jc razmcrjc v ugodncjšcm telcsncm raz- voju napram slabičcm za kak odstotck boljšc. Najmanjša dcklica v vsch treh lctnikih jc merila 103 cm visočine, najvcčji dečck 168 cm. So pa bili dcčki tudi lc do 105 cm visoki in naj- vGčjc dcklicc so doscglc višino 160 cm. Mcrili smo obute učcnce. Najlažji otrok jc imel jedva 16 kg, dcklica, najtcžji 51 kg, tudi dcklica. Povprcčna tcža, računana po razredih, nc po ie- tih je znašala od 22 kg do 40 kg. Povprcčna visočina, tudi po razredih računana pa 114 cm do 150 cm. Naj- slabše mere tako glede visočine, težc in tclesnegn razvoja ]> kazal I. a in b razred osnovnc dekliške sole ictnika 1925 (vojni vzroki), narnrcč povprcčno visočino 114 cm, povprcčno tcžo 22 kg in šibkost tclcsncga razvoja 50'/°. Tc vrcdnotc so daleko pod normalo za otrokc stare od 6—7 let. Iz meščanske sole povzamemo nastopnc podatke. Povprcčna starost: I. razred 12 let, II. 13, III. 14—15, IV. 15—16. Povprečna tcža 40, 42, 50, 50 kg. Povprečna visočina 131 cm do 165 cm. Odstolck sibkega telcsnega razvoja padc v prilog krepkejšim na 12%. Najlažji učcncc jc tehtal 25 kg, hajtcžji 85 kg. Minimalna višina 113, maksimalna 188 crn. Najmlajši jc imel 10 let, najstarejši 26 let. Na osnovi šolsko-zdravniških opa* zovanj in zapiskov smo pod drugo skupino uvrstili posebne tclcsnc in tudi posamcznc duševnc pomanjklji- vosti, nGzčmve. pojavc in obolcnja učcnccv in učcnk. Od teh navajamo glavnc, v svrho nazorncna pregleda v nastopni razpredclnici, scstavljcni za vsc razrede meščanske dckliškc sole iz lcta 1923. •o II 1 M ill I 1 ^ S = i S §' i: si is i ass i il i I fi ? i I. 80 17 19 j 2 2 1 1 47 2 19 — 33 1 II. 76 6 17 — — - 1 36 16 9 1 19 7 III. 55 6 7 — — 1—36 7 9 — 16 52. IV. 22 2 i 4 — — — | — 12 5____5_jzJ_A _!_?. J-S'Ül 233 51 47 2 2 2 2 131 30 42 1 73 52 1923 Mcd telesnimi nedostatki pred- njači si a bo zobovje. Od 238 učenk tcga lctnika imele so trhlo zobovje 131, t. j. 56°/'0. Deloma zalitc zobc (plombc) imclo je le 30 deklic, t. j. 12%- V vsch ostalih razredih osnovnc in mestne deškc in dekliške sole let- nikov 1923, 1924 in 1925 razmerje glcdc zobovja ni nič boljšc. Pri po- samcznih preiskancih jc znašalo šte- vilo načctih zob od 1—14. Le letnik 1925 dckliškc meščanske sole kaže ugodncjše izidc, namreč lc 44% zob- nc trhlobe in 18% zalitega zobovja, najugodnejše pa IV. razred naveäe- ncga letnika, namreč 33% zdravega zobovja, 32% zobne gnilobe in 35% zalitih zob. Scveda so deklice IV. meščanskega razreda ponajveč iz gmot- no krepkejših slojev, stare žc nad 15 let, skrbe torcj starši tch mladenk žc iz kozmctičnih ozirov zn možno kon- servadjo njih zobovja. V splošncm pa pogrcšamo gledc zobne higijene in profilaksc našc mladine šc potrebnega napredka. Vzrokov je dovolj, posebno ncimovitost večinc rodbin in visoki honorarji za popravo zobovja. Vabiio na poliii ČMO - gospodarski shod ki se vrši v pondeljek,dne 14. sept.1925, ob 20. url (8 uri zvečer) v prostorih Klna v Gaberju. Na dnevnem redu je poročilo o političnem položaju, o go- spodarskih potrebah in zahtevah pre- bivalstva v mariborski oblasti ter o drugih važnih gospodarskih vprašanjih. Poroča poslanec g. dr. PIvko. Zani- majte se za javno življenje in pridite! Krajevna org. S. D. S. za mesto Celje poziva vse svoje članstvo, da se udcleži političnega in gospodar- skega shoda g. prof. Pivka v Sokol- skern domu v Gaberju dne 14. t. m. ob 20. uri polnostevilno. Učitelj Franjo Krajnc. Za Arminom Gradišnikom jc zgu- bila