P^ftTNlNA PDA A**) A V «H#T«V1NI
UPRAVA VEČERN1KA" V LJUBLJANI SPREJEMA D® 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI VEČERNIK " KI BODO OBJAVLILNI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V
Ljubljanskem .večernikO- sprejema uprava v ljubljani oglase do 12. ure.
OSMRtNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO M. URE • SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANŠKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU . LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKA
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO 5.	Uredništvo In uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 27. decembra 1939	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16‘— dir:	ŠTEV. 19
Sovjeti so poslali IS novit) divisif v ooenf
Za vsako ceno hočejo sovjeti zlomiti finski odpor — Stalin je prevzel vodstvo vojnih operacij
AMSTERDAM,, 27. dec. AA. Havas. Posebni poročevalec »Dagens,'Neuhe-ter« javlja s finske severne fronte, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo poslala v prve vrste na črti od Ladoškega jezera do polarnega morja 16 divizij, ki ima vsaka po 18.000 mož. Na tem delu fronte Finci lahko postavijo nasproti vsaki diviziji samo po en bataljon vojakov. General Valenius je v zvezi s tem izjavil novinarjem, da je glede na tak položaj Finska najnujneje potrebna efektivna pomoč. Dodal je, da so finska poveljstva ugotovila, da je v sovjetski vojski, ki se bori na severnem finskem, mnogo vojakov in oficirjev, ki so sodelovali tudi pri okupaciji Poljske. Te
sovjetske čete so vojaško prav dobro izvežbane in opremljene, finsko poveljstvo je tudi zvedelo, da sovjeti z največjo naglico grade železniško progo v območju Linahamari in da sovjetske čete uporabljajo tudi ponekod nemške tanke, znamke Ohrstein in Koppels.
STALIN KOT VOJSKOVODJA
LONDON, 27. dec. AA. Havas. »Daily Skatch« trdi, da bo Stalin odslej sam iz Moskve vodil vojne operacije na Finskem. Stalin ve, da lahko vojna traja dolgo in da je zaradi tega potrebno s propagando pripraviti na to sovjetsko ljudstvo.
Velike ruske izgube na severnem finskem bojišču
KODANJ, 27. dec. AA. Havas. Na Karclijski ožini je sovjetsko težko topništvo močno obstreljevalo železniško progo pri Viipuriju. Proga je samo 30 km oddaljena od Mannerheimove črte in se sovjeti močno prizadevajo, da bi jo razdrli. Po vesteh iz Helsinkov je zaradi bombardiranja zgorelo v Viipu-riju mnogo hiš, Človeških žrtev ni bilo, Ruske granate so slabe kakovosti in jili mnogo sploh ne eksplodira. Zaradi uspešnega streljanja finskih protiletalskih baterij morajo sovjetska letala leteti zelo visoko. V poslednjih 15 dneh je mnogo civilnega prebivalstva zapustilo Viipuri in je v mestu ostalo od 40.000 prebivalcev le še 6000. Finski top ničarski opazovalci upajo, da bodo kmalu našli postojanke sovjetskega topništva, nakar jih bo finsko težko topništvo uničilo. O borbah na skrajnem severu se izve, da je v poslednjih dneh padlo okoli 4000 sovjetskih vojakov. — -List »Berlinbsc Tidende« objavlja to
vest kot senzacijo in dodaja, da so gozdovi na severu polni sovjetskih beguncev in ranjencev.
SOVJETSKI VOJNI BEGUNCI
RIM, 27. dec. A A. Stefani. »Popolo d’ Italia« poroča, da je finska propaganda rodila v sovjetskih vrstah že dobre sadove. Finska letala neprestano mečejo v zaledju za sovjetskimi prvimi črtami letake in pozivajo vojaštvo k dezer-tiranju, pri čemer jim obljubljajo najboljši sprejem in velike denarne nagrade za razno orožje, ki bi ga dezerterji prinesli seboj. Tako obljubljajo 10.000 rubljev za vsaki tank, 10.000 dolarjev pa za nepoškodovano letalo. S to propagando so Finci dobili že 10 sovjetskih bombnikov, razen tega pa še cel bataljon tankov. Poveljnik tega bataljona prejema zdaj 500 finskih mark dnevno za nagrado za vežbanje finskih vojakov pri uporabi tankov.
