koristi delav-lUudiiv». U#Uv-#o opravičeni do liir produclra|o. paper I« ¿«voted the Interests of the rkini class. Work-are entitled to all they produce. »lOLksmto in. uad*i ihm Act pt (Jong rcM of SarohJrd. 1H7V. Office: 2146 Blue Island Ave. 'Delavci vseh dežela, združite se". Stev. (No.) 215, »venskim delavcem v Ameriki! i*azTt fxa*evrvih. Vladna armada je razbita in razkropljena na vse strani. Revolucionarji so vzeli mesto Kvang (o 60 milj od Hankova in ujeli .1000 cesarskih vojakov. Cesarsko brodovje na reki »Jangči Kiang je malone uničeno od ustaških topov na obrežju. —Poročilo iz Sa n gaj a se glasi, da so revolucionarji osvojili Cangša. glavno mesto provincije Ilonan; tisoče novih boriteljev se jim pridružuje vsakdan. V Pekingu vlada najostrejša cenzura, vendar vlada ne more prikriti o-bupnega položaja. Ako bodo revolucionarji tako napredovali še nekaj časa in če se jim pridružijo še severne pokrajine "nebeškega cesarstva*\ tedaj je padec Pekinga in konsekventno padec trona neizogiben. "London Dailv Mail" objavlja vest. da general Li Jang liung. vodja revolucije, zbira v Hankovu armado 10.000. s ktero bo prodiral proti severu. Vlada jc ukazala transportaeijo 30.000 mož iz Mandžurije v uporne kraje, toda vojaški poveljniki so prezrli ukaz in čete se nikamor ne gibljejo. — Italijansko-turška vojna. 1- talijansko vojaštvo v Tripolisu je zednje dni napadel nov sovražnik, hujši kot turške kroglje — kolera. Iz Malte poročajo, da se je v italijanski armadi v Tripolisu pojavilo že 70 slučajev kolere odkar je mesto okupirano. Dvajset vojakov je ¿e umrlo in bolezni ne morejo omejiti. Včerajšnje poročilo iz Londona se glasi, do so Arabci v nedeljo poklali čez 800 Italijanov blizo mesta Benghazi v Tripolisu. V kolikor so vsa poročila zadnjih dni resnična, nimajo Italijani na suhem tiste "sreče" kakor so jo imeli na morju. V bitki pri Sin tanu. ki je trajala v nedeljo, so bili Italijani tepeni; na bojišču so pustili čez 50 mrtvih in Turki so jim vzeli veliko zaloga orožja in streljiva. V boju so Italijani tudi upotrebili aeroplane. Ita Kjani sploh še nimajo ničesar dru gega v rokah kot mesto Tripolis. Dalje v deželo se ne upajo, kajti vedo, da domačim skrivalisčom vajenim Turkom niso kos. Napi h njena italijanska vlada je vsled tega zelo poparjena. V Rimu, od koder neprestano hohnajo bombastične vesti o "trinmfih" in vpi jejo "Evivva Tripolis Italiana!" so zprva mislili, da bodo Turke kar v treh dneh pohrustali in končali vojno v par tednih s popolno osvojitvijo Tripolitanije. Sedaj pa taka smola! 22. t. m. je Italija poslala nadaljno armado 15.000 mož v Tripolis. General Caneva je imenovan vojaškim in civilnim governojem v Tripolisu in Vv Cy-renaici. Iz Dunaja poročajo, da se je 21. okt. vnel boj med Turki in Bolgari ua meji, kteri jc trajal tri ure z veliko izgubo na obeli straneh. Crnagora. Rumunija. Rumelija, Albanija in Macedonija so pripravljene. pridružit» si» Bolgarom zopar Turke in zanetiti splošni požar na Balkanu. Avstrija je vsled tega zelo vznemirjena. — Katoliška posirovelost. V Tagenu na Luksemhurškem je pred kratkim umrl rudar, ki je vsled nezgode v rudniku izgubil roko. Da si je prav redno hodil ob nedeljah v cerkev, mu je katoliški duhovnik vendar odrekel cerkveni pogreb, ker ni bil pri velikonočni spovedi in obhajilu. Ob dveh po polunoči so prišli po mrliča ži»-pan in štirje možje, pograbili so truplo, vrgli ga preko zidu na pokopališče in zagrehli v kotir poko-pališča med osat in trnje. Vsled te nezaslišane surovost i ^katoliškega popa se je lotilo prebivalstva nepopisno razburjenje. Komisar, ki je prišel na lice mesta, je odre- —« Razredni boj v popolni nagoti lahko sedaj opazujemo pri obravnavi Me Namara v Los An-gelos, Cal. Že večkrat so naivni ljudje izrekli, da v ameriški republiki nimamo razrednega boja. Denimo afero Me. Namara na kritično rešeto in takoj se bomo prepričali. da imamo tudi pri nas razredni boj. Ugrabili so dva človeka, ker je eden slučajno gl. tajnik železarsko stavbne unije in ju odpeljali skrivaj v drugo državo, da ju tam na podlagi neutemeljene obtožnice izroče vešalom 1 Oglejmo si tudi kako izbirajo porotnike. Državni pravdnik izjavi cinično, da hoče imeti take porot uike, ki imajo predsodke proti unijskim delavcem in ki so prepričani, da je poslopje "Los Angelo* Time«" bilo razdejano z di-namitom. Kaj je povedal o tem državni pravdnik ? Nič druzega. kot da želi porotnike, ki se bodo dali voditi pri razsodbi od razrednih interesov. Ali ni to razredni boj v naj-golejši formi? Pravica bi morala biti nepristranska. Kje pa je tu nepristranostt — Sv. oče v Rimu moli, da bi Italija zmagala v Tripolitaniji. Kristus, katerega naslednik je sv. oče v Rimu, je pa učil, ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Sv, oče v Rimu je podelil blagoslov italijanskom vojakom, ki so šli morit v Tripolitanijo. Peta božja zapoved se pa glasi Ne vbijaj I Italija je s tem. da je z vojaki zasedla Tripolitanijo zvršila nava den rop. katerega je odobril pa pež s svojim blagoslovom. Sedma zapoved božja se pe gla si: Ne kradi! Kako se dejanja sv. očeta strin jajo z nauki Krista in božjimi zapovedi? • • * — Italijanski poslanik v Parizu je baje izjavil, da je njegova vlada pripravljena skleniti mir, ako ji Turčija odstopi Tripolitanijo, poleg pa še plača 12 milionov do larjev odškodnine. Ali ni ta izjava podobna zahtevi roparja, ki je oropal do zadnjega centa svojo žrtev, potem pa še zahteval, da mu žrtev vrne tudi denar, ki ga je izdal za samokres, s katerim je zvršil rop. e • * — Na Holandskem je ljudstvo vprizorilo ogromno demonstracijo za splošno in enako volilno pravo! Sprevoda se je udeležilo do tride se t- tisoč oseb. Na shodu je govorilo 11 govornikov. Triindevetdeset samokolnic peticij so pa uročili tajniku ministra za notranje zadeve. Demonstracija se je vršila v miru, redu in -dostojuo, ki je napravila na vladne' kroge globok Leto (Vol.) VL Iz polja delavstva-Želez, štrajk. vtis. • . • e KANDIDAT JE socialistične stranke za munlcipalne sodnike v Chlcagu. OKROŽNO SOPlStEž Seymour Stedman. VlSJE SOPISCE; Vincent Verde, D. J. Rental. Charles Schroder, Samuel Block, E. Hazel Black« Henry E. Murphy, John C. McCay, Carl Strover, Otto C. Christiensen, Louis J. Delsoiu Volitve 7. novembra. — Brezposleci v Leicestru na Angleškem so zaključili bojkotirati državno posredovalnico za delo. Vzrok za bojkot je iskati v tem, ker pošiljajo brezposlece v take delavnice, v katerih podjet niki plačujejo najnižje plače, ali kjer ne potrebujejo delavcev. Izvolili so tudi poseben organizacij ski komitej, ki bo vodil celo ak-eijo. e • e — Mrtva roka na Portugals kem. Portugalska vlada nadaljuje s konfiskacijo cerkvenega premoženja. Tupatam se upira klerikalno od duhovnikov nahujskano ljudstvo vladnim komisarjem. Do pravih kravalov pa je prišlo v mestu Pennancora. Pretečeni torek je prišel vladni komisar v mesto, da bi popisal ondotno cerkveno premoženje. Prihod komisarjev pa je duhovščina naznanila klerikalni masi z zvonenjem. O krog 12.000 glav broječa. z moti-kaini, kosami, vilami in lovskimi puškami oborožena množica večinoma ženske — je zastavila pot državnemu uradniku, ki se je moral sili umakniti. &ele ko je dobil vojaško pomoč, je hotel od preti cerkvena vrata. A prišlo je do prave bitke med vojaštvom in klerikalci. Po hudih naporih se je komisarju posrečilo priti v cerkev, ki je pa bila popolnoma pra zna. Pretkani duhovni obrtniki so porabili priliko in na tihem odne- rse dragocene podobe, sohe svetnikov in» celo cerkvene stole. Ostal je samo — kamen. e • * — Napredek na Balkanu. Na Hrvaškem imamo danes 10.000 strokovno in politično organiziranih delavcev .V Bosni in Hercegovini se zbira pod rdečo zastavo socializma več nego 10.000 delavcev in delavk. Na Grškem in v Sr biji štejejo naše organizacije nad 20.000 članov. na Bolgarskem pa so socialistični kandidati pri zadnjih volitvah v "Sobranje" (bolgarsko parlament) združili, nase okoli 40.000 glasov. Tudi na Turš kem je sedaj kakih 50.000 strokovno organiziranih delavcev in v vseh mestih se tamkaj ustanovi ja jo socialistične skupine. Prvih 150.000 socialistov torej na Bal kanil že imajo. • ■ • * — Ko se je minoli teden sešel nemški državni zbor. je vsakdo pričakoval, da bo nemški kanccMar na interpelaciji s strani', poslancev^ dal jasen odgovor zavoljo ma-ročanskega vprašanja. , Nič o tem! Državni kaneelar Bethmali Hol hveg je.izjavil, da vlada ni vtpo-ložaju. da bi razpravljala' o ino zemskih zadevah, da bo prišel čas. ko bo zbornici vse razobložil do MČiee.v.