v PoStnina plaiana v gotovini. St. 25. V Li&sbliani, dne 22. junija 1922 Leto §V. Glasilo ..Samostojne HBF kmetijske stranke za Slovenijo . Izhaja vsak četrtek, i^aroičniits: celoletno.....................Din 12-50 poluletno....................Din 6-25 Posamezna številka...............Din 0.50 Kmeti, ;pomoL«»grabj si sam, in siroje stiaLlilsčffis "w dlr-Ses/vi upavnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase.................. uradne razglase............... reklame.................... Din 0-25 Din 0-40 Din 0-50 Uredništvo in upravnižtvo lista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca). Dijaštvu kakor tudi inteligenci. Vedno pogosteje beremo v listih dijaške pozive, v katerih se roti javnost, da vendar stori svojo dolžnost do mladine. Ker se ti pozivi, kakor rečeno, vedno bolj ponavljajo, sklepamo, da se dijaški glas ne vpošteva tako kakor bi bilo pričakovati. Spričo tega smatramo za potrebno, da izpregovorimo o tem vprašanju nekoliko odkritih in resnih besed, četudi si nakopljemo marsikje globoko zamero. Toda resnici čast tudi v tem vprašanju! Res je, mladina je povračilo. Kakor dela javnost za mladino, tako bo delala pozneje mladina za javnost. Zato ne more nihče tajiti, da nima javnost dolžnosti do mladine. Ampak dolžnosti ima tudi mladina, na kar pa pozablja dandanes njena ogromna večina. Ni pa na svetu pravice ali dobrote, ki ne bi sledila šele iz; storjene dolžnosti. Če hoče torej mladina poživljati javnost, da stori le-ta svojo dolžnost do nje, potem mora že prej tndi sama storiti svojo dolžnost do javnosti. Toda poglejmo, kako stoje v tem oziru stvari! Javnost, to je družba in država, podpirata mladino, da dobimo enkrat naobražene kulturne delavce, ki bodo strokovno popolnoma na svojem mestu ter v stanu biti požrtvovalni učitelji in voditelji naroda. Kako zaupanje pa naj imamo v strokovne zmožnosti sedanje mladine, če so v večini razredov odličnjaki bele vrane in če morajo slovenski listi ugotavljati, da je napredek v šoli tak, da ima dvojko vsak drugi, tretji dijak. Nikakor nismo tako bogat narod, da bi mogli šolati na tisoče ljudi samo zato, da bi bili ti šolarji, čeprav ne dosežejo v šoli nobenega uspeha. Mi potrebujemo delavce na vseh koncih in krajih, ne potrebujemo pa prav nobenih šolskih posto-pačev! Z veseljem bi prezrli vse šolske neuspehe, če bi mogla mladina pokazati vsaj kje drugje uspehe svojega dela. Toda v tem oziru so razmere od dne do dne žalostnejše. Dasi je štela včasih ljubljanska napredna akademična omladina komaj deseto-rico delovnih članov, vendar smo dobili od nje letno po par knjižnic. In ves denar za knjige so zbrali dijaki sami. Dandanes pa šteje ljubljanska univerza preko 1000 dijakov in tekom triletnega njenega obstoja nismo dobili niti ene knjižnice. Včasih so prirejali dijaki po deželi gledališke predstave in bili so duša narodnih društev; v vsaki vasi je bil praznik, kadar so prišli v vas dijaki. A poglejte današnje javno delo dijaštva! Tiste izjave, in dostikrat celo naročene, ki jih dobivamo pri vsaki nepotrebni priliki od dijaštva, vendar ne bomo smatrali za delo! Izjavljamo z vsem poudarkom, da ne pričakujemo od dijaštva nobenega strogo političnega dela in da odklanjamo dijake, ki bi se hoteli udinjati političnim strankam v štafažo. To so predčasni koritarji, pred katerimi nas Bog varuj. Odločno pa zahtevamo od dijaštva kulturnega dela in če tega ne dobimo, tedaj tudi ne vemo, zakaj bi moralo delovno ljudstvo vzdrževati one, ki nimajo zanj srca. Trotov ne potrebujemo nikjer in tudi med dijaštvom ne. Priznavamo prav radi, da se dobi tudi med dijaštvom nekaj zlatih izjem, katerim naravno naše besede ne veljajo. Pač pa poživljamo te idealne mladeniče, bodoče graditelje narodne sreče, da tolmačijo naše besede svojim tovarišem tako, da zagrabijo oni za delo in da dobimo od tisoč ljubljanskih akademikov vsaj tak efekt, kakršnega nam je dajalo včasih komaj pol stotine dijakov Kot najboljši prijatelji moramo povedati dijaštvu trpke resnice. To-da dijaštvo naj v svojo korist pomisli nastopno: Danes imamo skoraj 600 abiturientov. Uradniška mesta so skoraj povsod zasedena. Kam naj gremo s preobilico dijaštva. Razvila se bo konkurenca, katero bodo vzdržali le najboljši. Kaj pa naj rečemo o tistih žalostnih junakih, ki nasedajo agitatorjem zemljepisnih avtonomij in ki se boje Balkana? Ali ne čutite, da se odpira pod nami brezno, če se ozkosrčno zapremo v meje revne Slovenije? Naša beseda dijaštvu bi bila nepopolna, če se ne bi spomnili tudi onih, ki so učitelji dijaštva, to je inteligence. Tudi za ogromno večino inteligence ne moremo napisati nobenih prijetnih besed. Kaj vse smo pričakovali nekoč od lastnega vseučilišča! Kakšne žrtve sta doprinašala z veseljem naš naj-bednejši kmet in delavec za slovensko vseučilišče. Toda poizkusite danes, po triletnem obstoju vseučilišča, agitira med narodom za uni verzo, pa boste videli, kam smo zašli. Preko 40 rednih profesorjev šteje ljubljanska univerza, a seštejte javna predavanja, ki se vrše v Ljubljani! Do življenja ne pride niti ljudska univerza, ki jo mora sedaj uresničiti «Jugoslovenska Matica». Čast ji! Mislili smo, da bo naša univerza žarišče nacionalne misli in nacional nega dela. Toda le prevečkrat smo morali že ugotoviti, da se propagira v hramih naše univerze anacio nalna misel. Najtežjo in največjo preizkušnjo mora prestajati danes naš narod. Po strahotni vojni, ko nas ovirajo še povsod verige robstva, moramo gra-diti svojo državo. Sanjali smo nekdaj, da bo šlo delo lahko in zmagovito izpod rok, kajti vsi, ki so zmožni, in vsi, ki ljubijo svoj narod, bodo tekmovali med seboj, dla bodo v prvih vrstah graditeljev. Toda kako kruto so nas varale naše sanje, kako malo štejemo graditeljev! Ozkosrč-nost je prepojila vse in zgradba države napreduje počasi in z napakami. Pravite, saj bi radi prijeli za delo, če ne bi bila politika taka, če nas ne bi politika s svojo korupcijo in ogabnostjo odbijala. Ničev in sramoten izgovor za inteligenta! Lah ko je biti politik tedaj, kadar gre vse po «žnorci», toda mož se preizkusi le v boju. In kako naj bo naša politika brez napak, če pa prav najpo-klicanejši niso v politiki? Kako naj bo politika brez korupcije, če pa poštenjaki nimajo možatosti in požrtvovalnosti, da bi stopili z njo v boj? Pri vseh drugih narodih so vseučiliščni profesorji aktivni politiki. Mi pa mislimo, da je to greh! Saj komur politika ne pritiče ali kdor zanjo ni zmožen, naj jo pusti! Bolje, da ne seže v njo, kajti zlomil bi sebe in škodoval vsem. Toda potem naj tudi opusti tisto nedostojno zakotno kritiziranje po gostilnah in kavarnah, ki zastruplja javno življenje ter ubija vsak polet ljudstva! Potem naj tudi ne piše političnih izjav in naj ne bega z njimi ljudstva. Kdor je mož, ne govori samo, on dela za zmago tiste misli, za katero se javno izjavlja. Inteligenti, Vaša