Francoski listi o junaštvu Fincev
PARIZ, 27. decembra. AA. Havas. Pariški tisk piše o junaškem odporu Finske in zahteva, da se pošlje pomoč četam generala Mannerheima, ki se borijo za vsak korak finskega ozemlja. Vsi listi soglasno zahtevajo, da se Finski pošlje takoj pomoč. Karkoli naj bi se v bodoče zgodilo, pravi francoski tisk gotovo je to, da je sovjetski generalni štab doživel neuspeh, Stalinova politika pa pravi polom. Res je, pravi »Figaro«,. da bi ogromna premoč rdeče armade na kraju lahko zmagala, ker je nemogoče enemu Fincu boriti se s 63 nasprotniki, dasi je dokazal, da se lahko bori z desetimi. »Figaro« pravi, da je treba podpreti Finsko z vsemi sredstvi in da se ne sme pri tem izgubljati časa. »Figaro« pravi, da so Finci pravi francoski zavezniki in da jih je treba kot take smatrati. Istega mnenja je tudi »Jour«, Ni dovolj, pravi list, da se finsko junaštvo pozdravlja, treba je Fincem tudi pomagati. v tem smislu je govoril tudi Da-ladier dne 22. decembra. List pravi, da je rdeča armada jasno pokazala svojo nesposobnost, predvsem pa nesposobnost poveljnikov. »Excelsior« smatra, da je krvavi neuspeh, ki ga je doživel ob prvem udarcu sovjetski vojni stroj, ostal moralno nepopravljiv, »Populaire« smatra, da bi se Finski lahko pomagalo predvsem na ta način, da bi skandinavske države dobavljale Finski topove,
strojnice in municije. List naglasa potrebo ustanovitve prostovoljskih čet, češ da Finska ne razpolaga z večjim številom moštva. Sedaj se vrši na Finskem mobilizacija rezervistov, ki jih je skupno samo 140.000. Zaradi tega ji morajo priteči na pomoč tisoči drugih borcev.
ZA ZMAGO CIVILIZACIJE
PARIZ, 27. decembra. A A. Havas. Vrhovni poveljnik francoskih pomorskih sil admiral Darlan je v božični poslanici francoskim mornarjem dejal med drugim: Ko branimo naše morje, brani mo istočasno tudi civilizacijo. Novo leto* pričakujemo v prepričanju, da so moralne sile našega naroda neuničljive in da je s tem tudi naša zmaga zagotovljena.
PAPEŽEVA PODPORA FINSKIM KATOLIČANOM
VATIKAN, 27. dec. Stefani. Papež je poslal večjo vsoto denarja kot pomoč finskim katoličanom, ki sc borijo proti
boljševikom.
MRAZ V BALTIŠKIH DRŽAVAH
RIGA, 27. decembra. AA. Stefani. V baltiških državah je nastal izredno hud mraz. V Rigi jc padla temperatura na 30 stopinj pod ničlo.
V treh cheh so sovjeti izgubili 39 letal
HELSINKI, 27. dec. AA. Havas. Sovjetska letala so včeraj napadla mesto Kotku. pri čemer so bile ubite tri osebe. Materialna škoda je neznatna. V poslednjih treh dneh so finska lovska letala in protiletalske baterije sestrelile 39 sovjetskih letal. To številko so potrdili tudi na službenem mestu. Po poročilih iz notranjosti sovjetska letala zelo pogosto napadajo osebne vlake, pri čemer se spuščajo prav nizko in obstrelju-
jejo vagone s strojnicami. Potniki se skrivajo po gozdovih in so jim oblasti priporočile, da se v takih primerih poslužujejo belih ogrinjal, da jih letalci ne bi opazili v snegu. Nad mesti lete sovjetska letala zmerom visoko. Oficirji i neke protiletalske baterije v Abo so povedali, da pri bombardiranju tega mesta niso bila sovjetska letala nikdar manj ko 3000 m visoko.