ccljska okoliška sola drugega markantnega učitelja na tern zavodu, Franja Krajnca, ki jc stopil prcd krat- kim v pokoj. Služboval je na soli 30 let; do- scgel je najdaljšo službcno dobo na tern zavodu od vsch doscdaj tarn slu- žbujočih učitcljcv. Kot mlad ucitelj, poln življenja, jc nastopil pod prvim nadučiteljem na tej šoli, pokojnim Lopanom, lcta 1895. tcžko, a lepo službo vzgojitclja slo- venske dece na vročih celjskih tlch. V znanih burnih časih, posebno pa onih, ko jc vcsoljno nemčurstvo kar rohnclo radi poscta bratskih čeških sokölov, jc imel tudi slovenski ucitelj tcžko stališče v Celju, o čcmcr bi znal mnogo trpkega povedati vsakdo, ki jc preživcl to ccljsko razbojniškp dobo. Ucitelj Krajnc, poln idcalov, vedno vcscl in zdravega humorja, jc navdušc- val svoje učence, svoje tovarišc, svoje someščane v soli in društvih za pra- vično slovensko stvar. Vsa scdanja generacija celjske okoliškc občine in velik del Slovenccv Celjanov se z ve- scljem spominja svojega dobrega uči- teSja in vzgojitelja. Stanovaki tovariSi zgubijo s Krajnčcvo vpokojitvijo vzor- ncga kolego, priljubljenega prijatelja in v vsakem oziru najboljšega svctovalca- strokovnjaka z mnogoletno prakso, učcnci pa dobrega učitelja in blagega vzgojitclja. V znak hvalcžnosti za dolgoletno trudapoino delovanje na šolskem polju in izven sole mu jc izročil krajni šolski svet krasno od strokovnega ucitelja Grašcrja na tukajšnji meščanski. šoli umetniško izdclano diplomo z izrekom: »Krajni šolski svet in učiteljstvo okoliškc deške sole v Cclju sc Vam, prcblagorodni gospod Franjo Krajnc, najsrčncjšezahvaljujejo za Vaše301etno požrtvovalno dclovanjc kot ucitelj in vzgojitelj našc okoliške mladine* Da bi idealno delavni rnož dolgo zdrav užival svoj zaslužcni pokoj! (Se pride) Sirom domovine« š Družba sv. Cirila Jn Metoda jc imcla v nedeljo 13. t. m. svojo rcdno lctno vcliko skupščino v Brcžicah. Skupščinarji in dclcgati podražnic so došli v Brežicc z dopoldanskimi vlaki. Mesto Brežicc je storilo vsc za am Icpši sprcjem gostov. Po zaupnem dc- lcgacijskcm zborovanju, ki sc ga jc udclcžilo 50 delegatinj in delegatov, se jc vršilo qlavno zborovanjc v dvo- rani Posojilrlice,' v Narodnem domu. Zborovanjc jc vödi! prvomestnik gosp. vladni svetnik Andrej Senekovič, ki je podal obširno poročilo o dclu CMD v prcteklem letu. Iz tajniškega poročila q. inž. Mačkovška smo posneli zani- mive podatke o manjšinskem Solstvu pri nas ter o nasiljih, ki jih trpi naš narod v Italiji in Avstriji. Solstvo na Primorskcm je za naš narod že fak- tično uiiičeno, naših šol ni-več. Nič bolje ni na Koroškcm, kjer sc pospc- šcno izvaja gcrmanizacija naše dccc potom takozvanih utrakvističnih šol in vsch onih metod nasilja, ki jih Nem- štvo zna v boju proti nam tako iz- crpno in uspcšuo uporabljati. Blagaj- niško poročilo g. notarja Hudovernika priča o zadovoljivem denaniem stanju' naše šolskc družbe. Skupščino jc po- zdravil imcnom velikega župana ljub- ljanske oblasti gosp. vladni svetnik dr. SteNr. 