pot vodi v politični boj, kajti narod Vas je izšolal, da ste mu voditelji, ne pa zabavi jači. Zadovoljni pa bomo, če bo vršila naša inteligenca vsaj svojo socialno in kulturno nalogo v polni meri. Naše delavstvo je še po veliki večini uslužbeno le na slabših mestih. Ker nas je rabila Avstrija le kot cene delavce, zato nam ni dala na-obrazbe. Našemu delavcu je treba dati zategadelj priliko, da napreduje. Zakaj ne bi mogli obstajati pri nas taki večerni kurzi, kakršni obstoje v Ameriki, da postane lahko preprost delavec tudi doktor, če je zmožen za to? Zakaj se ne naslonite na mednarodne organizacije, ki to delo vrše in ki so svojo pomoč že obljubile? Izginiti mora pri nas tisto strahopetno načelo, da gre beseda le onemu, ki ima doktorsko diplomo v žepu. Zmožnemu človeku nudite vso možnost, da postane ma-gari prvak,, ne glede na to, da je pričel svojo pot navzgor, kot 201e-ten analfabet. Na deželi je kulturen glad, v Ljubljani pa je vse brezbrižno proti njemu. Organizirajte vendar ljudsko knjižništvo, skrbite, da bo imela vsaka vas dobre gledališke predstave, ne prepuščajte vse skrbi za predava-nanja «Jugoslovenski Matici!», skratka postanite učitelji naroda! Naj bo med inteligenco častnih izjem, katerih se naša izvajanja ne tičejo, še toliko, vseeno moramo ugotoviti, da nas je naša inteligenca razočarala. Skrbite pravočasno, da to razočaranje ne bo raslo, kajti v časih, ko gledajo inteligenti brezbrižno, kako zastrupljajo narodno mišljenje najnizkotnejši demagogi, v takih časih se tudi lahko zgodi, da uspe klic demagoga proti naobrazbi. Tedaj pa gorje Tebi, inteligenca, in dvakrat gorje, če si to zaslužila! To je naša beseda vsem ljudem dobre volje. 99 Ker smo se uprli odločno nesramnemu izrabljanju vere, ki so ga posebno v zadnjem času pričeli klerikalci v večjem obsegu gojiti, pravi «Slovenec», da smo smešni. Z lahkim srcem sprejemamo ta očitek, ker vemo, da ni več daleč čas, ko bo ljudstvo s studom zapustilo one, katerim je boj proti izrabljanju vere smešen. Globoko je padlo glasilo klerikalne stranke! Čeprav smo po «SIovenčevem» mnenju smešni, pa čuti «Slovenec» vendarle potrebo, da že drugič obširno odgovarja na naš članek. To dokazuje, da so naša izvajanja za klerikalno stranko vse prej ko smešna in — silno resna. In da bodo še malo bolj rojila klerikalnim kolovodjem po glavi, moramo na kratko zavrniti «Sloven-čeve» trditvi, ki so ali čisto napačne ali pa skrajno premeteno zavite. Da je prepovedal blagopokojni škof dr. Napotnik klerikalne «katoli-ške» shode, je resnica, ki jo je «Do-moljub» nehote priznal, ko je zapisal, da se vrši sedaj v Savinjski dolini prvič na Štajerskem katoliški shod. Zakaj šele sedaj, je razvidno iz prepovedi škofa drja. Napotnika. Glede goriškega nadškofa pa navajamo «Slovenca» na konflikt, ki so ga imeli pred nedavnim časom njegovi mladini z nadškofom, da o drugem, niti ne govorimo. Prišel pa bo za to še ugodnejši čas. Smešni smo!" Papež Benedikt XV. je nagradil kardinala Boggianija s prstanom v znak priznanja za njegov neustrašeni nastop proti izrabljanju vere s strani laške ljudske stranke, kar je s posebnim lastnoročnim pismom tudi sam jasno povedal. To je neizpodbitna resnica. Veseli nas «Slovenčevo» priznanje, da se je španski ep i skopat izrazil, da se duhovščina ne sme vmešavati v boje med monarhisti in republikanci. Toda zakaj ne nastopi potem «Slovenec» proti onim du hovnikom, ki so notorični agitatorji za republiko in proti naši narodni dinastiji? Zakaj se sme ponašati «Novi čas» kot republikansko glasilo in zakaj mu potem sekundirajo vsi ostali klerikalni listi? Na to naj odgovori «Sloveneo>, namesto da se hoče rešiti z nekakim dovtipom, češ, da bo šel tovariš minister Pucelj peš v Rim, d!a doseže pri sv. očetu zabrano izrabljanja vere. «Slovenec» naj rajši pazi, da ne bo moral iti eden njegovih prvih šefov v Rim prosit milosti, da mu prizanesejo zaradi raznih njegovih nerodnosti. Zagotavljamo «Slovenca», da smo dobili svoje informacije iz visokih katoliških krogov in da zaradi tega njegova smešenja ne bodo pomagala, temveč zvrnil se bo sam v tisto jamo, ki bi jo rad izkopal nam, ko pravi, da smo smešni, ker smo proti izrabljanju vere! Agrarna reforma v Češkoslovaški. (Konec.) Razdelitev zasežene zemlje. Prevzeto zemljo država lahko obdrži, kar pride zlasti pri gozdih v poštev, ali pa jo razdeli: a) poedincem, b) zadrugam, c) splošno prospešnim ustanovam in političnim enotam (bolnišnicam, šolam, občinam, zavodom za rastlinogojstvo in živinogojstvo). Pri poedincih se vpoštevajo posebno brezzemki legijonarji (dobro-voljci), svojci padlih vojakov in sposobni invalidi (tudi telesno nesposobni invalidi, če je njih rodbinam mogoče opravljati vse potrebne poljedelske posle). Od razdelitve so izključeni: ne-državljani, osebe, ki so zaradi kazni izgubile volilno pravico, in osebe, nravno ali telesno nesposobne. Kjer primanjkuje zemlje, tam imajo prednost izvežbani poljedelci in osebe s potrebnim gospodarskim inventarjem. Za male posestnike se smatrajo oni, ki imajo manj zemlje, kakor jo je v dotičnem kraju potreba, da preživi lastnika zgolj poljedelstvo. Zemljo dobe lahko: a) zadruge, katerih člani bi utegnili biti deležni poedinskih deležev zasežene zemlje. b) Poljedelske zadruge, katerih člani so mali posestniki, ki bi jim pride-ljena skupna zemlja služila kot dopolnilo njih posestvom (n. pr. skupni pašniki in tudi druge kulture). c) Konsumne zadruge, ki dobe zemljo v svrho prehrane svojih članov, a ne smejo s pridelki trgovati. Pri konsumnih zadrugah ni treba, da bi bili člani osebno zaposleni na prideljenem zemljišču, dočim je pri ostalih zadrugah to pogoj za pri-delitev. č) Stavbna društva, katerih člani pa ne simejo imeti od te zemlje razen obresti svojih delnic nobenega drugega dobička. Načelo glede razdelitve zemlje je, da se razdeli zemlja socialno pravično po potrebi prebivalstva, pri čemer se mora obenem ohraniti gospodarski značaj dotičnega zemljišča. Zategadelj se razdele gozdi le deloma občinam in poedincem, njih pretežna večina pa ostane skupna državna last. Ribniki se oddajajo ribniškim zadrugam in občinam in prav tako pašniki, ki se ne smejo oddajati poedincem. Večja industrijska podjetja (tvornice za špirit iz krompirja, tvornice za škrob itd.), ki so odvisna od gospodarstva na zaseženem posestvu, se pridelijo s posestvom vred proizvodnim in konsum-nim zadrugam. Pravne oblike pridelitve zemlje. Zemlja se prideli ali v lastnino ali pa v najem. Zemlja v bližini mest se oddaja samo v najem, drugače pa se oddaja zemlja v najem poedincem in zadrugam, če to izrečno zahtevajo. Navadno pa se oddaja zemlja poedincem in zadrugam kakor tudi občinam, pravnim osebam in zavodom v lastnino. Velikost prideljenega posestva. Glavna svrha agrarne reforme je, ustvariti kolikor mogoče mnogo takih posestev, da lastnik lahko živi samo od poljedelstva. Za