Belgija je pripravljena na vojno
Še nikdar ni imela tako močne vojske
BRUSELJ, 27. dec. Reuter. Neki belgijski senator je novinarjem izjavil, da je Belgija popolnoma pripravljena za primer vojne. Še nikdar v svoji zgodovini ni Belgija razpolagala s tako močno armado, kot jo ima zdaj. Vojska s prvim in drugim razredom rezervistov šteje 650.000 mož, razen tega pa je na razpolago še več stotisoč mlajših letnikov in III. razreda rezervistov. Tudi v obrambnem pogledu je belgijska meja dobro zavarovana. Ima tri vrste močnih obrambnih pasov. Prva črta se vleče od La Campina mimo Liegea do Ardenov. Sestavljena je od sistematično razvrščenih vodnih prekopov, ki lahko takoj preplavijo ozemlje, razen tega pa je
trdnjavska mreža okoli Liegea skoraj nezavzetna in opremljena najmoderne-je. Izredno je utrjen predel v območju Ardenov. Drugi obrambni pas sega od Anversa do Namurja in se zlasti opira na vodne črte. Tretji pas veže Anvers, Nyport in Ostende in se po svoji utr-jenosti in pripravljenosti ne da primerjati z onim med svetovno vojno. Glede orožja se lahko belgijska vojska kosa z vsako državo. Njeno 47 in 12 milimetrsko topništvo in metalci min so najmodernejši in jih v taki dovršenosti nima nobena druga država. Za območje Ardenov so bili osnovani nalašč za tako ozemlje izvežbani lovski oddelki.
Japonski vojni uspeh
ŠANGAJ, 27. dec. AA. Stefani. Tukaj smatrajo, da predstavljajo poslednje japonske operacije veliko nevarnost za francosko Indokino. Poslednji uspehi japonske vojske so demantirali kitajske zmago v območju Paninga. Japonske čete so po trditvah kitajskih krogo.v v težkem položaju, zlasti okoli Nankinga, vendar jim je kljub temu
uspelo, da so prodrle do 200 km od meje Tonkinga. Oddelek Japoncev je napadel vlak iz Ilanoga in je pri tem uničil velik tovor orožja in municije, name njene Čangkajšku. Neka močna japon ska kolona prodira kljub kitajskemu odporu v smeri proti francoski Indo-kini.
Krvava bitka na ledu
HELSINKI, 27. dec. Havas. V zgodnjih jutranjih urah so danes sovjeti ponovno naskočfili Mannerheimovo črto. Ponekod je prišlo do krvavih spopadov, končno pa so bili sovjeti krvavo odbiti. Zaradi hudega mraza se lahko* Rusi v večji meri poslužujejo tankov. Neki sovjetski pehotni polk, ki ga je spremljal močan oddelek tankov, je iskušal prekoračiti zamrznjeno jezero Suvanto. Led je bil zadosti debel za pehoto, ko pa so
zavozili nanj tanki, je ponekod počil in se je pokazala voda. Vojaštvo je hotelo spraviti tanke na varna tla, pri tem pa so jih napadli finski smučarski oddelki s strojnicami. Nastala je silna panika. Sovjetski! oddelek se je spustil v beg, na ledu pa so pustili 670 mrtvih. Finci so dalje ujeli 50 vojakov in zaplenili 5 topov, dva voza municije in 16 strojnic.