101. »ECVÄ BCV.l* Sfcran Vidic, mestni župan dr. Zdolšek, ime- mom CM-podružnic bančni ravnatelj Pogačar, zastopniki Orjune, Sokola in Orla. — Mesto Brežice je bilo v za- stavah, povsod se vidi in občuti, da je ta strupena nemška postojanka v resnici že davno padla, in da se vse- povsodi lepo razvija naše narodno- kulturno življenje. - - Udeležba je bila iz ljubljanske oblasti častna in lepa, zlasti velika iz Ljubljane, mariborska oblast pa je bila slabo zastopana. Pri nadomestnih volitvah v glavni odbor Družbe je bil nanovo izvoljen gosp. upravitelj Ivan Prekorsek iz Celja, v razsodišče pa g. dr. Karl Koderman, odvetnik v Mariboru. — Po skupSčini se je proti večeru razvila v dvorani Narodnega doma prav prijetna in do- bro obiskana narodna veseiica. — Mi- nistrstvo saobračaja je prošnjo družbi- nega vodstva za znižano voznino po železnici za udeležnike skupščine od- klonilo. š Kako prides najceneje do mo- tornega kolesa? Ako kupiš srečko za loterijo Jugoslovenske Matice, ki se vrši dne 30. septembra 1.1. Cena srečki je Din 10.—. Dobitke tvorita dve mo- torni in petindvajset navadnih moških in ženskih koles znamke »Tour de France« iz svetovnoznane francoske tvornicc »Peugeot«. Srečke so na pro- daj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugo- slovenske Matice v Ljubljani. š Nagobcnik so dobiii pijancl in klafačl. Med vožnjo z vlakom morajo biti dostojni, sicer jih objame »oko postave.« To je dobro, to je zdravo — posebno za vzgojo naše vozeče se šolske mladine. Skrajni čas je že bil, da se je železniška uprava zga- nila k temu odloku. Koliko glivic smradne gnilobe se je sejalo po va- gonih z nesramnim klafanjem ali celo z drzno nedostojnim vedenjem. Odslej se to strogo kaznuje, samo treba je, da občinstvo iakega tička prijavi spre- vodniku. š Ustanovitev gas. društva v Groblji. Dne 8. t. m. se je vršila v Groblji ob Savinji ustanovna slavnost gasilnega društva. Vrt g. načelnika Äntona Kača je napoliiilo mnogobrojno občinstvo do zadnjega kotička. V okusno urejenih paviljonih so nudila grobeljska dekleta jedila in pijače. Go- vornik se je spominjal v slavnostnem govoru zaslužnih mož, ki so na Groblji ustanovili prepotrebno gasilno društvo kakor gg. Äntona Kača, Petrina, Ve- čaja, Plaskana ml., Sketa, Vasleta, Petra Kramerja, Vošnjaka, Lahoda, Platnerja in Lojzeta Slandra. Govor- nik se je tudi spominjal odsotnega g. dr. Bergmanna in očrtal njegove velike zasluge za gasilna društva v Savinjski dolini. Iz sto Jn sto grl zadonel mu je gromovit »Živio«. Koncertne točkc je proizvajal poleg zabukovške godbe sokolski pevski zbor šentpaveljski v splošno zadovoljnost. Gmoten in mo- ralen uspeh je bil popolen. Hvala zato vsem prirediteljem in obiskovalcem. š Hijena na pokopališču. Na po- kopallšču na Reki so odkrili strašne malverzacije, ki jih je izvršil pokopa- liški čuvar Grubešič. Ta hijena v člo- veški podobi je izkopavala grobove bogatih ljudi in snemala s trupel razne dragocenosti. V neki baraki poleg pokopališča so našli že iztrohnelo truplo knjigarnarja Jerovška, ki je umrl že pred dvema letoma na Reki. š Čopičev pozdrav Iz Moskve. Kakor smo poročali je iz zagrebških sodnih zaporov pobegnil znani komu- nist Čopič. Te dni je Čopič poslai zagrebškemu sodnemu stolu razgle- dnico iz Moskve, na kateri sporoča pozdrave sodnikom, ter jim obenem naznanja, da se mu v Moskvi prav dobro godi. S Neznan gluhonemec. Pred nekaj tcdni jc prišel k posestniku Alojziju Celinšku v Staršah pri sv. Janžu na Dravskem polju neznan gluhonem člo- vek, star okrog 30 let. Pri sebi ni imel nikakih listin in je bil oblečen v raztrgano obleko. Celinšek ga je iz usmiljenja pridržal kot pastirja, kajti od hiše se sploh ni hotel ganiti. Kljub povpraševanju se identiteta tujega člo- veka doslej še ni mogla ugotoviti. š Velik požar v Medjimurju. V Mačkovcu v Medjimurju je pred do- brim tednom izbruhnil požar, ki je Povzročil ogromno škodo. Zgorelo