\' . I Med pičlim številom fitrajko-lomcev v Burnslde (Chicago), kjer so delavnice Illinois Central družbe, se je zadjni teden pojavila škrlatica. Posebni komite štrajkarjev je takoj prijavil stvar županu Harrisonu, toda ta je odklonil vsako akcijo, češ. da še nima uradnega poročila od zdravstvenega komisarja, da se bolezen širi. Bolezen je nastala vsled kričečih razmer, v katerih se nahajajo skehje. 250 skebov je stlačenih v mahjno poslopje, ki še danes služi v barbarnico; tamkaj spijo in jedo v nepopisnem smradu in nesnagi. Da se s takimi "delavci" družba ne bo dosti opomogla, je samoumevno. * Frisco, Santa Fe in drugo.želez-niške družbe na zapadli izpuščajo izkušene klerke z namenom, da bodo iskali dela na I. C. železnici, ktera je v groznih stiskah odkar traja štrajk. Pennsylvania - železnica je ponudila prizadetim družbam 1500 lokomotiv v porabo. Ta razredna solidarnost med kapitalisti je vsekakor značilna in za-vedni delavci se lahko uče pri kapitalistih kaj se pravi: držati skupaj. Vendar pa to ne bo dosti po magalo železniškim kraljem. Odpuščeni železniški uradniki na za-padu so večinoma unionisti in ne bodo šli skebat. Družba Illinois Central je vsled nezmožnosti skebov v tovornem prometu že "izgubila" 2000 vagonov. To se pravi, da skehje, ki nc razumejo svojega posla, so tako zmešali delovni sistem, da se nič ne ve. kod potujejo vlaki in na ta način je 2000 kar izgubljenih nekje na tirih. R*r-di tega in vsled drugih zmešnjav imajo družbe že danes neznansko izgubo in splošno mnenje prevladuje med železniškim osohjem. tffii bo I. C. znižala plačo za 10%, axo štrajk propade. Štrajkarji to dobro vedo. zato pa bodo vodili boj do skrajnosti. Ko je I. C. v Clintonu, 111., zadnjo soboto izplačevala štrajku joče delavce za mesec september, vprašali so vsakega štra-jkarja, če se hoče vrniti nazaj na delo. Vsak je odgovoril: "Da kadar nam priznate sistem - federacijo." Spraševanje je kmalu ponehalo. V Me. Combu, 111., se 20. t. ni. stepli skehje sarni med seboj in pripeljati se je morala četa policajev s posebnim vlakom, predno so se junaki" pomirili. V Matoonu je zadnji teden zopet ušlo 20 skebov. Lokomotive počivajo, ker jih nima kdo djati v red. Vsi osebni vjaki so pozni. Strajkarji upajo na trdno zmago, Če se bodo vsi člani sistem - federacije še v nadalje tako trdno držali kot doslej. Odgovor kancelarja je navaden diplomatičen trik, s katerim se loče izogniti razpravi o maročan-slym vprašanju, ki pa zaeno tudi dokazil je, da se današnja nemška mržuazna vlada smatra za jeroba nemškega naroda. " • • * . — Angleška vlada je zaključi-a postopati popolnoma nevtralno ^ri vstaji na Kitajskem. Tozadev ne inštrukcije je poslala podad-mira lu Win si own. Splošno pozornost na Angles-umu je pa obudilo izkrcanje nem-ških pomorščakov v Hankau. Časnikarski. kritičarji pišejo, da je Ua korhk navadno "skazovanje železne pesti." Splošno mnenje je. da je nej>o-i:rebna vsaka^ intervencija s strani velesil, ker vstasi spoštujejo inozemee. Co je pa intervencija potrebna. potem naj se vrši pod vodstvom najstarejšega častnika, ki je po mnenju Angležev, podadmi-ral Winslow Razne delavske vesti. Radi poskuša nega organiziranja rudarjev v unijo v Franklin Furnace, N. ,T.. je t a mošnja New Jersey Zinc Co. upeljala vprav ruske razmere. Vsi rudarji, ki so bili na sumu, da Jvrttlovaatk* deUvska tUkovna drviba t Chkifo, III. Naročnina: Za A merico $1.50 «a celo lato, 7Sc * pol lata. Za Evropo 12 «a caio lato, $1 aa pol itta. OfHui pa *HX»or* rntprtm^mbiJ^uUM no»*a tudi STA A/ muiov. PROLETARIAN Owned and pabliahad IvtlT Tuesday by loath Slavic Workmen'» Publish!«! Coapaay Cbkftfo, ¡ilinolt. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. rrmnk 1'odMp*^. 1'reeldant; Frauk Podboj, Secretary; Frank Janeilt, Traaaurar. M&l^rij. loiscmptton hates: United States and Canada. UJO a year, 7Sc lor hali year. Foraign countnea $2 a year. $1 for half yaar. m9vutis1no bates on agraamant. NASLOV «ADDRESS): "PROLET*REC" *146 Blue Island ave. Chicago, 111. Zdravniški humbug v Ameriki. Sleparstvo nikjer na svetu tako krasno ne cvete kot v Ameriki. Amerika je dežela, v kateri je kapitalizem skoraj skrajno dovršen. Kjer je pa kapitalizem — največje sleparstvo dvajsetega stoletja skrajno dovršeno, tam tudi bujno vspeva sleparija vseh vrst. V Ameriki imamo poleg dobrih in izvrstnih zdravnikov tudi najbolj znamenite zdravnike sleparje. Nekaj takih, zdravniških sleparjev so vprav v tem letu zaprli v New Yorku. Vsi zdravniški sleparji se kaj radi poslužijo te le metode. Ena ali več oseb, ki imajo denar in niso nikdar it udirali medicine, u-stanovijo takozvani zdravniški zavod. Da jih pa vlada ne more takoj prijeti zaradi sleparije, pa najamejo za majhno mesečno plačo kakšnega zdravnika-pijanca, ki je prišel na psa in kateremu bi pameten človek, ne zaupal niti mačke, da bi jo zdravil, da podpisuje zdravniške recepte. Keoar i-majo tako zdravniško ničlo v službi, pa izdajo knjigo o zdravju, ki jo razpošiljajo brezplačno ali pa proti zelo nizki odškodnini. V časnikih pa oglašajo zahvale ljudi, ki niso nikdar žrveli, ali pa katere so podkupili, da dajo take izjave v svet. Neveden človek, ki eita tak o-glas že iz radovednosti naroči zdravniško knjigo, ki ni nič dru-zega kot umazan pornografičen spis brez najmanjše literarne zdravstvene in znanstvene podlage. Ta knjiga je vada, katero vr-žejo premeteni sleparjiWd ljudstvo, — kakor ribič vrže trnek z vado v vodo, da ujame ribico. Človek, ki ne pozna zdravniških sleparjev, prične čitati knjigo. Bolj ko eita knjigo, tolikor bolj je uverjen, da je bolan. Vsa vprašanja v knjigi so tako zasukana in zavita, da slednjič zdrav in neuk človek verjame, da je bolan in da bo v najkrajši dobi že umrl,, ako pri vsegavednemu sleparju ne naroči liekaj zdravil. Vsede se in napise list zdravniškemu sleparju o svoji bolezni.. Zdravniški slepar mu pošlje po podvzetju malo pobarvane vode, ki je vredna komaj en cent, zan»-čuni mu pa od šest trideset dolarjev. Ako pa taka zdravila gredo v inozemstvo, mu pa še v listu priporočajo, da naj pove, da je manj plačal za zdravila, da mu ne bo treba plačevati visoke carin*. Torej goljufajo bolnika in državo I Vsi zdravniški slepariji pa naj-rajše oglašajo svoje sleparsko podjetje v slovanskih listih. Seveda plačajo mastno tudi za oglase; saj vsako leto ostri žejo na tisoče in tisoče slovanskih delavcev za njih krvavo prislužene prihranke. Slovenski delavci ne verjemite, da vas kdo zamore zdraviti oddale?« Kdor pravi, da lahko diagnozi™ vsakovrstne notranje bolezni, ne da bi videl bolnika, je navaden slepar. Pri diagnozi se če-stokrat zmotijo Se dobri zdravniki, če prav imajo bolnika pred seboj. Kako naj pa diagnozira bolezen človek, ki ima o zdravilstvu toliko pojma kot zajec o bobna nju ali citranju, pa 5e od daleč, ne (k bi videl bolnika T Slovenski delavci. Takim prekanjenim ptičkom pišite, da naj sami izpijejo tisto malovredno in pobarvano vodo, ki jo imajo na prodaj; se bodo ljudje vsaj toliko preje zuebili sleparjev, ki skušajo zdravniško vedo izrabljati za sleparske namene. Kdor je bolan, naj gre k zdravniku, ki oglaša ordinacijske ure, nikar naj se pa ne da zdraviti pismenim potom, ker je denar vržen v vodo. Ako mu pa lokalni zdravnik ne more pomagati, naj se pa zglasi, v katerem večjem mestu, kjer so medicinske univerze ali klinike. S tem si bo prihranil denar, sebi pa ohranil zdravje. Knjige, ki jih vam pošiljajo sleparski zdravniški zavodi, pa vrzite v ogenj, ko jih dobite v roke. Taka knjiga je prava kuga za vas. V muogih slučajih očinkuje še hujše, ker vam prinese počasno hiranje, zaeno vam pa sprazni tudi žepe. Mesto poduka vživate strup, ki ga vam sugestirajo navihani sleparji, katerim je toliko za vaše zdravje kot za lanski sneg. V Canadi so zopet opeharili zdravniški lumpje slovenskega delavca zt\ težko prisluženi denar. Sedel je na limanice, ker je v drugih listih čital zdravniške sleparske oglase. V svojem listu se bri-tko pritožuje in išče odpomoči proti zdravniškim sleparjem. V tem oziru ne moremo storiti druzega kot ponovno priobčiti svarilo proti sleparskim zdravni-škim