SOVJETSKE VOLITVE
ANKARA, 27. dec. Sovjetska telegrafska agencija objavlja poročilo o izidu volitev v okrajne sovjete. Poročilo navaja, da sc je med 5,762.497 upravičenci udeležilo volitev 5,758.549 ali 99.93%. Za kandidatno listo bloka komunistov in neopredeljenih je glasovalo 5,703.801. Od 150 izvoljenih kandidatov je 107 komunistov in 43 neopredeljenih, od teh 105 moških in 45 žensk. V moskovski mestni sovjet je bilo izvoljenih 676 komunistov in 726 neopredeljenih, ud tega 926 moških in 476 žensk.
PROTEST AMERIŠKIH DRŽAV
LONDON, 27. dec. AA. Havas. Britanska vlada je po poročilu »Timesa« sprejela protestno noto vseh držav, ki so podpisale panamsko deklaracijo. V protestu je označen varnostni pas ameriških vod. Protestno noto bodo proučili z naj večjo pažnjo.
POTRES
FIRENCA, 27. dec. Stefani. Tukajšnji observatorij je davi ob 1,05 zabeležil izredno močan potres. Vse kaže, da je bil potres nekje v Armeniji. Zaradi močnih sunkov so sc poškodovale seizmološke naprave.
Stran 2.
»V e č e r 11 i k«
V Ljubija n i, 27. decembra 1939.
„Vse zasedeno..
Sedeže v železniških vagonih prodajajo, čeprav jih ni
Ljubljana, 27. decembra.
Železnice, ki služijo javnemu prometu, so pridobitveno podjetje. Železnice sprejemajo za plačilo potnike in prevzemajo s tem obveznost, da jih pripeljejo na naročeno mesto in da jim med vožnjo nudijo vsaj nekaj udobnosti Vsak potnik, ki vožnjo plača, ima pravico ne samo do dosege svojega cilja, marveč tudi do tega, da prestane vožnjo brez težav in brez nevarnosti za svoje zdravje. Po pravem bi morali biti od-nošaji med železnico kot podjetjem in potnikom označeni takole:	Železnica
prodaja sedeže in stojišča in potnik, ki to plača, ima do tega vso pravico. Dogaja pa se mnogokrat, da prodajajo naše železnice potnikom vozovnice daleč preko možnosti svojih prostorov. Ure in ure se stiskajo potniki po hodnikih vagonov ter zavidajo one srečne vrstnike, ki so zasedli, ker so slučajno prišli prej, vsa razpoložljiva mesta. Na naših železnicah se vsak dan dogaja, da veliko število potnikov ne dobi prostora in da se mnogi ure in ure vozijo v pravi življenjski nevarnosti, ko se gnetejo na nevarnem prostoru ob prehodih iz enega vagona v drugega.
Poleg tega, da so naši vlaki prenatrpani, imamo še marsikaj, kar še bolj zvišuje nevarnosti potovanja, za katerega morajo ljudje odšteti precej denarja. Mnogi naši vlaki imajo za tretji razred vagone, ki so bili napravljeni leta 1882. in so tako stari že 57 let. Ti vagoni so težki 12 do 14 ton in imajo po 50 sedežev, kar pomeni, da pride na vsakega potnika po 250 kg mrtve teže. Če motrimo konstrukcijo z ekonomskega vidika, lahko rečemo, da so ti vagoni najrentabilnejši v primeri z vagoni, ki so bili napravljeni ali pa preurejeni kakih 50 let pozneje. Druga serija vagonov tretjega razreda je bila napravljena v medvojnih letih in so ti vagoni težki po 20 ton ter imajo pa 70 sedežev,
Slovenska sekcija Jugoslovanskega učiteljskega udruženja naznanja članstvu vseh organizacij, ki so podpisale spomenico za zvišanje prejemkov, da je prejela kot odgovor na spomenico, poslano centrali JUU v Beogradu, obvestilo, da je bila spomenica za zvišanje prejemkov izročena gg. predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade. Dne 23. decembra je sprejel predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič delegacijo zastopnikov stanovskih organizacij, ki ji j c po predočitvi neobhodne potrebe ta-
Tramvajski uslužbenci in draginja
Prejeli smo:
Po časopisih stalno beremo, kako se borijo državni, samoupravni in privatni nameščenci za povečanje svojih plač. Tramvajski uslužbenci so že večkrat opozarjali odločujoče činitelje na svoj obupni položaj. Rastoča draginja je nezadovoljstvo med njimi še povečala, zlasti zato, ker je letos tramvajski promet znatno večji kot pa druga leta. Samo promet o vseh svetih je prinesel lepe dobičke; poleg tega pa sta bila še dva kongresa: Kristusa kralja in gasilski, ki sta promet in napore uslužbencev močno povečala.