taka posestva se smatrajo pesestva od 6 do 10 do 15 ha zemlje, različno po kakovosti zemlje, po krajevnih razmerah in drugih gospodarski prilikah. Ta maksimum velja samo za poljedelsko ali orno zemljo (polja, travnike, vrte, vinograde, hmeljišča), ostala zemlja pa se sme prideliti v večji izmeri. Zadrugam, katerih člani bi bili lahko deležni poedinskih deležev, se sme prideliti toliko zemlje, da odpade na vsakega oženjene-ga člana ves omenjeni maksimum poljedelske zemlje, na samskega člana pa le polovica. Ostale zadruge niso omejene na kak maksimum. Razen že omenjenih primerov se ohranijo veleposestva tudi tedaj, če presezajo z zakonom določeni maksimum 150, oziroma 250 ha zemlje, da se izrabijo že obstoječa gospodarska poslopja, in če značaj dosedanje proizvodnje to zahteva (poljedelska industrija). Taka posestva se pridele, kakor že omenjeno, ali za- ,,Kmetijski list" ne manjkaj v prav nobeni kmetiški hiši! Kdor dela za ljudsko izobrazbo, dela za osvoboditev ljudstva iz duševne in politične sužnosti. drugam ali pa posebno zmožnim poedincem (uradnikom, prišlim spričo agrarne reforme ob službo). Postopanje pri razdelitvi zemlje. Zemljiški urad razglasi, da prevzame posestvo; nato vlože prosilci za zemljo tozadevne prošnje. Po prevzemu posestva izdela zemljiški urac na podstavi vloženih prošenj delovni program o razdelitvi zemlje, pri čemer vpošteva vse smernice, ki jih predpisuje zakon. Odškodnina za zemljo. Novi lastniki morajo plačati zemljiškemu uradu: 1.) odškodnino za zemljo in in ventar, 2.) stroške, ki so spojeni 2 agrarno reformo, in 3.) 15odstotni pribitek na račun davka na premoženje. Posojilo prosilcem za zemljo. Prosilci za zemljo prejmejo za nabavo zemlje posojilo v višini do 9 desetink kupne cene, ki jo morajo plačati za zemljo, in v višini do polovice one cene, ki jo morajo plačati za poslopja. Nadaljnje posojilo dobe lahko dobrovoljci iz posebnih za to ustanovljenih fondov. Država jamči za ta posojila do 200 milijonov čeških kron. Prosilci tega posojila ne morejo zahtevati, pač pa se jim sme to posojilo priznati samo v soglasju z zemljiškim uradom, ako jamči njih nravna kvalifikacija za to, da prejetega denarja ne bodo zlorabljali. Taka posojila dajejo hipotečne banke, posojilnice in drugi denarni zavodi, katere je zemljiški urad s tem poslom poveril. Posojilo se daje v obliki tako zvanih zemljiških kreditnih listov, ki se izplačujejo po kurz-ni ceni ali pa v obliki delniških za-dolžnic. Kreditni zakon določa podrobno, kateri denarni zavodi, kakšni obliki in pod kakimi pogoji dajejo posojila, ki se dele zopet v več vrst. Dalje dobivajo zadruge in poedinci posojila za poslovni kapital. Dolžnosti in dispozična omejenost dolžnikov. Novi lastnik mora na zadolženem posestvu dobro gospodariti ter ne sme posestva pred 10 leti prodati. Dražba posestva se sme izvesti le izjemoma, drugače se uvede ob potrebi prisilna uprava. Take dražbe se smejo udeležiti le posestniki, ki imajo manj kot 10 ha zemlje. Nedeljiva posestva so mala posestva (od 6 do 15 ha), ki se morajo ohraniti potomcem nedeljena. Taka posestva ustvarja ali zemljiški urad pri agrarni reformi na novo ali pa podrejajo posestniki svoja svobodna posestva predpisom zakona o nedeljivih posestvih. Za to, da se ohrani tako posestvo nedeljeno, veljajo med drugim nastopni predpisi: Lastnik mora na posestvu dobro gospodariti, ker ima drugače zemljiški urad pravico posestvo odkupiti. Na posestvu smejo biti samo rentni dolgovi. Dražba in prodaja posestva sta samo izjemoma dovoljeni; v takem primeru pripade razlika med nizko nabavno in višjo prodajno ceno državi. Lastnik posestva je samo ena oseba ali pa mož in žena kot solastnika. Nedeljivo posestvo pripade samo enemu dediču po določilih dednega prava. Dediči brez zemlje imajo prednost pred dediči, z zemljo preskrbljenimi. Dedič, ki ima že lastno posestvo v izmeri polovice dediščine, se smatra za z zemljo preskrbljenega. Izključene od dediščine nedeljivega posestva so duševno in telesno nesposobne osebe. Kadar je samo en dedič, ki že razpolaga z zemljo, postane sicer on dedič, vendar ima zemljiški urad pravico, tako nedeljivo posestvo odkupiti v primeru, če ima dedič s to dediščino dvakrat večje posestvo, kakor v dotičnem kraju zadostuje, da se lastnik peča izključno s poljedelstvom. Prehodno sme biti ena oseba lastnik več nedeljivih posestev (n. pr. če ima gospodar več odraslih sinov, ki pridejo v poštev kot dediči). Dalje ima zemljiški urad pravico, nedeljivo posestvo odkupiti v primeru, če lastnik slabo ali pa vobče sam na posestvu ne gospodari, če ravna proti posebnemu v to svrho izdanemu proizvodnemu redu in če so sami nesposobni dediči. K agrarni reformi spada dalje zakon o malih zakupnikih, tako zvanih ■staronajemnikih. Po tem zakonu morejo oni zakupniki, ki nimajo več zemlje v najemu kot 8 ha, in sicer nepretrgoma od leta 1901. zahtevati, da se jim prepusti posestvo v lastnino. Ta zakon je že izvršen in tok za tozadevne prošnje je že potekel. To bi bili kratki izvlečki iz dosedanjih zakonov za izvedbo agrarne reforme v češkoslovaški republiki. Pripravljajo pa se po poročilu zemljiškega urada še novi izpopolnje-valni in izpreminjevalni zakoni. Od vse zasežene zemlje v izmeri okoli 5 milijonov ha je bilo do sedaj razdeljenih (v lastnino in zakup) 222.830 ha. Po načrtu zemljiškega urada bo prevzete v prihodnjih treh letih v čeških deželah 448.000 ha in na Slovaškem 49.000 ha, skupaj to rej okoli 500.000 ha zemlje. Leta 1922. bo prevzete 120.000 ha orne zemlje in 250.000 ha gozdov. Po programih bi trajala glavna izvedba agrarne reforme 10 let. Kakor pri nas, tako je nastalo tudi na Češkoslovaškem takoj po prevratu veliko hrepenenje po zemlji (posebno spričo prehranjevalnih težkoč) in diržava je bila prisiljena dajati ljudem male parcele v najem. Velike težkoče pri izvajanju agrarne reforme provzročajo delavci, uradniki in drugi uslužbenci na zaseženih posestvih. Večina teh ljudi bi ostala namreč z izvedbo agrarne reforme brez dela. Na nekem posestvu so hoteli celo delavci z uradniki vred v veliko veselje latifun-distov nasilno preprečiti izvedbo agrarne reforme. Delavci so svoj čin utemeljevali s tem, da si oni najbolj žele izvedbe agrarne reforme, vendar so proti načinu dosedanjega razdeljevanja zemlje in sploh vsega izvajanja agrarne reforme. Reakcija, ki ni naklonjena izvedbi agrarne reforme, je vedno večja. Stremljenje, da se ohranijo nedeljena mala veleposestva (do 250 ha poljedelske zemlje) in srednja veleposestva (do 500 ha poljedelske zemlje) pridobiva v državi vedno več pristašev, posebno med inteligenco. Druga ne manjša težkoča glede agrarne reforme je pomanjkanje kredita. Odškodnina, ki se daje posestnikom za zemljo, je sicer razmeroma majhna, toda inventar se mora plačevati po dnevni ceni. Sploh pa se bo, če smemo verjeti javnemu mnenju, tekom časa