je 31 his in gospodarskih poslopij s krmo in žitom ter mnogo poljskega orodja. V hiši Valentina Novaka je zgorela tudi 4-letna deklica Terezija Novak. Ogenj je zanetil neki 7-Ietni deček, ki se je igral z vžigalicami. Požara niso mogli omejiti zaradi pomanjkanja vode. Zavarovani ste bili samo dve nisi. š Zloglasna hiäa v pravem po- menu besede je Änzurjeva v Spod. Zadobrovi pri Ljubljana. Vsi člarii rod- bine so tatovi. Sploh je Änzurjeva hiša na skrajno slabem glasu, znano zbirališče tatov in hudodelcev. Te dni so sedeli na obtožni klopi deželnega sodišča v Ljubljani vsi člani Anžurjeve rodbine, in sicer 71 letna mati Marija, 621etni oče Pavel, 331etni sin Älojzij, 30 letni sin Anton, 26 letna hči Marija, 22 letna hei Älojzija, 21 letna hči Pavla in 20 letna hči Ivana Anžur. Družbo jim je delal Andrei Markeljc, ljubček hčerke Marije, dočim je deseti clan tc vzorne družbe, Peter Prime, v ječi umrl. Vsi so bili obtoženi raznovrstnih tatvin oziroma soudeležbe. Obsojeni so bili od štirih let težke ječe do enega tedna zapora. š Lov na divje svinje. Pri novi Kapeli, kjer so se v zadnjem času pojavile divje svinje, se je vršil te dni velik lov. Lovci so ustrelili 160 kg težkega mrjasca. Ker povzročajo svinje v tamkajšnji okolici kmetom mnogo škode, prirede meščani in kmetje v prihodnjih dneh še en velik pogon na divje svinje. š Strah Hercegovine — ustreljen. Iz Bileča je predtedniprispela vMostar vest, da se je pojavila roparska tolpa Muje Vuljeviča, ki je bila strah in trepet tamkajšnje okolice. Oddelek orožnikov se je takoj podal na zasle- dovanje. Te dni je prišlo do krvavega spopada s tolpo, pri kateri je bil ustreljen tudi Vuljevič sam. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada 50.000 dinarjev. Izmed orožnikov je bil le eden lahko ranjen. Razgled po svetu. r V letalu preko oceana. Fran- coska letalca Tarascon in Coli name- ravata v kratkem poleteti iz Pariza v New York z velikim aeroplanom. Le- teti nameravata po najkrajši poti brez pristanka. Priprave so že tako daleč napredovaie, da računajo s poleiom za sredo septembra. Letalca bosta rabila za polet velik dvokrovnik s 420 konjskih sil močnim rnotorjem. Bencina mislita vzeti s seboj za 25 ur vožnje. r Kdor zna pa sna. V Neapolju se je znani tat Antonio Parlato pred- stavil nekemu Poljaku za policijskega agenta in je zahteval potni list in de- narnico, iz katere je takoj ukradel par dolarjev. Poljak je tatvino opazil in je začel vpiti. Tat je pa tudi vpil in je trdil, da je Poljak kradel. Poklical je avto, se vsedel vanj in držal je za suknjo Poljaka, ki je moral teči poleg avta. Končno so zadevo vendar dognali in so zaprli pravega tata. r Preniozen slovenski Izselfenec. V Leadvillu v Ämeriki živi Fran Zajec (Frank Zaiz) z Dolenjskega, ki se je izselil v Ämeriko pred 39 leti. S trdim pa vztrajnim delom si je priboril lepo prernoženje. Ima rove, trgovino, kme- tijstvo, živinorejo. V trgovinah je za- poslenih 42 oseb. Posestvo obsega 800 akrov. Od delavca sc je povzpel do posestnika, trgovca in lastnika rovov. r Trinajsti apostol jc aleksan- drijski patrijarh Focij, ki se mudi v Parizu kot gost ruske kolonije. Njegov popoln naslov se glasi: »Najsvctejši, najblaženejši, največji gospod, knez in vladar Focij, papež in patrijarh velikega božjega mesta Aleksandrije in vsega Egipta, Libije, Pentapolisa in Nubije, pastir pastirjev in nadškof nadškofov, trinajsti apostol in ekumenski sodnik.