g/ j| a Jb i - 1"311*© Ie«enske IBOVICG  Najobsežnejši letalski uapad v sedanji vojni  Je izvedlo v noci na 20. marec 50 angleskih boiub nikov proti namskim letalakim oporiACem na otoku Syltu, od koder oi-ganizirajo Nemol zračna  ^P^« M An&uJo. Bombardiranje je trajalo v  Pf81®!*1?1 *?**: UIV^™**** Pllotov angležkih leS^^1ŁtSy^1SLiMriIS: cmskiii in municijskih akladišč. Pri tem napadu so izgubUi Angleži eno letalo. Napad je bU odgovor na nemsko bombardiranje pristanisča So&pa Flow, o katerem sino zadnjič porocali. Nemška letala so napadla 20. marca kot odgovor na Sylt angleško spremstvo trgovaklh !a- dij. Sestreljeno je bilo eno ietalo, sedem pa po-  škodovanih v bojih z angleskimi'. Nobena ladja ni bila potopljena. Angleško l«talsko miniatnstvo s&nika nemške vesti, da so potoplli nemski le- felci devet ladij v skupni tonaŽl 42.000 ton ter da ao zbili eno anglesko letaio. Nova francos.ka vlada pod predsedstvom Paula Revnauda je 107. vlada tretje francoske republike. Steje 22 mtnistrov ln 18 državnih podtainikov. V njej Je 24 poslancov, 9 aenatorjev, člva  Oana sta strokovnjaka.  Angleški parlament Je b!l odgoden preko vellkonečnih praznikov do 2. aprila.  Rooseveltov odposlanec Sumner Wellea je končal svoje potovanje po Bvropi in se je odpeljal na italijanskem parniku iz Genove 20. marca nazaj v Ameriko v prepričanju, da bi vsako posre dovanje za mir v sedanjem položaju moralo kon^11 z neuapehom.  Ne™^ vlada je ukinila z 20. marcem vsa po-  Ildeiuje ^ ^^ ^ ^ovo Evi.apo p^ pokro. viteijstvom Nemčije, Sovjetske zveze in Italije.  Belgijslta katoUška dijaška z^-eza je izročila  za Finsko 70.000 belgijskih frankov. Denarno pom<^ je aprejela baronica Mannerheim, hčerka znanega finskega maršala. Po vesteh iz Nemčije namerava uporabiti nemška vojska pri napadu na Maginotovo črto neko novo vrsto ogromnih tankov, s katerimi bi bilo  _ __ n7f pričel "na"pad""na"zaveznike"tudi vzraku in na morju.  Na nemškem pristojnem roestu zatrjujejo. da so v teku priprave za sklenitev zveze med NemeiJ°- ItaliJo ^ Ru^°- Potovanje sovjetskega ye^^^^ ^StSifSSuJ^"" ~ ^  aj o^jenih treh velesil.  ¦ - mogoče drobiti utrdbe. Z napadom na kopnem bi Moskvo iina mimistrov Madžarskl mtnistrskj predsednik grof Teleky je obiskai proti koncu velikega tedna v Rirnu Mussolinija in je bil sprejet pri papežu. Sovjetska letala ao izvršila v teku vojne na Finskem 1823 napadov na finska meata, pro- ™etne naprave in obrambne položaje ter odvrgla vsega skupaj pnbližno 64.000 bomb. Bombardi- = -^s?» = —^1. NaJ^Ja bJla ^^^ Karelska ožina, katero je od stopila Finsj:a Ruaiji. Na tem ozemlju ni nobene ceie hiše in ao nekateri kraji popolnoma zravnani z zemljo ter opustoSeni. Osebni podatki o predsedniku nove francoske vlade. Predsednik francoske vlade narodne sloge Paul Reynaud se je rodil leta 1878. in je po poklicu advokat v Parizu. Bil je že večkrat minister in se je posebno izkazal kot Izboren finančnik. Reynaud je goreč zagovornik čim tesnejšega sodelovanja med Francijo ter Anglijo. Daladier zaupa v Boga. Bivši francoski miministrski predsednik, sedanji vojni minister in član ožje vojne vlade Daladier je imel nedavno na tajni seji francoskega parlamenta govor, v katerem je razpravljal o velikih nalogah, ki jih ima v sedanjih težkih časih rešiti francoski narod. Razložil je tudi svoj program, v čigar okviru naj bi se te naloge izvršile. Svoj važen in zanimiv govor je končal B temi besedami: »Moje dolžnosti so večje, kakor moje sile. Upam pa, da mi bo dal Bog dovolj moči, da jih bom mogel izpolniti.