pri izvajanju agrarne reforme še marsikaj izpremenilo, in sicer za agrarno reformo v neugodnem zmislu. , Tovariš Ivan Kirbiš v Prepolju 400 kron, nabranih na nabiralno polo št. 56. Skupaj 2320 kron. Vsem darovalcem naša iskrena zahvala! Tovariši, stojimo skoraj tik pred volitvami, zaradi česar je dvakra nujno, da stori vsakdo svojo dolžnost, in sicer v najkrajšem času Pomnite, da zmaga samo požrtvovalni, ker le on je vreden zmage! Tovariši, nabirajte zategadelj za naš agitacijski sklad in zmaga bo naša! Darila za tiskovni sklad SKS. Tovariši, zbrani v veseli družbi pri tovarišu Pečniku v Brežicah, 500 kron. Pri delitvi modre galice pri tovarišu J. Podhostniku v Juršincih so zbrali tovariši Alojzij Holc, Alojzij, I namestnik to lovoriko lahko prihranil. Ojsterc in Franc Holc 500 kron. Upamo, da je poslednja. Tovariš Franjo Purkat, posestnik |„,(N.a nas,ov državnega pravdništva) Pokrajinske vesti. (Vsem tistim, ki se obračajo na naše poslance,) naznanjamo, da je treba vsako prošnjo nasloviti na urad ali ministrstvo, pri katerem se za kaj prosi. Vsako prošnjo je treba tudi pravilno kolkovati in ji priložiti vse do-kazilne listine. Pravilno spisano prošnje pošiljajte na zadevni urad, njih prepis pa obenem klubu poslancev SKS.! Naši ]x)slanci bodo storili potem vise potrebne korake, da bo prošnja hitro in. če le mogoče, tudi ugodno rešena. Nikakor pa ne zahtevajte nemogočih ali celo protipostavnih stvari! Na korist kmetovalcev je, da se spoštuje zakon povsod in v vsakem primeru, kajti bogati meščani dosežejo po svojih zvezah le prepogosto priliko, da obidejo zakon na škodo delovnega ljudstva, dočim kmetovalcem kaj takega ni mogoče doseči. Ne. obračajte se pa na naše poslance v zadevah, ki se rešijo lahko že v Ljubljani, in tudi ne glede malenkosti, kajti čas je zlato! Uvažujte to, tovariši, sebi v korist! Kdor pa ne ve, kam je treba prošnjo nasloviti in katere priloge so potrebn naj se obrne na naše tajništvo v Ljub ljani, da mu sestavi prošnjo (Tovariš poslanec Urek) je težko obolel na oslabelosti srca in živcev, vsled česar se je moral podati v zdravilišče. Vsi tovariši, ki želijo posredovanja v katerikoli zadevi, naj se obra čajo za sedaj na drugo tovariše poslance. (Prezir ljudskih zahtev.) 21 župan štev okrajnega zastopa v Brežicah se je izjavilo za to, da ostane na svojem mestu dosedanji vodja glavarstva, g. vladni tajnik K o r o p e c. Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar je deputaciji županov, ki mu je izročila tozadevno spomenico, obljubil, da se bo ljudski prošnji ustreglo. Nekoliko dni nato pa je dospel od namestnika. osebno podpisani odlok uprave, s katerim se naznanja, da ministrstvo v s p o r a z u m u z ljubljansko upravo ni moglo ugoditi prošnji ljudstva. V zadregi smo, ali se naj čudimo bolj dani in neizvršeni obljubi ali pa preziru ljudstva. Na vsak način pa je jasno, da bi si g', pokrajinski Bevškem, 50 kron. Tovariš Ivo Kos, posestnik na Vrhniki, 400 kron Narodni poslanec tovariš Dobnik je izročil za neimenovanega 160 K. Skupaj 1600 kron. Tovariši, ne zamudite nobene prilike, da ne bi nabirali za tiskovni sklad SKS.! Naše glavno orožje je časopisje. Zavedajte se tega! Vsem darovalcem pa naša iskrena zahvala m polno priznanje! Darila za agitacijski sklad SKS. Dobra priprava je pol zmage. Vsaka priprava pa je uspešna le tedaj, če so na razpolago zadostna sredstva, kajti brez denarja ni mu- zike. Načelništvo SKS. je osnovalo zaradi tega agitacijski sklad, ki naj daje stranki možnost, razviti o volitvah tako delavnost, ki je potrebna, da zmaga kmetska misel. V ta namen so bile odposlane našim zaupnikom nabiralne pole za agitacijski sklad SKS. Čast našim tovarišem, da so v polni meri razumeli svojo dolžnost do kmetske misli in do SKS., njene predboriteljice, ter se odzvali našemu pozivu v najlepši meri. Do sedaj so poslali za agitacijski sklad prispevke: Tovariš Lipovšek v Gruševi 1200 kron, nabranih na nabiralno polo št. 46. Kljub vsej medvojni propalosti je ostal naš narod vendar v svojem jedru tako zdrav, da mu je ogabna vsaka ne-dostojnost. Žalostna resnica pa je, da je v našem javnem življenju tudi vse polno ljudi, katerim manjka najpri-prostejši osnovni nauk o dostojnosti. Nemogoče jo med dostojnimi ljudmi, da bi pisal kak časopis o katerikoli ženski, koliko centimetrov meri okoli pasu in slično. Pri nas pa je celo to mogoče, da piše list na tak način o naši kraljici. Dasi je zagrešil to nedo-stojnost «Domoljub» z dno 14. junija, vendar državno pravdništvo ni smatralo za potrebno, nastopiti proti takemu prostaštvu. Res neverjetno, ka ko nizko je padla naša žurnalistika in kako občudovanja vredna je liberalnost državnega pravdništva! (Posebnost «katoliškega« «Slove»i-ca».) Ker je poročal »Slovenski Narod« z dne 15. junija, ki pa je izšel že dne 14. junija popoldne, o škandaloznem ponašanju kaplana. Krušiča na shodu SKS. v Kozjem, je priobčil tudi Slovenec* z dne 15. junija svoje ljubljansko poročilo o tem shodu. Ker pa Slovenčev® dopisnik ni bil na shodu, zato tudi o shodu ni mogel poročati. Iz zadrege si jo pomagal na ta način, da je napadel prav prostaško tovariša Puclja. Tako uimeva «katoliški* »Slovenec* resnico in ljubezen do bližnjs-ga. Značilno je tudi dejstvo, da ne poizkuša »Slovenec* niti z besedico braniti kaplana^ Krušiča. Kaplan Krnšič ga je tako grdo polomil, da se ga sramuje celo njegov bratec pri »Slovencu*. Čestitamo, gospod Krušič! (Prosto po «Domoljubu».) »Morje velikih in lepih besedi so in bodo še razlili naši opozicionalci o avtonomiji. Ko bi vsaj enega siromaka oblekle in nasitile te besede.* bo žo 13 let. Talca je republikanska ljubezen do delavstva v praksi. (Iz Moravč) nam pišejo: Kakor vsako leto, tako se je vršilo tudi o letošnjih binkoštih romanje k sv. Valentinu na Limbarski gori. To priliko so porabili g-g. duhovniki ter priredili veliko veselico, odnosno velik shod. Postavljeni so bili mlaji, dekleta v narodnih nošah pa so prodajala vstopnice, oziroma listke in šopke za sklad »Kmet-sko zveze*. Šopki kakor listki so bili po dinarju. Koliko so plačali državne takse, je nam seveda neznano. Mislimo pa, da se je država obrisala pod 110 som, kajti Kristusov izrek »dajte ce sarju, kar je njegovega,» se ne Časti brez žandarjev. Ker je bilo romarjev kakor po navadi od pet do šest tisoč, zato je moral biti izkupiček lop. Med drugimi jo govoril tudi g. dr. Korošec jezeč so nad samostojneži, ki se naj obesijo na Pucljeve vole. Ko je izustil g. doktor to neumno željo, pa je povedal takoj še nekaj neumnejšega. Protesti raJ je namreč proti visokim davkom, ki jih jo sklenil sam. Višek sijajnega parlamentarca, ki proti samemu sebi protestira! Govoril je tudi slavni Bro-dar tor izrazil pobožno željo, da SKS propade. Pa ne bo nič iz tega, ker SKS. se stalno krepi in jači. Kakor največji mogočnež pa. se jo držal 1110-ravški