Kljub temu je ostala plača neizpreme-njena in za božičnico jim je nakazanih le po 200 din, kar je za ves trud mnogo premalo. Mesečne plače po 700 do 800 din so mnogo premajhne z ozirom na težko službo. Razni odtegljaji se še vedno odračunavajo. Zahteva tramvajskih uslužbencev po zvišanju plač je popolnoma upravičena in ji naj Splošna ma-loželezniška družba čimprej ugodi.
kar pomeni, da vleče železnica za vsakega potnika 285 kg mrtve teže. Ti vagoni so sicer udobnejši zaradi večjega prostora, a kaj pomaga, ko so prenapolnjeni ravno tako kaker oni, ki jih po starosti prekašajo za pol stoletja. V vagonih novejše konstrukcije je udobnosti potnika posvečena večja pozornost in se v primeru velikega navala v njih ljudje tudi stisnejo z manjšo muko kakor pa v starih, tesnih vagonih. Večjo ali manjšo muko pa potniku — revežu prisoja samo naključje, ker se mnogokrat zgodi, da tudi za vlake, ki imajo po večini samo stare in tesne vagone, prodaja dosti več vozovnic, kakor pa jc prostora.
Naši vlaki so prenapolnjeni tudi zaradi tega, ker se mnogi potniki tudi za kratka potovanja po nepotrebnem poslužujejo brzih vlakov. S tem so pamet no računale uprave železnic v raznih drugih državah. Če bi se ravnali po francoskem vzoru, bi imeli za brze vlake cene po daljavi. Potnik bi moral plačati voznino za 300 kilometrov, čeprav bi bila daljava do njegove postaje samo polovična. Pri nas pa se v brzovlaku Beograd — Ljubljana — Jesenice vozijo ljudje v Rumo in že v Beogradu zavzemajo vsa mesta, dočim sc potniki, namenjeni v Zagreb in Ljubljano, do Ru-me stiskajo po hodnikih. Če bi bila naj-nižja cena za razdaljo do 300 km in bi moral vsak, ki potuje iz Beograda v Rumo, plačati voznino za to razdaljo bi gotovo potoval s potniškim vlakom, ker bi plačeval voznino samo do svoje postaje. Potrebno in umestno bi bilo tudi, če bi se na vseh večjih postajah ustanovili posebni uradi za rezerviranje sedežev v vlakih. Za rezerviranje bi se lahko zahtevalo malo doplačilo, a potniki bi morali imeti jamstvo, da je sedež tudi res rezerviran. Kakih 5 din doplačila bi pač vsak tvegal, da bi bil rešen dolgotrajne muke v gneči po hodnikih in vagonskih prehodih.
pojšnega zvišanja prejemkov izjavil, da je kraljevska vlada na eni zadnjih sej že pretresala to vprašanje. Takoj po končanih katoliških božičnih praznikih bo
0 tem vlada ponovno razpravljala in v najkrajšem času prinesla rešitev v povečanju prejemkov, pri čemer se bo posebno ozirala na ekonomsko najšibkejše nameščence in upokojence. Na koncu je g. predsednik vlade izrazil priprav-
1 ljenost biti v stalnem stiku s predstavniki nameščenskih stanovskih organizacij.
