Po¥tnfn« pfac»na v gotovmT
Cena TDmr
Leto I. (VIII.), štev. 51
Maribor, torek, 5. julija 1927
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po požti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.t3 Oglasi po larifu Oglase sprejema »udi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prešernom »lica 8t4
		
Krvava volilna borba v Srbiii in Liki
V Valjevu 4 ubiti in 32 težko ranjenih — Na Smiljanskem poljju zaklan kandidat radikalne stranke
VALJEVO, 5. julija. Pri krvavem spopadu, ki se je vršil v nedeljo na zborovanju r ed pristaši raznih radikalnih skupin, je bilo po uradni statistiki 32 oseb težko ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnico. Najtežje poškodbe je dobil protikandidat vlade, inž. Samo-kresovič, za katerega je le malo upanja, bi okreval- Od težko ranjenih so do-Sfedaj 4 osebe podlegle poškodbam.
GOSPIč, 5- julija Na zborovanju radikalne stfanke, ki je bilo sklicano v nedeljo na Smiljanskem Polju pri Gospiču, so zborovalci napadli vladne pristaše in jih krvavo pretepli. V boju je bil kandidat radikalne stranke, veletrgovec Pejovič, zaklan z nožem in je kmalu nato izdihnil-
Radi&aSraa stranka v agonij!
Zadnii obupni poizkusi za konsolidacijo stranke — Vsi se otresafo korupcijonistov — Fantastične kombinacije
kalne stranke. Pripravljen je za ceno sprave z vlado žrtvovati vse prvake radikalne stranke, ki so se na kakršen koli način kedaj kompromitirali v jav nem življenju.
B e o g r a d, 5. julija. Razkrajalni Proces v radikalni stranki se nadaljuje nevzdržno in vsi poizkusi nekaterih treznejših elementov, da bi stranko zopet konsolidirali, so se dosedaj popolnoma izjalovili.
Izkušeni strankin vodja in zaupnik Pokojnega Pasica,
Aca Stanojevič, hoče napraviti oči-vidno sedaj še zadnji poizkus, da reši nekdaj tako mogočno stranko popolnega razsula in izgube vsakega vpliva v notranji in zunanji politiki.
cr,?’l^£'lnP za silno nervoznost in de-tudi	v strank* Pa ie- da je
£ naVtSn in! prvak radikalne stran
oster odpo?np„™bsnv0oi™ dei'.'.žc "a Ti ca namreč Vum„KVlP.lSlf'v„c?-gova pogajanja z ministrskim'!prcd sečnikom Vukičcvi^em samo namen povzročiti razkol še v dosedaj strn^e’ nih vrstah Paši^evih pristašev Ni drugi strani pa ne zaupajo tudi Vuki-čevi^u in se boje. da jih lioče preva-riti. Akcijo Ace Stanojeviča podpira tudi predsednik skupščine Marko Trif kovi6, ki se dobro zaveda, kakor usod
Toda razkrajalni proces se je med tem pojavil tudi že med paši^evci samimi. Bivši minister Velizar Jankovič je včeraj nepričakovano sporočil strankinemu vod stvu, da radi težkih razmer v stran ki izstopa iz političnega življenja in odklanja vsako kandidaturo Baje namerava njegovemu vzgledu slediti tudi bivši minister Krsta Miletič in še mnogi drugi nezadovoljneži med paši^evci.
Na drugi strani pa poizkuša doseči drugo krilo pašičevcev nekak volilni kompromis z radi^evci in Pribičevi-čem, nakar naj bi se po volitvah ustvaril enoten blok teh strank proti sedanjemu režimu. Seveda pa je to le gola kombinacija, ki nima niti najmanjših izgledov da bi se mogla udejst viti. Izključeno je posebno namreč, da bi privolil v to kombinacijo vodja samostojnih demokratov, ki nikakor ni Pripravljen, da bi reševal skrahira-
ne posledice more imeti razkroj radi- ne radikalne politike.
Granata porušila hišo
SKOPLJE, 5. julija. V tukajšnji kavarni. »Bosni« je na dosedaj nepojasnjen način nastala eksplozija. Detonacija je bila tako strašna, da so je celo poslopje takoj zrušilo. K sreči ni bilo takrat v kavarni nobenega gosta, sicer bi katastrofa zahtevala težke človeško žrtve. Kavarniško osobje se je še pravočasno *®8ilo. Domneva se, da je vsled strašne ^r°iino eksplodirala kaka stara grana-ta'n kil v svetovni vojni nastanjen 3taj neki nemški vojaški oddelek.
Pomanjkanje vodo v Beogradu.
Zadnje* dnf61" .v1rr>čino- ki je nastopila stvo velilfn’nri)1 ^°**aJsko prebival-
»majo samo od časa doVČ
^leli ob Donavi in
^Banjkanju vodo.	0	pe n‘l
avtomobilska nesreča v Švici
kjoginn globokimi prepadi, jo ob no-z ^ovinku cngelsberški potniški avto
no. d
. ............................  uvto
( ^jnimi osebami strmoglavil v brez-
snvrt,7a potnika sta s« ubila, dva pft ^o-uevarno ranila.
Uboj v Slovenjgradcu
Na Legnu pri Slovenjgradcu se je vršila v nedeljo, 3. t. m. plesna veselica Gasilnega društva, na kateri je vladalo ves čas najlepše razpoloženje in harmonija. Ob zaključku pa j0 nenadoma prišlo med fanti, ki so bili razgreti od vina, do prepira in končno do krvavega spopada. Eden je bil tako težko ranjen, da so ga nezavestnega prepeljali v bolnico v Slovenjgradec. Čeprav so mu takoj nudili zdravniško pomoč, pa jc bilo že prepozno in je nesrečnež ranam že podlegel.
Pred prekooceanskim poletom Praga— Ne\vyork.
Praško bančno podjetje Peček je pripravljeno financirati prekooceanski polet Mnlkovskega in Pavlovskega pod pogojem, da nosi njun aparat ime »Peček«. Banka je pripravljena dati Poldrugi milijon čeških kron. ■
Težka nesreča ob sprejemu Lindbergha.
Pozdravno svečanost ob povratku Lindbergha v Kanado je prekinila^velika zrakoplovnn nesreča. Ob spuščanju «a zemljo sta trčila skupaj dva aparata Lindberghovih zračnih spremljevalcev '» poročnik Johnston se je smrtno ponesreči*
Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane
NajmSajše slovensko pevsko društvo je sinoči s svojim na* stopom naravnost fasciniralo mariborsko občinstvo
Akademsko pevsko društvo iz Ljubljane, naše najmlajše slovensko pevsko društvo, ki pa ima vse Pogoje, da postane eliten pevski zbor v Sloveniji, je prispelo včeraj popoldne pod vodstvom univ. prof. dr. Vebra in pevovodje Marolta v Maribor. Na kolodvoru so Pričakovali goste zastopniki glasbenih zavodov in mariborskih pevskih društev ter številni tukajšnji visokošolci. Prisrčno dobrodošlico jim je izrekel najprej imenom »Mannergesangvereina« dr. K i e s e r, nakar jih je pozdravil predsednik mariborske Glasbene Matice in Profesorskega društva dr. Josip Tominšek, zahvalil Pa' se je za ovacije univ. prof. dr- V e b e r. Imenom kolegov je izpregovoril predsednik »Triglava«, Ciril Špindler, nakar so od-šU pevd v mesto.
