V. R.: Koncert v Tržiču. Naša bralna društva in čitalnice bi se že davno preživele, če bi ostalo vse pri prvotni zasnovi. Čas je zaliteval, da so se ta podeželska prosvetna društva modeirnizirala. V njih okrilju so nastali pevski in dratnatski odseki, zasnovale so se javne knjižnice in določili načrti poljubnih predavanj. Taka prenovljena društva so prikiicala v vrste sodelavcev pomlajeno žlvijcnje. \- ljudstvu pa so vzbudila čut vseobčega zaniraauja. Med ta društva štejem tudi bralno društvo v Tržiču, ki spaja v sebi vse gori naštete društvene odseke. Dne 29. svečana t. 1. zvečer je priredila »Pevska Šola tržiškega braJnega druStva« pod vodstvorn ravnatelja A. Lajovica svoj prvi koncert y dvorani »Sokolskega dorna?. Nastopil je častno ves glasbetii aparat. Moški zbor je izvajal švedsko narodno »Hrepenenje« in J. Aljaževe »Občutke«. Zbora sta bila dobro naštudirana in pevski glasovi so se drug drugemu prilagodili, zato je ostalo izborno izvajanje ves čas na višini: tako v najtišjih kakor y najmogočne.rših partijah. Ta nastop me je iznova prepričal, da more dirigent pokazati kaj dovršenega le z zborom, vkaterem se nahajajo dobri in izvežbani pevcl, ki drug drugega dasovno natančno poznajo. Posebno pohvalno moram omeniti, da sta pela v zboru tudi dva odlična pevca. t. j. sodni nadsvetnik g. Lekar in g. L. Mally, katera poznatn še izza dijaških let, ko smo na primer skupno peli v onem koncertu »Glasbene Matice« v Ljubljani, ki ga je prvič vodil koncertni mojster M. Hubad. Vsem natn je že legla utrujenost na telo, a srce do idealov, ljubezen do petja in glas... vse to nam je ostalo mlado, kakor v tistih prvih koncertnih nastopih. Mešani zbor v Gerbičevem »Klic pomladni«, v Adamičevem »Petnajst let« in v Sattnerjevem »Lastovkam« je izpričal, da prevlada tudi težje in daljše zbore, vendar pa mladi in šibki soprani niso vzmogli gorenjega sopranskega »a«, medtem ko je imponiral sicuren in doneč alt. Laffovo »Kavatino«, Čajkovskega »Chant sans paroles« in Newlandsmithovo »Polonezo« je igral strokovni učitelj L. Kernc izredno fino in čustveno. Igral }e na goslih, a to ni bilo navadno šablonsko igranje, zakaj gOr>ii so mu peie. Avest prednašalcu je bil ves čas v vseh podrobnostih tudi njegov spremljevalec A. Lajovic, ki pa bi po igralni spretnosti, ki jo ima v dobršni meri, izvabil iz klavirja gotovo še več, če bi imel na razpolago boljši instrument. Kot solista sta nastopila v Jenkovi »Dve utvi«, Horakovi »Po vojni« in »Pozabljena« gospica M. Engelsbergerjeva in g. K. Bocak. Najbolj je orijal občinstvu dvospev »Dve utvi«. Gosp. Bocak ima lep, zdrav in zveneč tenor, zato mu svctujeni, da naj pazi nanj. Dandanes je malo dobriii tenorjev! Gospica M. Engelsbergerjeva ima sicer tih, a prikupljiv sopran, in ker je mlada, se lahko s pridnirti šolanjem izvežba do prav dobre solistke. Prav srčkano in z milino je bil zapet dvoglasni Gerbičev žcnski zbor »Ave Maria«. spremljan po kvartetu na godala. Iz nežnlh grl se je glasil kakor pobožna večerna pesem. Schwabov koncertr.i valček za mešan zbor »Dobro jutro«, spremljan s klavirjem in z malim orkestrom, nonekod ni mogel priti-do prave veljave; deloma ne zato, ker je bii pevski zbor že utrujen. deioma pa, ker je bil kot prvi nastop za mlajše pevke prevelik skok iz lažjega na težje. Ob rednih pevskih vajah bo nudila ta vrla pevska četa Tržičanom še marsikak dobro uspeli koncertni užitek. Vedno sem dobre volje, kadar zazrem med sodelujočimi tudi učiteljstvo. ln to pot sem videl v vrsti kulturnih delavcev tovariše in tovarišice pri klavirju in pri goslih, v moškem in mešanem zboru, kakor tudi v ženskem zboru in v orkestru. Ni mi žal poti iz Kranja v Tržič, zato ~r\hitim rad še na druge glasbene prireditve, kadar me bo pozval na nje tako vabljiv koncertni spored kakoi je bil ta. Za roditeljskimi večeri. za šolarsko akademijo še — glasbeni večeri. Globoko nehvaležni bi bili Tržičani, če ne bi s ponosom in vsestransko podpirali prirediteljev teh kulturnih naprav — svoje^a Inidsko- in meščanskošolskega učiteljstva.