Za stenografe
Razlaga in navodila k Novakovi slovenski stenografiji. Sestavil in stenograme avtogra-firal Ivan Vovk. Ljubljana 1939. Tiskala in založila tiskarna Merkur, d. d. v Ljubljani. Str. 56. Cena 25 din.
Naša stenografska literatura je kaj skromna. Ne morda zato, ker ne bi imeli stenografov in ljubiteljev ter gojiteljev stenografske spretnosti, temveč zaradi naših ozkih razmer. Stenografske publikacije so zaradi stenogramov zelo drage, število interesentov in kupcev pa je omejeno. Majhne naklade takih izdani pa bi morale biti sila drage in bi si jih še tako vneti ljubitelji stenografije ne mogli kupiti. Navedena knjižica, obsegajoča 56 strani, kar je za stenografsko publikacijo veliko, pa ni draga vkljub ličnim stenogramom. So menda to prvi naši kliširani stenogrami.
Vovkova »Razlaga« je nekakšno dopolnilo našega oficielnega stenografskega pisma, ki ga je sestavil prof. Novak. Ni torej nikaka konkurenca Novakovi knjigi, temveč samo dopolnilo k njej. Kdor koli se bo učil po Novakovi stenografiji, bo s pomočjo tega novega delu veliko laže razumel stenografske črke, njih kombinacije in ves sestav.
Zaradi lažje uporabe teh navodil je avtor ohranil snovno vzporednost z Novakovo knjigo. Pravilo in razlaga sledita tukaj zn primerom. Vse črke stenografske abecede in drugi znaki so točno in jasno obrazloženi.
Na koncu je še pregled sistema, ki je zares pregleden in izčrpen. Vidi se, da je avtor položil v to delce veliko potrpljenja in truda. Stenogrami, ki jih je preko 200 vrst so prav lični in razločni. Tiskarna Merkur pa je knjigo lično opremila.
Avtor se je strogo držal Novakovih oblik, izhajajoč iz zaključka, da ne gre, da bi vsakdo svojevoljno izvrševal reforme našega stenografskega sestava. Tako sam pravi v predgovoru. Menimo, da je to njegovo stali šče pravilno vse dotlej, dokler ne izide nova popravljena Novakova stenografija, ki bi se dala z razmeroma majhnimi izpremembami in dopolnili zboljšati. Novakov sistem je zidan tako rekoč na granitni podlagi in še tako vneti reformisti bodo morali zidati na tem temelju. Le, kdor se je dodobra poglobil v Novakov sestav, ga bo znal pravilno vrednotiti.
Knjižico bo z uspehom uporabljal vsakdo, kdor se bo lotil učenja slovenske stenografije. Zlasti bo dobrodošla samoukom. Toplo jo priporočamo tudi šolam in vsem, ki streme po izpopolnitvi v lepi stenografski spretnosti. Nekaj redkih nebistvenih pogreškov in spregledov si bo lahko vsakdo popravil.
M. M.
Cjuliljanstee vesti
1. Poklonitev zagrebške univerze ljubljanski. Ob svojem jubileju jc ljubljanska univerza prejela od hrvatskega vseučilišča diplomo, ki ima naslednjo vsebino: »Senat hrvatskega vseučilišča v Zagrebu izraža univerzi kralja Aleksandra 1. v Ljubljani ob dvajsetletnici1 obstoja prisrčne čestitke k doseženim uspehom pri doslejšnjcm delu in razvoju, za bodočnost pa želi vse jačji napredek in uspeh pri izgradnji kulture slovenskega naroda.« Naši univerzi jc bila izročena tudi spominska kolajna o ustanovitvi zagrebškega vseučilišča 19. oktobra leta 1874.