zavodom, ki kradejo takore-koč slovenskim delavcem denar iz žepa ,da ne postane še več slov. delavcev žrtev teh sleparjev. Sploh je pa dolžnost vseh slov. časnikarjev v Ameriki, da svarijo ameriške Slovence pred sleparskimi zdravniškimi zavodi, ki zdravijo bolnike na dištanco — od-daleč! Le tem potom je mogoče obvarovati ameriške Slovence pred zdravniškimi sleparji, ki le« to za letom izžemejo iz njih lepo število tisočakov. ATENTAT V AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Ko je pred štirinajstimi dnevi «poročil brzojav, da je mlad človek. rodom Dalmatinec, streljal v avsrijski državni zbornici proti sedežem, na katerih navadno sedijo ministri,,, so ameriški časniki poročali tako malo o stvari, kot bi se ne zgodilo nič, ali pa nekaj vsakdanjega. Fantazija ameriških časnikarjev je navadno zelo bujna, kedar je treba izkoristiti in obdelati kak atentat, da vleče pri čitateljih. Ali bujna fantazija ameriških časnikarjev je mirovala, kot bi se ne zgodilo nič. Zdaj smo dobili časnike iz stare domovine. Naj jih čitamo in obračamo. kakor hočemo, nazadnje tudi mi pridemo do zaključka, da se ni zgodilo nič. Napadalec se imenuje Nikola Njeguš Vavrak. (Njeguši so Črnogorci. Starejšina Njegošev je črnogorski kralj Nikola.) Po poklicu je mizar in doma iz Sibenika v Dalmaciji. Dne 5. oktobra je prišel napadalec v zbornico in je z druge galerije med govorom sq-druga Adlerja izstrelil pet. strelov proti ministerskim sedežem. Zadel Je ograjo in delal luknje v zrak. Napadalca so prijeli, odpeljali so ga najprvo v ječo. od tam pa v bolnico. Kdorkoli pozna razmere v avstrijski zbornici, je bil takoj na jasnem, da ima opraviti s človekom, ki je bolan na umu. Z druge galerije bi si niti ameriški "cowboy" ne upal pogoditi s samokresom svoj cilj, dasi so ameriški "cowboy-i" znani kot najboljši strelci s samokresom na svetu. "Cowboy" pogodi dolar, če mu ga vržeš v zrak. Z druge galerije pa do ministrskih sedežev, bi pa tudi njemu odpovedala strelska izurjenost. Kdor pa v Avstriji hoče postre-liti ministre, mu ni treba hoditi v zbornico zvrševat ta zločin. Postre-li jih lahko vsaki dan na ulici, ako jih hoče. Vprav to zadnje dejstvo govori, da 2filetni napadalec ni normalen, ni pri zdravi pftmeti. O atentatu po vsem drugače sodijo nlovenski klerikalci in nemški naeionalci — demagogi najnižje vrste. Ta nečedna sodrga —, izmeček dveh narodov podtika atentat socialistom, ker je napa- dalec* po izstreljenju nabojev baje za klical: "Iloeh die Socialist en!" Ako gremo še dalje in razmišljamo, kaj je mladega fanta prignalo do tega, da se mu je omračil duh, tedaj zaključimo: protiljud-ska politika izmečka dveh narodov — sloveuskih klerikalcev in nemških nacionalcev. Za atentat ho odgovorni slovenski klerikalci in nemški naeionalci. Ako je kdo hujakal narode v Avstriji, tedaj so to zvriili sloven-ski klerikalci in nemški nacional-ei, ki so s gvojo protiljudsko gospodarsko politiko priznali državo ob rop propada, narode pa tako daleč, da vživajo pse in mačke, ki «o pocrkali za steklino, m* In zdaj ta šovinistična in hinavska sodrga tuli proti socialistom, ker misli, da bo škodovalo tulenje šovinističnih barab ugledu socialistične stranke. Socializma ii£ svojem zmagoslavnem potu ne bo vstavil nihče. Socializem inaršira, jemlje postojanko za postojanko! Vi klerikalno narodne — slovensko nemške barabe pa le tulite! Vaše tuljenje bo imelo tak vspeh. kot če bi pes lajal v luno. Mi gremo naprej — naprej do zmage! POBESNELOST KAPITALISTIČNIH TROBENT Po čudovitih potih se plazi in rije ameriška takozvana "rinena žurnalistika Kdo še ni slišal večnih stori j o "Črni roki "t Če je kdp za plotom — ne bodi grdo rečeno — bolj glasno izpustil nadležno sapo, že je bila — bomba in že je bila — La Mano Nera! Malone vsak zahrbtni zločin in zločinček v Chicago, New Yorku itd. — ako ni bil obešen na vrat cielavskim unijam — je šel na ro-vaš "pošastne" Črne roke. Italija-ni so bili vsega krivi! Italijani so bili vse: črnorokarji. podivjanci, capini, tolovaji, nelrulturniki — sploh "neželjeni državljani", kte-rim je treba, če že ne zabraniti prihod v Ameriko, pa vsaj stopiti na prste tako, da bodo pomnili kaj se pravi rokovnjačiti po "svobodni" deželi! Kapitalistični listi so se kar kosali med seboj v divjih storijah o "italijanski kulturi". Mafiji, Kamori itd. Sedaj pa je naenkrat drugače. Kar čez noč — odkar namreč traja vojna med Italijo in Turčijo — *o kapitalistični listi presedlali na drugega konja. Italijani so se-olis je bila nekdaj lastnina rimskega cesarstva in Italija, ktera je naslednica Rim- i ljanov, sme po vsi pravici vzeti | Tripolis nazaj kot svojo nekdanjo | lastnino." Potemtakem imajo tudi Indijanci vso pravico vzeti v svojo posest celo ameriško republiko, ktero so jim ukradli belo-I kožni naseljenci! Nedoslednost, pobesueloat in I nedosežni humbug kapitalističnih | trobent presega že vse meje. SOCIALISTIČNI PREGLED, — Sodr. F. Soukup, ki se mudi I v Chieagu, za češke socialiste, obdržava vsak večer javna pre i davanja. Povabile ho ga razne češke in nemške Unije in razna I društva čeških podpornih Jednot. | V Chieagu se bo mudil do 5. no-| vembra, nakar odpotuje v Ne-brasko, kjer je druga velika češka naselbina. Obiskal bo tudi St. Louis, Buffalo, Philadelphijo in sploh naselbine, kjer ho nastaiije ni Cehi. Brezdvomuo bo sodr. Soupuk ojačil organizacijo čeških socialistov, ki je pred leti štela že nad 3000 članov, a je vsled po-mankanja agitaticnih moči zopet padla na polovico gori omenjenega števila. Sodr. Soukup je eden najbolših čeških socialističnih govornikov. Na vseh shodih in predavanjih, ki jih ima Soukup, so dvorane natlačeno polne. Tajnik češke socialistične organizacije pravi, da bodo potom Soukupo-vih shodov in predavanj pridobili organizaciji nad :MXX) novih članov. — V Manchestru se je pravkar končala konferenca socialističnih organizacij na Angleškem. Namen konference je bil, da se na kak način doseže združitev vseh bratskih organizacij v enotno politično stranko. In ta nainen je deloma tudi dosežen z ustanovitvijo britiške socialistične stranke. K novi stranki pristopijo v kratkem neodvisna delavska stranka .fabi-jansko društvo, soeialdemokratič-na stranka, klarijska organizacija in mnoge ostaie socialistične skupine. Na konferenci je bilo navzočih 210 delegatov. — Državnozborske volitve v Nemčiji se vrše v januarju in nemški kronani butelj je sedaj v silnih skrbeh kako bi odvrnil pretečo socialistično nevihto, ktera ne obeta nič dobrega zanj in njegovo vladno kliko. Olavna parola v volilnem boju bo socializem. Vlhda se po vsi pravici boji, da bodo socialisti pomnožili število svojih poslancev od 52 do 100 ali do 150. Od zadnjih volitev pred petimi leti je socialistična stranka pridobila devet sedežev v parlamentu v izvanrednih volitvah. Te zmage so očitno znamenje velikega trinmfa, kterega doživi stranka pri bližajočih se generalnih volitvah. — Izvrševalni odbor socialistične stranke — zborujoč v Bridge-port, Conn., — je sprejel sledečo resolucijo v prilog štrajkajočim delavcem Illinois Central in Har-rimanovih železnic: "Narodni (osrednji) odbor socialistične stranke, zborujoč, pošilja bratske pozdrave vsem delavcem v tem \elikem boju. Z veseljem nas navdaja lep izraz solidarnosti. ki jo manifestirajo unije raznih železniških strok. Sodne prepovedi in si i č na tlačilra sredstva kapitalističnega razreda dokazujejo jasno, da je potrebna med delavci tudi politična solidarnost. Socialistična stranka vam zadovoljno poklanja vsako pomoč, hodisi potom *iska kakorkoli, kar jo v nieni moči." Obenem jo izvrševalni odbor poslal gorko čestitko "Ženski narodni zvezi za žensko volilno pravo" (Woman's National Suffra-ge Association) prigodom pridobitve ženske volilne pravice v Ca-liforniji. — Avstrijski državni zbor se je j minuli teden jeden celi dan bavil samo \ draginjskinii izgredi, ki so se vršili 10. sept, na Dunaju. Stciner (krščanski soeialeo) je napadel socialiste, češ, da so oni zakrivili nemire, na kar je socialist Ssehumeier odgovoril, daso-! cialisti niso zažgali šol niti zgradili barikad ; izvršili so to napol | odrasli dečki. Socialistični poslan-I ci so obtožili vlad»o, da je ona kriva vseh izgredov, kar so tudi ; dokazali, ker je provzročila dra-| gin jo. Delavec Protzelberger. ne-j dolžna žrtev krvavega 10. sept., kteri