« Belgijski list »La libre Belgique«, ki o tem poroča, dostavlja to pripombo: »Od Mac-Mahona (maršala in predsednika francoske republike, od leta 1873. do 1879.) se je zdaj zgodilo prvikrat, da je kaka visoka službena oseba S. republike javno izgovorila ime božje.« Nemčija je dobila ministra za oboroževanje. Kancler Hitler je ustvaril novo ministrstvo za oboroževanje in strelivo. Dolžnosti in pristojnosti novega ministra so določene s posebno uredbo. Novo važno ministrstvo je poverjeno dr. Tothu, vrhovnemu nadzorniku nemških cest. Dr. Toth je zgradil pretežno večino nemških avtomobilskih cest in dovršil znano Siegfriedovo obrambno črto. Zvonove bodo rekvirirali. Službeni list vlade v Nemčiji je objavil naredbo maršala Goeringa o ustvarjenju potrebnih rezerv (zalog) kovin, ki služijo v vojaške svrhe. V tej uredbi se tudi predpisuje, da se morajo prijaviti in oddati vsi zvonovi iz brona. Ponavlja se to, kar se je zgodilo v nekdanji Avstriji v svetovni vojni pred 25 leti — vendar ne tako hitro, takoj v prvem letu vojne. Prostozidarji in komunisti prepovedani. To ne velja za vse države, ki še žal niso uvidele, da prostozidarji niso nič manj nevarni za obstoj in red v državi, kakor komunisti. Španija pa je to uvidela ter izdala zakon, s katerim se poleg komunistov prepovedujejo vse tajne družbe, zlasti prostozidarji. Vsaka agitacija, naperjena zoper religijo, domovino in njene ustanove, kakor tudi zoper družabni red, se ostro kaznuje. Nove svetnice. V četrtek, 7. marca, je bil v Vatikanu tajni papeški konzistorij (zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža). Na tem zboru, ki se ga je udeležil tudi poljski kardinal Hlond, se je razpravljalo o važnih cerkvenih zadevah. Nato je bil javni kon- zistorij, ki se vrši s predpisanimi slovesnostmi in ki so se ga poleg kardinalov udeležili tudi v Rimu bivajoči škof je in prelati ter diplomatični zastopniki. Na tem konzistoriju sta konzistorialna advokata poroeala o dveh blaženih, ki bosta na letošnji praznik Kristusovega vnebohoda prišteti med svetnike. To sta Francozinja Marija Pelletier, ustanoviteljica kongregacije (verskega reda) Dobrega Pastirja za padla dekleta (f 18G8 v starosti 72 let), in Italijanka Gema Galgani, ki je umrla leta 1903. v starosti 25 let po zelo dolgi in hudi bolezni. V teku letošnjega leta pa bodo proglašene za blažene: na binkoštni praznik, 12. maja, Francozinja Filipina Duhesne (umrla kot misijonarka leta 1852.), dne 19. maja španka Joahima Vedruna de Mas, ki je po zakonu, v katerem je rodila devet otrok, kot vdova stopila v samostan karmeličank ter je v strežbi bolnikom umrla za kolero leta 1854., dne 26. maja Itajijanka Marija Roza, ustanoviteljica reda za strežbo bolnikom (umrla leta 1855.), dne 2. junija pa Francozinja Emilija Rodat, ki je bila rojena leta 1787., ustanoviteljica reda Sv. Družine, ki se je izključno posvetila pomoči ubogih in bolnikov.