« Lastnik tega ncnavadnega naslova je krepek starček 72 let. V Evropd je prišel, da se udeleži slovesnosti v Lon- donu povodom 1600!etnice prvega eku- menskega koncila. Papeža, patrijarha in nadškofa vseh nadškofov in škofov in drugih cerkvenih veličin spremljajo na potovanju v Evropo nubijski metro- polit, samostanski prior, zdravnik in en detektiv, da se temu čudnemu svetniku ne bi kaj pripetilo. r Italijansko vojno minlstrstvo je sestavilo zapisnik vseh avstro-ogrskih, nemških in turških vojakov, ki so v svetovni vojni padli na italijanskih bo- jiščih ali pa so prišli v iialijansko ujet- ništvo. Zapisnik vsebuje nad 60.000 imen z važnimi osebnimi podatki. r Romarski promet. Stevilo ro- marjev, ki so dosedaj obiskali Rim ob priliki letošnjega svetega leta, znaša pol milijona in se do konca leta še precej poveča. Dinar v Curihu dne 12. septembra dne 14. septembra 9*225 9*225 (»Avala«.) Devize v Zagrebu Dne 12. septembra: (Taksacija v svobodnem prometu.) Amsterdam — Dunaj 79050—79150 Berlin — Brusclj — Milan 229—230 London 272-272125 New-York 0—56 Praga 166i25 -166'250 Curih 1083*50-1084 Dne 14. septembra: Dunaj 7'86- 7 96 Berlin 1332—1342 Milan 232'80—235*20 London 27108—273-08 New-York 55'66—56'26 Praga 16514—167i4 Curih 1080—1088 Amsterdam — Budimpešta 00787 -00797 Pariz 2645—2685 (»Avala«.) Razširjajte "Novo Dobo,,! LjUdska prosveta. 1 Prva pomoč. Spisal mestni fizik in šefzdravnik rešilne postaje v Ljub- ljani. S 40 slikami. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 32 Din' — Človeka preganja sto in sto nesreč na dan in podleže lahko smrti, če si ne zna pomagati. Mnogo ljudi lahko re- šimo smrti, če jim pravočasno pri- skočimo na pomoč in če jim znamo pomagati. V to svrho je spisal dr. Rus knjigo »Prva pomoč«. Knjiga je veli- kega pomena za pouk mladine v soli, za poljudna predavanja, ki jih lahko vsakdo napravi na podlagi te knjige, za Ijudske in šolarske knjižnice, ker je Inijiga pisana tako poljudno, da je razurnljiva vsakomur. Obsega pa tudi vsa poglavja, ki jih mora znati vsakdo, ki hoče priskočiti na pomoč pone- srečenetnu človeku. V vseh teh slu- čajih nam pove dr. Rus, kako se jih obvarujemo in kako je postopati sta- kimi ljudmi. Knjiga je edina te vrste v naši literaturi, poljudno pisana in opremljena s slikami, iz katerih je raz- vidno tudi na sliki, kako je postopati v posameznih slučajih. l Starokatoliški kongres v Bernu. Te dni se je vršila v Bernu 51 sinoda starokatoliške cerkve v zvezi s ško- fovsko konferenco. Na kongres so prisli zastopniki starokatoliške cerkve iz Jugoslavije, Poljske, Änglije, Ho- landske, Nemäje, Georgije in Ämerike. Vrhovnega poglavarja angleškc cerkve, nadškofa v Canterbury, je zastopal prelat Burn. Pred otvoritvijo sinode je posvetil v starokatoliški cerkvi dr. Küry novoizvoljenega škofa avstrijske staro- katoliške cerkve Ädalberta Schindslarja na Dur.aju. Pri posvetitvi sta sodelo- vala češkoslovaški škof Ä. Pašek in nemški škof dr. Moog. Novoposvečeni škof je žnpnik starokatoliške občine na Dunaju ter je bil lani 6. septembra izvoljen za škofa. 1 Petrovič-Skrbinšek, Vozel.Vaška igra v treh dejanjih. »Oder«, zbirka gledaliških iger 11. zvezek. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. Din 18'—, s poštnino 75 para več. V ljubljanskem gledališču igrajo Petrovičevo komedijo »Vozel«. Zato bo izdaja Tiskovne zadruge dobro- došla obiskovalcem gledališča in vsem podeželskim odrom, za katere je Pe- trovičeva igra kakor ustvarjena. Za uprizoritev je potrebno le šest oseb. Igra se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54..,, Sport. s Smisel za sport. Beograjska občina je naklonila športnemu klubu »Jugoslavia« 100.000 dinarjev podpore, da si izgradi svoje igrališče. s Porazi Borotreja in Lacosteja v Ameriki. Prvaki francoske v tenisu doživljajo v Ameriki neuspehe. V prvenstvu Ämerike so bili potolčeni. s Koželuh se vrača v Prago. Svetovni prvak v tenisu (profesionalna kategorija) Karl Koželuh, ki je igral v nogometnem moštvu Wac-a se vrača v Prago. Dunajski tisk obžaluje odhod lega izvrstnega športnika. Slavi ga kot primer dobrega profesijonala, ki je kljub temu gojil vse panoge športa iz ljubezni, a so cja teške prilike pri- silile, da je postal profesijonalec. Ni še znano, če bo vstopil v Sparto in če še spoh misli igrati nogomet. Gospodarffitvo. g Trgovinska pogodba z Avstrijo stopi v veljavo dne 16. t. m. Narazne pritožbe s strani industrijcev, ki so s to pogodbo zelo nezadovoljni, sc misli na pristojnih mestih ustreči industri- jalcem na ta način, da se bo v avto- nomni carinski tarifi zmanjšala uvozna carina na sirovine, ki jih potrebuje naša industrija. g Sadna letina. V ormoškcm in ljutomerskem okraju ter v Prekmurju je letos bogata sadna letina. Obrodile so vse vrste sadja, zlasti slive, jabolka in hruške. Že nad en mesec traja ži- vahna kupčija s sadjem, katero se iz- važa tudi v inozemstvo, predvsem v Berlin. g Za naša pristanišča. Ministri Marko Gjurčič, Velja Vukičevič, Boža Maksiniovič in Radojevič so se sestali v predsedništvu vlade h konferenci, da razpravljajo o dogodkih, ki so se izvršili tekom njihove odsotnosti v Beogradu. Minister za promet g. Ra- dojevič je predložil načrt za razširjenje naših luk na Jadranskem morju. Ob tej priliki se je odobri! prispevek 7 milijonov dinarjev za popravo prista- nišča v Gružu. Dotična znana oseba, ki je v nedeljo zvečer na veselici v hotelu »Balkan« zamenjala zelen zimshi plašč z monogramom M. G. se poziva, da istega proti zameni takoj vrne v hotelu »Balkan«, ker bi imela sicer neljube posledice. Lepa Vila v krasni legi ob Savinji, s sadnim in zelenjadnim vrtom, se poceni ppoda« Kupec se lahko takoj vseli. Vpraša in poizve se v parni pekarni Kürbisch, Celje. Flačilna natabarica samostojna, ki zamore položiti pri- merno kavcijo, se takoj spg«ejme. Vpraša se v parni pekarni Kürbisch, Celje. Radi preselitve se poceni proda lepa, skoro popolnoma nova spalna soba in KuhinjsRa oprema za 7500 Din. Naslov v upravi. ßjußifefji fofogmfsfiega sporfa zahtevajte naš pravkar izišli fotografski cenik: TRoderna fofograflja s slov^nskira fotografskim izrazoslovjem. Nalnoyejde in natboEfäe bKago. Najsölldnejse cene. Naiskrbnefäa poslrežba. DROGERII& SANITAS CELJE. Stran 4 » N OVA DOBA« Stev. 101 Žemperje iz pristne volne v vseh barvah Din 34--, moderno vzorčast Din 62*-. Ovijač bluza iz debele sive volne Din 76'-, moderni telovnik ¦ Din 98"—, posebno fini Din 150*—, novomodna površna volnena jopa ¦ Din 220'-- prodaja vele- trgovina : R. STERMECKI, CELJE. I Kdor pride z vkikom ' osebno kupovat, dobi na~ kupu primerno povrnitey - vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. Hotelska družba (hotßl EUPOpo) sprejme takoj duo kauarniške učenea. Več se izve pri ravnateljstvu. Učcncc Se spPOJme, Slaščičarna A. PETRIČEK, CELJE. Sprejme se na hrano nouorojenieh od boljših Ijudi. Vpraäa se vupravi. 