je umrl za rano. je bil pokopan ob udeležbi 20.000 delavcev, ! «lasi je bil pogreb na delavni dan. Skoro vse tovarne na Dunaju so j poalale deputacije. Sprevodu je načelovala ottakrinška socialistična organizacija. Pokopališče so straiile vojaške pehotne čete in skadron konjiče. Ob gomili eo govorili «odrtitfi Pernersdorfer, Tomašek in Schumeier. POČASI SE DANI... — Rev. J. J. Iteitz, luteranski pastor v Allentownu, Pa., je zad njo nedeljo izjavil pred svojimi farani izpred oltarja, da obeša du hovništvo na kol. Pri slovesu jim je povedal tudi tole: "Ne maram več biti hinavcem za hlapca! Vi bogatini, ki ste člani cerkve, ste največji hinavci, tatovi in roparji!" — Rev. M. P. Dowling, katoliški duhoven in predsednik Itock-hurst - kolegija, je v Kansas City, Mo., v svojem govoru rekel slede Če: "Čemu naj delavci respekti-rajo socialni sistem, kteri ugrablja produkt njih žuljev in truda in ga poklanja v zabavo ter v profit par ljudi? Zakaj bi eni vedno samo delali in delali, a drugi pa vedno samo zapravljali, kar prvi naredijo? Kontrasti materielne nejednakosti, ki se nam kažejo v našem modernem življenju, so naravnost pretresajoči." Pa da se ne dani tudi v "posvečenih" glavah. Svita se, svita! BLAZNI SISTEM. — 751etna Mrs. J. Han. brez doma, brez službe in brez vsakih sredstev za življenje, je zadnje dni obležala napol mrtva v cestnem grabnu v New Yorku. Zdravniki so izjavili, da zanjo ni več pomoči. — V Ilartsdale - pokopališču v New Yorku je bil pred kratkem postavljen nov nagrobni kamen z napisom "Willie, moj prisrčno ljubljeni 4pet\ Umrl 21. sept. 1911 v starosti 13 let. Anna U. Bowen." Willie je Kil — maček, kteri je crknil v naročaju svoje napol blazne gospodinje - milionarke. — Casniška nota iz Bellingha-ma, \Vash., se glasi: . . . "Požar uničil hišo in troje otrok. Oče in mati sta šla zjutraj na delo v usnjarno in prepustila dom kakor po navadi najstarejšemu otroku. Otrok pa je zaspal in razgreta kuhinjska peč je provzročila ogenj, v kterem so končali vsi trije malički predno so jih zamogli rešiti." (Suhoparna nota! Če bi bila oče in mati doma. bi vsi gladu pomrli. Ker sta pa šla mati in oče na delo za kruhom, so pa otroci zgoreli. Blazni sistem!) — Druga časniška nota iz Pasadena, Cal.: . . . "Freeman Ford je preložil potovanje v Evropo samo zato, ker še ni izgotovljena slika njegovega bostonskega bullpupa" Arroyo Aviatora. Proslavljeni slikar (». Murr Arnold iz New Yorka se je pripeljal semkaj v privatni kari nalašč za to delo .Naslikal bo psa z oljnato barvo na platno, za kar bo dobil $5000. Delo pa je težavno, ker "bullpup" neče biti pri miru med slikanjem. Ford je nato prevzel veselo nalogo, da drži ko« čokolade psu pred gobcem in ga s tem za mot i, da bo poza lepša." (Well? 11) — V Hamburgu so socialistični občinski zastopniki stavili v občinskem zastopu predlog, da naj meščani pošljejq peticijo senatu, v kateri zahtevajo, da naj se carina za' najnujnejše življenske potrebe ne odstrani vsaj začasno. Nadalje so predlagali, da se vsem mestnim delavcem vsled draginje zviša plača za tri marke na teden. • • * — Na Turškem so mogoče zelo slabe družabne razmere. Da pa Italija nima pravice nositi drugim narodom civilizacije pa dokazujejo naslednja dejstva, ki jih prinaša "Avanti", dnevnik v Rimu. V Italiji živi še danes d» 200 tisoč oseb v slamnatih hišah ali pa v podzemeljskih jamah, ker so tako revni, da si ne morejo privoščiti -stanovanja v hišah. Stoti-soče Italijanov umrje vsako leto za raznimi bolezni, ker se hranijo nezadostno. 500 sto tisoč Italijanov je prisiljenih vsako leto zapustiti svojo domovino, ker v uji ni dela za nje. Tisoč in tri tisoč občin je brez pitne vode in pet tisoč šest sto pa nima kanalizacije. Skoraj pol miliona Italijanov pa živi še v pokrajinah, v katerih razsaja malarija. Skoraj šestdeset odstotkov vaoga prebivalstva pa ne zna čitati in pisati. McNamara pred so-discern. Obravnava /e traja brez malg. ga dva tedna a do danes se „j J den porotnik ni bil «prejet. M bata med zagovornikvom in J^ teljstvom radi Z. I. Nrlsonat^fc rotniškega kandidata, kteri je bi prvi izpraševan, je trajala malo. ne tri dni. Nelson je na vprašanj« Darrowa izjavil, da po nje^vi misli je bila tiskarna lista ^L* Angeles Tidies" razdejana i aj. namitom, na kar ga je zagovora», štvo oil klonilo. Zagovorništvo je vsega skuptj do sedaj sprejelo tri kandidat« T. W. Adamsa, A. H. Mdntosha ii Robert Baina. Prvi je bivši rut iz A laske in priznal je, d:i delgy. stvo po vsem svetu ima popoln* ravico, da se organizuje. Rekel .je tudi, da po njegovem mnenju je plin provzroeil razstrelbo. Pri. hližno istega mnen ja vt;i tudi Ml Intosh in Bain. Tožiteljstvo je n«. ravno vse tri odklonilo. Nasprotno je pa hotelo tožiteljstvo po v» sili vriniti na porotniško klop 0. W. McKeeja, Otto Jessena in H. J. Quackenbusha, ki so izjavili, da verujejo v dinamitni atentat aa tiskarno "Times"; za Quacken-husha ima zagovorništvo tudi pri-čo, pred ktero je rekel, da Me Na mara sta kriva "kot sam vra^" in da morata takoj na vislice. Med Darrowom in okrožnim pravdni-kom se je radi teh kandidatov vnela vroča debata nakar je posegel vmes sodnik Bordwell rekoč, da bo pozneje izrekel razsodbo, ktera bo merodajna za vse slučaje glede predsodkov od strani porot-niških kandidatov. Ko je prišel lessen na vrsto, izvlekel je Dar-row iz njega, da misli on, da so unionisti razdjali tiskarno. Dalje je rekel, da je čital Burnsove članke v časopi-su, kterim vse do pičice verjame. Zagovorništvo je Jelena takoj zavrnilo, čemur pa se je prosekueija upirala. "Ali mislite Vi" — vprašal je Darrow tožnika Fredericksona — "da bi bil ta človek pravičen porotnik?" "Gotovo bi bil", od vrnil je prav-dnik. "Potem si lahko mislim, kakšno pravico zastopate Vi", odvrnil je ironično DarrOw. A' petek (20. okt.) je pa sodnik Bordwell razsodil, da porotniški kandidat, kteri žc ima svoje mnenje, bodisi glede dinamita ali plina, ne moje pravično soditi in radi tega ne sodi na porotniško klop. S to razsodbo sta zadovoljni obe stranki in izbiranje porotnikov bo sedaj šlo menda hitrejše od rok. Mrs. Emma McManigal, ženi» Orcharda st. 2 v McNamarincm procesu, ktera stanuje v Chieagu, je pred par dnevi vložila tožbo za ločitev zakona. V obtožnici navaja, da je Ortie z njo kruto postopal. da jo je s pomočjo Burnsovih detektivov minulo poletje zvabil v Los Angelca, kjer je pretrpela velike muke in celo zbolela vsled neprestanega zvijanja in nadlegovanja od strani policajev. Oni sploh trdi, da je Ortie McManigal navadna baraba in da ni pri zdravi pameti. Po njenem zatrdilu je detektiv Burns kupil Ortie-a; obljubil mu je, da bo delil z njim nagrado $200.000, ktera je bila razpisana za "dinamitarde". KNJIŽEVNOST. "Nasi zapiski. Socialna revija/ St. 0—10 (sept. okt.) ima sledečo vsebino: Uvodnik. — Dr. II. Turna :Sek-siielni problem. — Inž. A. Stehi: Tehnika in narodno gospodarstvo. — A bdi t us: Naša socialna in narodna vzgoja. — Inž. Drag. stinčie:' Doneski k agrarnemu vprašanju na Kranjskem. — Vladimir Knaflič: Marx in Tvrs. — J. (Kopač: Strokovna organizacija železničarjev na Slovenske». — Pregled. "Naši zapiski bi morali biti v hiši vsakega delavca, kteri se zanima za socialna, kulturna in gospodarska vprašanja in za izobrazbo vobČe.. Z Ameriko stanejo • kron 40 vin. Naslov: Naši Znpis ki. (rorica. Primorsko, Austria. Kje je? John Krajíevrc alia» John Moren, »loma iz Svoržjako* pri Metliki. Pred tremi leti je bival v Cornucopia, Wis. Za njegov sedanji naslov bi rad zvedel John Molek. 