1. Prav vsi so si privoščili božični oddih, vse delo je počivalo. Le nekje niso imeli miru. Zanje ne obstojajo prazniki. So to železničarji, ki morajo tudi tedaj, ko vsi drugi počivajo, izvrševati svojo odgovorno službo. In za praznike njihova služba ni bila baš lahka. Ljubljana je skorajda za božič beležila rekorden železniški promet. Mestni ljudje so se odpeljali na deželo k sorodnikom ali pa jih je zvabila bela odeja na smučanje v planinske predele. Drugi spet so prišli v mesto, in tako je imelo železniško osebje v obeh smereh dovoij posla. Iz Ljubljane je odpotovalo vse tri praznične dni nad 40.000 meščanov, dotok v Ljubljano pa je znašal tudi približno toliko in je bil zato v mestu običajni živžav. Polna ?o bila gledališča, polni tucli bioskopi, nekoliko manj pa krčme, ker so imeli ljudje polne mize doma.
1. Zemunsko vremensko poročilo z dne 27. t. m.: Evropa: Depresija z enim središčem na Sredozemskem morju, druga pa v območju Črnega morja sta povzročili dotok mrzlega zraka iz severnih predelov na balkanski polotok. Topli in mrzli zrak se srečata nad našo državo in nad Panonsko nižino, kjer vlada zaradi tega oblačno in megleno vreme z dežjem in snegom. Oblačno in megleno ter dosti hladno s krajevnim dežjem je tudi v Italiji. Jugoslavija: Oblačno in megleno po vsej državi. Dežuje na Primorju in na skrajnem vzhodu, sneži pa v sredini države in v severnih krajih. Minimalno temperaturo je imelo Plev-,1 j e z minus 12, maksimalno pa Dubrovnik s plus 14.
1. Potres. Seizmološki zavod na Tas-majdanu je davi ob 1. in 51 sekund zabeležil katastrofalen potres v daljavi 2301) km od Beograda. V teku noči so aparati zabeležili še dva potresna sunka.
1. Konsum pral. mila in praškov je znašal 370.000 kg, toaletnega mila 36.500 kg in približno toliko tudi sode. Za konce naj navedemo še porabo kuriva. Mehkih drv smo vpepelili 24.203 kub. m, trdih drv za kurivo pa 109.000 kub. m, oglja 76.000 kg. premoga 53.899 ton, premoga za industrijo 21.810 ton, koksa 343 ton. Veliko sc v Ljubljani potroši tudi bencina lin drugih pogonskih goriv. Statistika navaja 1,403.541 kg, pogonske nafte pa 654.000 kg.
1. Sodniki za zvišanje plač. V skladu z akcijo ostalih strokovnih organizacij za zvišanje prejemkov je tudi ljubljanska sekcija Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije predložila g. ministru pravde in ostalim merodajnim faktorjem v državi tehtno obrazloženo spomenico z zahtevo po takojšnem zvišanju službenih prejemkov v smi-
slu in obsem zahtev, kakor so jih postavilo tudi ostale organizacije v svoji spomenici.
I. Zvišanje prejemkov grafičnemu delavstvu. Po dolgotrajnih pregovorih so bile tudi tiskarne radi rastoče draginje prisiljene povišati plače vsemu grafičnemu delavstvu. Za tiskarne pomeni to povišanje znatno obremenitev in bodo grafična podjetja primorana zvišati cene tiskarskim izdelkom. Pri tem jc treba upoštevati še zlasti, da sc tiskarska industrija že dolgo nahaja v težavni krizi, ki se povečuje prav znatno tudi s tem, da obstoja še vedno zelo veliko število državnih tiskarn. Sploh se morajo tiskarne boriti neprestano z najrazličnejšimi težavami. Vse to otežkoča gospodarski položaj teh podjetij, katerih obstoj in uspešno obratovanje pa je važno za našo kulturo in narodno prosveto.