cerkovnik. Radovedni smo lo, če bo tudi pri beri tako oblasten. Kako velik je bil uspeh »katoliškega shoda na Limbarski gori, pa izpričuje najbolje vzdihovanje ženic, da bodo izgubile viso vero, ker gre gospodom le za «gšeft». (Radovljica.) Dno 16. junija je bila sodna razprava proti predsedniku »Obrtno zveze* v Radovljici, g. I šernu iz Predtrga, ki je trdil na predvečer Pucljevoga shoda, da je oškodoval tovariš minister državo za šest milijonov kron. Čeprav je tovariš Vi-dic, župan v Lescah, Prešerna opozoril, naj prekliče svoje žaljivke, vendar Prešeren toga ni hotel storiti, ampak je bil še celo nesramen dovolj, da je trdil, da bo dokazal svojo trditev. Zaradi tega jo vložil tovariš minister Pu- celj tožbo proti Prešernu. Pa glej ga (O gospodu Mahnu,) glavnem vojskovodji Novačanove armade brez vo-Tovariš Josip Novak na Jami 520|ijakov, pravi republikanski «Naprej», kron, nabranih na nabiralno polo št. 39. Tovariš Bukovec v Veliki Loki 200 kron, nabranih na nabiralno polo št. 5. da bi moral odložiti, če bi imel kaj časti v sebi, vse funkcije, ki jih je prejel od SKS., sicer pa, da je g. Mahen eden največjih neprijateljev delavstva, ker je pognal neusmiljeno iz službe cestarja, ld je opravljal to svojo služ- spaka! Dasi je prišel zagovarjat Prešerna sam dr. Natlačen, vendar obtoženec ni hote) pred sodiščem ničesar znati. Prešeren ie bil obsojen na 1000 Ivron glooe in povrnitev dokaj velikih pravdnih stroškov. Tako se godi obrekovalcem, kajneda, g. radovljiški župan — pardon, saj smo Radovljičani brez župana. (Iz Novega mesta) nam poročajo o nezaslišani časti, ld jo doletela dolenjsko metropolo, ker jo je ohiskal odposlanec republikancev, in sicer v pristnih irhastih hlačah, da se taiko jasno dokumentira ljubezen do kmetskih volilnih glasov. Da bi bili na ta visoki obisk dobro pripravljeni, so nam poslali tudi par iztisov «Naše vasi* (pravilneje «2alostne vasi*, kajti življenje ji je že pošlo). Ob visokem obisku smo slišali tudi kopo lepih besedi, kakršne prebavljajo v Sloveniji le še backi, telički i rt zapeljančki. Hoteli bi slišati še več takih umnih klobasarij, osobito pa upamo, da nam »salcštangelfertil-gar* postreže z opisom1 svojih sanj diplomatskih zastopih in sličnem. Upamo, da se razumemo! (Katoliški shod v Kostanjevici) naj bi bil po zatrdilu vabila duhovnikov popolnoma nepolitična manifestacija in mobilizacija vernikov7.-Toda čim so bile izpregovorjene prve besede, žo se je videlo, da je to čisto navaden volilni shod klerikalne stranke. Agitacija za Orle, »Kmetsko zvezo* in klerikalno vzgojo šolske mladine. Manjkalo je samo nekaj, namreč, da bi bil g. župnik Podbevšek zbranim veljakom SLS. poročal, kako je prišel do stare šole v Kostanjevici in kako mu je sodni predstojnik zadevo dobro »zrihtal*, da je pogodba veljavna. Sto kron staneta danes dva litra dobrega vina in za toliko je kupil prekanjenee (ne preganjanec) Podbevšek staro šolo v svojo osebno in v svrho klerikalne stranke. Predlanskim misijon, druga leta tabor SLS., letos pa «katoliški« shod. Kaj ima Podbevšek na programu za prihodnje leto, je še tajnost, za katero vesta samo on in dr. Lozar. Vsekakor pa bo gotovo, kaj posebnega! Glavno je, da si utrjuje troperesna deteljica tla za čase, ld še pridejo, in — da stvar tudi nese. Podbevšek zahteva od sodelujočih obrtnikov nič manj nego 30 odstotkov. Svetujemo mu, naj vpelje to prakso na vse gostilne v župniji. (Kostasijeviški župan) Colarič v Orehovcu, ki se je bil proslavil že na lanskem občnem zboru »Kmetijsko družbe* v Ljubljani, zasluži visok red. Leta 1920. je prodal g. župniku staro šolo za sto kron in leta 1921. si je pridobil v ljubljanskem «Unionu» ne-venljive zasluge za ko&tanjeviško občino, čeprav ti prešmentani Gorenjci in Ljubljančani za zlodja niso hoteli verjeti, da ima Kostanjevica takega župana. Leta 1922. pa je prekosil samega sebe. Kot «velik* mož je pomagal postavljati najvišje mlaje za «ka-toliški* shod in »govoril* je seveda tudi same nepolitične stvari. Škoda, da ni bil ta shod po prvotni nameri v graščini šumske uprave. Tam bi se bil šele postavil! Najbolj pa je zaslužil visok red: dne 8. junija ob kraljevi poroki. Ko je Kostanjevica, sbjvefcnc proslavljala ta dan, ni bilo mogoče tega dičnega občinskega predstojnika nikjer dobiti: ne pri slovesni sv. maši. ne pozneje v pisarni, kjer so čakale nanj zbrane deputacije, da bi se odposlala skupna udanostna brzojavka- Za »katoliški* shod vse, za kralja ničesar! Saj je župan prepričan, da sta on in g. župnik suverena v občini ini župniji in da ni nad njima nikogar. V tem prepričanju utrjuje g. župana tudi več kot predrzno nastopanje nekaterih duhovnikov v okraju, ki na izdajo v zadnjem času vse, kar ni pristno klerikalno. Gospod dekan bi imel tu dosti opravila, da bi napravil red, v; Kostanjevici pa še posebno. (V Št. Rupertu na Dolenjskem) smo na prav slovesen način praznovali poroko Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. in Njenega Veličanstva kraljice Marije. Dno 7. junija zvečer so bile vse hiše — seveda raze.i župnišča in kaplani je — razsvetljene. Gospodje duhovniki namreč nočejo ubogati »Domoljuba*, ki pravi, da smo kralju tudi po božji postavi dolžni pokorščino in spoštovanje izkazovati. Ob pol devetih zvečer je priredila šolska mladina krasen mirozov, nri katerem je pela narodno in državne himne. Vse prebivalstvo je glasno pozdravljalo mladino. Ob devetih zvečer je bila slavnostna seja «Sokola*. Na gričih so goreli kresovi. Poročni dan proslavila šolska mladina nično is sv. pa je jako praz-mašo, govori in petjem. Uprizorila se je tudi ljubka .slika. »Kraljici Mariji*. Vsem Šentruperčanora ostane proslava kraljeve poroke gotovo v prijetnem spominu. Čast idealni šolski mladini! (Iz Babnega polja.) Podružnica »K o-la Jugoslovenskih Sester* Babnem polju je priredila kljub nepotrebnim zaprekam javno tombolo, ki se jo prav dobro obnesla in domačine kakor tudi Prezidance popolnoma zadovoljila. Dohodok tombole se je razdelil tako, da se je dalo 1000 krom za «Dom kraljice Marije*, 1000 kron pa je dobila prijazna, a revna domača cerkvica. Upamo, da se bo pričeto delo podružnice pod spretnim vodstvom odbora in še posebno ugledne gospe predsednice Franjo T r o h o v e usp ;š-no nadaljevalo. (Iz Trbovelj.) Plačajo naj! Tukaj imamo zelo slabo pošto, tako da morajo nekateri ljudje hoditi skoro uro daleč po pošiljatve. Seveda dobi iz posameznih vasi tisti, ld pride prvi, pošto za vso vas in še za. okolico. Iti v tem je križ! Drugače že še gre, le »Kmetijskega lista* ni od nikoder. So izvestni ljudje, ki neverjetno radi berejo naš list, četudi so hudi klerikalci, samo plačati ga nečejo. Toda še drugačno je zlo. Pride naš g. župnik Časi ter ga začno z zanimanjem čitati. »E, pa ga naj kar s seboj vzamejo, gospod!