2615 So. 40th Ave., Chicago, 111. Dopisi. Frontenac, Kani. Cenjeno uredništvo! . Od kar aem vam poalal zadnje porot'ilo, je minulo ¿e precej časa iato ae apet oglasim. Kakor poročajo časniki, se po vseh delih sveta nekaj j^iI>1 je, revolucija je v zraku. Ljudstvo ae je naveličalo trpeti in gledali ivojo bedo brez ugovora. Star pregovor pravi: kadar je struna prenapeta—poči. Kar ae dela tiče v tukajšnih na-lelbinah, moram reči, da je prav ilabo, kakor povsod. Premogarji morajo zelo skrbno gospodariti, ¿f hočejo, da se prežive. Dela se po %—'1 dni v tednu. Življenske potrebščine so ¿le zadnje dve leti kvišku in še vedno gredo, plače so pa nepremične. Vbogi delavec ge danes že ne more več pošteno preživeti v tej "obljubljeni dc želi". Če Človek prisluškuje semintje, pač sliši pritožbe in zdihovanja od strani delavcev, ampak to je pa tadi vse. Eni modrujejo: "mora le tako biti"; drugi se duša češ: "v atari kraj jo pobrišem, pa se umaknem tem razmeram"; tretji pa kaže korajžo kolikor je še ima, fe^da bo počakal še volitev", ki j baje prinesejo v deželi po vol j en preobrat, da se obrne na bolje. Dragi proletarei! To vse je zelo piskavo modrovanje in le kaže f delavsko onemoglost in nesposobnost doseči te stvari, o kterih ae sanja, da bodo prišle same od sebe, če se spremeni predsednik Zed. držav ali če se človek umakne v stari kraj. Jaz pa pravim: nikamor "mufati", kajti razmere so v današnji družbi povsod enake za delavca; ostati na enem kraju in se boriti tamkaj, da se predru-gačijo. To mufanje je samo prekladanje bremenn z ene rame na drugo, odpomoči pa i>t juobeme Nikomur ni treba scagati, prijatelji; denarja in pridelkov je v Ameriki dovolj. Tisto tarnanje, da je bilo vedno tako in da mora tako biti je od muh; kajti ni res, da bi moralo tako biti. Žalostna resnica je le, da bo še tako dolgo tako, dokler bodo to trpeli delavci sami Dragi rojak: — Tebi ni potreba hoditi v staro domovino stradat in potit se za blagor nenasitnih akricev iu popovi in ti prijatelj, ki želiš počakati prihodnjih volitev, premišljuj sedaj za koga boš oddal svoj glas. ako ga imaš. Obudi spomine izza časa, ko so vladali demokrat je in študiraj, kako trpiš danes, pa boš mogoče prišel do kakega izhoda, kje je prava stranka. Če hočeš te stvari študirati moraš pa za trenotek pozabiti, kar •o ti'ntepali v glavo kot otroku, da dobimo za trplenje na zemlji povračilo onkraj groba. Prijatelj, to je prevara, velikanska prevara, ki se strašno maščuje nad tistimi, ki jo ne pogruntajo, vedno hodi pa prav tistim, ki jo imajo za o-rodje, da imajo raj na zemlji na stroške tistih, ki si domišljujejo, da ga bodo imeli po smrti. To hell s tako buinbugnrijo! Tukaj v Kansas je, kakor sem že preje nekrat poročal, takozva-na prohibicija. ali po domače amr Cenj. uredništvo Proletarca:— Kakor je bilo cenjenim čitatel-lista razvidno že iz imenika i HptOftl. socialistične zveze, se je f tikaj osnoval nov socialistični \ klub, ki v zadovoljstvo vseh prav { dobro vspcva. Zasluga zato gre brez dvomno J^rednozavednim delavcem na-Tb v Detroitu, ki jim je bil ta firtk pri sren. Seme, ki je bilo J*j»no cinp 25. augusta, že rodi Rtaad. Takoj na ustanovnem shodu, na je govoril sodr. IV P. L iz Clii.Mtf«.. 7 dnevnim redom roj iocializma. je pristopilo precej «odrugov v klub. Na tem »hodu je govoril tudi aodr. Bahn, na kar ae je »hod ob gromovitih živioklicih razšel z najboljšim vtisom. Odslej je sledila tiha a živahna in delavna agitacija. Dne 8. oktobra smo priredili zopet javni shod, in sicer s predavanjem. Dnevni red predavauju je bil: "Temelji ljudske svobodo Predaval je sodr. Teodor Cvetkov, ki je prišel iz Chicage. Kakor na prvem shodu, tako je bilo tudi na temu opažati tisto globoko zanimanje za socialistične nauke, katere je v lahko umjji-vi beseda razlagal sodr. Cvetkov. N« koncu tega duševnega vžitka, si je marsikdo želel, da bi ae taka predavanja vršila kar najbolj po-gostoma. Predavanju je prisiwtovalo nad 200 ljudi, moških in ženskih. Sodrug Cvetkov je v dveurnem govoru natančno označil krivce, ki provzročajo, da ni ljudske svobode. Dokazal je nespodbito, d« vse zlo izhaja iz kapitalističnega sistema. ki dovoljuje postavno rop-stvo. Svoboda in sreč^ ljudstva «o odvisno od ljudske svobode, katero je kapitalizem zasužnil. Vsled prepričevalnih besed je žel Cvetkov živahno odobravanje in aplavz. Poleg sodr. Cvetkova je govoril t •J'lii v angleškem jedku član centralnega odbora za Detroit; pa tudi v madžarskem jeziku je govoril eden od madžarskih so-drugov, nakar se je lepi shod raz-šel v najboljših nadah, da so storili govorniki m poslušalci vsak svojo dolžnost na Jelu za pojačan-je naših vrst in utrdili socialistično misel glob.)*; i v ';stih, ki so ime1' o tem s^ kakšne dvome Pri »en? prelavanju pridobili l;t novih lianov v klub. Več pa še , i Ide. Živeli socialisti! Oglarjev France!;. DARVINIZEM IN SOCIALIZEM. Elly, Minn. Cenjeno uredništvo: — Priloženo Vam pošiljam dva nova naročnika in tudi novce. Poleg prilagam tudi par vrstic, da jih uvrstite; Pred krotkem sem sel po mojih opravkih v bližnjo naselbino, kjer sem pri neki hiši ponudil Prole„-tarea. Rojak, ki mu je Sla ponudba mar me je nekako nezaupljivo pogledal in uprašal: kakšen list pa je to? Povem mu, da je delavski, a ta stvar mu je bila tako tuja, kakor ciganu pisalni stroj. Mislil si je pač: kaj bodio neki delavci, oni so ustvarjeni, da garajo, da jih kapitalisti molzejo in izkoriščajo. Da bi mogel biti delavec izobražen, tega ne; sodijo pač po sebi, ker so preleni, da bi citali. pa se raje zadovoljijo s kfa-metom: naj bo kakor hoče; naj po smrti raste trava ali ne, kakor je rekel baje osel, ko ae je pasel na bodičevju. Žalostno je še. žalostno z našimi ljudmi. Oni so še vedno v boju: vsi proti vsem — ln ne delavci iproti kapitalistom. Seveda je zato treba organizacije, h kateri jih je zopet težko dobiti. Ampak počasi bo menda šlo vseeno, če prej ne, takrat, ko bodo še slabši časi kot zdaj. Konečno pozdravljam vse znance na maaabe in tudi vse c. čita-tel je Proletarca. J. Skrjane. je poslal POPRAVEK. Sodr. John Poženel sledeči popravek: Dopis v št. 214 je popolnoma narobe, nevem kaj je temu vzrok •laz menda vendar, nisem tako poročal. Članek, ki se glasi: Slaparjev fanezek bi lahko vedel, da brez akih zabav ni denarja in da bi 'sled tega klub ne mogel napredovati. To j? pn seveda tisto, kar Janezu ni všeč. Od tod zabavljanje. Ampak le potolaži se Jaiiče, klub bo lepo napredoval brez tvojih "modrovanj in zavisti. To se naj popravi in se naj glasi ' ... J. Slapar bi lahko vedel, da brez tacih zabav ni denarja in da bi vsled tega klub'ne mogel napredovati. To je nemara tisto, kar bi J. rad videl. Od tod zabavljanje. Ampak le potolaži se J. Slapar itd. • Priporočajte in širite jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletaree", "Rsdni-čka Straža", "Svjetlo", "Narodni Glai". Proti modernemu socializmu, ki uči preoanovo človeške družbe na podlagi splošne enakosti, bolje rekoč enakih pravic, kajti brez-izjcmiia euakost je nemogoča, vodijo nasprotniki z vseh strani najrazličnejše argumente v boj. V tem, ko klerikalizem socialistična načela pobija, češ, da se protivijo božjim zapovedim, kar je tako naivno. da se lahko brez težave ovrže, skušajo drugi na bolj učen način dokazati, da je socializem po prirodnih zakonih nemogoč; in da bi se ta teorija prikazala v luči verodostojnosti, se sklicujejo na Darvina in njegovo teorijo o evoluciji, o razvoju vseh višjih oblik in nižjih in na njegovo trditev. da v boju za obstanek vedno močnejši zmaguje, alabejši pa propada. Na prvi pogled se dozdeva ta argumentacija jako prikupljiva in marsikdo se giblje in ziblje med socializmom in darvinizmom sem-terja, ne vedoč, katerega bi se o-klenil. In mnogi darvinisti so postali tako skeptični, da so obupali na boljšo bodočnostjo ljudskega rodu. Po nazoru, katerega smo o-menili, bi bil aristokratizein posledica razvoja, kakor ga je učil Darvin in ga še nče njegovi pristaši, v tem, ko socializem ne more biti drugačen nego demokratičen, ako noče izgubiti vsake pra viee do obstanka. Potemtakem socialist sploh ne bi mogel biti darvinist, nasprotno darvinist ne socialist? Ako bi bilo to resnično, bi se iz tega porodilo neštevilno vprašanj; n. pr.: Kako je mogoče, da zagovarjajo socialisti vAČinoma Dfrvinovo teorijo? Kaj bi moral biti darvinist v socialnem oziru? Kaj naj bi bil socialist glede ne-rav oslov ne vedet—-- Socialisti zagovarjajo darvini-zem, ker spoznavajo v njem naravne zakone, po katerih se mora tudi človeška družba razvijati,- S tem je odgovorjeno tudi na drugo in tretje vprašanje. Ako bi hoteli socialisti ustvariti kaj naravnim zakonom nasprotnega, bi bilo njihovo delo zaman in oni sami bi morali propasti. Kajti proti naravi je vsak boj nemogoč. Pravili so ven si, da živi Človek v večnem boju z naravo in da mora prirodi vse otcti, kar potrebuje za življenje; vendar ni to povsem prav. Elementi, s kterimi se človek bori, so namreč le del prirode, ne pa pri roda sploh. A tudi človek sam je tak del prirode in s tem je rečeno, da so pač posamezni deli narave v večnem boju med seboj, d»a se pa proti prirodi sploh nihče ne