2-2 Prodajalka TSXT 2eli premeniti sedanje mesto. Gre tudi v okolico. Ob prostih urah dobra po- moč v gospodinjstvu. Nastop po do- govoru. Cenjene dopise pod »Zanesljiva« 2 na upravo »NOVE DOBE«. 2 Odda se lepa meblovana soba s posebnim vhodom solidnemu gospodu. 2 Naslov v upravi. 2 „INKRÄ" indLu.sti?ijLi. kravat D. &erlini & Gomp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 18 Cene konkurenčne! Naznanilo preselifve. Cenjenim strankam vljudno naznanjam, da preselim 1. okto- bra t. I. svoj modni salon za klobuke iz Prešernove ulice 24. v palaco novo zgrajene »Prve hrvatske štedionice« ter se priporočam za nadaljno naklo- njenost. Mary Smolniker, 5 modistinja. 3 Pozoi*! Pozop! ügoden nakup damskih klobu- kov za jesen- sko sezijo! Zaradi preselitve prodajam opremljene nakičene damske klobuke, neoprem. klobučin ske in razne slamnate oblike, Spaterije1 različne kinče, peresa in cve- tlice po globoko znižanih cenah. Pred nakuporn navedenih predmetseovblago- volite potruditi v mo jo trgovino, da si ogledate predmete in cene. K nakupu 5 se.ne silil 4 Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Mary Smolniker, modistfnja, Celje, Prešernova uiica 24. #irnež zajamčeno cist, dvakrat kuhan, 22 Din 1 kg, lake, terpentin, brunoün, spirit, kit, barve, čopiče itd. nudi najceneje tvrdka Francs čuk, Celje, 10 P^eiernova ulica 5. 6 V najem se da nowa hisastpemSsobamsj kuSfiinjo9 vHtom itd. 5 minut oddaljena od glavnega trga, proti polletnemu najemninskemu predplačilu, oz. se hiša proda proti naplačilu 35.000 Din in prevzetju intabuliranega dolga. Vpraša se pri Brexniki Dolgo polje I, Cetje. Absolventinja fpgovsfie sole išče mesta prakokantinje. Gre tudi dva meseca brezplačno. Naslov vupravi. 2-2 Denar si prihranite le tedaj, ako kupite novo došlo angleSko in č^Sko bla$5O za damske obleke, kostume,1 pliše in velourje za plašče, kakor razne driige toaletne novosti v manufakturnl in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Izbira velika! Kralja Petra cesta 5 Cene nizke! Lepe, zdrave, popolnoma zrele sveže češplje kupuje parna veležgaufarsia ROBERT DIEHL, CELJE. 10—5 Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti ! Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNl DOp stavb. in kreditui zadr. z om. zavczo v Gaberju pri Celju Obrestuje hrani 1 n e vloge poS%» Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. PUT1 Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi mr* nabiralnik na dom. ~^p| "^pm ~Vf Jamstvo z9 vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! iz malega raste veiiko! X :«Lg»ie Jfr J. 3T»gliJ-fe^^ I Kleparstvo» vodovodne inšia- laciie In naprava slrelovodov Franco Dolžaii CELJE - Kralja Petra cesfa - CELJE 5prcj5matfsa tklazgoraj omeujcnib stroHHaHortad-popraVila ?05trczba tocna. C«n« imm. Soltdna izVrsitev. 401 100-48 Šolske knjige za osnovne, meščanske in srednje sole in vse šolske potrebščine v velikanski izbiri se dobijo najceneje v knjigarni in trgovini s. papirjem Goričar & LesRovšek, Celje, Kralja «Petra cesta št. 7 In 9. Pupilarnovaren ta J«wnofc«Hst«n denarni zavod o«IJ»k«ga mesta Mestna branilnica celjska Usteaovlfenu lets 1864. — Pod trßjnfm drŽAvalm o&deontvom. wm. ÜftoOno iftfmmim**B§: PotnrnnOm to. mmmwmtk ttreiplÄCia«, Yndnost rexervn/h x&kladov «f «ron 25.O0O.00O--. Za hranitoe vloge Janft mesto WJa s celim svojim premoženjem in i vso svojo davčno močjo. Tiska in izdaja Zvexna tiskarna v Celju. Za tiskarno odgovarja Milan ČetintR v Celju. Urejuje VInko V. Gabero v Celju.