Prvi nastop Akad. pevskega društva, ki se je vršil sinoči v veliki Goetzovi dvorani, je vzbudil mnogo zanimanja in pozornosti. Zbor, ki se pripravlja na svojo prvo, daljšo turnejo, nam je napravil svojo nastopno vizito. Pri tej priliki nas je seznanil s svojimi umetniškimi stremljenji ter nam pokazal, kaj že zmore.
In to jo mnogo, mnogo več, nego smo pričakovali.
Kar je društvo v kratki dobi svojega obstanka doseglo, nam izsiljuje odkrito priznanje in občudovanje. Že danes je med prvimi našimi zbori. Vspored, ki je bil prav srečno sestavljen, je vseboval skladbo raznih naših najboljših komonistov, starejše, kakor osobito nainoveje dobe in je bil v vsakem oziru izvrstno naštudiran. Glasovni materijal, s katerim razpolaga društvo, je lep in zlasti kremeniti basi dajejo celoti neko mogočno in polnodonečo podlago. Pevci Pojo sveže, z veliko sigurnostjo ter z ono naravno deklamacijo ki naj nam bo vzor. Ne hlastajo po napravljenih akustičnih učinkih, ki prav
nič niso v zvezi z vsebinskim podava-njem. Reči moramo, da smo že slišali marsiktere zbore, k! so bili na vzporedu, a daleko ne s to plastičnostjo. Tukaj zbor že danes prednjači in je na pravi poti umetniškega razvoja. Postal bo gotovo naš prvi zbor, kateremu bo izročena še važna muzikalno-kulturna misija
Ima Pa v dosego teh ciljev tudi najboljše predpogoje in to osobito v osebi prot Marolta, kot svojega vzornega in najsposobnejšega dirigenta. On interpretira vse skladbe stilno in tankovestno ter ima svojo pevsko četo-docela v svoji oblasti.
Obenem so nam akademski predstavili svoje solistične moči. Nastopil je violinist g. Rupel, katerega je spremljala na klavirju gdč. N’o v a ko v i č e-v a. Igral je Dawesovo Melodijo, Wie-na\vskega Souvenir de Moscou, Mache-zov Ciganski ples in Fibichovi Poeme. Njegova igra je poslušalce močno prevzela, kar je dokazalo burno odobravanje, ki kar ni hotelo ponehati. Isto velja o petju g- Rusa, katerega je spremljal na klavirju g. Šivi c in ki je zapel po eno skladbo Pavčičevo, Škrjančevo in Adamičevo. Oba solista, kakor spremljevalca na klavirju, so gojenci ljubljanskega konservatorija, kateremu delajt* čast.
Zborova in solistična podavanja 90 globoko učinkovala na občinstvo, ki se je v prav lepem številu odzvalo povabilu in med katerim smo videli zastopane prve naše družabne kroge. Mladi pevci, solisti in dirigent so bili deležni najprisrčnejših im burnih ovacij, pevo* vodji pa je bil izročen krasen venec. —* Akoravno so nam k velikemu delu med posetniki manjkali naši imPulsivmi sred. nješolci, se to niti ni čutilo pri izražanju priznanja, kajti postali smo vsi nekako z mladimi tudi mlada. — H. D.
Prestolonaslednik v Dalmacii
Splitčani pripravljajo prestolonasledniku Petru, ki Prispe v sredo ob 7. zjutraj tjakaj z vlakom, prisrčen sprejem. Iz Splita bo nadaljeval z, vojno ladjo »Dalmacijo« potovanje v Gruž, kjer o-stane v vili »Solitudo« čez poletje.
Bivši rumunski kabinet pod policijskim nadzorstvom
General Avereseu osumljen, da je pripravljal vojaški upor proti sedanjemu režimu.
BUKAREŠT, 5. julija. Včeraj so bili postavljeni vsi člani bivšega kabineta Avorescu pod Policijsko nadzorstvo, kar jo izzvalo v mestu velikansko senzacijo. Pred stanovanjem vsakega ministra stoji po več policijskih agentov- Noben prejšnjih ministrov se ne sme oddaljiti od svojega stanovanja.
Kaj je vzrok temu nepričakovanemu ukrepu sedanjega režima prc" članom bivšega kabineta, še ni natančno znano.
V	političnih krogih zatrjujejo, da je general Avotscu prip’avlial baje vojaški upor Proti sedanji vladi, po drugi ver-
ziji pa jo vlada posegla po tem orožju zato, ker je Avereseu grozil, da bo objavil proti ministrskemu predsedniku Bratianu kompromitujoče dokumente. Pred stanovanjem bivšega ministra God lisa so je dogodil zanimivi incident. Neki poslanec je hotel k ministru, kar pa mu je policija to prepovedala- Nato je hotel s silo v stanovanje, toda policijski agent ga je zavrnil s samokresom f v roki.
Napoleonov grič v Palestini.
Hribček v Palestini, ki je v bitki 1. 1797. Napoleonu služil kot strategično in operativno središče, je splošno znan pod imenom Napoleonov grič in je že večkrat menjal lastnike, ki so ga dra-sro plačali radi zgodovinskega imena. Sedaj jc prišel ta zgodovinski hribček v židovske roke. Kupil ga je eden od najstarejših člonističnih kolonistov v Palestini, Izrael Goldberg. Goldberg je Starinoslovec in hoče na svoji novi posesti iskati staro-zgodovinske ostan kc.
(pomlnlalte te CMD
Stran Z.
Mariom s«.* V c
Č L R N i K J.UT2.
v ... a r . «• y i
Nase neodraš@n<§
?ozir fašistom od 40—50 leta je izdal ležeiur politični tajnik Kobal v Trstu-Zglasiti se imajo nemudoma na sedežu poveljstva 58. legije sv. Justa. Tam jim povedo, da morajo biti vedno pripravljeni in odrediti jim hočejo posebno delo, da ne bodo kakor doslej, samo gostilniški gostobesedni fašistični junaki.
Trnovo, Čepovan in Grgar je posetil goriški fašistični tajnik Caccese. Pov-lodi zastave, slavoloki, podeštati, šolska mladina, miličniki. V Trnovem prebivajo »dobri Italijani, ki so pokorni eakonom naroda«. Italijansko pa ne znajo ti »dobri trnovski Italijani«! Otroci so peli »Giovinezzo« tako lepo, da je gospod tajnik Caccese kar strmel. V Lokvah je občudoval »bafillo« in »male Italijanke«. Potem so pili »vermouth d’ onore«. Kdo plačuje ta »vermouth«, ki ga toliko spijejo ob raznih slovesnih prilikah med Slovenci? Med občinske stroške gre ta fašistična pijača! V Čepon/anu je pozdravil Caccesa tudi prosi uli Šuligoj! Velika čast!
Št. Jakob v Rožu. V Št. liju Pod Jer-pergom onstran Drave je 19- junija nastal požar, ki je vpepelil znano gostilno Lederhas in gospodarsko poslopje poleg
gostilne- Rešilna dela so vršili gasilci iz Vrbe iz Rožah na in domače gasilsko društvo.
Podrožčica.,Sem so priredili izlet dijaki montanistične visoke šole iz Leobna in društvo »Verein ftir das Ausland-deutschtum«. V gostilni Mačnik blizu kolodvora se je vršila slavnost, pri kteri so nastopili domači »nemški« pevci, znani renegat učitelj Perkovnik in steftnik Kaibitsch, predsednik društva »Karntner Heimatbund«- Slednji je vssvo jem govoru vzbujal spomine na boje 1-1918—1920, pevci pa so zapeli »Deutsch-landlied«.
Celovec. Novi deželni glavar dr. Artur Lemisch je nastopil kot naslednik Schumy-a svojo službo- Mož je zavzemal to mesto tudi v plebiscitni dobi-Tedaj je deželna vlada koroška obljubila Slovencem slovenski pouk v šolah, pravico rabljenia slovenskega jezika v uradih in še marsikaj druzega. Ker do sedaj ni bila izpolnjena niti ena obljuba, bo sedaj g. dr. Lemisch imel priliko, da izvede, kar je svoj čas obljubil in na kar ga bosta slovenska zastopnika v deželnem zboru v Celovcu opomnila. Obljuba dela dolg!
Ljudski tabor v Beltincih
Skromno in s tihim delom je pripravljalo učiteljstvo ravnega Prekmurja v Beltincih, Melincih, Odrancih, Lipovcih, Gančanih, Dokležovju in Ižakovcih šolsko mladino na domovinski praznik mladine, ki se je vršil v nedeljo v Beltincih na trati pred cerkvijo. -V prvih popoldanskih urah so se pripeljali na z zelenjem okrašenih vozeh in s trobojnicami v rokah šolski otroci s svojimi vzgojitelji iz Melincev, Odrancev, Lipovcev in Dokležovja, se zbrali pred šolo v Beltincih, se razvrstili in odkorakali na veselični prostor. Tam je že pričakovala mladino beltinška godba, gasilno društvo in številno občinstvo. Od tu se je razvil obhod z godbo na čelu in med prepevanjem domorodnih pesmi in živio-klici je odkorakala mladina po z zastavami, podobami in cvetlicami okrašenih Beltincih.
Prekmurci, ki so iz velike beltinske fare prišli ta dan v Beltince na proščenje, so se zbrali s svojimi otroci vred na veseličnem prostoru. Ko je ob treh popoldan otvoril upravitelj beltinske šole g. Šprager slavnostno prireditev, ni bila to več običajna prireditev mladine, ampak pravi ljudski tabor, ki se ga je udeležilo nad 2000 mladine in naroda. V imenu mladine je pozdravil g. Šprager vse navzoče in kazaje na mladino, vzkliknil: »Glejte, to je država, sami si gradimo državo in kakor bomo vzgojili mladino, taka bo naša država!«
Domovinski dan mladine so priredili v Beltincih zato, da bi se tudi tam kajSnji prekmurski Slovenci seznanili z bistvom in pomenom majske deklaracije. Zato so povabili tudi predsednika Zveze kult. društev v Mariboru g. Skalo, ki je orisal suženjsko dobo Slovencev in naša stremljenja in boje za osvoboditev in osamosvojitev. Prikazal je, kako je nacijonalno in kulturno delo med Jugosloveni v bratski slogi z drugimi Slovani moralo nujno privesti do majniške deklaracije leta 1917., na Dunaju in do, za prekmurske Slovence, ki se pokreta niso niogli udeleževati, najveseleišega dne 12. avgusta 1919, ko so v Prekmurk vkorakale jugoslovenske čete in se je za vedno priključilo Prekmurje veliki Jugoslaviji. Ta dan naj bo narodni praznik za Prekmurje. V spomin na ta dan naj se postavijo v Beltincih, kjer sc je vršil 17. avgusta 1919 prvi veliki ljudski tabor, spomenik, ob katerem se bodo za narodne praznike zbirali, da polo/e račun o storjenem domovinskem delu in se pridobe moči za novo narodno delo do ustvarjenja velike jugoslovenske države od Jadranskega do Črnega morja.
Po slavnostnem govoru so se vršile deklamacije in petje šolske mladine nastop pevskega zbora iz Beltincev, jugoslovenske pesmi in koračnice bel-
tinske godbe, telovadni nastopi mladine iu gledališki nastopi na odru, med katerimi je veliko pozornost vzbudil nastop ženjic v slovenski narodni noši. Med programom mladine je govoril še prof. Pavlič iz Murske Sobote o svobodi in jugoslovenski ideji. Ves program mladine je bil srečno sestavljen, lepo in z velikim uspehom izvajan in je pričal o požrtvovalnem delu mladine in njihovih učiteljev vzgojiteljev. Navzoče ljudstvo se je tega tudi zavedalo, vztrajno sledilo izvajanju in živahno odobravalo. Naša lepša bodočnost pa bo plačilo vsem.
Težke posledice praznoverja v Dalmaciji
Ponekod se jo tudi v naših krajih razpaslo praznoverje, ki ima čestokrat težke posledice. V občini Lečevici v Dalmaciji je večina Prebivalcev uverjena, da je mogoče krivce, ki so osumljeni kakršnegakoli dejanja, ugotoviti na ta način, da se razbeli kos železa, ki se nato vtakne v vodo, nakar ga morajo o-sumljenci prijemati z desnico. Pravičnim se ne bo ničesar zgodilo, krivcem pa bo razgreto železo močno opeklo dlani. —
Posestniku Malovanu se je godila vi hiši krivica. Ker ni mogel ugotoviti povzročitelja v rodbini, se je poslužil navedenega običaja 'Praznoverja ?n prisilil uajpreje najstarejšega sin«, da je z desnico prijel razbeljeno železo, nato pa še ostale sinove, snahe in hčere. Ukaz razjarjenega starca je bil tako odločen in strog, da mu ni nihče upal kljubovati-Vsem je seveda razbeljeno železo močno opeklo dlani, nekaterim prav do kosti. Praznoverni Malovan pa jo mesto krivcev dobil 8 invalidov, ki s0 bili takoj prepeljani v bolnico.
Katastrofa motorne adr nice pri Hvaru
V bližini otoka Hvara se jo v nedeljo pri belem dnevu potopila motorna jadrnica »Zora«. Jadrnica je plula iz Splita v Drač s tovorom cementa. Kapetan, lastnik ladje in nekateri mornarji so zadremali v notranjosti broda, sarno krmi-lar je bdel ob krmilu. Toda tudi njega jo premagala vročina soparnega dne. — Zadremal je ob krmilu, ladja pa .;o iz-premenila smer in z vso silo treščila v čeri v bližini otoka Hvara. Sunek je bil tako močen, da se je udrl trup. Reševalna dela so bila brezuspešna, rešiti »o se mogli samo mornarji, dočim so je jadrnica pogreznila 30 m globoko- Lastnik ima 200 000 Din škode.
Bivši bolgarski kralj piše svoje spomine.
Ob sklepu svetovne vojne odstavljeni bolgarski kralj Ferdinand, ki biva večinoma pri svojih sorodnikih v Nemčiji, jo sklenil spisati svoje spomine. Spominsko delo pa naj. bi sc objavilo šele po ujegovi smrti.
Vlaganje prošenj za znižanje
voznih cen
Pravilnik in navodila o izdajanju voznih olajšav določajo 50% popust voznih cen za člane znanstvenih, strokov;-nih, pridobitnih, humanih in ostalih društev za potovanje na kongrese in skupščine ter za člane sokolskih, pevskih in drugih društev za tri potovanja na leto v sv-rho tekem, Proslav in koncertov.
Vsa navedena društva pa vlagajo prošnje za dovolitev popusta voznih cen navadno le par dni pred nameravano pri reditvijo., vsled česar generalni direkciji drž. železnic ni mogoče pravočasno rešiti vseh teh prošenj.
Da bi se mogle te prošnje pravočasno rešiti, opozarja Generalna direkcija vsa zainteresirana društva, da naj vlagajo prošnje za znižanje voznih cen najkasneje 15 dni pred dnem, v katerem naj bi veljal popust, ker društva sicer ri-skirajo, da zaprošeni popust voznih cen ne bo dovoljen.
Ponovno železničarsko protestno zborovanje.
Danes zvečer zborujejo železničarji zopet v Unionu. Glavna točka dnevnega reda je poro.čilo deputacije, ki je bila radi mezdne redukcije in legitimacij odposlana v Beograd. Zaupniki so hoteli vse razložiti potom organizacije in strokovnega glasila, železničarji so pa zahtevali ponovno javno protestno zborovanje. —
Ponesrečen vlom.
Sinoči je neznan storilec nameraval vlomiti v Arbeiterjevo trgovino s starim železjem P »d državnim mostom. Skušal je priti skozi zamreženo okno v pisarno in je zvil železno mrežo ter odprl notranje okno. Bil pa je najbrže pregnan, ker je ostalo v pisarni vse nedotaknjeno. Odšf 1 je praznih rok.
Kolesar povozil otroka.
Včeraj ob 7. zvečer se je v Tomšičevem drevoredu sprehajala ga Klipstiitter s svojim štiri -n pol letnim sinčkom Rudolfom. Otrok se je preveč oddaljil od mamice, kar je postalo zanj usode-polno. V tem hipu je namreč privozil mimo neki kolesar. Hotel se je sicer ogniti otroku, toda bilo je že prepozno. Dete je v poslednjem trenotku skočilo pred kolo, ki ga je podrlo na Ha. Deček je dobil navidezno nevarne poškodbo na obrazu in rokah. Na kraj nesreče se je takoj pripeljal rešilni avto, izkazalo pa se je, da poškodbe niso nevarnega značaja. Rešilna postaja mu je nudila prvo pomoč, nakar je bil oddan v domačo oskrbo.
Policijska kronika.
Od pondekika na torek sta bili aretirani dve osebi, vloženih pa .ie bilo 12 prijav radi najrazličnejših prestopkov.
Tujci v Mariboru.
Sinoči je prenočevalo v Mariboru 67 tujcev; v hotelu »Meran« 20, pri ’črnem orlu« 14, pri »Zamorcu« 1, Pri »Grozdu« 8, pri Halb\vidlu 7 itd. Od teh je bilo 17 inozcniecv, povečini Avstrijcev-, Mariborski gledališki abonenti, ki še niso plačali vseh obrokov, se naprošajo, da to store čim preje.
Pozabljivi ljudje.
Od 1. do 30. junija so potniki pozabili v vlakih sledeče predmete, ki so bili oddani na Glavnem kolodvoru v Mariboru. kjer jih izgubitelji lahko dvignejo: 8 dežnikov, 9 komadov palic, 1 otročja jopica. 1 usnjata ročna torbica, 1 star moški klobuk, 3 špo-.t čepice, 2 moška klobuka, 1 slika na papirju, 1 zavoj, par starih čevljev.. 1 moški slamnati klobuk, 1 zavoj, pav ženskih čevljev, 1 usnjata otroška čepica, 1 ovoj slikarskih pa-tronov, 1 gosli, l ovoj z risbami, 1 moš-niček z malo svoto denarja, 1 ženska jopica. 1 ovoj, par starih čevljev, 2 ovitka, 2 železni cevi, 1 ovitek, staro perilo, 1 zavoj prazne vreče, 1 kom. vrv, 1 star moški površnik, 1 slamnat otroški klobuk, 1 ženska, jopica, 1 zavoj z Ženskim predpasnikom, 1 zavoj •/, žensko bluzo, 1 doza za cigarete iz nikla, 1 vrč % oljem. 1 stara ženska jopica, 1 pletena ženska jopica.
Nedeljski izfet Glasbene matice.
Člani Glasbene matice imajo prihož*! njo nedeljo skupni izlet na Špičnik ovl meji. Odhod je ob pel osmih zjutraj iz * parka preko Wolfzette!-a. —
Moški zbor Glasbene matice.
Moški zbor Glasbene matice poje V! sredo.
Hotel HaHnvidl sredo dne 6- t- m. velik elitni koncert, začetek ob 20. uri.	458
Mobilizacija mariborskih narodnjakov
se bo vršila v nedeljo, dne 10. julija ob-popoldne. Kje pa? Pri domoljubni pri reditvi »Domovinski dan« pri Smarjeti ob Pesnici- Mi na severu pozabljamo na naše Slov. gorice, k večjemu v Jarenipo in Št. Ilj še upamo, seveda radi železnice, dalje na izhod, v centrum Slov. goric pa so okoražimo redko »kot Lindbergh vi Evropo«. Z Grajskega trga bodo zato v nedeljo popoldne od 1. ure dalje k Šmar-cti po zmerni ceni vozili auteomnibusi, istotako nazaj- »Planinarje« pa bo presenetila div-no lepa peš-pot čez Sv. Peter \ —Ložane, t. j. do dve uri hoda med sočnimi vinogradi in sadonosniki. Zato Mariborčani! Šmarječani so v vsakem tednu po večkrat med vami ter zato pričakujejo, da vsaj enkrat v letu dojdete tudi vi med nje.
Zveza planinskih društev v Jugoslaviji
opozarja turiste, ako gredo na ture ob , obmejnem pogorju, naj ne hodijo brez J potnih listov po italijanskem pogorju, ker se je dogodilo, da so italijanske ob- 1 mejne straže turiste, ki so prekoračili mejo, aretirale in jim Povzročile občutA no škodo. Zveza je sicer storila na mfr rodajnih mestih primerne korake, vendar J3 do danes ni ugodne rešitve.
D
VoEiina pravica deklet
V Angliji je že dolgo let uvedena ženska volilna pravica. Ta pravica pa ni enaka volilni pravici, ki jo uživajo moški, ampak je omejena na žen stvo od starosti 30 let naprej h1 na posebne stanovske in socijalne okol* nosti. Sedanja konservativna vlada, ki si je že marsikaj s e n zači jo_n a 1 n egal dovolila zlasti v zunanji politiki, se pripravlja sedaj tudi na precej ^ ris-kantne poskuse v notranji politiki. Ve liko pozornost angleške javnosti vzbuja sedaj vprašanje izenačevanja ženske volilne pravice z moško. lo se pravi, da bi tudi vse ženske od dovršenega 21. leta naprej dobile volilno pravico ne glede na družabni n* socialni položaj.	f	i;
Notranji minister je za to reformo |t ženske volilne pravice, ker računa s n pridobitvijo okroglih 5 niilijonov no* : vih volilk, meneč, da bodo te nove | mlade volilke glasovale vsaj prvič za njegovo stranko, ki .iim ie izposlo-vala to pravico. Drugi ministri in vo-ditelji angleške konservativne stranke so pa mnenja, da je ženska volil' na pravica sploh in nameravana rc-forma še posebej nevaren dvorezni meč.
Se bolj živahna kot v stranki in 'j vladi je pa debata o volilni pravici deklet v javnosti. Najrazličnejše of ganizacije, zlasti ženske, razpravlja* jo na dolgo in široko o tej zadc#| Razne moške organizacije, kakor ud ležencl svetovne vojne, invalidi, spP% niki itd. ogorčeno naglašajo, da Anglija ne sme privoščiti večjega s t®' vila ženskih kot pa moških volilne'-Cc bi se izenačila Ženska volilna VrK vica z moško, bi bilo za okroglo
milijona več ženskih kakor
volilccv. Prav ostro se nagla?*1
tudi
načelno stališče, da morajo moški obj, držati več političnih pravic kot zenske. ker imajo od države in sknP,,0S veliko dolžnosti (n. pr. vojaško), ki s j ženskam prihranjene. _	1
Ženske organizacije ’ seveda^ temperamentno naglašajo one dol zn os ’ ki jih ima žena in ki jih moški nijy. kor ne more prevzeti ali nadomesti Debata je vsesplošno zelo hl,rnart0' vladna stranka najbrž ne bo imelal P-jj sebne koristi, če bi se tudi l,veM se predlog notranjega ministra in bi • pri prihodnjih volitvah mlade .vo* tudi hvaležne izkazala
Das@f!etn!ca prve ž®Ik@-slovaške brigade
Velike težkoče pri snovanju prvih čeških revoiucijonarnih oddelkov v svetovni vojni
je ruska vojska prepustila najslabši sektor. Čehi so sicer zahtevali, naj se jih v fronti uvrsti tako, da bodo imeli na nasprotni avstrijski strani svoje rojake, s katerimi se bo dalo lahko opraviti, ker so že dolgo časa z njimi v stikih. Ta upravičena in slovanski zmagi v naj večji moči služeča želja pa pri ruskih generalih ni našla nobenega razumevanja in vpošteva-nja. Ruski generalni štab je kakor nalašč avstrijskemu frontnemu odseku, ki so ga po veliki večini tvorili Čehi, postavil nasproti brigado samih Fincev. Razumljivo je, da pri takem vodstvu ni bilo mogoče nacionalno-revo-lucionarno delovanje ne pri češkoslovaški brigadi in ne pri Čehih v avstrijski vojski, ki so po večini čakali na priliko, da se na fronti snidejo s svojimi rojaki-legijonarji.
Pri Zborovu se češki legijonarji niso mogli nacionalno propagandistično udejstvovati, ampak so imeli pred seboj samo težak boj s popolnoma tujim nasprotnikom. V tem boju je imela brigada težke izgube. Treba je pa priznati, da so izkušnje tega prvega frontnega udejstvovanja položile velik del temelja za samostojno češkoslovaško armado in svobodo češkoslovaškega naroda.
Kako na Nizozemskem obračunavajo z zločinci
Vas Jerseke na Nizozemskem je še vedno Pod vtisom senzacionalnega dogodka, ki .so je tamkaj odigral te dni Neki seljak, ki je bil osumljen, da je umoril svojega soseda, očeta 9 otrok, se je moral zagovarjati radi zločina pred sodiščem, a je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen- Vrnil se je v svojo domačo vas sam v Času, ko so se ostali kmeti vračali s polja domov- Cim se je zvedelo, da je bil oproščen, ie popadlo kmete taka jeza, da so ga hoteli na mestu u-biti. Le z begom v stanovanje župana se je mogel rešiti Jomar Holnig, tako se zo-ve ta zločinec, sigurne smrti. Nato je okoli 300 kmetov pričelo oblegati županovo hišo. Koso prišli v vas orožniki, so se ljudje še bolj razljut.ili in pričeli metati v županovo hišo kamenje in težko ranili 16letno županovo hčerko. Napadli so tudi orožnike, ki so bili prisiljeni, da so rabili orožje. Nad 40 kmetov je bilo pri tej priliki ranjenih, šele, ko se je polastila oblegancev panika, so mogli o-rožniki množico razgnati in odpeljati Jomarja v sosednjo vas k njegovim sorodnikom.
Rred desetimi leti je prva češkoslovaška brigada pri Zborovu v Gali-riii prestala svoj ognjeni krst. To je kila prva in prav močna nacionalno-'Ovolucionarna češkoslovaška vojna milnica. Ustanovili so jo bivši avstro-ogrski vojaki, ki so kot jetniki in begunci prišli v Rusijo, njen pravi začetek ali njeno matico pa tvori tako-zvana češka družina, katero so takoj začetkom svetovne vojne v Kijevu osnovali v Rusiji živeči Čehi. Češka družina je takoj ob svojem osnutku zaprosila rusko vlado, naj bi vse vojne ujetnike češke narodnosti dirigirala k njej. Ruska caristična vlada pa tej prošnji ni ugodila in ni češki družini naklonila pri snovanju češkoslovaškega dobrovoljstva sploh nobene ; uatne in usmerjene podpore. Češka družina je morala po ujetniških taboriščih sama iskati svoje rojake in šele koncem leta 1915. je ruska vlada ■frrmelno potrdila to delovanje.
Ruski generalni štab ni imel nobe-n .ga pravega razumevanja za snovanje samostojnih slovanskih nacional-no-revolucionarnih vojnih oddelkov, ampak je gledal na to, da bi slovanski oddelki vstopili v rusko vojsko. Ko se je končno kljub vsem zaprekam le osnovala češkoslovaška brigada, ji
Skrivnosti blaznice v Colfegnu
Italijanska javnost stoji že več mesecev pred nerazrešljivo zagonetko, katere skrivnost mnogo bolj razburja občinstvo, kakor ra vsi Problemi notranj . fJ!i zunanje politike-
V blaznici v Collegnu je interniran nad leto dni neki moški, ki Je baje izgubil svoj spomin. Neka gospa Canella z-.itrjuje, da je to njen mož, po poklicu Profesor, ki je pred 10. leti izginil v Albaniji. Pa tudi neka gospa Brimeri pra-vk da je to njen mož, po poklicu črko-stavec, ki je pred leti izgini! brez sledu-durn™^0 -’e’ da sta tudi sinova obeli
očetaSP°Z1U'lla v internirancu svojega
možuPvrniidne Pa se skrivnostnemu profesor Canemfin in ie Rjavil, da je domov. Komaj p’ Vakar s» 2» izpustili pa so bile oblasti zopet"«10-,™*00 ,dn!’ na podlagi važnih doka/‘Sllf !le’, da 80 ■pet internirale. Od takrat*«? r«0' nadaljujejo poizvedovanja, mrz,icp0 malo upanja, da bi dovedle	Je
uspeha.	° kakega
Najzanimivejša ugotovitev je y8ekf« kor, da se odtisi prstov prof. Canellč popolnoma strinjajo z odtiski Bruneri. ja, ki je bil že ponovno v zaporu. Kljub temu Pa se nihče ni upal odločno izreči identiteto neznanca z Branerijem. Dejstvo pa je, kakor so izpovedale tudi priče, ki so poznale tako Cnnello kakor tudi Brunerija, da sta si oba silno podobna in da celo oba zelo slabo slišita.
Tem težja je zato rešitev te uganke. So celo ljudje, ki zatrjujejo, da je mož Bruneri, ki pa more s pomočjo svojih medijskih zmožnosti odgovoriti na najtežja kontrolna vprašanja glede Canelle m pojemati tudi njegove poteze na o-krazu, njegove gibe in njegovo pisavo-r«t P,a dda Bamo zato, da se izogne ka-
R W čaka-izrini,'" v"1 Po svojih zadnjih zločinih ie no	po	njegovem begu na so
«£££££* !“v-iu
vil mVmn r, , lzKilbi spomin, po.ia-
di postopajo z njim kot, n*nJa in. 11 Odvzeli so mu ce|0 odtkv Bruncrnem. mnen.iu, da jo Bruneri.	P'	S	°V	^
gleda svo.io ženo, pride k zax-ocri ? • Canella. V tem trenutku pa tudi takrTj in popolnoma pozabi svojo vlogo kot Brn neri. Dokazovanje se opira vsekakor na Precej neznatne pozitivne uspehe, vendar pa tudi ni nasprotnih dokazov, sledi ca jo zato, da sc oblasti nikakor ne morejo odločiti, da bi proglasile neznanca kot Brunerjja.
Kadar tiger napada
Orožno pustolovščino ie doživela neka majhna ekspedicija na otoku Javi. Farmskega uradnika Haljefa, ki je obolel, so morali prenesti v bližnje mesto. Na Potu skozi gozd je napadel karavano ;^Ker in skočil najprej na jahača, ki je jezdi! na jel,,. ySi spremljevalci so po-mgnili in pustili nosilnico z bolnikom, p°mg katere je ostala samo njegova žena m dvoje otrok, ki so bili potem priča ko je tiger raztrgal jezdeca in njego-'ega kopja, v največjem strahu so čakali, kedaj bo navalil tudi nanje. Zena jo v- dveh urah popolnoma osivela. Toda uger, se je oči vid no zadovoljil s svojo zi njo m potem mirno izginil v gozdu-belo nato so se vrnili uradniki in domačini m odnesli bolnika na varno. Toda, še pred’''' !-cil-i. je strahu.
-	----v.,,,	i-uiniKa	na	vai
so predno’je, prispela karavana na svoj ci J, je bo mk že umrl od preslanega
etra mi.
Sto žrtev pri eksploziji.
V Nankingu na Kitajskem sta eksplodirali v nedeljo dve z municijo natovorjeni iadiji, pri čemer je prišlo okoli 100 Kitajcev ob življenje. Sila eksplozije je močno poškodovala tudi številne druge ladje. Splošno sc domneva, da sta povzročila nesrečo neznosna vročina in pa neprevidno postopanje nekaterih članov posadke.
sla nimate sreča
ker tega ne veste, če si še niste kupili srečke drž. razr. loterije. Koliko nesrečnežev in revežev je bilo osrečenih in obogatenih baš po tej loteriji,
Samo tri drsi imate še čas
za nakup srečk za prvi razred. Odločite se torej pravočasno. Srečke kupite v upravi „V8č8rroikai(, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Spori
Nogomet A-tim : B-iim
Radi medmestne tekme Maribor: Ljubljana, ki se bo vršila 17- t. m. v Mariboru, je tukajšnji medklubski odbor Ponovno odredil izbirno tekmo za sestavo mariborske reprezentance, ki bo tudi v medmestni tekmi Maribor:Celje zastopala naše mesto. Postava, ki jo je tokrat določil M. o., se nam zdi bolj posrečena, kakor pa ona 3. t- m. Ako pa bi bilo opaziti tudi v moštvu, ki Je nominirano za prihodnjo nedeljo, kake vrzeli, je še vedno čas, da se postavo primerno izpremeni. Upati je, da bo tako nastopilo za barve našega mesta res moštvo, ki bo doseglo v težkem boju dostojen rezultat-
V	zadnji medmestni tekmi Ljubljana: Maribor, ki pa. se je vršila v Mariboru, je Maribor porazil Ljubljano v razmerju 8:2, dočim pa je bil v revanžni tekmi v Ljubljani gladko odpravljen z 11:1, kar je predvsem pripisati dejstvu, da je bila takrat poslana vi Ljubljano druga garnitura, Prva na je nastopala v Mariboru proti Sp. V- Villach.. Nadejati se je vsekakor ostrega boja, v katerem bo Maribor izvojeval ugoden rezultat- Na igralcih A in B-tima pa je, da v nedeljo pred vedejo najboljšo igro in da demonstrirajo vse svoje znanje, da bo mogoče sestaviti dostojno reprezentanco.
*
M. o .LNP (službeno). Medklubski odbor ponovno odreja za nedeljo 10- t. m. tekmo med A in B timom, ki nastopita v sledečih postavah:
A-tint: Geuer (M); Koren (M), Kurz-mann (R): Baumgartner (R), Frangeš (R), Vogrinec (Mer.), Pollak (R), Bertoncelj (M), Hreščak (M), Vodeb (M), Pavlin (R).
B-tim: Mernik (S); Barlovič (R), Herzog (Mer.); Kirbiš, Stauber, Bergant (vsi Maribor); Lešnik L. (R), Lažnička (M), Pavlin (M), Kopčič (Mer.) Hardin-ka (Mer-). Rezerv«; Tergletz, Barlovič O. Lešnik B.
Klubi in igralci se opozarjajo, da nastopijo pravočasno, sicer se bo proti njim najstrožje postopalo- Drese za A-tim Maribor, za B-tim Merkur. Službujoči odborniki g- Nerat. Klubi morajo delegirati po štiri reditelje, ki se morajo javiti pol ure pred pričetkom tekme službujočemu odborniku. Blagajno ima MO- Vstopnina 5 in 10 Din. Pričetek tekme točno ob 18. Medmestna tekma Maribor'-Ljubljana se bo vršila v Mariboru 17- t. m.
Tennis
Mcribor : L ubRana 11 : 2
Popolna premoč Maribora.	Ga Babič
prema-v"!'’ Mv*o prvakinje	g.
Hitzl prvaka Slovenije.
Dobro sestavljena reprezentanc« mariborskih tenis igralcev je izvojevala mfinulo nedeljo > l.jablani zelo pomembno zmago. Ljubljančani so se sicer bojevali vendar izraziti in sigurni premoči niso mogli kljubovati. Rezultati posameznih konkurenc so bili sledeči:
v igrah dam posamezno ga Babič (Maribor): gdč Kosler (II.) 6:0, 9:1 L 6:4! gdč- Ravnihar (Atena) :gdč. Stergar (Maribor) 4:6, 8:6, 10:8.
V	igrah gospodov posamezno g. Hitzl (Rap): K. Blciweis (Ilir) 6:3, 6:3, g. Br-Blanke (Rap):g. Dacar (Ilir) 6:3, 6:3, g. Gasparin (Mar):inž- Froicr (Ilir) 1:6, 6:4 7:5 g. Bergant (Mari bor):g. Dr. Gros (Hir) 6:1. 7:5 g. Felber (Rap):g- inž. Novak (11) 3:6, 6:1, 6:4 g. Holžinger (Ra-p): g. Zaje (Ilir) 6:4, 7:5,
V igri gospodov v dvoje: Dr- Blank#
Hitzhinž. Froier-Bleivveis 6:3, 6:4; G#. sparin-Bergant: Dacar-Pretnar 1:6, 6:3, 6:4.
V konkurenci mešanih parov; gdč.
Stergar-g. HitzLgdč- Kosler-g. Bleiweia 6:4, 6:1; gdč. Ravnihar-g. Dacar: ga Ba-bič-g. Gasparin 6:1, 8:10, 6:3- Končni rezultat vseh tekmovanj 11:2 za reprezentančni team mesta Maribora.
K igram bi bilo pripomniti, da so v celoti jasno dokazale veliko premoč mariborskega tenisa nad ljubljanskim. — Krasna in zaslužena zmaga ge Babič, ki je predvedla svojo najboljšo igro, je vzbudilo veliko presenečenje in mnogo aplavza. Mnogo Pozornosti je nadalje vzbujala igra g- Felber ja proti inž. No-' vaku, v kateri je zmagal Mariborčan proti zelo močnemu nasprotniku z izredno požrtvovalno in dobi’0 igro. Najlepšo in taktično najboljšo igro dneva pa je nudil dr. Blanke v hitri zmagi nad ljubljanskim konkurentom.
Najdaljšo igro dneva sta igrali gdč. Stergar in gdč- Ravnihar. Popolnoma enakovredne nasprotnice so menjavale žoge po tridesetkrat, predno je sodnik beležil prvo greško. Po dvourni borbi je zmagala Ljubljančanka, ko je gdč. Stergarjeva imela že trikrat odločilno žogo za sebe. Tudi Holžinger je svojo nalogo zadovoljivo rešil ter se kot nadebudni igralec v okvirju naših reprezentantovi dobro obnesel. Hitzl je zastopal svoje dominantno mesto sigurno in gladko.
Gasparin je bil slabo disponiran, je sicer v igri posameznikov Tešil točko, v igri z go Babičevo pa je s pretirano samostojnostjo zakrivil izgubo matcha.
Obisk tekmovanja s strani ljubljanskega občinstva je bil zelo slab in se čudimo slabemu zanimanju in ocenjevanju tako lepe in zanimive prireditve.
Hazena Zagreb\ Murska Sobota 10:10 (3 : 4)
V nedeljski tekmi, ki jo je odigral« SK Mura proti zagrebški reprezentanci, so domačinke izvojevale nadvse časten rezultat. Neodločen izid boja ponovno dokazuje izborno kvaliteto SK Mure, ki je v letošnjem polletju močno napredovala in se uvrstila med najboljše družine v državi-
Vodilni gol je dosegel zagrebški tim, v naslednjem trenotku pa je »Mura« izenačila in kmalu nato dosegla vodstvo, ki ga je obdržala do zaključka prvega polčasa. V drugem polčasu je Zagrebčankam uspelo dvigniti rezultat na 7:4 vendar je »Mura« s sigurnimi prodori izenačila in vodila do zadnje minute z 16:9. Poslednji gol za Zagreb je bil avtogol vratarice, ki je bila slabo di-sponi rana.
Sodil je g. Peterka nepristransko.
Kolesarska dirka »Peruna«. V včerajšnjem poročilu o kolesarski dirki »Peru na« je tiskovni škrat v navedbi dolžine -piogc vrinil neljubo napaka. Proga
Maribor--Konjice in nazaj je dolgo 76. km, ne pa 16, kakor smo včeraj napačno beležili.
Petelin z rogml.
V	vasici Olivelli v bližini Napolja je bilo te dni vse polno fotografov iz raznih krajev Italije, ki so prihiteli, da fotografirajo petelina, ki je imel nenavaden okrasek — dva prava ro-žička. Lastnica je seveda silno ponosna na ta čuden nestvor. Od vseh strani prihajajo ljudje gledat to prirodno čudo in ženska je dobila zanj že celo vrsto ponudb, ki pa jih je vse odklo-' nila.
/
/SFran"^	______
fr-..,- .	M.^ " T,mT„	I	l..j.i.fcWilT--tm-.
E. Q. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena. 51
Obveljala pa je končno vendarle pollyna.
Marta Zippel jima je odprla vrata. Zopet je gledala ko osa, a zavrniti ju ni mogla, ker je bil svetnik doma.
»Česa želite, gospod?« je vprašala ostro detektiva.
»Govoriti z gospodom sodnim svetnikom,« je odgovoril Dodd resolutno in vstopil za Polly.
»Ah!« je vzkliknila v tem hipu mlada gospa. Iz zobe je namreč stopil na hodnik svetnik Bellitsch. Ker je bil brez očal, je bil od daleč Jacku čudovito sličen. »Vi ste gospod svetnik Belič, kajne? Jaz sem Jackova žena.«
»Oh, kako me to veseli, milostiva!« je vzkliknil svetnik ter ji nemudoma galantno poljubil ročico. »Prosim, izvolite vstopiti!«
»Jaz sem Bobby Dodd, detektiv!« se je pred--stavil Amerikanec.
»Me veseli!« je odvrnil svetnik. »Izvolite sesti! Prišla sta po mojega nečaka, kajne?«
»Ali je bil tukaj?« je vprašal Dodd.
»Da, Ivan ... ali kakor mu pravite zdaj, Jack Belič, moj nečak, je bil par ur tukaj ter mi vse priznal.«
»Je li mogoče! Ljubi Bog!« je vzkliknila na zofi sedeča Polly, veselo razburjena.
»Seveda se je moral nato nemudoma posloviti, in jaz — ga nisem zadrževal,« je nadaljeval svetnik.
»Vaša dolžnost bi bila izročiti ga policiji!« je zaklical Dodd.
»Policiji?!« Polly Dodd je planila pokonci. »In vaša beseda, mr. Dodd?«
»Oprostite!« je dejal Dodd in se poklonil. »Nič hudega nisem mislil«
»Hm, dovolite!« je govoril svetnik, mirno se smehljajoč. »Zapornega ukaza ne poznam: prvič! — policaja nisem imel pri rokah: drugič! — dokazano ni, da sem Ivanu njegovo historijo res verjel: tretjič! — saj on je moj nečak, pravzaprav moj sin: četrtič! — torej, če se vam zdi, da sem se kakorkoli pregrešil, vložim še danes prošnjo za odpust iz državne službe, potem pa me ovadite: petič!«
»To se ne sme zgoditi, dr. Dodd,« je rekla Polly ogorčena.
Mariborski V E C E R N 1 K Jutra*
. I I  .-	.	--	       —...
»Meni je glavna naloga, dobiti poneverjene milijone nazaj,« je razlagal Dodd. »V to svrho sem najet po tvrdki Oliverja Hegana v Chicagu. Policija mi je povsod le v pomoč, v ostalem postopam čisto samostojno ... Ali mi lahko poveste, mister, kam je krenil begunec?«
»Zalibog ne,« je odvrnil svetnik. »Odšel je peš odtod v mesto, in odtlej je minilo že več ko tri tedne, ne da bi še kaj slišal o njem.«
»Ali je imel milijone s seboj?« je vprašala Polly.
»Menda ne!« je odgovoril svetnik. »Ker je še mene — napumpal!« In fin smeh je zaokrožil okoli njegovih ust.
Dodd je opazil ta smeh in si ga je razlagal po svoje. »Torej vam ni znano, da bi bil vaš nečak še nadalje v Strenovem potem, ko je odšel odtod?« je vprašal Dodd prežeče.
»Nikakor ne,« je izjavil svetnik mirno, »in jako bi obžaloval, če bi se to zgodilo. Lahko si mislite, da ne morem imeti kot sodni uradnik nikakih na-daljnih zvez z nečakom, ki ga preganjajo zaradi poneverbe«.
»Komedija!« si je mislil Dodd ter se dvignil. »Za zdaj sva tu opravila, milostiva. Hvala, mister!«
Tudi Polly je vstala, a le nerada. Želela je zvedeti kaj več o svojem možu.
»Nadejam se, da se prav kmalu zopet vidiva!« ji je dejal svetnik in ji toplo stisnil roko. »Smem li reči: nasvidenje?«
»Da, na svidenje!« je odgovorila Polly. »Vse kaže, da še danes ostaviva Strenovo, a pred odhodom se vsekakor oglasim.«
»Jako me bo veselilo.« je dejal svetnik, »dasi je zadeva seveda za naju oba silno mučna. Toda midva vendar lahko občujeva in še o čem pokramljava.«
In odšla sta.
»Zelo simpatičen mož!« je rekla Polly, ko sta stopala po cesti.
»Slutim, da je denar skrit pri njem!« je zatrdil Dodd smelo.
»Nemogoče!«
»Zato pa le pojdite k staremu gospodu! Marsikaj lahko zveste, kar nama bo v prid.«
»Vohunit naj grem?« se je ogorčila Polly. »Za kaj takega se ne dam zlorabljati.«
»Mrs. Bell, prepričan sem, da storite vse, kar bi mr. soproga čimpreje opralo madeža na poštenju: — druzega ne pričakujem od vas,« je izjavil resno Dodd. »Povejte torej gospodu svetniku, da
V'm. aTTTTP ruTanc 5- VTI. T33f.
hočeva spraviti mr. Bella na varno v kak sanatorij, denar pa v Heganovo blagajno — druzega nič. Morda nama potem še sam pomore.«
»Pa dobro, vrnem se takoj«, je dejala Polly in obstala.
»Najljubše mi je. Jaz pa opravim medtem drugo pot.« Nameraval je poiskati učitelja Vossa.
Ločila sta se. Polly se je vrnila na Poljsko cesto in ko se je bližala vili, je stal svetnik na pragu in jo smehljaje pozdravil že oddaleč.
»Pridite, pridite, ljuba mlada gospa!« je dejal, ko je pritekla preko predvrta. »Zdaj sva sama — tudi moje kuharice ni doma, pa se torej lahko odkrito in dodobra pomeniva!«
In vedel jo je v jedilnico, ki je bila hkratu sprejemnica.
»Kar semle sedite! Na temle mestu je sedel tudi vaš možiček!« je dejal in jo posadil na mehak stol.
»O gospod —!« je vzdihnila Polly vsa ginjena.
»Kakšen gospod! Striček mi reci, otrok! Jaz pa porečem tebi. . . Polly! Saj smo si mi trije najbližji,« je dejal svetnik in prisedel živahen in vesel. »Ivan, Ivan je vendar izvrsten dečko! Takole srčkano ženico si je znal pridobiti ... o Bog, od srca bi mu rad čestital!«
Na Polly se je vse smejalo, in starec jo je mahoma očaral.
»O, stric, kajne, da ni blazen? Govorili ste ž njim . . .«
»Nič blazen . . ., nego celo prav posebno pameten!« se je zasmejal svetnik. »Le to ga je mučilo, da bi ti verjela pravljico o njegovi blaznosti.«
»Strašno sem nesrečna!«
»Čemu? Ker je tat, ki ni ničesar ukradel, a beži, kakor bi nosil s seboj milijone? Saj ti je vendar vse razložil; kadar se bakrovi papirji zopet dvignejo ter bo banka iz škripcev, se vrne k tebi, in zopet bo vse dobro.«
»Torej vi — mu verjamete?«
»Do pike vse!« je izjavil svetnik energično. »Jack meni ni in ne bo nikdar lagal! In gotovo tudi tebi ne. Druge pa naj le še dalje vleče za nos, saj ima pri tem najboljši namen. Veš kaj? Najpametneje storiš, če ostaneš lepo pri meni, pa naj ga lovi g. Dodd sam!«
»Ne, ne, to ne sme biti! Dodd ga ne sme dobiti v pest! Pogodbo sva sklenila, toda prav nič mu ne zaupam, ker se vsak čas izda njegova pristna žan-darska narava!«
(Dalje prihodnjič.)
MaK oglasi ki služi jov posredovalna in socijalna namene Občinstva: vsaka beseda 30 p, najmanjii znesek Din 5'—
Mali
Ženitve, dopisovanje in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjii znesek D n 10'—
Kompletna, masivna spalnica črešnjev les, nova, Din 3.500 in 1 trda o-mara, se po ceni proda- Strossmayerje-,va 10, mizarstvo.	455
Učenca
inteligentnega, kateri ima veselje do brivske obrti, sprejme takoj Fran Novak, Aleksandrova cesta.	457
Esperantisti!
Med šolskimi Počitnicami se vršijo sestanki vsako sredo po 20. uri v kavarni »Park«-	454
Iščem šole prosto deklico za boljšo družino. Pismene ponudbe pod šifro »Tudi kot lastna« na u-pravo »Večernika«.	448
Gaterist k polnojarmeniku, zmožen lažjih popravil istega, zanesljiv in popolnoma vešč svoje stroke, se sprejme pri: Mariborski lesni industriji, Maribor, Koroška c. 45-	451
Srečke državne razredne loterije
prodaja in razpošilja B. Naglič. Maribor, glavna pošta.	420
Iščem mesto soiicitatora
sem pravnik v rimskim izpitom, 4 tetno bančno ter pisarniško Prakso. Idem kamorkoli v Slovenijo in Prekmurje- — Nastop takoj. Ponudbe na upravo pod Solicitator.	453
Omara s Predali.
miza in divan (Biedermeier) na prodaj. Zrinjskega trg 5 II. desno.	447
Gospodinja
z 4 letno Punčko išče službe pri boljši družini. Naslov v upravi »Večernika«.
446
Dober zaslužek
dobi takoj več poštenih, zgovornih oseb s prodajo jako koristnih, dobrih predmetov. Oglasiti se: Tattenbachova ulica št. 16, I. nadstr. vrata 7-	459
Klišeje
useh urst, Črtne In autotlpllc, Izdeluje po predloženih risbah, pero-plalh ali slikah za navaden tisk ali za flncl&o Izuedbo u eni ali ueč barvah toCno pa naroCllu In v na|kra|4em času
JUGOGRAFIKA
tiskovna In založna dr. z o. z.
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip
23
se dnevno pečejo in pristna dalmatinska vina se točijo edinole v „Prvl dalmatinski kleti1 v Maiiboru
Mesarska ulica 5.	418
ZAHVALNICA
Gosp. Apotekar Slom, Snboiica.
Cast mi e izveatitl Vas, d su mi Vaše Larucin kapsul« bile od Trlo dabre pomoči kod spolne bolesti i da je kepanje porse piestalo. — Spoštovanjem
K. M., Maribor.
148
LARUCIN KAPSULE dobiva:u se po ceni od Din 20'— u svim apotekama. — Glarno skladiSte : APOTEKA BLUM. SUBOTICA.
Najlinajie Cajno maslo
Iz sladke pastelizirane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 31.	37u
Novo!	Novo!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiitiiiinmiiiiiiiiiiiiiiijiiiitiun
Ksaver Meško:
m plovemo
Povest.
Cena za broš. izvod Din 36*—, celo platno vezan Din 46’—.
naročila sproieraa tnjigaria TisRovie zaofuse
v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Nasproti gl. pošte.
Illlllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllllllllllllllllll
Novo!	Novol
PrikroJevalni tečaj
in tečaj za praktično šivanje ter vezanje se vrši v dekliški meščanski šoli v Cankerjevi ulici. Pričetek tečaja dne 7. julija 1927. Prijave v tečaju. Poučuje se z vsemi znamkami strojev. Istotam se dobe informacije za nabavo novih in rabljenih šivalnih strojev. 441 Učni	lwan	Bizjak.
Vse oblačilne predmete
^niiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijin^
f Tudi na
obroke!J
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiimtiii?
nudi
L. Ornik
Maribor
Koroška cesta 9
1 Tudi na
1 obroke! i
BI	IH
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; oredstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnih
Stanko Detela, v Mariboru.