* In župnik ne ve, da je to prav tak greh, kakor če bi našel na mizi tujo krono ter jo vtaknil v žep. Nekateri naši pristaši ne dobe lista po ves mesec v roko. Zaradi tega so g. župnik _ s prijatelji vred naročite na »Kmetijski list*, pa ga boste brali. (Zlatoličje.) Pred 14 dnevi sta sklicala Jakob Šeruga in Franc Golob na zaupni sestanek vse male posestnike naše vasi. Na sestanek sta povabila tudi socialnodemokratskega poslanca K is o v ar j a. Celih 14 dni sta vabila nas male posestnike v socialuo-demokratsko stranko, češ, da si bomo razdelili vsi mali posestniki tako zvano zlatoliško gmajšino. Res smo nasedli ter pristopili vsi k tej novi stranki, ker smo mislili, da dobimo res gmajšino. Sedaj smo pa zvedeli, da ne moremo ničesar dobiti od te gmajšine, ker pripada le-ta tistim, ki so v zemljiški knjigi vpisani za lastnike. G. poslanca Kisovarja pozivljemo zategadelj, naj nam v 14 dneh jasno izjavi, kaj dobimo od gmajšine in odkod imamo to pravico. Ako nam 110 morete dati ' tega zagotovila, moramo Vas, Jakoba Šerugo in Franca Goloba smatrati za zapeljivke, ki ste napravili med kmeti in malimi posestniki samo sovraštvo. Mi, mali posestniki, pa. Vas kmete sedaj prosimo za odpuščanje, ker smo se dali zap.djati, in za tako naklonjenost, kakršno smo uživali poprej. — Več malih posestnikov. (Radgonske opekarne v Spodnjem Grisu,) ki je pripadel nam, so prešlo vsled odloka justičnega ministra v last občine Gornje Radgone, ki je dobila s tem večmilijonsko premoženje. (Slatina Radenci.) Dne 5. maja je imela »Zveza kmetijskih podružnic* sa ljutomerski okraj svoj občni zbor. Seja je bila za naš okraj največje važnosti, ker je bila posvečena tkalstvu, ki se je začelo iznova razvijati. V lepo okrašeni sobi je bilo navzočnim tkalcem odkazano odlično mesto. Točno ob 8. uri je povzel besedo predsednik Zvc-ze, g. N e m e c, ki je v lepo zasnovanem govoru poudarjal ]>omen tka-l-stva za narod in državo. Njegov govor je bil slavospev tkalcem, ki je segel vsakomur globoko v srce ter izzval vihar odobravanja. Nato se je izvršilo obdarovanje tkalcev. Obdarovani so bili: Deučer (Bučečovci), Peršak (Ga-lušak), Martin Kleinošek in sin, Janez Kleinošek (vsi iz Grbonoša), Fras Pridobivajte naročnike „Kmetijskemu listu", ker le z njim se širijo najuspešneje naše ideje! Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad »Kmetijskega lista"! 3 (Siapšina). Hajdinjak in sin (Kapela) in Sonekovic (Apače). — Proslavi tkal cev je sledilo blagajniško in tajniško poročilo. Izvoljen je bil nato stari odbor, ki bo svoje uspešno započeto delo pod vodstvom izkušenega predsednika tovariša- Nemca, gotovo v korist vseh kmetovalcev nadaljeval. Naj živita «Zveza kmetijskih podruž nic» in njen delavni odbor! ifPrekmurje.) Dopisniku v »Sloven skem Narodu® z dne 8. junija, ki razni otriva o pojavih novega gibanja gle de agrarne reforme, bodi povedano, (lit. je silno slabo poučen. Dopisnik trdi o prekmurskih razmerah, da so je vrnila veleposestniku v Murski Soboti 'zemlja. češ, da je prebivalstvo ni hotelo vzeti v zakup. Toda temu ni tako, temveč resnica je, da je zemlje premalo, vsled česar se ne more zado voljiti vsega prebivalstva. Nadalje pravi dopisnik, da je postavilo neko drugo vele posestvo naprodaj 500 konj, a j« prodajo preklicalo, ker je moglo prevzeti upravo zemlje zopet v lastno obratovanje, češ, da ni bilo interesentov. Tudi to> je gorostasna izmišljotina in neverjetna laž, ki jo prevzema »Slovenski Narod®. Vabimo dopisnika, naj pride osebno za daljši čas v Prek-murje, kjer se bo osebno poučil, kake buctalosti je priobčil. Osobito se bo prepričal, če bo preštel konje, kako slabo je bil poučen, če ni morda pod-kupljenee veleposestnikov. Kaj dobro bi res bilo, če bi tisti, ki n© morejo obdelati dobljene zemlje, vrinili zemljo že sedaj, da bi jo potem prevzeli oni, ki bi jo obdelovali in ki imajo zagotovo, da se bo ta. zemlja njim pride lila in bi postali tako srednji kmetje. Nikakor pa ni mogoče, da bi dobil to zemljo veleposestnik, kajti ti dobri svetovalci bi naleteli na tak odpor, da bi ti »leviti* gotovo poskrili svoje modre buče, če bi hoteli svojo namero izvesti. (Listnica uredništva.) V zadnjem čautt smo bili opetovano mistificirani (neresnično obveščeni), čeprav poživljamo stalno dopisnike, naj pišejo zgolj resnico in nič drugega ko resnico. Ker nam je popolnoma nemogoče presojati iz Ljubljane resničnost vsakega dopisa, zato smo prisiljeni biti do vseh osebnih napadov skrajno previdni. Prio!)čevali jih bomo le v skrajnih primerih in le na zahtevo krajevnih odborov SKS. Vse dopisnike porivljemo, naj nam poročajo o važnih dogodkih, toda vsak napad naj si puste potrditi po krajevnem odboru SKS. Vsi cenjeni dopisniki naj bodo uver-jeni, da je naše stališče v interasu kmeteke misli in zato v nobenem oziru ozkosrčno. Politične vesti. ((Skupščina.) Zakonodajni odbor je sprejel volilni zakon. S tem je zagotovljen njegov skorajšnji sprejem tudi v zbornici. Volilni zakon je bil ntrjno potreben, kajti parlamentarna država brez volilnega zakona je ne-zmasel. Kralj mora imeti priliko, da v vsakem trenutku lahko vpraša narod za njegovo mnenje, kajti samo tako more vladati po narodni volji, katero se spozna edinole po volit-vak (Volilni zakon) podpira pred rstsn velike stranke. Majhne stranke, ki oe dosežejo niti količnika, ne dobe mandata. V Sloveniji so ogroženi s tem demokrati, narodni socialisti in republikanci, ker utegnejo ostati brez mandata, oziroma znatno izgubiti. S pospeševanjem velikih strank se hoče povečati delo-zsuožnost skupščine. Brez vsega je jas.no, da je težko vladati, kadar je v skupščini do 20 strank, namesto par velikih. Na drugi strani pa se daje s tem tudi ljudstvu prilika, da že ono samo odloča, kateri skupini se naj priklopijo od njega izvoljeni poslanci. Ker dosežejo uspehe pri volitvah le velike stranke, zato se bodo morale male stranke združiti že pri volilnem boju in za volitve ustvariti temu primerne bloke. Ne bo več tako kot je bilo sedaj, da so poslanci v parlamentu sami odločali, kakšne skupine stvorijo. Volilni zakon pomeni torej v tem oziru velik napredek. fiOpozicionalci proti novim volitvam.) Farizejstvo naših klerikalcev in drugih opozicionalcev se je zo-pe5 enkrat izkazalo. Toliko so že kričali, da je treba preiti k volitvam, ko pa je predložila sedaj vlada volilni zakon, so temu nasprotovali, češ, da mora biti najprej končan proračunski zakon. Zagrozili so celo z odhodom iz skupščine in z najstrožjo opozicijo. Toda končno so se le sramovali svojih napovedi in opustili so odhod iz zbornice kakor tudi opozicijo. Preveč jasno bi namreč povedali s svojim početjem, da se boje volitev. In kako se jih ne bi bali, ko niso prinesli domov niti enega uspeha, temveč samo na široko odprta usta, ki sezajo od Vardar-ja pa tja do Soče. (»Naša Vas») je ustavljena. Na predlog državnega pravdnika je ustavil sodni dvor v Celju nadaljnje izhajanje «Naše Vasi», ker ne prinaša list