1. Pokojninsko zavarovanje zobnih tehnikov in strojnikov. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je podpisal uredbo, s katero se obvezno pokojninsko zavarovanje razširja na zobne tehnike in strojnike s strojniškim izpitom. Na ta način je ustreženo davnim željam teh nameščencev, ki spadajo po svojih kvalifikacijah in po svojem posebnem položaju v vrste zasebnih nameščencev, ki so za primer onemoglosti, starosti in smrti zavarovani pri pokojninskih zavodih za nameščence. Izvedba tega zavarovanja ne bo naletela na težave v gospodarskih krogih, ker gre izključno le za delodajalce, ki bodo z lahkoto pretrpeli to breme v korist svojih nameščencev, katere jc prav v teh primerih možno smatrati za njihove ožje sodelavce. Obvezno pokojninsko zavarovanje teh nameščencev in dolžnost plačevanja prispevkov stopa v veljavo dne L februarja 1940., prijava za zavarovanje pa se mora izvršiti v 14 dneh pred tem datumom pri pristojnem pokojninskem zavodu za nameščence.
1. Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mc-secu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrali kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo noravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja.
1. Slavnostna predstava v drami. Jutri bo minilo 150 let, odkar je bila v ljubljanskem Stanovskem gledališču prvič uprizorjena izvirna slovenska komedija »Županova Micka«, ki jo je napisal naš komediograf Anton Linhart, eden najuglednejših članov znanega in za našo literaturo in kulturo tako pomembnejša Zoisovega krogi. Pred' začetkom predstave bo govoril uvodno besedo k slavnosti univ. prof. in član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. F. Kidrič, znani naš literarni zgodovinar. Sodeloval bo tudi operni orkester, ki bo zaigral dve uverturi. Nato bo dramski ansambel v režiji dr. Bratka Krefta uprizoril »Županovo Micko« v originalnem našem jeziku takratnega časa. Na to pomembno slovensko dramsko obletnico opozarjamo vse sloje našega občinstva in vabimo, da v velikem številu poseti »/županovo Micko«. Predstava bo izven abonmaja. Veljajo običajne dramske cene.
I. Stenice so v zimi redke živalce. Vendar ne povsod. V naših železniških vagonih jih je še vedno dovolj, navzlic temu, da pritiska mraz. Tisti, ki imajo dolžnost skrbeti za čistost v železniških vagonih, naj si malo pogledajo vagon št. 22.589, ki vozi z večernim potniškim vlakom iz Maribora v Ljubljani.
Cfublfanslto gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Sreda, 27. dec.: Zaprto. Četrtek, 28. dec.: Županova Micka. Slavnostna predstava v proslavo 150-letnice prve vprizoritve. Govori univ. prof. in član Akademije g. dr. Kidrič. Petek, 29. dec.: Zaprto. Sobota, 30. dec.: Igra s smrtjo. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 3!. dec.: ob 15. uri: Upniki, na plan! Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Ob 21. uri: Tri komedije. Izven.
OPERA. Začetek ob 20. uri. Sreda, 27. dec.: Zaprto. Četrtek, 28. dec.: Zaprto. Petek, 29. dec.: Zaprto. Sobota, 30. decembra: l7rasquita. Izven. Gostuje Zlata Gjungjcnac-Gavella. Nedelja, 31. dec.: ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 21. uri: Frisquita. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac.
BIOSKOPI Kino Matica: Gospa Judita.
Kino Sloga: Ljubezen mladega Hardyja. Kino Union: Edvard VIL jn njegova doba. Kino Moste: Materin greh in Banditi pre rije.
DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta I; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar' Vic, Tržaška cesta.
Vremenska napoved za 28. december: Ohladilo se bo na severni polovici, v južnih krajih se bo temperatura nekoliko dvignila.
Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme po vsej kraljevini z dežjem v Primorju, / dežjem in snegom pa globlje v notranje^1-V doglednem času se bo na skrajnem severozahodu vreme zboljšalo.
Državnim uslužbencem je obljubljeno zvišanje prejemkov
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — O glasi po ceniku. — Rokopisov »« vr»ca«o,
Uredništva in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefen št. 41-77. — Po»t»i unkovsi račun st. 11.469.