more boriti, ker bi moral biti drugače izven narave, a to je enostavno nemogoče. Pač pa se hočejo mnogi boriti proti zakonom narave. katerih v takem slučaju navadno ne poznajo, a tu seveda ne morejo imeti uspeha, ker nima nihče moči, da bi izpremenil tn zakon. Kakor človek, tako je seveda tudi človeška družba del prirode in tudi ona se razvija po priročnih zakonih. Ako hočemo tu kaj doseči. moramo torej najprej spoznati zakone, kateri vplivajo na nas in po katerih se moramo ravnati če hočemo ali nočemo. Doslej bi bilo še vse dobro. A sedaj — pravijo neki nasprotniki — pride ono, kar. mora ločiti darviniste od socialistov. Prirodni zakon veleva kruto, strogo, neoporečeno in neizpre-menljivo, da v boju za obstanek sla»bejši propada, a močnejši zmaguje. in v boju gospodarsko slabe jšega proti gospodarstvu močnejšega mora prvi izgubiti igro. Socialisti, ki hočejo rešiti gospodarsko slabejsega. torej ne morejo imeti uspeha in demokratični socializem je torej utopija. Logično? — Da? Mi pravimo: ne! Mi namreč trdimo, da je pro-Jelariat, ki se bojuje s kapitalizmom. le toliko časa slabejši. dokler noče postati močnejši. Ali še pravilneje: Dokler ne porabi svoje moči. V resnici je delavsko ljudstvo že danes močnejše od pose-dujočib slojev, napaka je le v tem. da svoje moči še ni spoznalo ter .je zato tudi še ne rabi. Kje tiči sedanja moč kapitalizma? V kapitalu, v posesti kapitala, s katerim vlada. No, ta kapital ima le toliko časa moč, dokler jo njegovi sužnji priznavajo. V trenot-ku, ko zanika proletariat kapitalizmu pravico gospodovanja, je tudi njegova moč izginila; čim odpove delavstvo denarju poslušnost, je njegova despot i ja končana. Socializmu je torej dolžnost, da najprej delavstvo zbudi, da ga privede do spoznanja svoje lastne moči.« Zavedno delavsko ljudstvo ima brez najmanjšega dvoma večjo moč nego kapitalizem in v boju, kateri se tedaj vname, mora zmagati po Darvinovih prirodnih zakonih — delavsko ljudstvo. In s tem je že v kratkem podan dokaz, da se socializem s darvinizmom povsem strinja. Stavek o zmagi močnejšega bi se moral torej pravilneje glasiti: "V boju za obstanek zmaguje vedno oni, ki rabi večjo moč proti manjši" in tu je treba še dodati, da je ^včasi navidezno slabejša moč v resnici večja, kar nam dokazuje najenostavnejši primer. Konj je gotovo močnejši od Človeka in vendar premaguje sledn.ll prvega, ne pa obratno, ker človek lahko svojo moč poveča, poslužujoč se svojega razuma, v tem ko se ne more konj poslužiti ničesar druzega kakor svoje telesne moči. Bilo bi torej tudi mogoče, da bi bili kapitalisti, dasi malošie-vilnejši od lelavskega ljudstva, vendar močnejši nego slednji, ako bi se mogli posluževati sredstev, katera bi njihovo moč tako povečala, da bi vpričo nje izginilo število delavstva in njegovi pripomočki. A tu je treba zopet pomisliti, da dobiva kapitalizem vsa sredstva le od delavnega ljudstva in kadar zatre proletariat svoje vire, izginejo v kratkem vsi pomočiti, katere rabi kapitalizem proti njemu. In to bo zavedno delavstvo gotovo storilo. Da pa svojo lastno moč poveča, se proletariat tudi združuje in organizira, ker tudi to je prirodni zakon, da je idnrfena moč vedno večja pod raztresene. Socialna borba je borba dveh svetov: Starega, ki gineva, in mladega, ki se poraja, Vedno je bila mladost močnejša od starosti in tudi v tem boju je tako. Darvinizem pravi pa tudi, da se iz njižih oblik razvijajo vedno višje. a to tudi dokazuje. Ali ni logično. da se mora tudi iz razmer-no nizke oblike sedanje ljudske družbe razviti višja, plemenitejša? Tn vsa znamenja kažejo, i rlužijo potrdilo plačanih iz-vanrednih prispevkov za prihod sodr. E. Kristana. Vsaka marka stane 5 centov. Vsi klubi, ki so že poslali tozadevno «voto, dobe prihodnjič tudi zaostale marke. Tajništvo J. S. Z. ZA JOHNSTOWN, PA Tem potom javljam vsem bivšim članom jugosl. soe. kluba in zavednim delavcem v Johnstown, da ne vrši dne 29. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne seja. na kteri se bo reorganiziral bivši socialistični klub. Seja se vrši v Cirl Metodovi dvorani, kamor se najuljud-ne.je vabijo vsi stari člani in prijatelji socialističnega napredka. F. Podboj. ZA KENOSHO, WIS ('lanom Jugosl. socialističnega kluba št. 11 se naznanja, da se vrši prihodnja seja kluba v nedeljo dne 20. oktobra t. 1. in sicer točno ob D uri dopoldne v prostorih socialističnega doma. Fr. Žerovec, tajnik. ta namen ae pozivlje vse klube Jugosl. soc. zveze, da čim prej ko mogoče naznanijo, koliko znakov ali znamk bi naročili ,da nabavi tajništvo potrebno svoto. Popusta pri teh naročilih ni, ker gre čisti dobiček v obrambni sklad bratov Mc Nan%re, ki čakajo v Los Angelski ječi sodbe radi "razdejanja" "Los Angeles Times". Vsi klubi, ki žele nabaviti znake alt znamke, naj vpošljejo prej ko mogoče tozadevna poročila. Še enkrat: znaki so po 5 ct., znamke pa po 1 ct. Tajništvo. 4' N ATURALIZACIJSKI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chicago, 111. Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam n« ustavi lista. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. NAZNANILO IN POZIV! Znaki in znamke J. J. Mc Namara. "American Federation of La-bor" nabavlja veliko množino znakov s podobo J. J. Mc Namare in napisom, od zgoraj: "pravico /a McNamara V' — spodaj pa •4 rgrabljeni." Cena znaku je 5 ct. Istotako jc nabavila tudi znamke, ki se vpo-rabl.jajo pri odpošiljanju pisem. Te marke stanejo 1 ct. komad. Ker oboje izdaja eksekutivni odbor A. F. of L. direktno v Wa-shingtonn, D. C., in je uašim so-drugom vsled tega nepriročno nabaviti si eno in drugo, misli tajništvo J. S. Z. nabaviti oboje. V (Dalje.)' XI. Drugi dan se je izvedelo, da so zaprli Bukina, Samojlova, Somo-va in še petero drugih. Zvečer je pritekel Fjodja Mazin — tudi pri njem se je vršila hišna preiskava — in zadovoljen sam s seboj se je čutil junaka. — Ali si se bal, Fjodja? — ga je vprašala mati. Prebledel je, lica so se mu poostrila in nosnice so mu zatrepetale. —Bal sem se, da me čaetnik u-daril Ta tolsti črnobradec s kosmatimi prsti in s črnim ščipalni-kom na nosu — kakor da bi bil brez oči. Drl se je in teptal z nogami! V ječi da zgnijem, je dejal! ... A mene niso tepli nikoli, ne oče, n»» mati; ker sem edinec, so me radi imeli. Vse pretepajo, a mene niso nikoli . . . Za hip je sklenil oči, stisnil ustni. s spretno kretnjo si je uredil lase na glavi, gledal Pavla z zardelimi očmi in dejal: v — ('e me kdo udari . . . zakadim se vanj kakor nož ... z zobmi ga ogrizem ... če tudi me ubijejo! . . . — Tenki, šibki mladič! — je vzkliknila mati. — Kako pa misliš zoper druge? Ko je odšel, je mati dejala Pavlu: — Prvi bo poginil med vsemi! Pavel je molčal. Čez nekaj minut so se duri v kuhinjo leno odprle in vstopil je Ribin. — Dober dan! — je smehljaje pozdravil. — Že spet sem tu. Sno-či so me privlekli, danes — sem prišel sam! — Krepko je sti-snil Pavlu roko. prijel mater za rame in vprašal: — Ali bo kaj čaja? Pavel je molče opazoval njegov rjavi in široki obraz z gosto, črno brado in temnimi očmi. V mirnem pogledu se je svetilo nekaj značilnega in vsa njegova krepka postava se je odlikovala po gotovi trdnosti. Mati je odšla v kuhinjo pristavit samovar. Ribin je sedel, pogladil si brad»o in razpoloživši komolce po mizi je Pavla mračno pogledal. — Torej! — je dejal, kakor da bi nadaljeval prekinjen razgovor —- Odkrito moram govoriti s teboj. Dolgo sem te opazoval, preden sem prišel. Soseda sva skoraj. in vidim, da prihaja k tebi mnogo ljudi, a pijančevanje in brezobraz. ja ni. To jo prva — stvar. Če pa ne pijančujejo, zbujajo tako pozornost — kaj je takega! Glej, zato bodem vse v oči, ker živim tiho, sam zase . . . Besede so mu tekle težko, am. pak neprisiljeno, iz njih je zvenel ton, zbujajoč zaupanje do tega človeka. — Tako torej. Vsi govore o tebi. Moji gospodarji te imenujejo krivoverca — ker ne hodiš v cerkev. Tudi jaz ne hodim. Potem so se pojavili listki, ti letaki . . . Ali si si jih ti izmislil? — Jaz! — je odgovoril Pavel, ne da bi trenil z očeeom. Tudi Ribin mu je nepremično gledal v obraz. — Tudi ti! — je urno vzkliknila mati in se ozrla v izbo. — Ne samo ti . . . Pavel se je nasmehnil. Ribin tudi. — Tako! — je dejal. Mati je glasno srkala zrak skozi no« in odšla nekoliko užalje-ua, da nista opazila njenih besed. — Letaki so dobro zamišljeni ... Ljudi