nič drugega ko hujskarije. Tudi v Mariboru bi bilo dobro stopiti raznim hujskačem na prste. (Haška konferenca.) Z velikanskim pompom in sijajem je bila prirejena genovska konferenca in zato tudi ni prinesla drugega uspeha kakor nekoliko visokodonečih besec in — zaroko Loyd Džorževe hčerke. Genovsko konferenco so aranžirali Italijani, mojstri teatralike, in zato je končala tako kakor konča gledališka predstava, če pade zavesa. Haška konferenca pa se vrši v znaku tihega dela. Nobenih ceremonij ni, k sejam se ne pripuščajo novinarji in tudi sicer ni nobenega teatralnega pompa. Aranžirajo jo Holandci, ki kot severni narod ne poznajo preveč ceremonij. Vse kaže, da bo imela zato tudi haška konferenca neprimerno več uspehov ko genovska. Prvi znaki za to so že podani. Francozi in Belgijci so popustili ter se približujejo ameriškemu naziranju glede Rusije. Nasprotje med Francijo in Anglijo se je po obisku francoskega ministrskega predsednika Poankareja v Londonu znatno ugladilo. Izgledi konference so se torej nepričakovano izboljšali in upati je, da nas privedejo vsaj za spoznanje bližje sporazumu narodov. Toda prevelike nade vseeno ni so upravičene. (Sporazum z Italijo.) Dočim se je še pred kratkim tako mnogo govo rilo o skorajšnjem sporazumu med nami in Italijo, so danes taki glasovi popolnoma utihnili. Vse kaže, da je sporazum zopet pokopan in da v Italiji še vedno ni zavladala treznost, še vedno mislijo Italijani, da smo mi brezsilna para, ki mora pritrditi vsemu, kar zahtevajo oni. Pa bodo Italijani že še spoznali, da temu ni tako in da potrebujejo sami sporazum bolj kakor mi. (Naše ljudstvo pod Italijo.) Klerikalnim petelinom gre žalostna slava, da so razbili enotnost političnega vodstva na Primorskem. Izsilili so delitev političnega društva «Edinost» na goriško in na tržaško-istrsko društvo. Goriška hoče biti «avtonomna» in brez sramu žrtvuje Trst in Istro italijanskemu nasilju samo da dobi nekoliko drobtinic zase. Ta narodni zločin, ki so ga zakrivili poslanec Šček in njegova kompanjonat Bitežnik in dr. Besednjak, si je treba zapomniti za poznejše čase. Poslancu Ščeku pa gre še druga žalostna slava. Da bi dosegel večji uspeh, je pričel kot pravi klerikalec lici tirati navzdol. Skoraj bo prekosil že komuniste, tako socialen je. Kljub temu ali prav zaradi tega pa preživlja naše ljudstvo svoje najtežje dni. Vprašanje vojne odškodnine se ne premakne naprej, številne po Ščeku v osebno reklamo osnovane zadruge žive z največjo težavo, italijanska politika je zrasla Ščeku čez glavo in v tako težkih prilikah pričenja Šček z razdorom. Klerikalcu se ne sme zaupati, četudi je čisto odet v narodne zastave. in sospou (Seja «Mlekarskega društva za ljubljansko okolico«) bo v nedeljo dne 25. junija ob devetih dopoldne v Mrakovi gostilni na Rimski cesti v Ljubljani. Zato pa bo odpadla redna seja začetkom meseca julija, Ker bo seja važna, zato je udeležba obvezna. — Predsednik. (Vinske razstave v letu 1922.) Vinarski in sadjarski odsek «Kmetijske družbe za Slovenijo® v Mariboru je na svoji seji z dne 10. t, m. sklenil, da se udeleži z vini svojega območja: 1.) pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, po možnosti tudi 2.) vinske razstave v Zagrebu in 3.) vinske razstave v Beogradu, ki se namerava prirediti tam prihodnjo jesen. Drugega ljubljanskega velesejma se odsek kot tak letos ne udeleži, ker se ni oglasilo zadostno število udeleženicev. Prav vsem vinogradnikom iz ptujskega, ormoškega, celjskega in bizeljskega vinskega okoliša priporoča odsek udeležbo na letošnjih sadnih, oziroma vinskih razstavah v Ptuju, oziroma Celju. Obenem je sklenil odsek naprositi »Kmetijsko družbo* v Ljubljani, da da v to svrho odseku na razpolago na mariborsko oblast odpadajoči del državne podpore, katero je prejela družba od ministar- stva poljoprivrode i votla. Podpora naj se razdeli z ozirom na površino vinogradov. Odsek sklene dalje, naj se označba »savsko-sotelski vinski okoliš* opusti in se označijo za »bizeljska vina® ona vina, ki se pridelajo v sev-niškem, kozjanskem in brežiškem okraju. Končno se je bavil odsek s težkočami pri izvozu naših vin ter sklenil podvzeti v ta namen vse potrebne korake. Zlasti se naj varujejo naše koristi pri predstoječih trgovskih pogajanjih med Jugoslavijo in Avstri jo. Vedno težavnejše razmere ogrožajo obstoj našega vinogradništva. Potrebno je torej, da storimo vse, kar more našemu vinogradništvu koristiti. Eno tako sredstvo so tudi vinske razstave v svrho reklame za naša vina. Poziv-ljejo se torej vinogradniki že sedaj, naj se udeleže razstav ter naj podpirajo odsek pri njegovih stremljenjih, da bo uspeh razstav tem večji in ugodnejši. Natančnejša navodila glede udeležbe na posameznih vinskih razstavah slede. — Za vinarski in sadjarski od sek: Puklavec, vinarski ravnatelj. (Drugi ljubljanski veliki sejem) bo v dneh od 2. do 11. septembra, Spričo večjega števila razstavljalcev se bo razstavni prostor izdatno povečal ter bo meril 50.000 kvadratnih metrov. Sejemski urad je dosegel za obiskovalce sejma nastopne ugodnosti: 1.) polovično vožnjo na vseh železnicah za. vsakogar, ki ima sejemsko legitimacijo; 2.) carine prost uvoz in izvoz inozemskega razstavljalnega blaga; 3.) najhitrejšo rešitev vseh vizumov in 4.) uporabo zelo okusno izdelanih sejemskih kolkov. — Sejemski urad je začel razpošiljati «Sejemski vestnik®. Kdor ga ni prejel, pa ga želi imeti, naj se prijavi zanj pri sejemskem uradu. — Dolenjski in bizeljski vinogradniki se udeleže tudi letos ljubljanskega velikega semnja. (Bela Krajina) ima obilo dobrega vina. Na cene, ki so ugodne, opo zarjam o kupce. Belokranjska vina slo ve že od nekdaj kot dobra vina, sedanja pa opravičujejo sloves belokranjskih vin v posebni meri. (Celjski trg.) V glavnem so ostale cene neizpremenjene. Govedina se plačuje v mesnicah od 54 do 64, na stojnicah pa od 44 do 52 kron kilogram s kostmi. Teletina velja od 60 do 64, prasetina od 74 do 80, slanina od 92 do 104, mast 112, šunka 120 in prekajeno meso od 76 do 112 kron kilogram. Vampi veljajo 36, pljuča 32, jetra in ledvice po 40 in loj od 18 do 48 kron kilogram. Živ kozliček stane od 200 do 230 kron, kilogram koštru novega mesa pa 40 kron. P e r u t n i ne je na trgu dovolj. Majhni piščanci so po 40, večji po 50 kron. kokoši od 100 do 120, petelini pa od 140 do 160 kron. Cene m 1 e č n i m izdelkom in mleku so ostale iste. Sadja je na trgu veliko. Liter črešenj stane 12 kron, majhen krožnik jagod od 6 do 3, liter borovnic od 7 do 8 kron. Cene špecerijskemu blagu so ostile neizpremenjene. Kristalni sladkor je po 64, v kockah po 68 kron. Riž stane od 24 do 40, namizno olje 96, bučno olje pa 108 kron kilogram. M o št. 00 je po 24-80, št, 0 po 23-80 in št, 2 po 22-80, ješprenj po 19-40, koruzna moka po 15-40 kron kilogram. Stot sena velja 700, št.ot slame od 300 do 400 kron. Zelenjave je dovolj Ohrovt je po 30, karfijola po 30, špar-glji od 70 do 80, špinača po 12 kron kilogram. Gob je še vedno dosti in so jim cene nizke. (Žitni trg.) Izgledi na letino so dobri. V Bački je notirala pšenica 1620, v Slavoniji in Sremu pa od 1540 do 1550. Koruza. 