N.jT^ji Mi v Združenih državah Velja am leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Zrn Now York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7. The largest Slovenia* Dally ft 00 List slovenskih delavce? r Ameriki liLLfcroN; COKTLAWDT 3870 KO. 193^"— STE V. 193. Entered u Second OUn MttUr, September 2X, 1903. it the PoetOffice at Hew York, H. Y.f nader let of Gongre« of Kirch 8.1879 r I the United States. a Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0BTULNDT 187« HEW YORK, FRIDAY, AVGUST 17, 1928. — PETEK, 17. AVGUSTA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVL SVETOZAR PRIBIČEV1Č V AVDUENCI PRI ALEKSANDRU Vse kaže, da bo kmalu dosežen popoln sporazum med nasprotujočima si elementoma. — Hrvatje se vedno zahtevajo samostojnost. — Jugoslavija naj se opraviči pri Italiji zastran demonstracij v Splitu. BEOGRAD, Jugoslavija, 16. avgusta. — Tu-kajšnje časopisje poi^bča, da si tako Hrvatje na eni strani in zastopniki vlede na drugi, prizadevajo storiti vse, da bi bila sedanja kriza končana. Ce bi kriza še nekaj časa obstajala, bi bita kraljevina v nevarnosti. Predsednik neodvisne demokratske stranke Sve-tozar F3ribičevič se je po včerajšnji seji hrvatske narodne skupščine podal K kralju Aleksandru, 3 katerim bo premotril polož&j. Dr. Ante Trumbič, voditelj hrvatske federalistične stranke, je rekel, da se njegovi ljudje zavzemajo za hrvatsko avtonomijo. Baje so ^e vsi Hrvatje oprijeli Radičevega programa, ki se je glasil, da mora biti Hrvatska samostojna, oziroma neodvisna od Srbije. Sedaj ima Jugoslavija dva parlamenta; eden je v Beogradu, drugi je v Zagrebu. Parlamenta bi lahko ločeno zborovala, toda glede vsega, kar se tiče splošnega dobrobita države, bi morala skupno delovati, RIM," Ttalija7 I 6. avgusta. — Italijanska vlada je naročila svojemu poslaniku v Beogradu, naj protestira pri jugoslovanski vladi proti Italijanom sovražnim demorifctracijam, ki so se završile v Splitu. Tekom demonstracij je bil italijanski konzul ranjen. Poslanik bo zahteval od beograjske vlade primerno odškodnino. POLKOVNIK HOUSE JE POHVALIL GOV. SMITHA IN H00VERJA Polkovnik House je zelo hvalil governerja Smitha ter rekel, da se ne more ;nikdo meriti-dm jim v poznavanju vlade. — On zaupa v južne države. Prejšrtji svetovalec Wilsona je pohvalil tudi Hooverja. BOSTON, Mass., 16. avgusta. — Polkovnik Edward M. House iz Texasa, ki je bil svetovalec predsednika Wilsona tekom svetovne vojne, je dospel včeraj na dom svoje hčerke v Wenham, po štirih mesecih bivanja v Evropi. Tekom tega časa je obnovil svoja znanstva z državniki starega sveta. Čeprav brez vsakih stikov s politiko v tej deželi, je vendar razpravljal o političnem položaju na temelju svojega poznavanja Hooverja in Smitha ter dal izraza upanju, da bo governer Smith izvoljen. — Governer Smith ve več z\ed>ir GEORGIA JE PREPLAVLJENA gle prinesti pomožne skupine hrano 57 potnikom, ki niso imeli ničesar v ustih izza prejšnjega večera. Nepotrjena poročila javljajo, da pogrešajo v Panacea Springs dva Georgia je preplavljena ribiča iz hi*, kjer sta stanovala, in številna mesta so izo-| I>atW v prizadetem ozrm- lirana. • prekinile obratovanje. Komunikacija je odrezana. vlade kot katerikoli drugi mož v Ameriki, —1 je rekel. — On ni odvetnik, a vendar lahko debatira o vladni politiki z možmi kot Root in Hughes ali katerikoli ter vstra-ja na svojem stališču. On je zelo zmožen. Prav tak je tudi Hoover, kojega močne točke so njegova ek-sekutivna izmožnost ter uspešnost v organizaciji. Popolnoma nemogoče je povedati, kako bodo volitve izpadle. Polkovnik House je mnenja, da bo Jug podpiral demokratičnega noinitiiranea. Texas, — je rekel, — bo glasoval za Smitba. čeprav bo- SMRT LAŠKEGA AVLFATIKA SICILIJANSKA 0SVETA V NEW Y0RKU Bodeča mati, stara petnajst let, je težko ranila "izdajalca".— Tako de-lajo vsi na Siciliji, — je pojasnila. Italijanski avijdtik Del Prete, ki je poletel iz Italije v Brazilijo, je podlegel dobljenim poškodbam. lilO DE JANEIRO. Braziliji:. 16. avgusta. — Major Carlo Del Prete, italijanski avijatik, ki je pred krarkim poletel iz Rima v do mogoče republikanci povečali^Brazilijo. je umrl ob šestih danes število svojih glasov iz pred štiri-]zjutraj vsled poškodb, katere je mi leti. To povečanje, ki bo naj- dobil v neki novejši aeroplanski brž znašalo kakih 5.000 glasov, pa nezgodi, ki se je pripetila ravno ne bo keta. zmedlo demokratičnega ti- izven Rio de Jail err a. Del Prete in njegov tovariš na Jaz sem vesel, da sta bila no- poletu iz Rima v Brazilijo, majr.r minirana tako Hoover kot Smith. Ferrarin. sta bila poškodovana pre-— je nadaljeval. — ker sta dva teden, ko se je preobrnil nju najbolj odlična moža. Zelo sem tu-'Savoia aeropla.il. ko sta ravno pridi vesel, da so bila v kampanji j>o- čenjala z ekshibicijskiin i>oletom. tisnjene v ozadje svetovno razso- Xojri letalca Del Prete V starosti petnajstih let se je Marija Arenchia, šolarica, pokorila nepisani postavi glede osvete ter postala junakinja drame ljubezni in osvete. V navzočnosti svoje mačehe, ki je stala poleg z majhnim otrokom v naročju, je pojasnila Marija zastopnikom civilizirane postave na policijski postaji na iztoč-ni 104. cesti svoje dejanje. — To je način, kako opravimo tako stvari v Siciliji, kjer sem bila rojena, — je rekla Marija. — Ženska, Iti je bila izdana, mora ubiti svojega izdajalca. Če ne stori tega mora njena družina ubili njo. — Jaz sem ustrelila Saferio Pan-tellina včeraj izvečer. Izdal je mene in jaz sem ga ustrelila. On je hudoben star mož. Pamtellina, peddler s sadjem, star 59 let, je bil ustreljen pred svojim domom na Elizabeh St. v torek zvečer, ko je sedel na stop-njicah hiše, v kateri stanuje. Sedaj se nahaja v St. Vincent bolnici, v neposredni bližini .smrti vsled štirih ran. Deklica-napadal-ka je ušla tekom streljanja in čeprav je bila njena identičnost znana. ni bila aretirana, dokler se ni sama stavila oblastim. Pantellina, ki živi ž njo v isti hiši. jo je našel samo nekega dne junija meseca ter jo zlorabil. Bala se je povedati svojim starišem. a za pretila, da bo povedala, če bi se ji še enkrat skušal približati. Pred kratkim pa je postalo njeno stanje znano njeni mačehi. Stari krošnja r se ji je približal v torek popoldne, ji rekel, da je čul. da je v blagoslovljenem stanu ter ji ponudil en dolar. Ona je vedela, da je ne bo mogel vzeti, ker imo že ženo in štiri BERLINSKI KABINET PRED KRIZO Berlinski kabinet stoji pred krizo, radi glasovanja o bojni ladji. — Ministri so zanikali, da krši av-torizacija ene križarke ekonomski načrt. — So-cijalisti bodo odločevali. BERLIN, Nemčija, 16. avgusta. — Odobrenje kabineta, da se zgradi novo bojno križarko, ki naj bi stopila na mesto zastarele ladje Prussia, bo mogoče ustvarilo vladno krizo, vsled česar bo postal potreben sestanek državnega zbora, — soglasno z dobro informiranimi krogi. Neko napol ofieijelno ugotovilo poudarja, da je bil kallnet pri bilje pokoriti se vsled sprejema mornariških ocen v zadnjem državnem zboru glede konstrukcije ladje "Prussia"! Prvi obrok naj bi bil plačan na temelju mornariškega proračuna, a drugi obroki naj bi bili izvršeni r.a temelju najstrožje ekonomije. List "'Vorwaerts" je rekel pred včerajšnjo akcijo:- — Ostali sta le dve alternativi. Socijalisti.bodo zapustili kabinet in križarka bo zgrajena ali pa bo do ostali sooijalisti v kabinetu in križarka bo zgrajena v soglasju z zadnjim državnozborskim glasovanjem. 13 mrtvih v rovski eksploziji. COALPORT. Pa.. IG. avgusta. Trinajst trupelj so odstranili zgodaj danes zjutraj iz rova št. :) Ir-vona Coal and Coal Co.. v katerem se je včeraj završila eksplozija. Enega moža so spravili ven živega. Večina trupel je bila grdo razmesarjena. Eksplozija se je završila kake tri milje od ust rova. na i juž. strani št. 3 Kakih 159 delavcev i je bilo v rovu, Iv o se -je završila eksplozija. 2eleznice so li.af od-dve'' * Al!"n" ti do stotih lueev v Mdledgreville. ATLANTA, Ca., 16. avgusta. — Resne povodnji so bile včeraj Zve-i>r splošno razširjene po eeli Geor-giji, ko je pihal preko države tro-pični vihar ter je lila voda preko gorenjega razvodja te države in Alabame. I'vodne renitve so kazale velikansko škodo na pridelkih, cestah in žičnih komunikacijah, številna mesta so bila izolirana in prebivalci nižje ležeče dežele ob rekah so bili posvarjeni pred naraščajočim vodovjem. Najbolj akutna položaja sta se pojavila veera zvečer v Msilledgre-ville in Maoon, Ga., kjer je pretilo vodovje reiidenčnim okrajem. Oc mul gee reka pri Maconu je preplavila številne domove in več domov je bilo tudi preplavljenih od Oconee reke pri Milledgeville. Izpod kopi so preprečili železnico službo tu železniški uradniki so izjavili, da bo poteklo več dni, piredno bo žele za išld promet zopet reden. Maoon ni imel n&akih vlakov v Savannah. Athene ali Auguto in glavna protfa J nine železnice do Rnmswicka je bila ustavljena radi nekega ispodfcopa N«oslanik na Japonskem, ki preživlja poletje v CaLiforniji. Prirastek 700.000 novih otrok vsako leto sili deželo če>šnjevih cvetov k skrajnim odredbam, — je nadaljeval. . — Za Japonsko so odprta tri pota, da odpomore svoji krizi glede prebivalstva. Prva pot je rojstve-na kontrola, težavna rešitev, čeprav se jo je predlagalo v gotovhi krogih. Drujra je izseljevanje v dežele, kjer so Japonci dobrodošli, na-p rimer v Brazilijo, ki je Meka japonskih kolonistov. Tretje pa je uporaba znanstvenih metod pri nje-nem lastnem poljedelstvu, so »P- — Japonski problem jt dišče in druga mednarodna mirov- zlomljeni in včeraj se je zdelo zdravnikom potrebno amputirati desno nogo Italijana, ker se je po-Polkovnik House si ni drznil na-'jav]j prisad. I otroke. Vsledtega je sklenila ubi-sta bili tj ko je vide]a sedetj na na pogajanja. strup preveč napredoval skozi njegov .sistem. povedo vat i kaj glede zmagalca ter{ Skozi na5 Je počival udobno, rekel le, da bo oddal svoj glas za kajti travniki so upali, da ni Smitha. Njegov obisk v Evropi ga je pre-pničal, da je Kelloggo\a pogodba največja poteza proti miru izza lrganiziranja Lige narodov. — Jaz mislim še vedno, — je rekel House, — da je Liga narodov obvladujoča sila sveta in da bo taka v bodočnosti. Žal mi je, da nista Francija in Anglija sprejeli Kelloggovega načrta kot je bil po-nuden in kot so ga sprejeli drugi narodu. Reservaeije so oslabile načrt. Kljub temu pa je to velika poteza v smeri proti miru. -stopnjicah. je vzela revolver svojega očeta ter p;«rkrat ustrelila nanj. Nato je odšla po stopnjicah navzgor ter obvestila svojo mačeho. V družinski blagajni je bilo le deset centov in mačeha in Marija, spremljani od treh otrok, sta vze-Zdravtniki so hoteli amputirati li fcaro v Thomas Jefferson Park ROJAKI, NA&OCAJTS SB H S GLAS KAKO D A". KAJVSČJ1 3LOVEK8KI DNEVNIK V ZDI DRŽAVAH. nem prehranjevalni problem in slehrni napor se je vprizorilo, da bosta rasli sedaj dve bilki riža, kjer je rasla dosedaj le ena. Japonska -si «ne želi novdh ozemelj in njene aktivnosti so, po mojem mnenju, posledica želje, da se ohrani Mandžurijo prosto uničevalnega vojevanja med p osam enimi kitajskimi vojnimi lordi toer jo napravi varno za vse narode. Kar se tiče Japonske, želi, da se jo posti na miru, da izdela svo- tudi levo nogo letalca, a ob polnoči je bilo stanje letalca tako, da so zdravniki rekli, da ne bo to potrebno. Proti jutru pa je postalo njegovo stanje slabše in ob šestih zjutraj je umrl. Del Prete in Ferrain sta poletela brez prestanka iz Rima v Natal, Brazilijo ter dosegla s tem rekord za polet brez prestanka. Črnih koz ni v Nome. NOME, Alaska, 16. avgusta. — Zdravniki obrežne straže ter teritorialni zdravniki so izjavili danes, da so zmotna poročila o izbruhu epidemieja črnih koz. Zdravniki so izjavili, da je kakih dvajset Eskimov dobil* ošpice. BERLIX, Nemčija, 16. avgusta. Sovjetska Rusija bo mogoče pripravljena podpisati Kelloggov pro-ti-vojni dogovor, kot je izjavil danes neki visok uradnik zastopniku United Press. Če so sile v resnici prepričane, v Harlemu. kjer so vsi skupaj prenočili na klopi. Zgodaj ejutraj so odšli na najbližjo policijsko postajo. Deklica je bila stavljena v o-t^erbo otroške družbe. Xjen oče, Jožef je, je bil tudi aretiran ter obtožen napada. Deset premogar jev živih poke panih. JOHNSTOWN, Pa., 16. avgusta. Deset premogarjev je bilo včeraj popoldne živih zakopanih po eksploziji v rovu Irvona Coal and Coke Co. v južnem Clairfield okraju. Petim delavcem se je posrečilo rediti se po eksploziji. Reševalna moštva so »bila takoj odposlana iz sosednjih krajev. Propagandni zbor na delu na Kitajskem. PEKING, Kitajska, 16. avgusta. Deklice s pristriženimi lasmi in mla di moški, izurjeni v umetnosti propagande, so navalili v velikih masah v severno Kitajsko. Tekom prvih par tednov so se da je Rusija pretnja za mir iztoč- držali ti popagatorji v ozadju. Iz-Evrope bodo skušale zmanjšati javili so, da. morajo pouli&na pre- lartno ekonomsko rekonštrok- J nevarnost s tem,-Jia povabijo davanja prenehati, dokler m bo podpiaanju pogodb«. ^ - luitanovljeiia solidna rladt. Potopljen submarin so našli. MOSKVA. Rusija. IG. avgusta. Angleški podmorski čoln h—"m, ki je bil poslan na dno morja dne 4. junija 1919 od neke ruske bojne ladje, je bil spravljen na dan od ruskih delavcev, — kot pravi brzojavka iz Leningrada. Okostnjaki oiiih, ki so se potopili s podmorskim čolnom, so b*>l spravljeni na dan. Razvalino so odvedli v Kron- stadt, dok. kjer so jo spravili v BOJ PROTI KOBILICAM Kobilice se še vedno ista nadloga kot v dnevih Faraona.—Egipt in Mehika vznemirjena. — Rusija se bori proti njim s pomočjo aeroplanov. ITHACA, X. Y., U). avgusta. — Kobilice, najstarejši sovražnik človeka in "den prvih, so še vedno predmet neprestanih bojev, kot so bile v časih ParaOna. Iz Egipta, Rusije, Mehike in drugih delov sve ta, so prinesli uradniki, ki vodijo boj človeka proti nebrojnim trumam kobilic, poročila semkaj na četrti mednarodni etnomologični kongres, ki zboruje sedaj tukaj. V Rusiji je kampanja najbolj visoko organizirana ter se vojuje v •nkoro vojaškem obsegu, ker je vključeno kemično vojevanje s pomočjo aeroplanov. V Rusiji in Sibiriji je sest glavnih vrst TFob7Tie~ Kote se v odpadkih ter lezejo naokrog brez kril v velikih množicah, ko so mlade Takrat jih je treba napasti. Ka-korhitro se jim dovoli, da jim zrastejo krila ter s»* dvignejo v zrak, so preko vsakega upanja kontrole. Proti-kobiličje sile. katere razpošlje centralna vlada, ugotove najprvo kotišča ter se poslužujejo v ta namen aeroplanov. Nato pokrijejo z arzenikom divjo travo, katero žro mlade kobilice. Kobilice pa niso bile edina zadrega. s katero so se morali boriti faraonsski farmerji. Nekako 1400 le pr. Kristom je pisal neki oskrbnik svojemu mojstru : — t rvi pozro polovico pridelka j in hipopotami drugo j>olovico. Po-'lja so polna podgan in trume ko-nastanile ter uničile suhi.bilic so se i vse ., . DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 2,500 ....... $ 45.75 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 200 .................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 " 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI so REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK "i*/ 82 CORTLANDT STREET, • NEW YOBK, N. Y. . TELEPHONE: CQRTI*ANDT 4SS7 GLAS NARODA. 17. AVG. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) r« »• » Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY r (A Corporation) Frank Sakter, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: Č2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leto velja list za Ameriko tn Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................$3.00 Za četrt leta ...........................$1.50 delavcu potrebno «a življenje in koliko je vredno nevarno delo, ki ga opravlja. Ta izprememba se je za vršila še skoro pri vsakem, ki se je prelevil iz delavca v kapitalista.! Lawson bo moral trobiti s kapitalisti v isti rog, <~-e noče, da ne bo šlo njegovo podjetje rakom žvižgat. Novice iz Slovenije. Subscription Yearly $6.00 KesreČa gasilcev. Ko so se mariborski gasilci vra-Za New York za celo leto ....$7.00'^ ^ požariie nesreče v Slov. Bi- Za pol leta ................................$5.50 strici domov, se je najprej pri Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 klancu ob Zg. Polskavi vozu ga-Za pol leta ..............................$3.50 silnega društva Pobrežje snelo ko- Advertisement on Agreement. 'G/a-? Naroda'* izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se lo. kar je povzročilo, da je padlo več gasilcev z voza. 22-letni Prane Mohorko se je pri padcu poškodoval na desni roki. 42-letni Kr. Fuchs si je zlomil levo roko. tro- », • j . ..... .bentac Ralkuš pa se je ranil po ro- kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje«, , , 1 ... 1 , .kali. Prva dva sta bila odpeljana blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- najdemo naslovnika. GLAS NARODA1 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876 New York, N. Y. DELAVSKI VODITELJ — RAVNATELJ DRUŽBE i pel ja na v bolnico, tretji pa je odšel do-miv. Nezgoda jt* zadela tudi gasilce iz Studencev. Na Tržaški cesti se je gasilski voz. ko je šel preko železniškega tira, prevrgeJ, a se na srečo in noben gasilcev občutneje poškodovali. Mariborski gasilci, ki so bili obvarovani nezgode, so po- Rojstna hiša je naletel na delavca Kudrovega Andreja iz Kotredeža. Andrej je bil nekam slabe volje in se je zakadil v sopotnika. Borštnar se je sieer izmikal in branil, kar pa ni bilo napadalcu prav nič všeč. Zato je izvlekel nož in je ž njim precej globoko načel rudarja. Boršt-nar ima na hrbtu 1 dm dolgo rano in i?rerezano mišico. Poškodovani kopač ne bo sedaj nekaj časa za delo sposoben in se je javil zato v zdravniško oskrbo pri okrožnem zdravniku dr. Zamiku. Kudra zasledujejo sedaj varnostna oblastva. ker že itak ni zapisan med miroljubnimi fanti in je bil 2al°stna useda obupanega mla- governerja Al Smitha na Oliver Street v New Yorku. Z eno besedo rečeno — zakon je bil srečen. On je delal vsak dan, ona je imela }»a * kuho dosti opravka. Zvečer stil šla v park in vča-si v kinematograf. ŽiveJa sta kot Zgodba o rojaku, ki se je pomladil.!lha -oIobw; <>na j.« bila mlajša in se je seve-la prej amertkanhiirala. Sosede >o jo naučile vsajkovrst- P r v o p it 1 a v j e. < >:i je bil že bolj postaren človek — | »et križe v tri t je Težilo. — sicer pa močan in krepak, mož v najboljših letih, kot bi se reklo. Nevesto je šel iskat v stari kraj in je res našel mlado, neizkušeno dekletce, živo kot iskro, zdravo kot zrno. Poročil se je ž njo in jo privedol v svoj dom v slovenskem Downtown«. Jako mu je bila hvaležna za vse. kar ji je dobrega »tonil. Oblekel in ohu'1 jo je od jrlave do nog. lase ji je dal o.ta se oba u.lala v božjo voljo in se tolažila, da celo nekateri milijonarji nimajo otrok. kljub svojim 22 letom že kaznovan zaradi sličnih zadev. Borštnar toži napadalca za odškodnino zaradi bolečin in pa za razrezano srajco ter suknjič. "KorajžnT Andrej dejanja ne •taji. pač pa pravi, da ga je zjezilo. ker se je pričel Borštnar braniti, ko je hotel on nad njim malo svoje muhe -stresati. Zaradi svojih muh bo imel Andrej sedaj druge skrbi. Strašna družinska tragedija. Mirno malo vasico Poljče pri je »trašen zločin, ki se je zgo- Tekom zadnjega štrajka kopačev mehkega premo- svojim ponesrečenim tova- jja v Coloradu je oddelek državnih konštablerjev poetre-'irisem" lil vee štrajkarjev, ki so stali pred Columbine rovom ter življenje in umiranje v Ljubljani. pozivali skebe, naj jim ne odjedajo kruha. ] ~ , . ... -, *' *' J Po podatkih mestnega tizikata Kinalu se je pa dognalo ,da je bil napad na št raj kar- se je meseca julija rodilo v Ljubke izvršen brez vednosti premogovne družbe. ljaui 129 otrok, 77 moškega, 52 Uprava Columbine rova je namreč podrejena Rockv žeilskesa *P°la-3 mrtvo- Ar i. • T7i * i", i • • -i. * rojenčki, umrlo pa je 50 moških in Mountain Fuel Company, ki je izrecno prepovedala nad- 37 žeusk ,kupaj tQrej 87 oseb in legovati Št raj kar je. jsicer: 14 oseb za rakom. 13 za jeti- B , - , s Za prelito kri ni bil torej nihče drugi odgovoren kot ko, 9 boleznijo na srcu, 5 ** * 4>avin,'skl dohm poveljujoči poročnik. t«ZT*™ 'idn v"hiši zakceev Pelk-ja,, Pr„. xt j . . . . 1*1 - i , i t4 za ostarelostjo, 2 za vnetjem sle-1 .... Napad na te straikarje ,ie bil v vec kot enem poele-v • - 0 M *A : . ' - * .. i & plea, Z za porodniško vrocnieo, 2 lili pravcata tragedija. Jza vnetjem možganske mrene. 2 za Par tednov pred izbruhom štrajka je namreč neka ošpicami, i za davico, i za vnetjem mlada ženska, z naprednimi socijalnimi nazori, podedo-,crevesa* 2 zamotanjem črevesa, i -»-v i , . t-, , 20 oseb zaradi drugih naravnih vala Rocky Mountain Fuel Company. [smrtnih vzrokov. 6 oseb zaradi Sklenila je upravljati družbo v zmislu modernih in 'smrtnih nezgod, 1 oseba pa je izvr-naprednih idej. šila samomor. Izmed umrlih je 10 Preselila se je iz Denverja v bližino Columbine rovJoseb »ad 70 let. , , .. " , i-^a nalezljivih boleznih je obolelo imenovala soravnateljem nekega demokratsko-liberalne-'p oseb: 4 na škrlatiei> 4 na ga odvetnika ter skušala izboljšati delovne razmere tam [ošpicah in i na davici. zaposlenih premogarjev. Komaj je prevzela vodstvo, je izbruiftiil štrajk. Njen prvi namen je bil ugoditi zahtevam IWW pre-li'ogarjem, pa se kmalu pojavile težkoče. Tragična smrt izumitelja. V bližini Zaprešiča je izvršil samomor elektrotehnik I. Schen- >. A . , ^ . v., ■ ner, rodom iz Krškega, uslužben Rocky Mountain Fuel Company je namreč pripada-'kot elektrotehnični poslovodja pri i:i organizaciji podjetnikov ter bi morala plačati stotisoč zagrebški tvrdki Pamučna indu- dolarjev konvencijonalne globe, če bi brez dovoljenja o- stri.ia Hermana Pollaka. Schenner (stalili članov sklenila s štrajkarji mir. |je bil izvrsten elektrotehnik. Ab- t-v , »i , . .„_. . sou vira 1 je državno obrtno šolo v Doticna ženska je po dolgotrajnem premišljevanju !Gradeu ter sploh uspešno deloval sklenila ostati v organizaciji podjetnikov, štrajk je iz-|kot elektrotehnik. Pred par leti je bruhnil tudi v Columbine rovu, in bas pred Columbine Skonstruiral zavarovalo za motor- rovom se je završilo streljanje, ki je zahtevalo sedem člo- je .proti r\remfni strilji- uZa izum ..... ^ VT 1 1 - * .. . . , . Si je izpasloval patent in bil trdno veskih žrtev. Nad dvajset strajkarjev je bilo ranjenih. prepričan o velikem uspehu svoje- Vodštvo Columbine rova se je prvo pobotalo z I WW. ga izuma. PričaJkovanega uspeha \T delavnicah in rovih Rocky Mountain Fuel Co. pla- Pa ni dosegel: tvrdka. katerim je čujejo najvišje mezde v vsej državi, pa tudi delovne odkup svojega patenta, so i .i , i , . ,se izjavljale rezervirano, kar je mere so v splošnem boljše kot po drugih coloradskih ma3-'Schennerja silo potrlo. Odšel je v nah. Samobor. odkoder .pa je njegova Uprava te korporacije je šla še dalje. Ravnateljem'rodljina Preie,a obvestilo, da je Columbine majne in podpredsednikom Rockv Mountain ^momor m " i . ne železniškem tiru pri Zapresiču: iMiel Company je imenovala John R. Lawsona, enega naj- lokomotiva mu je odrezala glavo, bolj znanih unijskih uradnikov v Coloradu. Sedaj se we radovedno vprašuje, kakšne posledice bo imel sprejem delavskega voditelja v vodstvo in upravo največje korporacije v državi. Kaj lahko stori John R. Lawson kot ravnatelj in podpredsednik za delavca? Skrbel bo, da se bodo izvajale državne in od IWW*£» zagrabil in ga z vso silo treščil izsiljene določbe glede varnosti in zdravja. 'ob tia- 60 * in slwlka , . , . i , . , ikapljica razleteli na vse strani. To- Pod njegovim vodstvom bodo s premogarjj boljše ^etu pa je junažtva prema. ravnali. Jjo. Tudi stol je vadi^nil in ga tres- On ne 1k> trpel, da bi bil kak delavec prevaran pri ob tla, da je vsega polomil. Da mezdi. * me(* izvaianj^ težke atletike mi »t- . I11' molčal, pač lahko domnevamo, To bo njegova skrb, ce se v njem se m ohladila lji^ ker Ton^.e zna ,prekHnjati v več bežen do delavca. |jezikih. Kaj je fanta tako razto- Kakorliitro bi pa premogarji kaj zahtevali, kar bi 250 kmalu izvedeli. Ko je povzročilo korporaciji večje stroške, bo Lawson kot rav-,poatavila ^^^ "a ^ .... j , ... ... , .. no. se je spomni! Tone, da ga je ta natelj m podpredsednik aastopal interese korporacije, ne.nedavno terjaljl ^ neporavnan za- to večeru je prispel domov Sim. Fe-lieijan zelo slabe volje ter sc je sporekel z ženo. katero je poročil pred leti kot vdovo z več otroci. V razburjenosti je iSimo pograbil nož in osemkrat opasno ranil ženo Marijo. Po zločinu je mož izginil in so ga naslednjega dne našli obešenega v hmeljskih nasadih posestnika Omladiča. Bržkone je nevarno ranjena Marija Felieijanova tudi poškodbam poti legla. V rodbini Felicijan, ki ima štiri nepreskrbljene otroke, .so bili premoženjski prepiri zelo pogosti. Toča na Tržlci gori. Silna toča je uničila premnogim vinogradnikom na Trški gori vinsko trto, ki se je letos kar šibila poti težo grozdja. Toča je napravila veliko škodo tudi v sadovnja- Dopis. i deniča Pred nedavnim časom se je naselil v Seslja rje v i gostilni v Izlakah Hrast niča n Slavko Pikelj in i/.vr-1 Niagara, Wi še val skupno s Francetom Lotrar-j Z naročnino sem sc malo zakas-jem v splošno zadovoljnost čevljar- nil. |>a ne zato. da bi ne imel rad Nko obrt. Ko j,a se je Logar ločil svojega vsakdanjega prijatelja n-od Piklja. ni imel Ta več mirnega' ziroma obiskovalca (ilas Naroda obstanka. Najraje se je vozi! s ko-'ampak zato. ker je v tem letu res lesom sem in tja. Kazal je vidne znake potrtosti. Zadnje dni je mnogo časa prebil v družbi z žapnim upraviteljem Osolnikom. ki je zahajal v L'ost'1-no. kjer je stanoval Pikelj. Te dni so šli Pikelj. njegov tovariš Jenko in Osolnik v Cemšenik obisk ta-mošnjega župnika Dagarina. Pri tej priliki je Pikelj izjavil, tla mu ni do življenja in da bo šel v smrt. Pri tem je prosil za cerkveni pokop. Zvečer sta bila v Sešlarjevi gostilni Osolnik in Pikelj zopet skupaj. Preden je Pikelj zapustil gostilno. je istotako Osolnika naprosil, da ga za gotovo cerkveno po-kopje. če bo šel prostovoljno v smrt. osluša-la ves razgovor, je pozvala Piklja, naj bo pameten, naj ne straši Ijndi s takimi stvarmi in naj se mirno vrne v gostilno. Pikelj je dejal, da gre samo malo na zrak; ko pa je stopil čez prag. je že počil strel. Gostilničarka je prestrašena skočila k cLuipancu ter ga začela tresti in izmivati med tem pa je žup-ni upravitelj hitel po poslednje olje. Kljub temu. da je Pikelj prosil slab zaslužek. Naseljenci, ki m) tukaj že kakih 2.") do -H) let. pravijo da tukajšnja papirnica ;ii š^ nikdar tako slabo obratovala kot o-bratuje sedaj. Priloženo dobit -Money Order za nadaljun naro« nino. Dopisnike in naročnike prosim, naj se kaj bolj oglašajo z dopisi. Pozdrav vsemi John Pueeli. ■Ntali brezuspešni. Bil j»- kljub jim šestdesetim letom še močan mož. velike in trdne postave. Divje svinje so se v graščinskih gozdovih Jur-kloštra tako zaplodile. da ogrožajo vse pridelke sosednjih kmetov, posebno v Laški vasi pri Št. Lenartu. Davčni sluga Matko je trikrat streljal nanje, a jih je zgrešil. Kmetje hodijo ponoči s klo|>otci zvonci okrog njiv, da prepodijo nepovab! jene goste. Smrt znanega komponista. 1)1'NAJ. Avstrija, l.j. avgusta . . Češki komponist. Leo .Janaček. je ku graščaka Grma v Bajnofu pod^emsemskega župnika kakor tudi innrl v Qstravi v starosti 74 Mnogo škode mu je iupnega upravitelja Osolnika. za jet xjegovo ^lavno delo «Jem l0. cerkveni pogreb, ga vendar Osol- » ,, , „ Trško goro. napravil vihar na gospodarskih ]>o V Križancevo gostilno v Zagorju je prišla vesela družba, najbolj okrogel pa je bil Anton, rudar z J Zelene trave. Komaj so sedli za mizo, je naročil Tone liter vina. pa premogarjev. ipitek, kar je pognalo Tončku hu- Njegovo stališče se namreč takoj izpremeni, kakor-)do ikri v ^lavo, liter vina v zid hitro se izpremene njegovi inteitesi^ Yisoki uradniki kapitalističnega podjetja ne dobiva-'^" tj^-jo samo gotwe plače, ampak so tudi na t« ali1 oni način ,kri udeleženi pri dobičkih. Postanejo solastniki kot so tudi delničarji solastniki. stol pa ob tla. Tončka ^>a bo še na prej gnalo,.in . sicer na spokorno mu «bodo hladili vročo sl-opjih. Zanimivo je, da ni v istem času padla niti ena kaplja dežja v krajih pod Gorjanci. Drevje in grmičevje se suši. zemlja je na široko razpokana in poljski pridelki deloma uničeni, tako da so ljudje polni skrbi, kako se bodo preživljali pozimi. Pustolovščina gluhonemega mlade-niča. Mariborska policija je na ulici prijela nekega gluhonemgea fanta, ki je bil brez varstva in sredstev. Da se ugotovi njegova identiteta, so ga morali prevzeti v policijske zapore. Pri fantu so našli delavsko knjižico, glasočo se na ime Antona Kaiserja. izstavljeno od neke okoliške občine.. S poizvedovanji so ugotovili, da gluhonemi ni identičen s Kaiserjem. Občina, ki je delavsko knjižico izstavila, se je pa šele sedaj spomnila, da ima med svojimi občinarji tudi gluhonemega fanta, ;ki se je večkrat potikal po občinski pisarni ter je ob tej priliki najbrž izmaknil delavsko knjižico. Zdaj je gluhonemi fant srečno predan domači oskrbi. tfrojega tovariša je rešil pripravnik vojne akademije Srečko Cvahte, sin davčnega nadupra-vitelja Anton Cvahteja v Celju. Vojni gojenci so imeli na Dragi pri nil ni hotel cerkveno pokopati. | Samomor roparskega morilca Brečka. Z zadoščenjem je javnost sprejela vest. da je orožuiški komandir z Zidanega mosta Kočevar po obsežnih, dobro fa", katero je spisal v starosti 40 let. je ostalo do leta 1913 v arhivih praške opere. Ko pa je bilo nato proizvedeno v Pragi, je postal 'komponist slaven po celem svetu. Opero so peli pred par leti na Dunaju. z Jerico v glavni u-logi. Največ oper Janačka je vzetih zasnovanih poiz- ;z češkega kmečkega življenja. Bil vedbali dognal, da je prevžitkarja Goloba fz Breznega pri Zidanem na tako grozen način umoril in ga oropal 60-letni Fran Brečko. doma iz Lokavca pri Rimskih toplicah. Posrečilo se je morilca aretirati v Debru pri Laškem. Ob napovedi aretacije se je pričel morilec tresti, kmalu pa se je zoper zavedel ter tajil svoje dejanje. Krog dokazov pa se je vedno bolj krčil. Prijeli so tudi morilčevo ženo, ki je jokaje povedala, da je prišel njen mož v jutru po umoru k njej ves krvav in ji naročil, naj mu opere srajeo. Xa vprašanje, zakaj je tako krvav, ji baje ni dal odgovora. Morilec je napram preiskovalnemu sodniku Antipinu prav.il, da so madeži na srajci od barve, ter se posnajo od leta 1921, ko je v Ameriki prepleskal svojo novo hišo. Toda žena je konč..o priznala, da ji je mož usodnega jutra odgovoril: "Zdaj sem ga pa že ubil. Če boš komu kaj zinila, bcm pa še tebe!" ... Pod to silo dokazov je začel Brečko omahovati. V zaporu je na- je rojen leta 1854 kot sin nekega ljudskega učitelja ter je študiral na konservatoriju v LLpskem. Ptuju pontonske vaje, pri čemer to jrekeL da ni sam udeležen pri je hotel eden izmed mladih vojni- umoru, temveč še dva druga. Ko LCin K m mahoma pozabil, kaj je dela fiodv AUtfaij kov-dijakov preplavati širiko vodo. Omagal je, ko je imel nad polovico Drave xa seboj in se je začel potapljati. Srečko Cvahte je skočil pa je jetničar opoldne stopil v ječo, je našel Brečka obešenega. Iz slamjače si je iztrgal kos platna^ postavil klop k steni in izvršil sod- je fci s v reko m po kodih naporih reiil.bo nad samim seboj. Brečko je še tovatiia fotove smrti t UU JUH [dihal, Butlegarski kralj paro-liran. Xajboljse volje in navidez najboljšega zdravja se je vrnil včeraj iz Atlanta jetnišniee največji ameriški butlegar. William V. Dwver. Odsedel je manj kot trinajst mesecev svoje kazni, glaseče se na 2 leti. Dwver je bil baje paroliran. ker je baje kritično zbolel. Naglih korakov je stopil iz vlaka na Pennsylvania železnice, brez pomoči svo jrga odvetnika in dveh drugih. Odvetnik je izjavil, da nima Dwver ničesar povedati. On je le pod ]>a-Tolo ter gre sedag v Roeka-\vav Park, da obišče svojo družino. Mih modrosti: dn črepinj ni treba sproti jHmiivati. ampak da zvečer lahko mož vse skupaj pomije hi o-briše: {la se v poletnem času ne izplača kuhati in da je sandwich baš tako dober kot gorka večerja; da so j »opoldne v kinematografu lepš;* slike ko; zveeer i:i da bi bilo škoda, če bi taka mlada žena v-se popoldne preživela sama .loma. Take besede -o bile kor mužika njenemu ušesu. Ni ji bilo treba dvakrat reči. kar čez not" «,<_• je prelevila. Po par mesecih je govonila angleški dr-draje; nobena v bloku »e ni lepše in bolj okusno oblačila kot ona. Mož je videl vse to. niti besedice ni rekel, toda ved"! je, da se bliža kata-T rofa. In rev! K»» «;ta nekpga jutra sedela pri zajtrku — skuhal ga je on je ona parkrat za-z lehala. >e naslonila nazaj i:i ga pričela motriti i /.za napol zaprtih trepalnic. Dolgo, doljro časa ua je gledala, nato se je pa prešerno zasmejala in rekla : — E.i, ti si pa star! Njemu se je kofe zaletelo, da >e sdepa lii mogel odkašljati. In je kašljul in davil še bolj /.a->tr:iit-tega. ker ni vedel, kaj bi počel. Najprej ji je nameraval par iror-kili priložiti krog uše>. pa >e mu je smilila, ker je bila bolj razposajenemu otroku koi pa razsodni ženi l>odobna. — In tudi plešast i opazila, da sem star, ali nisi opazila mojih napak — Prav mlad hi lep s.* mi nisi zdel. toda odkar opazujem moške v Ameriki, šele vem. kakšen mora biti mož. — Torej ti nisem po všeč i ? — Pa že vsaj ne boš rekel, da *>i mlad in lep.' — Malo čez petdeset sem jih. Saj to ni še taka starost. — Mladost pa tudi ni. Tako se je za vršil ti»ri usodepoi-ni pogovor. Njemu je ves dan brnelo po glavi, snoval je naklepe in načrte, pa ker je bil potrpežljiv možak, se mu je kri polegla, ko se je vračal proti .domu. Tudi v nji -»e je ebudilo kosanje. — Nikar ne zameri, — mu je rekla. — Svoje mnenje bi ti morala drugače povedati, na drug in lepši način. Kar pa je je. namreč, da si star. Nekoliko preveč si >tar zame. — Let ne bom odšteval, se mi preneumno zdi. — ji je odvrnil. — Saj jih ne moreš, če bi jih hostel. ker se ti na pleši pasu in hoji poznajo. Užaljen je sklonil glavo te»r se ni niti dotaknil dobre večerje, prve dobre večerje, ki mu jo je bala skuhala, odkar >e je civilizirala Sedla se je k njemu in ga poljubila rekoč: — Nrkar ne obupaj. Petintrideset let >i Ameriki, pa si še vedno tak greenhorn. Mar ne veš. da se da v Ameriki vse sfiksati in vse popraviti za majhen denar. Veš kajv pomladiti sedaj. — Larifari— je odvrnil. — Nič larifari. ( V bi imel toliko dolarjev kolikor moških je že pomladil Mr. Kapitzky v New Jersey, bi ti ne bilo treba nikdar več delati. — Kdo je ta človek ? — Soseda mi je povedala, da ji je rekla prijateljica njenega prvega moža, da prodaja Mr. Kapitzky kapljice, ki vrnejo človeku mladost. Tudd naslov mi je dala. Človek. ki uživa tiste kapljice, se pomladi za Teta in leta, za dvajset, za trideset let. — Hm, če je res? — se je zamislil rojak in že se je videl izpre-menjenga v mladega, krepostnega fanta. ofivljaaja so o- Ž2NITNA PONUDBA. Vdovec star 41 let se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 30 do 36 let v svrho ženitve; tudi vdova z enim ali dvema otrokoma ni izvzeta. Prednost ima lastnica farme. Imam dva tisoč dolarjev prihrankov. Sprejmem samo resne ponudbe s sliko, katero vrnem. Tajnost jamčena. -^"Vdovec;', c|o Glaaj — Poskusi, mu je govorila kača ® Cortlandt St., HewLiz zapeljivih ženskih ust. se je York, H. T (2x16417) |J« MJiCIJI J — No, bom pa poskusil, odločil in slkdko presanjal vso HOC, GLAS NABOBS," 17. AYG. 192S Radiologija in starost naše zemlj Do najnovejša časa učenjaki niti približno niso mogli določiti utarosti naš** icmlje. • Kele nova veda, takozvana radiologija, jim j«* priskočila na pomoč, tako da *o \e čali manj zanesljivo lol tčili .sta. ru»t Zemlje, /e pred odkritjem radiju in radioaktivnosti .so skusili učenjaki ugotoviti, koliko je na-ša zemlja stara. S tem problemom si- j«- pečala fizika. biolog;ja in paleontologija, ki so .skušale dw-či svoj cilj potom znanstvenih špekulacij hnz vsake fantazije. Xači-ni, po katerih >o določile te tri vede jstaroKt naše zemlje, so zelo duhoviti in originalni. t«»«la š«- »lah-č ne tak<» prepričevalni, kakor moderne metode radioaktivnosti. Fizika je hotela izračunati starost zemlje na pollagi strogo fizikalnih j »o lat kov. (V računamo, da je znašala prvotna toplota naše zemlje v času, ko je bila š<- v tekočem .stanju, 1(XH) .stopinj, lahko izračunamo, koliko j«- potrebovala zemlja, da ,se ohladila do sedanje toplote. To je izračunal v «lrug •polovici preteklega stoletja kot prvi znameniti angleški fizik Thomson. Po njegovih računih hi bila j naša zemlja stara do 30 mili- i ji.nov let. Važna j" bila pri teh e. množine svinca, ki se nahaja v večjih množinah v neposredni bližini radiaoktivnih o kamenin, lahko določimo čas. v katerem je ta množina svinca nastala. Po tej in po drugih metodah radiološkega značaja so učenjaki ugotovili, da je naša zemlja .stara 1-samljena in po najnovejših raziskovanjih tudi logično ne posebno prepričevalna. Zato nimaiuo nobenega znanstvenega razloga, da bi ne verjeli, da je naša zemlja stara nad 1000 milijonov let. GLEDALIŠKE IGRE NA JAVI računih domneva, ia v zemlji sa-j mi tii nobenega vira toplote, ki bi Nemški publicist dr. Blanken-stein je bil povabljen na istočasno poroko dveh sester in treh hčera džokjanskega kneza na -lavi t"r je imel priliko med drugimi zani-i tu i \i ii ti priredtvsOmi prisost voval i nadomestil izžareva- ! tu li gledališkim igram, ali kakor pravijo Javanci vajang — vongom. j ki -o jih pri tem uprizorili. Svoje i vtise o teh zanimivih igrah popisu. vsaj deloma 1IO toploto. Poleg fizike se jo pečala s tem problemom tudi geologija in geolo-[ g; so izračunali na podlagi raznih j Predstava je trajala tri dni od geoloških podatkov, da je naša; G. zj. do 10. zv. Sodelovalo je 300 zemlja stara najmanj »to milijo- J oseb in so predvajali klasične pri-nov let Ko tretja v ia. ki se jei/ore iz Mahabliarate. i/. ljubezcn-mnogo pečala s starost j) i naše /.ein-'skih doživljajev veličastnega juna-1 je, je paleontoligija. Ta veda je ka Ardjune. Sk »ro vsi nastopajoči na podlagi raznih podatkov o razvoju organičnega življenja i/računala, da je naša zemlja stara najmanj 1000 milijonov let in radiologija je pokazala, da se je paleontologija še najbolj približa la resnici, d očim sta se fizika in geologija temeljito zmotili. Sele radologi-ja je končno odločila v tem znanstvenem sporu, in sicer a1 prilog paleontologije. t i. .... i - i.- • i i Od časa do časa glealci vstanejo, lako /vam radioaktivni eh-nien- ti nepre,taT>> izžanvajo, njihovi mal° P<>razgovar jajo. ali pa celo ™ - bistvu neznatni delei I Zn',lIstlJ0 J>al{l,"n* 1Vl t,'Ul ma ne izgubijo dosti, ker so p'>sa- .slike le v rahli medsebojni so pripadali najbližji okoliei ja-vanskega sultana. Illavne osebe so predstavljali njegovi bratje, najvišji princi. Štirinajst mesecev so se pridno učili- in vežbali, vedno pod osebnim kneževini nadzorstvom Za evropsko pojmovanje je tako dolga predstava nekaj nečuvenega. A od gosta tudi nihče ne pričakuje, da bi prisostvoval igranju nepretrgano od začetka do konca. žarki so snovi, ki se z neverjetno naglico širijo na vse strani. Izžarevanje Iln, zn bližini rndioaktive kor razvija dejanje zelo počasi iti pojasnjuje izčrpna tek- pa ovira snov v nih elementov. Po zakonu o ohranitvi energije se pa gibalna energija ne more izgubiti in zntn se pojavlja kot toplolna en-rgjo. fz tega si razlagama. da radioaktivni preparat neprestano ogreva sebe in svojo okolico. Zemeljska skorja i-liin pa v se V) i mnogo uranovih in stna knjiga vse skupaj prav natančno. Toda vedno znova se boš vračal z zanimanjem k igri. Xa tem igranju ljubiteljev na knežjem dvoru ni duha ne sluha o kakšnem diletantizmu. Najboljši vajangski ph'salci indijskega sveta, najpleme. torijevih okameu.u. a uran in to- ] nitejsi cvet poduliovljene igre. Pusta radioaktivna elementa. ki st jo in grotesknostjo. ("uloviti so bojni plesi in posebno mikavi ljubezenski prizori. Vajang-vong je posvečena tradicija džokjanskega dvora in je bol j verska svečanost nego igra. Sinove knezov vzgajajo zanjo že od najmlajših let. Stane ogromne vsote. Vajang-vong je nadaljevanje hindujske tradicije v tej deželi. ki je samo po imenu mohame-danska. MAYON VULKAN NA FILIPINSKEM OTOČJU Romantična ljubezen z žalostnim koncem. ;e pričel zopet bruhati. Na mestih, ki so s črkami zaznamovana. mmmesuBBammm ia a—a— 111 se pojavile nove razpoke v Gledanje na daljavo. ž e iii ali pa brezžično preneso do pj-.-jemm; postaje. Tukaj električni toki krmarijo, to se pfavi ja'a-" 'j- ali pa >lab žarek močne sv.-tlo- Pred nekaj dnevi so na univer-| podoben njegovemu sistemu za pre-^ h-, ki 1>Hja „., me,ir.eo kot astra zi v Lipskem uspeli prvi poskusi inašanje fotografij, ki smo ga v Ii-'.svetlobna t'«"-ka. kot element sli-gledauja na daljave* z aparati, ki mm ž- opisali. V-e se vrši le še'ke. ki se prenaša jih je izumil nemški profesor Ka- mnogo hitreje. Potrebne pa m> pri! -a enostavne predimMe zadosf.t-e se prenese Vsaj 10 tisoč •špl"e_ -i ;i-. posl a v: prav lonn: no ecl'co. V tej i s veti i ha p r« dvor i Ka na svet različno j enakovre impulz« t lektričnegii toka. ki se .■■> mentov na sekundo. ADVERTISE in OLAS NARODA NEMŠKI HIDROPLAN "MORSKA BOLHA" 1 ... ^w^mmrnm bo skušal dospeti iz Evrope v Ameriko v štiridesetih urah Vozi z - kUometroT n» uro, ______; ^____li«V M d^ je'Soro Mt^iaJ rolus. izdelala pa nemška Iružha 'gledanju na drdjavo nekat za radiotehniko Telefunken. lnembe v toliko, ker se živa siuca To jMjt gre res za pravo gledanje J n. pr. človeka ne da kakor i'oto-j na daljavo, za prenašjinje živih grafije nap<:ti na bobnič, kjer bi slik. gibanjočih se predmetov in ra svetlobni žarek otipal točko /;i ne kot doslej samo za prenašanje j ročko. K a rolus je to težavo rešil ia-fotografij. ]>odpis<»v in ]>■• lobnega., ko, da pred človeka kar je že dlje časa rešen problem i naglo se vrtečo kovin in s- že tudi praktično uporablja, ima v «.b''ki sjural" ]>o povr- I)asi j.a gledanje na daljavo v šini iz.L tih nebr >j tankih luknj;e. bistvu ni nič drug« ga kot pretia- skozi katere vpada posie ma.i či -vet sanje slik. vendar je mnogo Težje ],,;m: žarek od izvedljivo, ker je tu — kakor pri filmu — treba vsako sekundo prenesti najmanj 10 slik gibajočega se predmeta na oddaljeno prejem-no postaje*. Očividec, ki je prisostvoval Ka-rolusovim poskusom v Lipskem. opisuje svoj - vt "se " v naslednjih besedah : "Po svetlem laboratoriju bega polno belo oblečenih asistemov sem in tja. Preposkusi s > pravkar končali. (>d nekje še poje zvočnik čil 1-ne visoko melodije. 1'n knitkem pozdravu ]>otisiiejo nas radovedneže pred nekakšno omaro s štiri-oglatno odprtino v sredi, ki pa j ■ zadelana s čudno svetlika ječo se medlico (mlečnim steklomi Vs«-na-okil je tema. le tam zadaj nekje se prižiga obločnica. Pol 'g nas motno posvet i nekaj žarnic in slišati je pritajen glas. ki svari pred prijemom neke žice z visoko napetostjo. Tedaj zabrni motor in na metlici vzplami tanka svetla črta. ki šine od - nega roba do drugega pa zopet nazaj; vsakikrat hitreje, dokler ji ne moremo več slediti z očmi in se nam vidi cela med lica enakomerno osve]jena, j *' • Po nekaj trentkih se pojavijo na medliei Tri črke. ki >e združijo v besedo "Rer" ter nalahko podrhtavajo kakor besedilo na platnu v kinu. Za tem se pokažejo slike. Najprej ! glava izumit« ljeva. j>otem njegovi asistenti v belih haljah in nazadnje j š«' slike iz različnih časnikov in re-1 vi j. Po vsem tem pa pride veliko presenečenje: Iz riiedlice se naenkrat izmota človeška roka. C'isto razlot-no jo vidimo. Ni velika: cela j bi šla v okvir čet v ornega deeimet-! ra. Roka se začne gibati: skrči sej v pest, nato pa se zopet razklene, j prime ključ, žarnico in drug - pred' mete. ki jih nekaj časa obrača, na-1 to pa zopet odloži. Z odprtimi usti brez diha hu-s ljim v skrivnosno okence, in ne mo.! rem verjeti svojim očem. dokler slika na medliei ne začne utripati in se slednjič ne razblini v begajočo! svetlo črto. ki se v nekaj trenotkih ; umori in ustavi na robu tajinstvene} omarice. — Šele žarnice, ki takoj nato razsvetle laboratorij, nas pri- j kličejo nazaj v sedanjost in nas u-; verijo, da smo prosostvovali samo: delu človeških rok in ne nemara j kaknim čarovnijam." Sistem, na podlagi katerega de- i lujejo Karolusovi aparati za gleda-i ,m 'ii'ov njihov« medlieo. ('.■ .se lje. je treba ko vsa i KM; like na ]> rej emu o e predmet tudi gib-prein'sti njegovo sli-.11 na sekundo, t«) se ]EMMOOD • UNOCHMrOOD. H. V. -alio kronanj« vršdo mc-eca novembra svečano Kronanje japoiisitega cesarja. se ho lo njegovi spremljevalci posluževali posebnih bobnov, ki si) izdelani /. največjo točnostjo. ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obrata, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled lesar so. rene pri nas nižje kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v Izvršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posveča našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaz n ire odpošljemo z vsakim brzoparnl-kom, ki odpluje iz New Yurka — toraj brez zamude in na-daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda". Za zneske nad $200.— računamo primemo nižjo reno, katero Vam radevolje sporočimo predno nam pošljete nalog. Ml imamo največ poslov s strankami izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa najsibo še tako daltč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nan v izvršitev. SAKSER 82 COBTLAKDT STREET, NEW YORK Po Dunaju se je raznesla vest. da je umrla v Benetkah nagle Ismrti lOletna Lilly Cappellini. žena častnika fašistične milice in Itči dunajskega pisatelja Artur S«-hni;. zlerja. V--st je unčinkovalo senzacij onal no. kar ni nič ču lilo. če or.-mislimo, pri-jpovedovale. da j«' mlada dama pad-la ne j«*ži s konja in se ubila. S«-l< T»oznej«\ ko je Schnitzler dospe] / letalom v Benetke, s- je dv^rniia zavesa v mlsterija in se je poka/.a-jla resnica. Schnitzler jeva hči si i" sama končala življenje. I'-tr-lila se je s službenim revolverj«'m .svojega soproga. Smrt mlade žene. ki je imela komaj If) let. je vzbudila najrazličnejše komentarje. Boljšim krogom dunajske družb,- j.- namreč J>i!o znano, kako je mlada Lilly zaljubila in »nnožila. Lilly j,- bila ,10'e«! dobrim letom v Iien- tkali na j letov išči i. X;1 Lidu, kjer se j. ko- ■ jiala. se je seznanila s častnikom .fašistične milice Arnalom Cappel-jlinijem in s- je smrtno zagledala j vanj. Že pr» p;ir urah znanja sta .sklenila, da ju n«1 razdruži nobena sila na zemlji. Vendar se je Lilly ,te ljubezni bala. Xnjbolj jo j<- l>ilo * ^strait priznati svoj.- nagnnje f>čc-jtu. ki j,- znan ]io demokratičnme mišljenju v dunajski družbi. X ,treba ]»raviti. kakšn«1 ]io;nisl«-k je vzbujalo že samo dejstvo, da j> ('app li ni v službi fašističneira režima. A vendar se ni mogla Ustavljati svojemu srcu. Xekega h'peg.i dne je Lilly pobegnili«. Ampak ne s (svojim ljubimcem, marveč z oč -jtom. Vrnila s«- je na Duiuij, da bi jiidušila viharna čuvstva. ki so j.i obletavala. Ta beg pa ji je pripra vil strain o trpljenje. Zato je pisala Cappelinijn. naj pride n;i Dunaj in naj prosi za njeno roko. Ke-tčeno, storjeno. Ljubimec se je pri-J"peljal na Dunaj in jo j«' zasnubil. jSchnitzlr pa, ki je imel slabe in itežke izkušnje s svojim lastnim za. 'konora fživi namreč ločen od svo-1 je žene. ki_ je v Berlinu . je hotel •hčerki prihraniti prevaro in jo nagovarjal. naj s ■ temeljito premisV. preden stori važen korak in stopi prod oltar. Pomairalo ni nič. Xajprej st;< se oče in hči .sprla, potem pa, ko je Lilly očetu razložili«, da brez te ; ljubezni n- mor«- živeti, je Sehnii- ■ zler pristal n;i Caj«p«dlinijvo snu-|i>it«»v samo. dii .se izogne javnemu škandalu. Lani mesca junija sta se mlada zaljubljenca poročila. Za-kon je bil na videz z-Io srečen, kiij j pil se .j«- skrivalo za zavesami Iju-jbežni, ne more danes nihče zapi-fsiiti. Samo to je znano, da se je lotevalo Lilly večkrat domotožje I>«> Dunaju in da je tu li pisatelj skušal pr«*govoriti svojega zeta, naj se etablira na Dunaju ter mu je za ta primer celo pripravljen preskrbeti primerno službo. Vendar |je Cappellini predlog odklanjal iz doslej še neznanega vzroka. Očeta je smrt edine hčerke, ka tero je naravnost oboževal, tako prestinila. da je posal popolnoma aptičen in sploh n .če govoriti. Xa Dunaju -e s veda šušljajo v.,e iiHiroče reči. ki so baje tako t«*ž'ke. da je radi vzroka smrti svoje hčere nenadoma zh dela t tuli Sehnt-zlerj-va žena. Lillvjina mati. VLOMILEC UBIL SVOJO ŽENO Te 1 ii i je čulo prebivalstvo jlol-ni-ke uN-e v Moravski Ostra vi ve," strelov. !c" s«» zadoneli iz stanovanja bra n jevke (; rossinanove. St.i-ii 'Vrdei bližnjih h š so planili na ce-cesto in kmalu se je raznesla vest. da se je o«-«lija. čije žrtev je !>o.-tala L'7-Ietna heerka branjevk-Orassmanove. Štefanija. 1'strelil jo je njen bivši mož. znani vlo-nrlec Karel Chai-vat. fharvat si' jr- oženil pr«-«] leti z Grossnian »vo, to,la kmalu je zašel na kr;va pota in, zakon je bil sodno ločen, ('barvat je moralno vedno bftlj propadal in lani je bil ■.!>--iojpn radi vloma na s mesecev t«v.ke ječe. Pred tremi dn»-vi so i izpustili iii vrnil se je v -Moravsko Osrruvo. ne-i od sr-de na četr-je priš d na stanovanje (Jro . -mr-nove rodbine in zbudil svojo b;všo / * - r. o. č, š. ii;; bi od ■/ njo govoril, ( "- z pol ure >«• je Štefanija vs;i pre-tnišena vrnila in pr:*p'»ve-dovalii malo-ri, da jo hoče t'harviit ubiti. Mati in hči sta zaklenili j vrata in ieLrli znova spat. Proti jutru se je ("barvat vrnil, odprl s ponarej«'nim ključem vežna vrata ju znova poklical svojo bivšo ženo. Xekaj časa sta se na hodniku pogovarjala. potem stil pa počila dva strela. Mati j- planila na hodirk n videl,«, kak« se je hč«-rk.*i zgrudila n;i tla. Kraj nje j.- s'al f'hsr-var z vojaškim revolverjem v roki. M.-iti je hitro zaklenili« vrata, da bi nasilne/ ne mfg«d v njeno sobo. toda v tem sta počila še dva stn-la '"n čuli so s-- koraki b«-ž«'čega morilca. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt nesrečne žene. ki >LN 1.2« LH .UM .1.50 Ji M M M JS M M M M » JO Bey, roman .................... J5 Barska vojska .................. M Bilke (Marija Kmetova) .......- JB Beatin dne mik........ ........ JM Božja pot na Šmarno gora ....... JM Božja pot na Bledo ............JO m M DAjbclJO ssssssse Agitator (Kersnik) brofi. ...... Andrej Hofer ••»•...••■••.....« Beneika vedeievalka ............ Bdgrajski biser ................ Beli Di€CfWfn Bele noti (Dostojevski) trdo to«. Bele do*l, nudi Junak .......... Balkansko-Turška vojska ........ Balkanska vojska, s slikami .... Berač s stopnjie pri sv. Boku .... Materina trt«v ................ J Mlinarjev Janez ............... .50 Musolins........................M Mrtvi Goatat ...................35 Mali Klatež.....................JM ^^csij^i Malenkosti (Ivan Albrecbt) ......M Mladim srcem. Zbirka povesti na slovensko mladino ............ JS Na valovih južnega morja ...... .31 Na različnih potita ............ .40 Notarjev nos. humoreska ........ .35 Narod ki ismlr*........... Naša vas, 1. del. 14 povesti Nafta vas, II. del 0 povesti Nova Erotika, trd. vea. .... Naša leta, trd. ves......... broširano ............. M povest Angleški molitvenOd: (Za mladino) " Child*« Praj erhook: t barvaste platnice Tesano ....SO Child's Prajerbook: t belo kost Tesano..........Lil Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v naj fine JOe nsnje vetano UM (Za odrasle.) fc-ejr of Heaven: t fino usnje vesano .........lil Catholic Pocket Mannal: t fino usnjo vesano.....r....LM Ave Marta: v fino usnje vesano .......>.1.40 Božja kazen Boj In Cvetke ......... Ogmaova osveta Cesar Jožef II. Cvetam Borograjska ............>M čarovnica ..................... .35 ^trtek. L v. .................... J00 Čebelica .........................23 Črtice is življenja na kmetih .... J5 Drobiž, slabi car ln rasne povesti r^ spisal Mil&nskl ..............M Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti .............35 Dolga roka ................... JO Dobra Mi F vstali i ja ............ .30 Deteljica ...................... JO Doli s orožjem ..................JI Dve sliki — Njiva. Starka — (Meško) .......................«0 Devica Orleanska ..............JO Duhovni boj .................... .5« Dedek je pravil; Marinka ln ftkra- JSš m. mWW . «80 .. .00 Na Indijskih otokih ..............' JI Nekaj iz ruske zgodovine........J8 Nihilist .........................M Narodne pripovedke an mladina.. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov bivle- ga slovenskega polka ........LM Ob 50 letniel Dr. Janeza E. Kreka .25 Pasti in zanki ................ J5 Prva ljubezen .65 Pravica kladiva ................ A0 PaMrid Iz Roža (Aibrecht) ......J5 JSPariBri zlatar •35 Petelinov Janez M Prihajat, povest ................JO Pod krivo jelko. Povest lz Časov roko vnjačev na Kranjskem ......M Poslednji Mehikanec ............JO Pravljice H. Majar ..............JO Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roka .........................50 Poiip^itc Poljub ........................ JO Pri stricu ...................... .60 Prst božji ..................... Praprečanove zgodbe ............J5 Patria, povest lz irske junaške dobe JO Predtržani, Prešern in drogi svet. niki v gramofona .............J3 Pri godbe čebelice Maje, trda vez .. 1.08 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikov* dam* (Puškin) ..........Jt Pred nevihto ....................«3® POUČNE KNJIGE: teljtki »4(11 . Elizabeta........................J51 Pravljice (Milčmski) .......... Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Pravljice ln pripovedke (Košutnlk) 3.00 Angleike slovenska berilo .. (Dr. Kern) Amerika In Amerikanel (Trunk) I.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. mail ........ JI Angleško-elev. ln slov. angL. slovar JO Boj nalezljivim boleznim.........71 Dva sestavljena plesa: če tvor k* ln beseda spisano ln nsrlseno ......................J5 j Cerkniško jezero .................1.40 Domači živino zdravnik ..........1.25 Domači zdravnik po Knaipo trdo vezano ................1.60 broširano ................ ...1JS Domači vrt, trdo vez.............L— Domače ln tuje živali v barvani h slikah ..................... L— Govedoreja ..................... LM <«oepodiajstvo ...................U— Jugoslavija, Mellk 1. svesek.....1J0 2. svezek, 1—2 snopič ......1.80 Kabična račnnle*. — po meterskl meri ...............-........75 Kletarstvo (Skalieky).......... 2.11 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vesano ••»•••••••••..*.1.01 Kratka zgodovin* Slovencev, Hrvatov ln Srbov .............. JO Kako se postane državljan Z. D. J5 Kako se postane ameriftkl državljan .15 Fran Baron Trenk ..............J5 Filozofska zgodba ...............JO Fra Diavolo.................... JO Geaiovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............-25 Gruda umira, trda ves...........1.20 Grška Mytologlj*................1.00 Hektorjev meč ................ .75 Hudi časi. Blage duše, veseloigra . ...75 Hcdvika ........................J5 1. zvezek 2. irezok .40 Helezsa (Kmetova) .4: .35 .81 .60 1.29 .51 1.40 . JO t-J5 .85 1 40 jo Knjig* o dostojnem vedenja Mlekarstvo ................ Mladeničem (JegUč) L sv. .. n. iv. .. Nrtnftko-angleški tolmač .... Največji spisovnlk Ijubavnlh Nauk o čebelarstva ............ .71 N*nk pomagati živini .......... JO Najboljfta slov. Kuharica. 668 str. B.~ Nafte gobe, s slikami. Navodila aa spoznavanje užitnih in strupenih gob ...........................1.40 Nemščina brez učitelja —. 1 <1*1 ....................- JO 2. del ...................... Slovensko-nemški slovar ..........80 OJačen beton .................. JO O zemljiški knjigi, konverzijah in testamentih .................. .15 Praktični sadjar, trd. ves. ......3.00 Perefninaretv* ................. 1 JS Prva čitanka, vea. ............ .73 Pravila an oliko ................j00 Prikrojevanj* perila p« ilrotnl me-rž o vzorci .....*....,,,,,« 1*—J PtikUM BMtoJ« na Praktični ntmv ............... .70 Paral k«t«l. pouk sa rabo pare ...,LM Kadiš, osnovni pojmi Is Radio teh. nike, vetano •«..••*•••••«• broUrano ..................1.79 Ročni splsovnik tegovaklh. vsOHI- Dih in Uohavnih pite« ......... JU K^onar v kronski In dbankt veljavi .......................78 Badle v gospodinjstvo .........1.00 Spotaa nevarnost .............. .25 SI Me is iivaistva. trdo eeaana___Jf SloOecsk* narodna mladina, obseg* 462 strani ........rllN Sltv. ttalijuMdd In ItMJMo An, (Branik) trdo vas. . • i*«« • • • ■ ■ ..mm«« U0 Hudo Brezdno (II. zv.) ...... Humoreske, Groteske In Satire, vezano ................... broširano ................ Izlet gospoda Broučka ........ Iz tajnosti prirode .......... Iz modernega sveta, trdo vez. .. Igračke, trdo vez. .............. 1.00 broSlrano ...................JI Igralec ........................ .75 Jagnje .......................... JO Jernač Zm&govač, Med plazovi----JI Jotri (Strug) trd. v..............75 brofi. ......................« JI Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 1U zvezkov, lepo vezanih .................II.— Sosedov sin, broš. ...............41 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer trdo vesano ................1.20 broSlrano .................. .75 Joan Miserja, povesti lz španskega življenja ...................JI Kako sem se Jaz likal. (AleSovec) I. zvezek ........ Kako sem se jaz likal, (Alefiovec) II. zvezek ........ Kako sem se jaz likal, (AleSovec) II. sv........... Korejska brata, povest lz znisljo- noT t Koreji .............. Karmen, trdo vez. .............. broSirano .................. Krvna osveta .................. Kuhinj* pri kraljici gosji nožid Kaj se je Marka ru sanjalo...... Kralj zlate reke, Črna brata .. Kratke povesti o Autekristu .... Kazakl ........................ Kmetske povest, trda ven....... Krifttof Kolumb ............... Kraljevič berač................. 3% Levstikovi zbrani spiti .......... JI 1. «r. Pesni — Ode in elegije — Soneti« — Romance, balade ln legende — TolmaC (Levstik) .,,71 2. sv. Otročje Igre v p esencah u Različne poezijo — Zabavljieo ln puSlce — Jeza na Pa mas — ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis Tolmač (Levstik).. .91 trdo ves ..1,00 0. sv. Slika Levstika In njegovo kritike In polemike.............71 Ljubljanske alike. —Hifini lastnik. Trgovec, Kupčij ski stražnik, U-radnlk. JesiCni doktor. Oostllni- Car, Klepetulje, Nstakarca. Dn-bomik. Itd. ...................... Marjetica ...................... .50 Mladi gozdar. broS. ......... MoJo življenje ................. Mali Lord ..................... JM Mrtvo meats ...................7B Martin Krpan * Vrh* .......... M Mali ljudje. Vsebuje 9. porom Trdo vesano ...............1.00 Al* življenja ..........—.......65 Maron Jzfičanskl deček ta Uba-nona, ...........................Jm življenj*. broUrano.......JM i -iir^ v >u.ta.«Ma« «93 M JO JI JI JI J5 JI .25 JO .25 JO L— .41 Popotniki ...................... .01 Poznava Boga...................JO Pirhi ...........................M Povoden J........................JO Praški judek ....................-25 Prisega Huronskega glavarja .... .31 Prvič med Indijanci ............ JI Preganjanje indijanskih misjonar-jev ........................... JI Rinaldo Rinaldini .............. JI Robinzon........................ «61 Rablji, trda vea .................75 Rdeča megla .................. .75 Revolucij* na Portugalskem.....JO Romantične duše (Cankar) ......JI Razkrinkani Habsburžani....... JO Roman zadnjega cesarja Habsbur« žana .........................1JI Rdeča lu bela vrtnica, povest .... JI Slovenski šaljlvee .............. .40 Slovenski Robinzon, tnl. vez. .... .75 Sunešld invalid ................J5 Skozi iirao Indije ..............JO Sanjska knjiga, mala............JI Sanjska knjiga, nova velik*......JO Sanjska knjig* Arabska .........L50 Spake, humoreske, trda ve*.......JO Strahote vojne .................. JO Štiri smrt. IV. zv. ............ J5 Strup iz Jučeje...................75 Spomin znanega potovale*........1.50 Stritarjeva Anthologija. trda vez .. JO Stritarjeva Anthologija, broš. .. .80 Sisto Šesto, povest is Abrocev .... JO Sin medvedjega love*. Potopisni roman .......................... JO Stric Tomov* koča ............. JO Študent naj bo, V. zv........... ,35 Sveta Genovefa ................35 Sveta Notborg* .................. J5 Sredozimci, trd. vea. ............ JO broš. ....................... JO Splsje, male porasti ............ JS Svitanje (Govekar) ............1,00 Stezosledec ..................... JO Šopek Samotarke ............... J5 Spomini jugoslovanskega debro- volea, 1914—1918 ............ L25 Slike, Mož • raztrgano dafin .... 1.— Svet* noč .....................31 Svetlobe in sence ..............L20 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35 V pustiv je šla, III. zv......... J5 SHAKESPEAROVA DELA: Machbet, trdo ves. ........ broširano .............. Othelo ........... Sen fiicnin ooil «s • * o s s s • e ooooeoss •»•••••t .70 M jo I. ..M • • U ■ SPLOŠNA KNJIZNCA; St. 1. (Ivan Aibrecht) grad*, izvirna povest. 104 str.. broSirano .....................JI Št. 2. (Rado M urnik) Na Bledu, izvirna povest. 181 str^ broš.___JO St. 3. (Iran Rosmin) ThMm4 ljudska drama t 4 dej^ broS, 105 strani ....................JS St. 4. (Cvetko Golir) Poletne klasje, izbrane pismi, 184 str, broširano ..................... Ji St 5. (Fra* Mllčlnskl) FridoUn Žolna In njegov* Žina, veselomodre črtico L. 73 strani, broširano .............. Št. 6. (Ladislav Novak) IJabs-snmnost, veseloigra v enem de. Janjo, poslovenil Dr. Fr. Bradač, strani, broš. .............. Za slovensko fU'l'rr jirlrsdlla Utva, 111 dK. broA. »ju [►■»V ___ St. & Akt It. lis ...............71 St. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filoas- HJe, 347 strani, broš.............70 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternosc, relljefna karikatura la minulosti. 55 str^ brofi.........J9 St. 11. (Pavel Goliš) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str- broš.......J| Št. 12. (Fran Mllčinski) Msgatei prstan, narodna pravljica v 4 * dejanjih. »1 str., breš. .........jo St 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun. 112 str., broš........... St. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str, broš. ......................... je Št 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperin, prevel "........................40 St. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš............45 St. 17. (Prosper Marlmee) Verne doše v vieab, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str. ............JO St. 18. (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka lukovškega grajSčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. .. .25 St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., broš. ........JO St 20. (Jul. Zeyer) Gomp*či in Komorasahl, japonski roman. Is češlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš. .............45 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 1L, 73 str. broš...........................jf Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva soneta ....................... .41 Št. 23. (Sophokles) Antigone, Salna igra, poslov C. Golar. 60 str, broširano......................J| Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., assssssssssssa* ssssssssss iM St. 25. Poslednji dnevi Pompeja,.... II- del »»os «8t Št 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st, broS.........v;................JI Št. 27.. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. .....J5 Št 29. Tarzan sin opice ........JO št 31. Rok* roko .............JI St 32. Živeti ..................JS St. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna z Jugnrto, poslov. An t. Dokler, 123 strani, broS...........JO t. .'S. (Keaver Meško) Listki, 144 strani .................. .65 Št. 37. Domače živali ..........JO Št 38. Tarzan in svet..........1— Št 46. Magda................40 Št 47. Misterij dnše............1.— št. 48. Tarsanove živali .......*. JO St 50. Slika De Graye ........1.20 št 51. Slov. balade in romance .80 Št 52. Sanin ..................1J0 Št 54. V metežo ...............L— Št. 55. Namišljeni bolnik........JO Št 56. To in onkraj Sotle.......30 Št. 57. Tarzanova mladost .... .90 Št. 58. Glad (Hamsun) ........ JO Št 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del ........ 1.— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del *. .....1.— Št. 61. (Golar) Bratje ln sestre.. .73 Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90 Št 63. Idijot, II. del ..........JO Št 64. Idijet, III. del ..........JO Štev. 65. Idijot, IV. del .......JO Vsi 4 deli skopaj............825 Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra........4F Tisoč ln ena noč ..............t JO Tik za fronto ...................70 Tatlč, Bevk. trd. vea............... .75 Tri indijanske povesti JI Tunel, soc. roman ......................L20 Trenutki oddiha ................50 Turki pred "Dunajem ............30 V robstvu (Matlčlč) ............L25 Velika pratika Vodnikove dražbe za leto 1927 ..................41 V gorskem zakotju ..............J5 V oklopnjakn okrog sveta, 1 del... JO 2. del ......................JI Veliki inkvizitor ................L— Ver* (Waldova), broš. ..........J5 Vrtnar, (Hablndrath Tagore). trdo vezano..................75 broširano ................... .61 Vojska m Balkanu, i Hikaml .... JS Volk spofcornlk In drnee povesti. L— Trdo vezano................1.35 Valetin Vodnika iabcaid spisi____JO Vodnik ivojemn naroda..........JS Zmisei smrti ....................JO Zadnje dnevi aeseslaega kralja .. JO Za krahm. povest ..............JS Zadnja kmnllia vojska .......... .75 Zadnja pravda, trdo vea. ........ JU Zadnja pravda, broL ............M Z nama fns *.,.....•.*.......*• brnj la H—ne ...................7« Zlatarjev* zlato ................. M lift milima •••••iiimiiiiiii««n«-Življenje slov. trpin. Izbrani spisi Aleiovec. 3. sr. sknpaj ........LM Zvesti aln, povest................J» Zlatokopi ....................... J* Ženini naie Koprnele.......... AS Zmote in konec gdč. Pavle...... «45 ..................... JO Zbirka L del I-I^dd. ses«s«es***ssssssssss s a * s se4HB Udh (Doyle) ...... JO JO ___ ZBIRKA SLOVENSKIH POHESTI: *U L sv. Vsjnsalr nU pegam*vs .... J3 2. zv. Hudo brezdno .. . ......J5 3. sv. Vesele povestt ...*..'. J5 4. sv. Povesti in sOke ............. Ji 5. sv. Študent naj bo. Nsi vsakd*- nji kruh ... i.................35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sv. trdo zreno. Pripovedke ln pesmi ........................ J| 3. zv. trdo Tesano. Vsebuje 12 po- •••••••sssssssss.fr 4. zv. trdo rezano. Vseba.-e 3. ro- \ OBIl •••••sssos • s e s s * »•'•sons s »'0 5. iT. ;rdo vrtano. Vinski brat. .... JI 6. *v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ..........................n Umetniške knjige s slikami z* mladino: Pepelka; pravljica s sliktml ....1.61 Rdeča kapica; pravljica e p lika ml 1— SneguljC-lca; pravljica s sliki m l ..L— Mlada gifda ........ . ........1._ Trnoljčlea. pravljica s slikami r...L— KNJIGE ZA SLIKANJE; Mladi slikar .....................71 Slike iz pravljic ................ Knjige za riikauje dopisnic, popolna z barvami in navxlti sr.; Mladi umetnik ......... ........I JO OtroSkl t:tec ......... .........l/„9 Zaklad za otroka......i. .......UM IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dej an j. 60 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih JO Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.71 Mcrta, Semenj v Rlchmondu, 4 dejanja .......................30 Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .....................00 R. LT. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), rez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik earevine, veseloigra v 2 dejanjih ......................JO Veronika Deseniška, trda vez ....1J0 Za križ in svobodo, Igrokaz v 5. dejanjih ......................JS Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj . ......60 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje.......................60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjela ln Neža ..............JO 20. snopič. Sv. Jast; Liabezen Marijinega otroka ..............JO PESMI IN POEZIJE: Akropolis Itf Piramid? ...........80 broširano ....................80 Azazel, trdo vez ................1.— Balade in romanee, trda vez. 1.25 mehka vez. ................1.— Bob za mladi zob, trda vez........40 Gregorčičeve poezije.............60 Godec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Fun tek) — Trdo vezano .................75 Kettejeve poezije, trda ves.......1.10 Kraguljčki (Utva) ..............65 trdo vezano ................. JO Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25 Narodna pesmarica .............40 Narcis (Gruden), broš. ..........JO Primorske pesmi, (Gruden) vez... J5 Slutne (Albreht), broš............30 Pohorske poti (Glaser), broš......30 Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................1.25 Prešernove poezije ............. .60 Oton Zupančič: —• Ciciban, trd. vea ................ .50 Sto ugank ......................JO V zarje Vidove, trd. vez.........JO Vijolica. Pesmi za mladost ...... JO Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano......§0 Zlatcrog, pravljice, trda vez ...... ,10 PESMI Z NOTAMI: MEŠAM in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesni (Grem) ......Lil Slovenski akordi (Adamič): L zv. ......................75 H. IVttdC •••••sssssss s s s • s a »75 Pomladanski odmeri, 1. In II. sv^ vsak.........................45 Ameriška slovenska lira (Hetnar) L— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 mačkih in Miisnih sbsrsv — (Adamič) .................... .45 MOŠKI ZBORI* . Trije močki Aeri (P»vii<) m Izdala Glasbena Matica ...... .40 Narodna nagrobnie* (P**tič) .... J3 Gorski odmevi (Laharnar) 2. er.. M SAMOSPEVI: RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini. (Fcester) .............44 Izdala G Glasbena Matica. Gorske cvetlice (laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvespev ...................... .20 tT pepel nični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec), za mo?kl zbor in bariton solo ...........20 Kupletl (Grum). Učeni Mihee, — Kranjske šege ln navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kopleta Kuza-Mica (Parma) .....40 Naši himni «Marold), dvoglasno s spremijevanjem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 4. Koroške slovenske narodne ) pesmi (SvikarSIČ) 1., 2., In 3. zv. skupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Št 1. Srbske narodne himne .... .15 Št.la Sto čutiš, Srbine tužni.....15 Št. 2. Zriujslu Frankopau.........15 št. i). Pogled v nedolžno «ko.....15 Št. 10. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................13 Št. 12." Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-____ rovnik), 3 zvezki skupaj .......50 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Fcrjančič) .....30 Lira, srednješolska, 2 zvezka eku- Paj ...........................2__ Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo poj; Na dan; Divua noč.........40 5. zvezek: Job; V inraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam glavo; Triglav ........10 G. zvezek: Oininiln k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo .........40 ! 7. zvezek: Slav&k; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica ; Pri s ve d bi ; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo boti (me-San zbor) ; Ti osrečiti Jo hoti (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj; Kmetskl b!51 .............40 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................1.— 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____JO Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj .......50 12 Pangc Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) .............JO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gerbič) .............. JO Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. .50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) ..................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr. eu Jezusovemu. (Grum) .......35 Miss* in honorem St. Joseplil — (Pogaehnlk) ...................40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................40 Oremus pro Pontifice.............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešujemo telesa >—> (Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj ......................60 NOTE ZA CITRE: Bori pridejo, koračnica...........25 Slovenski citrar, (Wilfan) .......25 Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk)____1.31 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk) ............1.10 Na Gorenjskem je fletno........1.— note za gosli s spremljeva* V AN JEM KLAVIRJA C. Uspavank*..............................71 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Klavirski album sa mladino — (Pavčlč) .....................L— Tri skladbe sa klavir. (Premrl) .. .45 Ljubavno blebetanje. Polka masor- ka, (Jaki) .................... .40 Primorski odmevi. Fantazija, h (Breznik) ....................JM Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... JO At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) .....................JO Zemljevidi: ~ ^ Slovenija ...................25 Zemljevid Gorenjske............ .23 Zemljepisni Atlas S.H.S.........1.80 Canada....................40 Zdroienih držav, veliki .........* .40 Mali .........................15 Nova Evropa ....................5« Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in i Tennessee, Oklahoma, Indiana. M Montana, Mississippi, Washing-ton, Wyoming, — vsaki po .... J3 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, Nctv York— vsaki pc ........................40 Velika stenska mapa Evrope .. 2.00 Nočne pesmi. CAdhml«) ..........L25 Stirji samospevi. Izdala Gladmm Matic* ....................... J5 RAZGLEDNICE: Naročilom je priložiti denar, bo* disi v ffotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Čš pošljete gotovino, rekomandirajtš pismo. Ne naročajte knjig, katerih n( s ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto, "GLAS NARODA" 82 Cortlmndt St., N«w York * \ Bssličns, dncat ...... .40 Newysrike. Različne, dncat .... .40 Velikonočne, holtfne in novoletne dncat >49 Iz rasnih slovenskih krajev, dncat .40 Narodna note, ducat .................«48 posamezne po 49 karte JL VELIKA PRATIKA i kosci in mlatiti! CENA 25c BO pratik . , . $1®, Z naročilom pošljite znamke ali moneyorder na — "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New Vork KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE 1 v iaJUBLJANI za leto 1927 bo sledeče; v VODNIKOVA PRATIKA za leto 1928; HIŠA V STRUGI, povest; VLADKA IN MITJIA, opisi; vodniki in preroki, (zgodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO SE NEKAJ IZVODOV CENA VSEM ŠTIRIM $1.50 Kdor hoče postati član te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto Naročila pošljite na: ^ "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English.-Slovene Header ' — -- » ' Sestavil * * Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje naufce o izgovorjavi angleških be3edj vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). , \ 5 ■ ■ ■ ' <\ naročila pofljife nas \ •'GLAS NABODA" 82 Cortlandt S«. * New York ^ -_-_____ OLAS NAHODA, 17 AVG. 1928 IVAA PRI DKOV: ANALFABETSKI TEČAJ v rjavih H* sovjetski Rit* Ji so dttločenr |3ja Ivana D!omiJovi«'a policijske kazni tto prisilnega dela škornjik. za one, ki nočejo p use cat-i unalfu- j — Dober dan, dober dan L... betsktga tečaja. j — C'ujte, državljan Ivan Para- "Vtčrrna Moskva*', št.7',.), monie. — je d"jal pisar in odprl ! .eznam. — Vi in vaša žena »ta naj- — Mereina! —se je zadri Ivan slabša med nepismenimi. Šole ne Paromonie na ženo. — Kam .-i I po.>eeata. vtaknila aritmetiko? Z'lai bo tu i ^ » t- i i " , — Kako to? Kako da je ne potomca.... nepismeni bodo morali . . . x -r, ' j.seeava? — se je zaeudil Ivan ra- po Jasa ti izpit. I .„ . „ . . . ramonie. — poseeava 70 pra\ pri- — Kriz božji! — je zajeeljala , , * , , „ , 1 dno, samo v zadnjih klopeh sediva, prest r a«" 11 a /*na. — Ne vem. kam . ... * t o - , _ . , pa naju niliee ne vidu... rcseeava i-o jo vtaknil. Evo je! Prva dva . . , , . « , , , jo pa. kako da ne. lusta si z<* pokadil, mrha stara! Zdaj pa odgovarjaj za to! j — No, o tem s« bo Ivan Dio- „, ...... . midovie takoj prepričal. Sedite. /in/i knj iei)o i>o vrsti na' , — Torej vi pravite, da po.se-mizo! — |e zapovedal Ivan Para-1» , . , , . , T . .... , eate solo.' — je dejal Ivan Diomi- monie, — la bodo niSMili, da se— , . ... ... , . , dovie 111 .se kislo nasmehnil. — diva in eitava. Oh, se tega je h !n I .... .. . . . . Doibro torej, ponovili bomo vee- treha! Pravno, da so Petkina ze, .„ . ' _ .. . . „ _ . ... ! rajsnjo uro. Povjte, meščanka, vrgli v i«leo. Deset ur ]♦* za-mu lil. , ... koliko je 4;» deljeno s o . — Evo, zdaj pa imaš, Ivan Pa-ramonie, — je tarnala žena. — saj sem ti že stokrat dejala — hajdi. hodiva redno 11a to nepismenost, ti si pa godel svojo.... ea-mi ni pa dejal oče Mroffo. — Ti one.... "množitev" dobro znaš* Znam. — Torej je v redu. Slczi na peč. pa boš nama z zapečka šepetal. — Zda j lM»va p dagala izpit. Si razumel In s prsti kaži. druffače t«-nanilatim, da boš ve.s ern. Oče je jroffladil z roko sivo brado in vprašal. — Koliko je sedemkrat asem? Mati ne ve. — Sedemkrat osem, — je ponovil Simo plezajoč na p*č. — Sedemkrat asem je šest 111 petdeset. — Evo vidiš! Tudi jaz >cm ta ko mislil, dfi je šest i npet deset. — K »liko. S mo.' — je vprašala mati v>a v strahu. — Sestin-]>etdeset ? — Ortnlo! (Iredo! — je vzkliknil Ivan Paramonič in začel mahati 7 rokami — Križ božji! — je dejala mati in preble.lela od strahu. Roke in nog'1 so se ji začele tresti. — Glava se mi je izpraznila.... Simo. čuj Simo! A t i-ta Amerika, kje jef V Evropi ali v Afriki? — Pst.... vi! je zašepetal Ivan Paramonič in si pouiel roke. Ves rtlee je pričakoval »roste. Pisarja Sldorova, .Iva miličnika in učite- nič. — Kaj se pa bojiš, žena..... Drugače vam reši vse naloge in še kakšne.... Povejte pisarju, koliko je 45 deljeno s o. — Ne vem. tovariši, — je od-ffovorila žena Ivana Paramoniča prestrašeno. — Oh. ne vem. Krave še nisem pomolzla.... Dovolite mi na stran. Preveč sem se prestrašila. — Kakšna črka je to? — je vprašal učitelj Ivana Paramoniča in pokazal na črko "H". — Tole? Tole? Tole. to je.... o-ne..., to je.... onga.... Verjemite mi. LEP USPEH. Ko se je bližal parnik French Line "lie de P'rance" ameriški o-bali. se je dvignil z 'njega aeroplan ter odletel s pošto v New York. vse črke poznam, samo tole vedno pozabim. Izpit sa je končal nepovoljno. Pisar je potegnil iz torbe knjižico za denarne globe, rekoč: — Torej doma .se ne učita, v šolo ne hodita redno, kakor smo zdajle videli, na pogoste opami-ne se nista ozirala. Zato pa glede na.... Obliznil je svinčnik in izračunal. — Izvolite plačati globo. Za a-ritmetiko 2 rublja 70 kopejk, za ruščino 3 in pol rublja, za zemljepis.... Skupaj 9 rubljev in 11 ko-pejk. Drugo jutro, š1 predno se je zdanilo, sta krevsala Ivan Paramonič in njegova žena » torbico in čr. nilnico 11a motvozu v šolo. Okrog šole je bila že zbrana truma kmetov. ki so komaj čakali, da likvidirajo nepismenost. Ivan Paramonič in žena sta se stisnila v kotiček in poslušala. Nekdo se je o-glasil: — Da, da. v znanju je luč. a brez njega je mrak. To je potrdil drugi, ki je vzdih-nil rekič : — Res je mrak. Meni so baš včeraj zaplenili zadnjo leščerbo, ker nisem hodil v šolo. Nekje za šolo so petelini z zaspanim glasom tretjič zapeli. ODLIKOVAN BIK Dnevne solnčne kopeli za zdravje deteta. Rabite poletni solin" 11 i svit za-jo noge, potem roke in rame. kas-zdravje svojih detet — to je poziv, neje ves zgornji del telesa in kon-strokovnjakov materam, med kate.|čno tudi noge od gležnja gor. Čim rimi je žali»bog še mnogo, ki *e niso se izpostavi nov del telesa, treba iznebile zastarelih predsodkov proti solncu in svežemu zraku. Miss Helen Monsch, ravnateljica oddelka za živež in prehrano v newyorškem državnem kolegiju za hišno gospodinjstvo na Cornell univerzi, poudarja potrebo in korist solnčnih žarkov za deteta in podaje nekoliko praktičnih nasvetov. Vse deteta potrebujejo solnčnega svita v.sak dan leta ali pa kako nadomestilo zanj. Kjer solnčnega svita ni. rabimo ribje olje (cod liver oil). Dete, rojeno v oktobru ali kasneje, ni deležno solčnih kopeli do gorkih dni v marcu, ali dete. rojeno poleti, se lahko postavi na prosto pod neposredne solnčne žarke že tedaj, ko je mesec dni staro. Deteta v državi New York bi se morala izpostavljati solncu najboljše pred deseto zjutraj ali ] dveh popoldne. ■Solnčenje detet mora začeti po-stopnjema. Prvega dne naj >e solncu izpostavljajo kolena za pet mi- ra vnati .se po zgornjem pravilu, t. j. pet minut prvega dne. deset minut drugega in petnajst tretjega, dokler se ne izposavi celo nago telo za petnajst minut. To dobo se polagoma poveea dokler se doseže zmožnost enourne solnčne kopeli za vse teli. Ako solnce preveč pripeka in je svit premočan, utegne biti primerno, da se obvarujejo očesa deteta s pokrivalom dečjega vozička ali z odejo razobešeno raz pokrivalo. Solnčna oblačila pomagajo k zdravju otrok. "Sun suit" za mala deteta bi moral biti del oblačil vsakega otroka. Ultra-violetm žarki solnca so o-ni. ki prinašajo zdravje, in ti ne prodirajo skozi navadno oblačilo. Zato je potrebno imeti posebno o-blačilo v to svrho. Najbolj je izbrati redko tkano štofo, taki da morejo solnčni žarki prodirati skozi odprtine v tkanini. Vrhnji del obleke .se lahko napravlja iz mar- Na &M2SUL. * razstavi v Yorkshire. Anglija, .je dobil prvo nagrado bik. ki ga vidite 11a sliki. nut, drugega dne deset minut in ' cpilsette. mreže ali druge redko j tretjega dne petnajst minut. Če v-! pretkane štofe iz bombaža, cotton-j Ijički ali nogavičice naj o-anejo na i suiting ali cotton print se lahko- nogi. Četrtega dne naj se začne izpostavi tudi glav-> in lice. in si- rabi za spodnji del. Vsak vzorec obleke se lahko rabi cer najprej tekom zadnjih petih za rezanje takega oblačila. V vro minut izmed petnajstih. Povečajte to na deset minut v petem dne vu in petnajst minu v šestem. Na to naj se na ?nak način izpostavi- čih dneh ni dobro izpostavljati d1-te predolg? solnčni koplei. Za slabotno dete treba vprašati zdravnika glede dolgosti solnčne kopeli. PREBIVALSTVO RUSIJE Lani se je vršilo v Rusiji ljudsko štetje in šele te dni so uredili vse podatke tako. da je znan točen rezultat. Zadnje ljudsko štet- Foljsko-titovski spor. Notice o poljsko-litovsk^m sporu so postale že vsakdanjost in občinstvo, v kolikor se zanje sploh zanima, se je že navadilo, da jim je se je vršilo v Rusiii 1. 1897. .Po ne pripisuje nikakega večjega po- podafkih lanskega ljudskega štetja niena. znaša prebivalstvo sovjetske Rusi- Ali to pot kaž- vse. da mora je 144,805.000. torej okrog 38 mi- poljsko-litoVbiti spor doseči višek lijonov več. nego pred 30 leti. Sov- in najti svojo, bodisi mirno in spo. jetske oblasti pa zatrjujejo, da razumno ali nasilno likvidacijo, manjka v tej statistiki najmanj Ravno je let0 dni kar je .s>por 200 do 300,000 prebivalcev sever- mpd LitVQ jn P:>1jsko cia,egel svo- 11 ih sibirskih krajev in pragozdov. -Q opfusno kulminacljo. Poostril Največje mesto Rusije je Mo- Sp -e bil tako da so evropski skva. ki Šteje zdaj 2.018,000 prebi- Jisti pisali Q nepcsredni vojni n-- valcev. Drugo največje m-sto je varnasii Tudi skeptiki so imeli Leningrad, ki ima 1,611,000 pre- naknadno priiiko prepričati se. da hivalcev. Nad 400,000 pr^iivalcev imajo mesta Kijev, Baku, Odesa je bila opasnost zares na vrhuncu, zakaj maršal Pilsudski je bil lan- Tako se je zgodilo, da so bila pisma po celih petnajst ur pred prihodom parnika v New Yorku. To je eden največjih uspehov, ki jih je dosegla Francoska Črta v zadnjem času. Aeroplan je vodil znani franco, ski veteranski pilot Deinougeot, ki .je pozneje izjavil, da se je polet izvršil z največjo lahkoto i-n točnostjo. Pristojbina za pisma, poslana na ta način, bo vbodoee en dolar. CENEJŠA BRZOJAVNA NAKAZILA V ITALIJO Uvedena je bilk posebna brzojavna služba v Italijo, katera omofota pošiljati — DIREKTNE BRZOJAVKE ZA $2.— Dosedanja pristojbina je bila $3.—. Opozarjamo naš« stranke, da naj nun naročajo v aelo nujnih •lučajih denarna izplačila potom direktnega brzojava, ker je sedaj pristojbina tako nizka. Brzojavna pisma stanejo Še vedno samo $1.—. Pripominjamo ia, da smo znižali pred kratkim pristojbino sa Izplačila ameriških dolarjev od 3% na 2%. ZA NAJCENEJŠO IN NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO SE OBRNITE IZKLJUČNO NA 8AKSER STATE BANK New York, N. T« in Ilarkov, nad 300,000 Taškent in jespn ^ hote, krediti mobilizacijo, da bi Litvo prisilil priznati poljsko gospodstvo nad Litvo in stopiti v normaln« stvarne odno-šaje. Razn? vesti pa so trd le, da ima Poljska še preko tega segajoče namene, ki merijo 11a ukinitev litovske samostojnost. Rostov, nad 200.000 Tifl's in Saratov. Mest s 100.000 prebivalci je v Rusiji nad 30. Pri ljudskem štetju je bilo zaposlenih 170,000 državnih uradnikov in pomožnih moči. Država je potrošila za ljudsko štetje 15 milijonov rubljev. Zanimivo je. da so prišli na sled nekaterim doslej neznanim plemenom, ki prebivajo v severni S:biriji v tako zvanih tundrah. V severni Rasi j i so naleteli državni organi na tako zva-no sekto skritnikov. To je zelo o-rlginalna sekta, kakršne menda ni nikjer drugje na svetu. Olani te sekt e so namreč prisegli, da bo vse življenje molčali. Zanimivo bi bilo vedeti, ali so v sekti skritnikov tudi ženske. Na vsa vprašanja so odgovarjali s kimanjem glave. Težko j11 bilo šteti v mestih postopače in deeo, ki je bežala pred uradniki. Med berači je v Rusiji mnogo inteligentnih ljudi, ki jih je spravil boljševizem na beraški palico. V Moskvi in Leningradu so oblasti ugotovile, da je bigamija zelo razširjena. ROJAKE V CAKADI prosim za naslove sledečih: KARL JOX-TEZ, TONI TUSS. rodom Hrvat, JOHN STEGENŠEK, ki je še le pred kratkim sem prišel. Če pa slučajno sami čitajo. naj se mi javijo, ker jim imam poročati nekaj važnega. - Louil Sokrata, Box 153, HagemfBe, Ontario, Oanad*. ADVERTlfm in OLASTNABODA glasila Vilno za svoj« glavno me-1 sto in tretira prebivalce Vilna. ki ' se nahajajo na njenem ozemlju kot 1 svoje državljane, ki morajo n. pr. j v njeni armadi odslužiti svoj rok. ! Svoj namen, opozarjati Evropo . na vilenski spor. izvršuje tedaj temeljito Ali s kakim uspehom, to bodo pokazali bližnji tedni. Društvo narodov se bo moralo na septemberskem zasedanju pečati s sporom, sicer se lahko nena- j doma obnovi vojna nevarnost, zakaj v okolici Piisudsk°ga pričenja potrpežljivost odneha vati. V Ženevi pa Litva ne uživa simpatij, pred meseci ji je n. pr. Chamberlain izrekel krepko lekcijo. Ali zadržanje Nemčije Poljski ne bo v korist. Zato je situacija negotova in kaj lahko se zdi. da postanejo vesti s poljsko-litovsge meje zopet alarmantne. Angleška kraljica Tedaj je francoski poslanik La-roehe s težavo prepreeii oborožen konflikt s tem. da je Pilsudskemu obljubil intervencijo Društva narodov. Pilsudski je postavil termin, da napravi Ženeva enkrat konee izjemnemu stanju med Litvo in Poljsko v teku enega leta, sicer si pridrži pravico ukrepati j v zadevi spora po svojem preudarku, kar pomeni pretnjo z voja- j škimi odredbami in vsemi daleko- j sežnimi posledicami. Situacija je teda j ipak resnejša j Ženeva je lani dosegla, da je Lit-j va priznala mirovno stanje, Poljska po slovesno izjavlja, da priznava litovsko samostojnost, vse osta' lo pa uredita državi v direktnih • pogajanjih. Woldemaras in Pilsudski sta si v Ženevi slovesno segla v roke, vojna nevarnost je bila odstranjena, toda nadaljn: raz-j TColfi^^fjQy mMmmmmm ijt začela vsled priporočila zdravnikov nositi naočnike. Pratik in plet dogodkov optimizma ni niti najmanj opravičil. Direktna poga. janja dozdaj niso prinesla niti naj manjšega zbližaj a in niso mogla realizirati niti najosnovnejšega stvarnega stika med sosedama. Saj jih je Woldemaras označil dovolj določeno, češ da nimajo drugega smisla, kakor da opozarjajo Evro- imamo le nekaj ▼ zalogi. Pratika stane 25 eentov. Koledar pa 50 centov. Koledar ima letos izredao zanimivo vsebino: razprave, povesti. slike, Sala, zanimivosti itd. Blaznikova Pratika je naiim rojakom jako priljubljena. Se ▼ starem kraja so je bili vajeni in je po na akutnost vilenskega proble- *ndi tukaj ne morejo pogreiati ima. Ako je tako, potem je jasno, da tudi v bodoče ne bodo imela u-apeha. Litva je ila ta čas še dalje, pro- Naročite takoj. NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE 10 inebes po 75«. ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremi je van jem orkestra. 25U84F (Nočni čuvaj (Pevec na Note MARY L DO VICII in JOSEPHINE LACSCHE Skl;idba Dr. \Vm. J. I.uusche. 25Q85F (Cingei — Ccngel, Duet (So Ptičic« Zerane, L>uel ANTON SHL'BEL, Bariton s spreiiiljevanjem orkestra. 250k6f Ktkeljco Prodala Bom (Gor Cez Jezero 10 inch 75c. anton SHUBEL, Bariton 25082F (Bod' MoJa, Bod' MoJ« W (Nebeška Ženitev mary udovich in josepiiine lalsche 25G83F (Stadkl Spon-inl , (Čez Savco v Vas HodlS vojaška godba "krlgm Z5077F (Štajerski Lendter (Dolenjska Polka 1ioyer br:\ta 25078f (Neverna Anika, Viiliek (Dunaj Ostane Dunaj, Kuračnlt-a (ia. a. švigel in njen kvartet 25004F (Kukavice (Upanje SIMONČlC bratek 25006f k Jitbrlof Novitetul Kvintet l'J«69F lastovk \-ateek 1'ttiuiii M tur. Valček Ruski Novttetnl Orkentei HJ072F Spomludnl Val#ek sladke vijolttve. vsiček Uuskt NnvItetDl Orkester 2sw71f s^helskn koračnica Rreimrnt p« resti gr* p^tj^ai) Trlo 25S4SF Polka Slaparjev Ti *f moja. Val^ht Buyer Trto 25059f Jaka rrn St. Clairu. Polka Clevelandski ralfek uuyer Trto 12 inrh «1.25 člani jadranskega kvarte1 \ a aprrmljevanjeoi Orkestra. c800sf t Kmečka Svatba, Del 1 š Kmečka Svatba. i>el 2 VSAKI pošiljat vi priložimo sos igel brezplačno — Manj kot šest plošč se ne pošlje. — SL0VENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ....... . . .... " ' .... GLAS NARODA, 17. AVG. 1928 —MONT ORIOL— ROMAN. Spisal Guy de Manpassact. — Za G. N. priredil G. P. MODEL ZA UZORNO LETALNO , POLJE ZLOČINEC V ŽENSKI OBLEKI -14 Nadaljevan Amlermatt je vzkliknil: - Xf. m. t I>fi«*l:raT ne! .Jaz i'Olr»ln:jcm umu, ki i«-;":i polejr mo-jl'i knr,ur.'V-. hotela in kabina. To je zelo ja>no. Xe tla! bi niti pove-jrr' ša z:i ostalo, k at «-ro je mogočo prodati h* poznejf*. v ma.jh-i:111 -kup iia'i in privatnim i M-bam. iS - n* ari ] t jr turn-ota no ponavljal: Vr.ijr. v raj;-. — kahšnn nnnnnos' ! Kaj i.ii torej >vp;uje5' — .In/, ti j ra v ničesar m* -v» tujem. Jaz mi-T ni. da bi storil bol.'- r»:.ui as. '.no olo nr l sestrama. '»5SCWOC3 «. UUSUtMIOO, h. t. izdelala M i«-s Helen Siebels v Los Anirele^, ('al. Letalno polj« njtiH-in narriu bo služilo za velike narodne zrak »plovne tekmi ki se bodo prihodnje leto vršile v Californiji. - l)a. tla. jnl l-em. a najprvo lioeem spati. L.i iiult p< r Ji1 (ou-t'1. — Xm" jT Rf e dober svet V Tal je. a Ant't rwatt ^a je /.w}:•/. []: -(Virov! mi. t J :*!' «ri fan', par besed p]«-.!.. n<-kerm ;in/Ive} - <,janjeni denarja, to je. dajal sem ti denar. ka-,jt ter -^-t z,- lu/. br< .. u/kt<"-. K' ireajva pa to -tvar. Ena to,"ka pal . preko katt r • ne m >rer.i iti. Xe. jaz nisem -kopah. V do-haz temu' M'm tlal tvoji -ei-tri ilvajset tisoč frankov ob onem ea-u. ko -.eni e<" frankov, ker si pa je za.:» lel ter >eiu dal tebi. ko -i prišel semkaj konja, katerega si ravnokar jahal v Kovat. — Na kak naein -em torej Xa ta. da se ne pustim or opr.-i n. V\i lju.l„"e mojep:t rodu so taki in mi imamo prav jro-spod. .Jaz •i hoeem povedati nekaj, -»krat za vselej. Ljudje postopajo z nami Carlu. da je v jupovzh dni Fran-' krl.no zapisujejo izd vsake i-re. kot da -m> ^k ti puh i, ker poznamo natančno vrednost stvari. Za tebe eIj% da ima krasna poslopja, tro- Nikoli ne pozabijo na pikovo ~da- j-' I>:;4n" 5,ian0- -ie *u>] in y{ir ,il::t*- -i'' li!ar'" Za so stva" P«'na vepetaeijo in zelo roman tie- m i, na katero stavi ta ali oni večji i isto, a .piiMstavIjajo Isti časno vrednost, natančno Ki preeiz.no pro- no 0k0lie). Monte Carlo je .^ed-ž znesek. daj no vrednost, katero mora praktičen mož oceniti na prvi popled. kneza, ki ima v najznamenitejši ; K mziei pr.krev.sa starka s pane radi varčevanja, temveč v namenu, da ne pospeši sleparijo. pralnicah bopato zakladnico, za Leo v roki. oprta na svojo mlado - K ij bi reke!, če bi trafikant zahtev,] od tebe štiri eente za katero plačuje *vetti kulturni da-1spremljevalko in komaj .-e prav /iiamiko ali zavoj voščenih žvuplenk .» Ti bi šel po pol:«»ta radi ene- V(,k v o1)jiki znanstveno s jajno nJMve> zakaj „re žt, je ]>a vemo «» .M-ute vozne in nale^iotieene starke, ki Zelo neprijetno pustolovščino je j doživel v Parizu 4^»-letni trgovski j nameščenec Patri AViard/ki se jt vračal pozno ponoči domov in je! ipsgovoril na eesii neko devojko. j Kmalu >ta se sporazumela in j Wiar ! >e je napotil > svojo .spremljevalko po bi žnj e: domov. Naenkrat pa je plan"! V. lemt- neznanec sra je zgrabil z« vrat iu podrl na tla. Wiard je začel klicati na pomoč in .se otresati svoje spremljevalke. k; mu je hotela potegniti iz žepa denarnico. Na bližnji polic jhki stmžnici .-r za lišali kl"e • na jmuiioč in redarji j so takoj prihiteli v zakotno ulico da rešijo napadenega Wiarda. Na nadalec in devojka sta spustila -.vojn žrtev iu skušala pobegn i i. Napadalcu se je re«, posrečilo pi-liepniti. devojki so se pa zapletli urge v krilo in tako .-o jo prijeli. Toda dekle se je obupano bran'U :n me.l prerivanjem so presenečeni redarji opazili, da se .skriva v žen -ki obleki mošk\ Na polie:ii so u-srotovili. da gre za 24-letn »a Hen iva Paula, ki je bil že večkrat kaz novan. Preoblečeni apaš ima ženski glas in ženske man're. Hretanie pamlkov Shipping .io sam > njene bele. skrbno negova. ne roke. ki Jrže dolgo palico in premikajo po ni'zici bankovce po 100 do 500 frankov. Manjših zneskov sploh ne stavi, o v aki igri poteg , , ... . ....... »ij nja »lire v arra. <-e ne vi- spion ne stavi, o v aki note" Ciontran je vstal, -e nasmehnil z ono deLkatno ironijo, ki je bi- „ . , , . . , . ... , 1 , , t,;mo v njem -Hinaka. ki ga je u- ne k sebi kup bankovcev. Vsakt . u-« i-rt 111 ■-> tri 1111> >i *i n i(nrA\rjMiiii iriivnrii tui" ppL'p • potezo in vsak rzid si .skrbni zabeleži in kadar kaže. da nj na številka ne bo dobila, ne stavi. Na veliki preprogi sedi zelo mlado, neelegantno dekle, k ima pred sboj e-l kup bankovcev po 100. 500 in 1000 frankov. Vsak bankovec poravna in ga položi na kupček. a ko .so sešteti, jih stlači v ročni torbico in odide. V Dravi utonil V Si. Janžu ob Dravi je utonil p letnikov sin I. Drevenšek. ki je > konjem zajahal v Dravo. Pri tem se je namreč konj splašil m vrgel jezdeca raz sebe. Ker ni znal plavali. je Drevenšček izginil v valovih in utonil. \nVEftTISE /.V a LAS NARODA Pozor, rojaki! I, tako dobro prilagodena njegovemu govoru ter rekel: propastila globoko dekolitirana že — Da. mr,j drag, moža.k, jaz te razumem m to tem bolj. ker je na z demonr to, ko ra7kft5ja ho. poj,, •-11' - t-stva in sreče, pa tudi siroma- \ulit.. odpeljal sem t be, z. odprte ceste. To je povzročilo ^ hede in n(Ner4,p kakor v M m j kantini, to vam lahko rečem. Privede! sen, ju s silo, ker nisem mo- tp Carln> Enj U(K, ^^ pel pojasnjevat i zo,pc,3u-ni L«j«i kar sredi mesta. svoje preinoženje \ /.el j n..n k!<.bnka n sohičmka. katara sta še vedno nosili, kaj- 5n hpra(,L Xe „led . na i. vrseah -ta -e /. sprehod«. On j„ je posa,lil na stola, poljubil se- ^rUne žrve igralnic pa živi Mon-stro, -t ,n,l rt ko tv'ctu, zetu m Paulu. nakar je rekel, ob/njen proti te Carlo v nH„Vm h,mpu žlvIje^ LllJ.Zi (>1'.(»1 : . • t-' i t - • u. t f n j sred sca hrsratas v m pustolov- — In vt.ii.;. gospiti.ciia, ah nam hoč;-te povedati nekaj, kar ste eev eplerap znamenite urral nusli? ' . .. „ .. n ee. je prepričan, da naj !e v nj — No, -leherna -tvar na svetu! Vi nas ne obiščete. Vi nočete več i . ». „. , . »i«.i polno romantike in razkošja. Todr .ti t nami v Ncetovo barko i.kajti tako je krstil velrki landanerL Vi - * . 7 . .... prt vstopu v prost orne .-alone, v se obnašate tako visoka m ogabna, kadar vas srečamo... i . •, i ..... . . . , . i katerih se komaj vidijo z isrrale- — a. gtisiHKlicna, to vam rečem jaz. V vsakem slučaju pa nočem, da bi šlo tako naprej ter vam sta vi jam raditejia mirovno iiopod - , . . i u HI irwun JV1, II,- Jiiwuwrnj nr-i" iuiiijiči i it [iii 1 bo od danes naprej. < vi veste, da sem zelo trdovraten Ni vam tre- i i • i i . . I . , . . . _ . i J . , innnrdiwi. .m \0. j \im • ,-.,iv. -ii . ' i Denver. J. Scliutto. xtsno naIepotK-en:h dam stavi na ^ ^^ vsak rulete po 100 frankov. Ko so rr Janeub. A Safrie. njihove d narnice prazne, ostanejo! in odidejo, ne da bi se poznalo na s.rhov h obrazih, če ni bil morda fo denar, ki so <>a morale zaslužiti s trdim delom in brez katerega • Oliu *i«n Saltda, l.oul« CootcUo. WiiMnkurc. U. J Kayuk INDIANA Indiana poli«, I>mlt Utah* '.rug; dan ne bodo mogle obedovati. V razkošno opr-mljenih salonih.! urejen'h za pnbPko. ki stavi zelo' visoko, se je zbralo nekaj elegantnih dam. Blazirana maska, s katero jemljejo iz svoj h ročnih torbic bankovce }>o 10 tisoč frankov, je nekaj, kar mora zanimati tujca. Človek .si pri najboljši volji ne mo II I.IMII« Virwra. J V«rM< ti CMrac«: J««M*plt HIT-' J. vi r* k I jtiirleli l irrfu J Kanih u Dr Pne. Andrew Splllar Jrttiet. A. A ur Hi-. Mary BainMcI ' /.»letel. J o lili Kreu. JuHeyli Urova l.a Hali«, J. Si^Mcb. 1U.tfMiUh, Krn oh Auarumtn North fhirac«. Anion K<4»e' HprlncflrM Matija Harlwrlcb Smwnlt, J. Borfatb. WankeaaA. frank PerkovAe* j —........... ..... ...... _____ re misliti, kaj so te ženske čez dan.ln^g^g ee. doživi človek prvo razočaranje, j kako žive. kakšne interese imajo, j Wlrtrd, Acnee IloCnl* Tu ni revolverjev, ne globoko de-1s eim se pečajo. Z normalnimi Kanana n»», fTraok 2a«a Plttnbiirf, J oh a tteiiorft. Opica Elisabeth . . . - ii:it jfcuii uiituo.v ni ua u»i nuKiej"1 jm niifigi* >v »j imiviie. Jlli obraze ter vas napraviti tako naklonjeno kot je vaša sestra, ki je * t . ,. . ! . • - •'-•»'• ^ J v JKr tudi ne večje napetosti m nervoz- • spioli ni mogoče i>rinieriaii. A nu- angeJi nežnosti. i . i , , . . , . . jnsoti. Č lovek bi mislil, da je sto-j-sel. tla utegnejo biti med njimi Obed je bil objavljen Ln odšli so v obednieo. Gontran je vzel ro- pil v veliko trgovino, kjer se skle-jtndi matere, se zdi Človeku smešna ko Ltijize. 'pajo solidne kmpeije. Aele čez ne- in naravnost preverzna. Bil je sama i^zornost napram njej in njeni sestri ter je delil kaj čae podrob- " Komplimente z občudovanja vrednim taktom, kajti rekel je mlajši: nasti in spozna, da vlada v salonih — Vi. vi ste -edaj naša t ova ribica. Zanemarjal vas bom sedaj v-lika napetost hazardistov. ki staža nekaj tlui. — Vi veste, da se človek manj briga za prijatelje kot vijo na ruleto Često vse svoj p preža druge. .... - j ■ * možen je. Zanimivo je. tla po eea Nato pa je rekel proti starejši: gralniee v Monte Carlu največ — Sedaj pa vas bom očaral jaz. gospodična ter vas svarim kot Žensk. >oš en sovražnik, tla va bom razkladal celo svojo ljubzeen. O, vi za- Kakšne so te ženske? Večinoma iilevat?, to je dobro znamenje! Našli boste, da sem zelo čeden, kadar soLdne priletne dam- ki bi rade pobrigam za to. Al.-ni tako. gospodična Šarlota ? našle v Monte Carlu srečo v obli- Zares sta obe zardeli in Lujiza je zajecala, na svoj okorni na- ki priigranega bogastva ali ljubezni. Neprestano hodijo po dvorani. — Ah. gosjhkL kako -mešni ste! za vsako mizieo sede drhteče, n^r- On ji ni odgovoril: j — B; h, slišala boste š^ dosti več. ko boste poročena in v družbi, kar ne bo trajalo dolgo. Takrat vam bodo moški delali komplimente! Kristijana n Paul sta rekla, kako zelo sta vesela, da je prive-tb' Lujizo Oriol. Markij se je smejal ter muzal tem otroškim afekia-cijaiu. An^lfrmatt pa si je mislil: — Nikak tepee no. ta veseli človek! Gontran j»a je bil vznemirjen nad vlogo, katero je bil prisiljen igrati, gnan od svojega nagnenja -k Šarloti in od svojih interesov proti Ltrjizi. Mrmral je skozi zobe, z gromkim usmehom proti sled-aji: — Vaš stari očetovski lisjak je mislil, da mi bo-izaigral trik, a zmagal .nad teboj, moja mala deklica! Jitelj« prihodnji*,) PRAV VSAKDO kdor kaj iser; kdo kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj predaja; prav vaakdr priznava, da imaj< čudovit uspeh — MALI OGLASI v "C lat Nnodi _ M ;:4 k ki igra za kinematograf ter vzbuja posebno v mladini veliko veselja. Steyer; J. Oerne. Kilzaiillrr. Fr. Vudo"r«e. MICHIGAN CalnnMt, M. r. K ob«. IMrelt, J. Harteb. A nt Jan«ateb MINNRSm* Cblsbalm. Prank Oouta, A Panlai. Frank PucelJ. Ely, Joa. J. PeabeL rr. aituh KvHefh. LimiIb fllthffK. I jontft Vmm4 Hihblnff. John Povite. Vlrciiia rrasl HrrarScb MISNOt'RI f*. Laafa, A Nihm>1. HOVTW4 Klel«. John a Kom Waafce^i U Oliama NEBRASKA itomkm. P. Brotbrfd SRH VOlta (••waaMla. Karl murnih a. IJHle Fall«. Prask MaX^ ABIO llarhrilM, Jofea Balant, Jae HttL fVvrlMi, An too Rfihek. Chart«* KarUocer. i^oale ftadmaa, Aaron -tcb. ft&arh. Klatmlk BnrlM, P. Rajt. ivfrad, Aetna Najtode. l**mim. lunula Balant I« J. Kaaia. NHea. Prank Vamvhk. awe«. M re | . Raehnr H- avauata: II* d* France, Havre <1 A. 1L* Saturn la. Trat Homeric, Cli"-bour». Lapland encrbaurv, Antwcrpcn. L>«uUcnlan* Arn^teriluiii Boulogne sur Mrr Rutlerdain 4. septembra: Krsolut«-. Cherbourg, Hamburg 5. aeptembra: Mauritania, Cheib..ur^ Hrir«. Harding, Cherbourg 6. aeptembra: II* de France. Havre tl A. M.) Humeric, Cherbourg Mijiriewuska, ClierLourg I'eiinlanJ, Cherbourg • Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg t'olumbup, Cherbour,;, Bremen Conte Crande, N'apoll r.encw Uotterdam, boulgne aur Mer, Rotterdam 12. aeptembra: Aquitania, Cherbourg Pres. Roosevelt, Cherbourg 14. aeptembra: Republic. Cherbourg, Bremen 16. aeptembra: F"riUjc. Havre il A. \i ) .Majestic. Cherbourg l^apiaud, Cherbourg Antwerpen Nvw York, Cherbnur Jf Hamburg Lev i than Cherbourg Augustus, N'apoii, Genova. tPrvIč nov parnik.i IB. septembra: Orinoco, Httrnburg, direktno 19. aeptembra: Berengarla, Cherbourg Skupno potovanje. Ceorge V\'a.«hln(fiori, Cherbourg. Bremen £0. aeptembra: Stuttgart. Bremen ■ Colombo, Palmero, Napoll, Genova 21. aeptembra: Saturn la. Trst 22. aeptembra: Paris. Havre (1 A. M.) . Olympic, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Mjnnetonka, Cherbourg Deutsihland, Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne eur Mer. Rot-terda m 26. aeptembra: Itellnace, Clierbouig, Hamburg 26 aeptembra: Mauretama Cherbourg 27. septembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 28. septembra: America, Cherbourg, Bremen 29. septembra: lie de France, Havre (1 A. M.» Homeric, Cherbourg Belgeniand, Chfrboury, Antwer- peri Conte Grande, Napoll, G_nova VseiMfeim. Boulogne, sur Mer. Rot- terdahi 'KNM8YUAN1A . \mbrldfe. Frank JakHe. Burner, |>>nle .firlbsr. Bra«M«*rk. J A t Jerm Bmachtmi. Autuo timree Clartdffe, Pr. 'itrabar. A. Jertna Ceeweandgh. J. Breaovee. I Pike HiteanAek. Craftsn, Fr. Ilscbek. Eapart, (I. Pravli. Loots Hupančl* \. NkerM Parrelt. Jerry Okorr- Pereaf City. Math Kamia (■prlal, Vat Petennei . tireeoaburg. Prank Norsk. ReoMr €fftyJ fai'Mlen, Frank f a «oeba>*k. Irwin, . Mike Pausbeft Jahiistsaa. John Pulane. Martin Ko ti. ' « Rraia. Ant. Tauleij liStw ne. Anton Osolnfk. Mmmti Pr. ftembar Lands, J. KoprlvM Midway, Jottn fcusi Mans Una. Fr. PMatlMek nimiffc, K. Jakube. I«. Mi^tstei Vim-. Arfc In Č. Jakohleh J. Oerr J. Ptifsfiir. Presta. 1 Dnsahsr.. Bending, J. IVatllm. NtartlMf A. H iw (Mty Sta. In a^aflea. J. Sikm^. r> OHitfrer. *> Weet Newtan. Joseob J or an WW nek. J. Petarnai •TAB ; ' ' V H~lprr. Pr tNM wisrontsr- -Mllwankee, JOsepa Tratalk la Jea \<>rt ll^Kolut«-, Cherbourg. Hamburg A«|ui!uiiiu, CiieiUurg I'r^e HurdiiiK, Cheibourg, bremen S. oktobra: I rance, Havre d A. M > Ctierbouig. lvnn^.nd. Cl.^rU.uiK, Anttteipsn Miriiiewa»ka, Cin-rLourg HamuuiK. CliertMiurg. H^mbiirg Leviathan, Cherbourg Biemen t;.Jumbii». O.erU.ur*. brnnen ItUHU, .\a|«Oll, OfliiiU ID. oktobra: U«rerigaita, Cherbourg Pr«s. Koufcfieit, Cherbourg, brani en. 13. oktobra: i'jjit Havre (1 A. M.) ol> mpic, Cliert.ourx l.aplai.d, t.'lieilxjuig l-.ti.i-(.o, Otierbour^ Albert Hal lin. Cherbourg Hamburg Conte . cii-au«../. Napoti, G*n«v* Hotteidum, b^iougt.e eur Mer, Roi- terdam 17. oktobra: Mauretanla. Chfrbourg George Wfr*hi. gton, Cheibcurf, Brenjen 20. oktobra K« de l-rant^. Havre (1 A. Ml Homr.l.,., Cherbourg Arabic, Che/bourg, Anlwerprn Minnetouka, CberL.»urs New York Cherbourg, Hamburg Republic, Cherbourg, bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus, .N'ap<"'t!, Genova New Amsterdam. Buulcne sur Mer Rotterdam 23. oktobra: Helmut e. Cherbourg, Hamburg 2-1 oktobra: Aquitania. Cherbourg LevUthan, Cherbourg. Bremen 25. oktbbra: I>re»den Cherbourg, Biemen 27. oktobra: Trance, Havre (1 A. Ml Saturnia, Tri«t Majestic, Cherbourg Deuiachland. Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogn« aur Mer, Rotterdam 31. oktobra: Berengarla, Cherbourg Pres Harding, Cherbourg. brem«n 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajla In najbolj ugodna pot as potovanja na ogromnih oarnlkih: lie de France 17. avg.; 7. sept. France — 24. avg. — 14. sept. Paris — 31. av^. — 21. sept, toft polnoil.^ Najkrajša pol po ielexulti. Vsakdo Je v posebni kabini z vaeinl tumier ulini Udobnosti, j-r Pljtt^a ln slavos francoska kuhinja, lsredno tilske cen«. Vprakiu Sat«r*«^aoB puoblaaetiee*sg«ants »h FRENCH LINE If State Street, Wnw York, W. Y. Kako se potuje v stari kraj in oazaj v Ameriko. Kdur Je namenjen potovati v sta* rl kraj. Je j»utrebuo. da Je pouPen o penili H.xtlli, |irHja>?i In drugih »tvnrfii. Veleti naše dolgo'.etne U-ku^uie. Vam mi za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vetluo le prvovrstne brzoparulke. Tudi .nedržavljunl z^murejo potovati v stari kraj, todu preskrbeli si mufajo-dovoljenje ali permit lz Wa^hingtoiia, botllj«! za efio leto- ali 0 ui«secev ln se mora djelutl prošnjo vsaj en mt*sw pred odpotovunjem In to naravnost i- Wasbingttm, D. C., na' generalnega naselulakega komisarja. . ' , ' Ola.som odredbe, ki Je stopila v veljavo SI. julija 1926 še nikomer več ue ih».h1J4 i»ermit poSfi; ampak -ga mora iti Iskat' vsak proftliee osebno, bodisi v najbližji n&seiniSkl u-rad all pa fra dobi v New Torku pred odpotovanjem. kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Od prvega julija Je r veljavi nova . ameriška priseljeniška postava, fitawa te i>ostave ztmorejo ameriški' državljani dobiti stoje žene ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. Junl-Jedi 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaSa de vedno . 671. prišeljencev ietno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-ri*i ameriških2 državljanov, možje ameriških državljank; ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili in poljedelci, ozlrrtna £ene In neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-drtžavljanov, "ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bi. vanje tu. Vsi JI Imajo prednost t kvoti, od ostalih eoTodnikov * kakor: bratov, sester* nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v igri, pa ae ne sprejema nI kakih prošenj ta lamo. rikanske vizeje. SAKSER STATE BANK * '. iS ČMtludt Sira«