vznemirjajo . . . Devetnajst jih je bilo? — Devetnajst! — je odgovoril Pavel. Potem sem vse prepričal! Tako. Nekaj je v njih nerazumljivega nepotrebnega ... no, kedar človek mnogo govori, mu ni za deset besedi nič . . . Ribin se je zasmejal, njegovi zobje so bili beli in krepki. — Potem pa hišna preiskava. Ta me je za vas pridobila . . . Ti, Malorus in Nikolaj — vsi ste se razodeli . . . Ker ni zadel na pravo besedo, je obmolknil, pogledal skozi okno in bobnal s prstmi po mizi. — Razodeli ste, kaj hočete. Gospodje, vi delajte svojo stvar, a mi bomo delali svojo. Malorus je tudi dober deček. Časi slišim, kako govori v tovarni, in si mislim — temu ni nihče kos, samo smrt ga bo ugnala. Mož trdih kit! Veruj mi, Pavel! — Verjamem! — je dejal Pavel in prikimal z glavo. — Torej tako. Glej — štirideset let sem star, dvakrat toliko kot ti. dvajsetkrat več sem videl. Tri let a sem bil pri vojakih, dvakrat sem bil oženjen. ena je umrla, a drugo sem pa spodil. Na Kavkazu sem bil, duhoborce poznam . . . ti ne premagujejo življenja, ne, ne. Mati je željno poslušala njegove krepke besede, prijetno jih je bilo videti, da je prišel k njenemu sinu starejši človek in govoril ž njim kakor pri izpovedi. Ampak zdelo se ji je, da Pavel precej suho občuje z gostom, in da omehča to občevanje, je vprašala Ribina: — Ali želite kaj jesti, Mihajlo Ivanovič? — Hvala vam, mati! Sem že večerjal. Tako torej, Pavel, ti misliš da se življenje ne vrši po zakonih? Pavel je vstal in položivši roke na hrbet je začel hoditi po izbi gorindol. — Točno se vrči! — je dejal. — Glejte, dovedlo vas je k meni z odkrito dušo. Polagoma nas. ki vse življenje delamo, združuje. Krivično in težko je za nas, ampak samo nam odpira oči za svoj grenki smisel, samo kaže človeku, kako more pospešiti njegov tok. — Prav. Ampak počakaj! — ga je ustavil Ribin. — človeka je treba obnoviti — si mislim jaz! Če se človeku izpušča — ga položi v banjo, — umij ga, obleci v snažno obleko — pa ozdravi! Kajne? Tn če je srce gnrjavo, snemi kožo z njega. Četudi teče kri, umij tra, odeni v novo obleko — kajne? Kako se drugače da znotraj očistiti človeka? Pavel je govoril goreče in ostro o bogu, o carju, o oblastniji, o tovarni, o tem. kako za mejo delavci branijo svoje pravice. Ribin se je od časa do časa zasmejal, časih JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA GLAVNICA S01TH SIAVIC C00PFRATIVF PRINTFRY INCORPORATE1) Delniee se prodajajo po $10.00 ena in jih je mofi odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu * «družno mu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki ho trdnjava delavske pmsvete. Vsa pisma je nasloviti na FRANK PF.TRICA, 1830 So. Centre Ave., CHICAGO. ILL. pa je udaril « prutom po mizi, ka kar da bi napravil piko. l^gofito je zaklicali — Tako je! In enkrat je amehljaje potiho-ma dejal: — Kj, mlad ai ae... Malo poznal ljudi { Pavel ae je uutavil pred njim in resnobno pripomnil: — O starosti in o mladosti ne bomo govorili! Poglejmo raje, čigave misli so resničnejie. — To se pravi, po tvojem, so nas celo t bogom ogoljufalif Tako je. Tudi jaz mislim, da je naša vera kriva in škodljiva . . . Tu se je vmešala mati. Kadar je sin govoril o bogu ali o čem drugem, kar je spajala avojo vero vanj, kar ji je bilo drago in sveto, je zmerom iskala njegov pogled, molče ga je hotela prositi, da ji . ne trga srca z ostrimi in rezkimi besedami^ svoje nevere. Anfipak za njegovo nevt^rerje čutila vero, in to jo je pomirilo. — Kako naj razumem njegove misli T — si je mislila. Zdelo se ji je. da je tudi Rihinu, starejšemu človeku, prav tako neprijetno in žaljivo poslušati Pavlove besede. Ko je pa Ribin mirno «t a vil Pavlu svoje vprašanje, ni več «trpela, temveč je odločno dejala : — Olede boga — bodita previdnejša! Sama bodita, kakor hoče ta . . . Globoko je dihnila in Se z večjo močjo nadaljevala : — Na )vaj naj se jaz. starka, opiram, če mi vzamete boga . . . V oči so ji stopile solze. Pomivala je posodo in prsti so se ji tresli. — Niste nas razumeli, mama! — je tiho in prijazno dejal Pavel. — Oprostite, mati! — je dostavil počasi Ribin in smehljaje po gledal Pavla. — Pozabil sem. da si prestara, da bi si dala porezati bradavice.. —- Nisem jaz govoril — je nadaljeval Pavel — o dobrem in milostnem bogu. ki vanj verujete, temveč o bogu, ki nas popje ž njim straše kot s palico ... o bogu. v imenu katerega hočejo zasužnjiti vse ljudi zlobni volji ne-mnogih ljudi . . . Tako je. da ! — je vzkliknil Ribin in zabobnal s prstmi po mizi. — Celo boga so nam podtaknili: vse. kar imajo v rokah, izrabljajo proti nam! Spomni se, mati. da je bog ustvaril človeka po svoji podobi — to se pravi, bog je človeku podoben, če je človek bogu. Mi pa nismo podobni bogu. ampak divjim zverinam. V cerkvi nam kažejo strašilo ... Premeniti moramo boga, mati, očistiti ga! V lar in v kleveto so ga oblekli, popačili so mu obličje, da ubijejo naše duSe! . . . Tiho je govoril, ampak od sile prepričevalno, vsaka njegova beseda je kakor mehak in težak udarce padala materi na glavo. In njegovo črno obrobljeno, veliko, žalno obličje jo je navdajalo s strahom. Temni blesk njegovih oči je bil neznosen, žalost je budil in glodajoč strah v srcu. — Ne, rajše uidem! — je dejala in od>kimala z glavo. — Kdo bo to poslušal ... ne morem! In urno je odila v kuhinjo in za njo besede Ribinove: — (»lej, Pavel, prav ima! Ne v glavi, temveč v srcu je začetek! . . . To je kotiček v človeški du ši, kjer ne zraste nič druzega . . . — Le Taznm! — je trdo dejal Pavel. — Le razum osvobodi človeka ! — Razum ne daje moči! — je odgovoril Ribin glasno in trdovratno. — Sree daje moč —- ne glava! Mati ae je slekla in legla spat, ne da bi molila. Hladno ji je bilo in neprijetno. In Rrbin, ki se ji je spočetka zdel soliden in raz umen, j« zbujul v njej gluho sov raštvo. — Nevernik! Skušnjave! — ai je domišljala, ko je poslušala glas,] ki je prihajal gladko iz njegovih globokih prsi. —■ Le tega je ae .., manjkalo! A on je govoril uverjeno in mirno: — Svetišče ne sme ostati prazno. Tam, kjer prebiva bog — je bolno mosto ... in če zgine iz duše — ostane rana v njej — tako je. Pavel, treba je zamisliti nvo vero . . . Novega boga "je treba vstvariti — boga za vae, nc sodnika, ne vojščaka, temveč bo-ga — prijatelja ljudi! — Glej, tak je bil Kristus! — je vzkliknil Pavel. — Čakaj, Kristus ni bil trden v duhu . . . Če je mogoče, je de-j jal, naj gre kelih mimo mene ... In cesarja je priznaval... Rog ne more priznati človeške oblasti nad človekom, on je — vsa oblast! On ne deli svoje duše in ne reče: to je -t- božje, to je — človeško ... Če je prišel utrdit božje — ne potrebuje nič človeškega. A on je priznaval... In smokvo je po krivici preklel... Ali je sama zakrivila, da ni rodila aadu! Tudi duša ni po lastni krivdi nerodovitna za vee dobro... ali sem zlobo sam vanjo zasejalf Tako je! V sobi sta neprenehoma zvenela dva glasova, kakor da bi se i spoprijela in se v razburjenosti prepirala. Pavel je hitro hodil gor in dol po sobi; tla so mu škripala pod nogami. Kedar je govoril so, se drugi glasovi vtopili v njegovem : vtihem mirnem odgovoru Ribina je pa bilo čuti tikanje ure. pokanje mraza in praskanje ostrih krempljev po hišnih stenah. — Govoril bom po svoje, kot govori preprost človek. Bog je og-l nju podoben. Da. Nič ne utrjuje, ne more ... topi in žge. kedar sveti. Cerkve sežiga, a jih ne postavlja. V srcu živi. Pravijo: bog je beseda, ampak beseda je duh .. — Razum! — je trdovratno popravil Pavel. — Dobro! Bog je v srcu in v razumu, ampak ne v cerkvi! V tem je gorje in žalost in vsa nesreča ljudi — sami sebi smo postali tu ji! Odtrgano je srce od razuma in razum je zginil .. . Človek ni edin sam s seboj ... bog zedinjuje človeka in ga zaokrožuje. bog u-stvarja samo zaokrožene stvari, zemljo in vse zvezde, in vse vidno ... Kar je Ostrega, robatega, je — od človeka ... Cerkev je božji grob in človekov ... Mati je zaspala in ni čula, kdaj je odšel Ribin. Pogosto je prihajal, in če je bil pri Pavlu kdo izmed tovarišev, je Ribin sedel v kot in molčal, le redko je potrdil: — Tako je! Nekoč je glasno dejal — in s temnim pogledom je pregledal vse —: — Govorimo o tem. kar je; kar bo, nam je neznano! Kaj ne! Ko se ljudstvo osvobodi, samo uvidi, kaj je najboljše. Preveč so mu — vbili v možgane, kar hoče. Naj bo konec temu! Pusti, naj samo najde izhod. Mogoče bo zavrnilo vse, življenje in znanost: mogoče bo spoznalo, da je vse proti njemu. Le daj mu knjige v roke, in našlo bo odgovore zase. To je odvisno Feelinö Better Already ^zzazzzzzzzzag orii n iirrii a \/ ^f h An k fiYoti1 Srečen |]gB6BBTzr^Ä^Ä 1 Ä% M mvtm sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z Dr.Richterjevim PülH-ÖPEllEBJEIÖ. Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka drntina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in &0c. steklenice. r. AD. RICHTER Ö CO.. tIS Pearl Str.*. New York. N.T. Dr. RlrhWrJrr« (Ungn P1!*U «lajšajo. (Mc all ftOc.) »d njega. Le spominjaj ga, da je toliko slabejfie. tembolj je zateg-njen komat. •Če pa sta s Pavlom bila «sama, da zašla takoj v neskončen, r pak miren spor: mati je nemirno poslušala nju besede, molče jim je sledila in se trudila, da bi razumela — kar govorita. Časih se ji je zazdelo, da sta širokopleči in črnobradati rnužik in njen krepki in brhki sin — oba oslejada. V temi sta tekala po tesni izbi iz kota v kot, iskala luči in izhoda, grabila s svojimi silnimi, a slepimi rokami po vsem, majala, prestavljala iz kraja v kraj, metala na tla, teptala z nogami. Dotikala sta se vsega, tipala in metala od sebe mirno, ne da bi zgubila vero, upanje... Navadila sta jo. da je poslušala besede, strašne, odkrite in smele, in te be«ede jo niso več davile s tako silo, kakor prvikrat, — odbijala jih je od ušes. In časih je po bogotajnih besedah začutila v sebi krepko vero v boga. Takrat se je zasmejala s tihim in modrim, odpuščajocim nasmehom. In dasi ji Ribin ni prav nič ugajal. vendar ji ni zbujal sovraštva kakor prej... Enkrat na teden je nosila Ma-lorusu perilo in knjige v zapor: enkrat so jo pustili, da ga je obiskala, in prišedši domov je, vsa ganjena pripovedovala: On je, kot bi bil doma tu! Dober je in vljuden napram vsakemu; vsakdo kramlja ž njim; kot bi no- sil vedno nedeljo v svojem arcu. Njegovo delo je težko, pa noče tega pokazati. — Resnica je! To je pot, po kteri naj vsakdo hodi — je pripomnil Ribin. — Mi smo vsi v bedi, kot v svojih kožah. Mi drhanto j bedo, mi nosimo bedo. To ni vred- j no, da bi se razgovarjali o tem. I Vsi niso slepi, nekateri jih zapirajo sami... Tako je. Kdor je glup i — naj trpi!... Dalje prih. naroČite se na dnevnik "ZARJA"! Neha delati. Kadarkoli kak organ našega telesa preneha delati nekaj čuan. je to resen opomin, zlasti Če so prizadeta tudi jetra. To je zato, ker tm številne krvne cevi v jetrih napolnijo z nečisto krvjo ali ker so jetra preobložena z maščobo. To nahajamo uied vsemi sloji ljudstva, ampak najbolj pri tistih, ki čezmerno jedajo in pijo in m zanemarjajo primerno telesno gibanje. Barva v licu in časih tudi v očeh požolteva, telo oslabeva; bolnik je zapečen in trpi na glavoboli, izgubi slasti in na oslabelosti. V ta-cih slučaji je priporočljivo Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino, ker izpodbuja jetra in vse prebavne organe k delovanju ter jim podeljuje dovolj moči, da o-pnavljajo svoje delo brez težave. Treja namreč prebavo, krepi živce in pomaga tvoriti novo kri. V lekarnah Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave.. Chieago. III. Za dobre fotografije dobropoznanemu fotograf«, ki izdeluje veakovratne In nafflnef&e slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLIE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOOALtf 14. PLAČE. TBLETON C AN AL S87. USTA NOV L/VNO 1SSJ Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novioe iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik " ZARJA.M "Zarja" izhaja v Ljubljani, delenburgove ulice št. 6'II in stane za Ameriko $6 za celo leto. Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaake) prevze ma v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220% Grove St.. MILWAUKEE. WIS. Sodrugi! Naš list je naše najmočnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agiti rajmo, da bo *1P ROLET AREC'' še večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, Ili Ima večjo «Jogo ar, ▼•ribe, pre«, nov in dragih drmgotin. Itvriuje to'i vsakovretna popra ril» r tej etroki p; zelo nitki emu. ObiAčiU ga I Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOIS VANA — ir.delovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neepojnih pijač. »337 So. risk St. Tel. Canal 14<^S Importiran starokrajski tobak vsake vrsta za cigarete, pipe in žvečenj, fmJ portirane cigare in cigarete V* pristno in po zmernih cenah VAC. KROUPA 1225 W. 18th St. Chieago. fc Jako važno vprašanje? Ali sem že poslal zaostalo a* ročnino na "Proletarca"? 6« net — Podpirajte socialistično ¿a*, piaje! Naročajte, čitajte in ftrfo 'Proletarca'1 Priporočajte hrvii. aldm delavcem 'Radničko Strašit', JESEN IN ZIMA 1911 —1912 Popolna zaloga novih, najinodernejiik krojev ^TS Obleke za odrasle in mladeniče Naie obleke .» dol.ro krojene in „ 4lte z v bo vsebino, ki .pada v Dobre Obleke od $25.00 po dol do %7m Površnike za odrade in madeža ££0 v ^'Otfi najnovejša "Pro.to'' IA^^Inghouse SWCornerW-i&Gntral PaAJht, Rudolph Layer, lastnik. Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORN J A K. 3837 So. Centre ave., Chieago, 111. "P *w Zdravljenje v 5 dneh IS in bolečin Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, iivino nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih ne molkih. Ta prilika ¿e dana zlasti tistim, ki so izdali le velike svote zdravni kom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da noeedujem le jazi edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite Vaše zdravje Pridite moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike Dobili boste najboljSe nasvetn in prednosti, ki som si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ce je upanja v vaši zadevi I vam pojasnem, kako se treba zdraviti. Ozdravim pozitivno ielodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati), TAJNE aK---1 „ Zastrupljenje krvi in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prilče, lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza-l ture, garje, otekline, po-dju in druge organske! bolezni zdravim za stal-1 (Preiskovanje brezplačno) no Zdravljenje ta stalno, j«, kar teli vk.-kdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram na-tančnemu tdravljonju in obroki lahki. Pridite danes in olajAajte bolečine moške bolezni ifuba rajona, h» le/m v ledicah in Jetrih zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi (Nasveti zafton DR. ZINS, 183 Clark Str. med Randolph in Clark Odprto: 8 zjutraj do a ivttr. Ob nedeljah od 8 sjutr. do 4 p^p Ce bi začeli hraniti pred petimi leti. in bi d jal i na stran vsak dan 50 c., bi imeli danes $1000. Začnite danea. da boste imeli to svoto vsaj čez pet let INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Bine Island Ave., Chieago, m. Vl*f «02 pol «iljoRi dolarjev. Odprto v soboto U 8 d« I ura zvečer .........................iiihiii AVSTRO -AMERIKANSKA Črta. Nsjpripravnejia in najcenejša poro-brodna črta za Slovence in Rrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brsi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania I>ruge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje jo iz New Yorka ob »redih ob 1 po poldan in iz Trsta ob »obotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vai par nilti imajo brezžični brzojav, elektri ino razjvetjavo in so moderno urejeni. -Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne liatke obrnite se na naše zastopnike ali pa na- PHELPS BROS. & CO Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. Znstopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi-cago, 111. carl strover Dober Advokat Attorney at Law St. sobe 1000 140 E. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 v Waukeganu! <*e kočete piti dobre Vr P»jnče in se raba viti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Market Street, Wankcgan. Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vrjame, naj ae prepiča. prva slovenska Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kier dobra vina in inn^-t,--------- Pivo. Prodaj, vin. naklon, in n«dSbST Ant Schnabl, car. TrumbulI ave. in 28. Str., Cfcicafe, I«. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolaznl in ranocalnik. [»rtrarnilka preieka*. br-zpIaADO-tb. čati je le tdavila, 1924-2e Bine Ida* Ave Chicago. Za dne uro: Od 1