1390 do 1400 s postaje Zagreb. V Vojvodini se je dobivala koruza od 1280 do 1300. Oves v Zagrebu od 1320 do 1340. Moka št. 0 med 23-60 in 23-80 krone. (Lesni trg.) Oglje je doseglo ceno 35.000 kron za vagon, les za kurjavo s prodajnega prostora 10.000 kron, fin bukovi les od 3900 do 4500. Cene ostalemu lesu so ostale neizpremenjene. (Zagrebški tedenski sejem dne 14. junija) je bil zelo živahen in bilo je dosti blaga kakor tudi kupcev. Cene so bile: prvovrstnim volom od 38 do 41, drugovrstnim od 34 do 38 in tretjevrstnim od 28 do 32; kravam od 28 do 36; teletom I. vrste od 44 do 48, II. vrste od 38 do 40 in m. vrste od 34 do 36; svinjam I. vrste od 86 do 92, II. vrste od 76 do 82 in III. vrste od 60 do 66 kron za kilogram žive teže. — Nova detelja od 700 do 1000, slama pa od 340 do 400 kron za 100 kilogramov. Cena konjem je visoka. Najlepši konji so dosegli ceno od 80.000 do 100.000 kron. Srednji konji veljajo od 40.000 do 50.000, slabši pa od 20.000 do 30.000 kron za par. (Število živine v Hrvatski in Slavoniji.) Po štetju z dne 31. decembra 1921. je bilo na Hrvatskem in v Slavoniji z Medžimurjem: 1,118.014 goved, 342.760 koni, 977.313 svinj, 566.347 ovac, 84.4i2 koz, 3,896.359 kljunov perutnine in 183.908 panjev. (Peto poročilo «Hmeljarskega društva za Slovenijo«.) Žalec, dne 15. junija 1922. Stanje hmeljskih nasadov se je nekoliko izboljšalo; v mnogih vrtovih je zrastla trta že lo vrha drogov in žic in tudi črez, v dru- gih pa komaj 3 do 4 metre visoko. Rastlina je zdrava in krepka. O bol hačeVi nadlogi se javlja le še iz kra jev, kjer je peščena in lahka zemlja, Toda. tudi tam [»nehava. Toplejše noči in izdatne padavine bi hmeljski rastlini pri tvorbi panog in cvetnih popkov prav dobro došie. — Ž a t e c (Češko), dne 12. junija 1922. Vreme zelo vroče in brez posebnih pa davin. Rano obrezani nasadi se kljub suši dobro razvijajo. Trta je dosegla že dve tretjini, tupatam tudi celo vi sokost žice; rastlina, ki dobiva obilo panog, je zdrava in krepka; ako ne pride še kaj nepričakovanega, obetajo ti nasadi prav dobro letino. Tisti na sadi pa, ki jih je obiskal bolhač, imajo trte, katere so zrastle do tretjine, de loma do polovise visokosti žic; tudi ti nasadi so precej krepki ter obetajo precejšnjo letino. Skoraj polovica hmeljem zasejane ploskve pa trpi še sedaj zaradi bolhača in izključeno je skoro, da. bi le-ti nasadi tudi pri naj ugodnejšem vremenu dali le približno normalno letino. Mnogi nasadi te tret jine, oziroma polovice, so danes že goli (!) Ob začetka meseca junija se je skoro v vseh nasadih prikazala toda le v majhnem številu — aphis muha, prozročiteljica luneljskih uši Sedaj se že naleti na te muhe, vendar samo v majhnem številu. Pri enaki dnevni in nočni temperaturi se ni treba bati, da bi prišlo do kakega po gubnega napada. Povprečno se lahko reče, da je stanje hmeljskih nasadov tako neenako, kakor že več let ni bilo. Hm. e 1 j s k a kupčija je zopet oživela in hmelj je glede kakovosti kakor tudi glede cene napredoval. ne se sučejo od 2900 do 3300 č. K za 50 kg. Razpoloženje na trgu i>rav čvrsto in cene rastoče. — Zveza hmeljarskih društev. (Površina posevkov v naši državi. Polagoma prihajamo vendarle do ure jenih razmer. Sedaj se objavlja tudi že statistika o posejani zemlji. Seveda je ta statistika še nepopolna, toda zagotovljeno je, da se bo stalno izpopolnjevala. Po prejetih podatkih je stanje posevkov v naši državi tako-le: Srbija : Posejanih je ozimnih posevkov pšenice 450.000, ječmena 90.000, rži 70.000, ovsa 25.000, soržice (pol rži, pol pšenice) 7000, repe 56, lanu 1000, grahorice 1500 in maka 2500 ha Hrvatska: Pšenice 320.000, ječ mena 35.000, rži 36.000, soržice 7300 pire 600, repe 1000, lanu 3000 in grahorice 3000 ha. Bosna: Pšenice 72.000, ječmena 10.000, rži 8000. ovsa 400, soržice 3000, pire 2000, repi- 120, lanu 504 in grahorice 200 ha. J a r i h posevkov: pšenice 9000, ječmena. 47.000, rži 1500, soržice 1700, ovsa 56.000, pire 1200, prosa 58 in ajde 48 ha. Vojvodina. Ozimnih posevkov: Pšenice 450.000, ječmena 26.000, rži 7500, ovsa 15.000, soržice 1500, lanu 560, gra horice 1500 in maka 32 ha. Slove nija: Ozimnih posevkov: Pšeiiice 55.000, ječmena 16.000, rži 26.000, soržice 3000, pire 660, repe 190, lanu 1200, grahorice 60 in maka 20 ha. Dalmacija : Pšenice 18.000, ječmena 18.000, rži 2500, ovsa 1300, soržice 8000, pire 1400, lanu 5000 ha. Črna gora: Posejanega je: ozimne pšenice 4000, ječmena 800,' rži 500, ovsa 12, soržice 18, lanu 12 in grahorice 6 ha. (Vrednost denarja.) Vrednost na šega denarja se je nekoliko znižala. Ameriški dolar velja od 288 do 296 kron, 20frankov.sk i cekin 900 kron, laška lira do 14-80, francoski frank skoraj 26 kron, češka krona 5-60 krone, nemška marka 92, madžarska krona 32 in avstrijska krona 2 vinarja. (Nov denar.) Velikansko ^neprestano padanje avstrijske krone je napotilo avstrijsko vlado do tega, da namerava izdati nove bankovce, ki jih bo izdala nova emisijska banka. Denar bodo dale banki domače in tuje banke, in sicer v višini do 10 milijonov dolarjev. Na podlogi tega denarja se bodo izdali novi bankovci, ki bodo torej popolnoma kriti. Enako namero ima tudi litavska vlada, ki izda nov denar, tako zvane »auksine®, in ki ustanovi v ta namen novo emisijsko banko z osnovno glavnico dveh milijonov dolarjev. Bodo li prinesle nove banke zaželjerii uspeh, je še negotovo, toda delen uspeh se more že zazname-novati, kajti avstrijska valuta se je nekoliko popravila že spričo izporo-čila o novem denarju. hrepenel naš narod v sužnosti navzgor in tej svoji visoki tradiciji ostane tudi nadalje zvest, čeprav se postavijo vsi posilireputolikanski agitatorji na glavo. (Dar Slovenk kraljici.) Napredne blovenke so nesle prvi svoji kraiibi starinske, nad 200 let stare, na roko delane, okoli četrt metra široke in sto metre dolge čipke, klekljane iz čistih srebrnih niti. Domneva se, da ie podarila te čipke cesarica Marija Terezija nekemu samostanu kot okrasek duhovniškemu koretlju. Vendar pa čipke niso bile nikoli rabljene in so se danes popolnoma nove. Darilo je prekrasno in je vzbujalo splošno pozornost (Album,) ki so ga izročile Slovenke v imenu vsega slovenskega naroda kraljevski dvojici in v katerem so vknjizeni vsi dosedanji darovalci i>ri-spevkov za k Dečji in materinski dom* ima na vnanji strani jako dobro pogojeno sliko akademičnega slikarja WHmM»M»(»aM»MW> Menjalnica »venske eskomptne banke Ljubljana Telefon int. št. 3 Telefon int. it. 3 nasproti glavnega kolodvora ; | kupuje in prodaja devize in valute po naj-!! ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge