PONEDELJEK, 1. SEPTEMBRA 1952 10 dinarjev Ina platana v gotovini ŠTEV. 14 ZDAf Z40RI PESEM O SVOBODI (■PlDELAVSKO ^ * J PROSVEJNO DRUŠTVO Komaj zrnje je vsajeno, že je prvi klas pognal, nič pri teni ni zamujeno, kmalu nam bo kruha dal. Rdeče cvetje razcveteno se razraslo bo v žitu, kar s plevelom je spojeno pa ostalo bo na situ. Hram kulture roka čisti* ki je delala vsekdar — tuje so ji laž, zavisti, tuje spletke in denar. Krepka roka bo gradila in kovala novi svet, njej se laž bo uklonila in zavržena bo v smet. Amtco, kje V Rimu. Maj pa na V*!»o«lu? INFORMBIROJEVSKA NARODNA Sem pšenico posejal, Rusom sevi jo »daroval«. V hlevu sevi imel par krav, sem za Ruse jih zaklal. Zdaj sem brez vsega, ostal, več ne vem, kaj jim bom dal. Vem le, da sem siromak, ki ga vzel bo ruski vrag. MNOŽIČNO ZBOROVANJE V večje industrijsko mesto Poljske je pred nedavnim prispel minister poljske vlade, da bi spregovoril ljudem. Predsedniku oblastnega odbora je najprej naročil, da bi rad govoril pred 50.000 ljudmi, potem pred 100 000, nato pa kar pred 200.000 ljudmi. Predsednik je bil sicer v zadregi, toda obljubil je zahtevano število Po govoru je minister ves navdušen vprašal predsednika, kako mu je uspelo, da je zbral toliko ljudstva. Predsednik mu je povedal: »Veste, ko bi moral zbrati 50.000 ljudi, nisem imel nobenih skrbi To število bi dosegel, če bi prignal na trg vse člane tajne in javne policije, državne uslužbence in nameščence. Ko ste zahtevali 100.000 ljudi, sem bil v velikih škripcih. za moramo torej dati prvo nagrado 1 izmed tistih, ki so prvi omogočile, da je bila st Va In tako so tudi storili. O, Flerž Krivo-C(i,f’no iz Višnje gore, počivaj v miru! Tvoji tomci v Slivnici so vredni tvojega spomina! 'fBER HOKUSPOKUS je napravil neki di-do *z Vitanja, ki je zamenjal 600 000 din vre-n tovorni avto za osebnega, ki je vreden / rt ;°00 din. Vprašanje je samo, če ne bodo tudi klavci želeli napraviti kakšne dobre zamenjave Sektorjem? iJr,^Kar IMAJO v Voličini uradno, na oglasni deslT čen-i občine priznano diplomatsko babico, so . 0 pomirjene- Saj se jim ni treba bati nosnih, diplomatskih zapletljajev pri porodu! . Sele osem mesecev je mož direktor ^Bovškega podjetja z lesom v Šmartnem ob f®ki, pa mu že hočejo napraviti revizijo. Menda ^sltjo, da je v tem času že lahko spravil pod J^ho kakih pet milijonov, čeprav v resnici še J" hiše ni spravil pod streho! V tako kratkem vJ51* pa je res težko ustvariti kakšen omembe r|£en deficit! h ‘ELEZNA DISCIPLINA VLADA PRI DELU h? Ce$ti pri Laškem, odkar so sprejeli tale dnev-‘ red: 0(1 7. do 8 ure: delitev orodja in diskusija; 8. do 9. ure: pregled in preizkušnja orodja; 9. do 10. ure: malica in slučajnosti; irt ? 10- do 11. ure: besedno tekmovanie z mimo- jj** 11. do 12. ure: priprava na počitek in ugla-®hje orodja; r® 12. do 13. ure: opoldanski počitek; (tla? do 14. ure: postavljanje barikad in raz-*®vanje orodja; J* 14, uri: razhod. evni red ie sicer samo začasen, ker je opol-ke*1 Počitek nemogoč na pripekajočem soncu, t>a ®° drevesa ob cestah še premalo košata. Cim 0 odpravljen tudi ta rjedostatek, se bosta in 8 tem tudl priprava na počitek avtomat-rvPodaljšala. Tekmujmo! If'/TIPLJIVE DOKAZE o škodljivem delovanju bo , rja zbira ekonomija v Šmarju pri Jeliah, da *p^ko kmetovalcem kar na primerih z eko-tedr Pokazala, kako potrebna je borba proti ^ Škodljivcu! Ježeš, Katra, kaj vse ne doživi človek na stara leta! Pomisli, oni dan sem se s skale tik ob bregu komaj dobro zagledala v reko, ko se ml je kar naenkrat zvrtelo v glavi, na vsem lepem je obloženo s smrdljivimi odpadki in smetmi splavalo mimo mene več sto nekako takole postrojenlh črk: TRAGIKOMEDIJA (v sedmih dejanjih) Osebe: evidentični statistl- čar, dopisnik stenskega časopisa, izumitelji formularjev za zatiranje komarjev kurir podjetja za odkup rabljenih copat, občinstvo. — Kraj dogajanja naselje Svojeglavica. — čas dogajanja: obdobje deklamiranja citatov — Režija: črni oblaki na obzorju s sodelovanjem skorajšnje plohe k. g. — Kostumi' premočljivi. — Razsvetljava- direktive od zgoraj PRVO DEJANJE Tik pred vključitvijo razsvetljave Dopisnik stenskega časopisa: »Tovariš evidentični sta-tističar ugotovil sem. da izterjevalec vaše pisarne zelo samopašno, birokratsko ravna z ljudmi na terenu Ker pa vi to zadevo najbolje poznate, menim, da bi lahko časopisu naredili veliko uslugo, če bi prispevali nekaj več podatkov za članek na « Glavni evidentični statisti-čar: »Kaj?! Članek?! Sem vam že postavil enkrat, da je treba danes z vsemi močmi tolči reakcijo, ne pa zaletavati se v lludl iz naše pisarne!?« Dopisnik: »2e res, toda po mojem je danes silno važna tudi borba proti birokraciji, kajti ta se v sedanji fazi razvoja lahko širi, reakcija pa se ne more. ker...« Osica: Hej zapihaj —! To je bilo ▼ navadi w menzi enega gospodarskih središč Prekmurja pred ▼eč meseci, ni pa ie — v prav takSni ali pa bolj ali manj podobni obliki — zgubilo tal pod nogami drugje na vasi — Kako pa to, da je teh pet možakarjev začelo jesti šele ob prihodu šestega? — Hm, šesti je njihov sekretar! Iz el prali loha skega časopisa: »Tovariši! Ugotovili smo, da naš časopis svojih nalog nič kaj za- dovoljivo ne opravlja. Tovariši! Danes je silno važna borba proti birokraciji, kajti ta se v sedanji fazi razvoja lahko širi, reakcija pa se ne more. ker ...« TRETJE DEJANJE Čez mesec dni — v popolni temi. še luna ne sveti Glavni evidentični statisti-čar enemu izumiteljev formularjev za zatiranje komarjev: »Denar za razne nabave rabimo! Pojdi takoj k upravniku našega lokalnega podjetja za odkup rabljenih copat in mu naroči, naj nemudoma nakaže na naš tekoči račun 200.000 dinarjev« ČETRTO DEJANJE Nekaj dni po nakazilu 200 jurčkov — dobrih 24 ur po prižigu luči in izidu lune. Glavni evidentični statisti-čar: »Fraze! Jaz sem že tudi v mestu povedal, da stalni napadi stenskega časopisa na »vaše« takozvane birokrate gonijo vodo edinole na mlin reakcije. Zato je s tem treba napraviti konec!« DRUGO DEJANJE Nekaj tednov pozneje — takoj po vključitvi razsvetljave Glavni evidentični statisti* Car skupini dopisnikov sten- Glavm evidentični izumitelj formularjev za zatiranje komarjev: »Tovariši! Birokracija se je ponekod neverjetno razbohotila V sosednjem kraju so na primer dvignili 200.000 dinarjev lz lokalnega podjetja kar brez vednosti neposrednih proizvajalcev! Navadna svinjarija! ...« PETO DEJANJE Pol leta pozneje. jrM '4 Kurir podjetja za odkup rabljenih copat: »Tovarii glavni evidentični, saj veste, jaz vsak dan obidem vse sobe našega upravnega poslopja In mimogrede v marsikaj vtaknem svoj nos. No. pred dnevi sem končno uspel zaključiti svoja raziskovanja zelo kočljive zadeve. Namreč — tisun 4/0 manjkajočih jurčkov je s sprejemanjem raznih gostov in drugače izmaknil skupnosti prav naš komercialni! He, he!...« Glavni evidentični: »Kaj?! Tudi ti si nasedel govoricam zlobnih jezikov? Tudi ti...« Kurir: »Ne, ne! Tu imate črno na belem! Zraven je tudi sestavek za stenski časopis.« Evidentični: »To ni res! Tovariš komercialni šef je poštenjak! Delavnega človeka se lotijo, raznih tipov v naših podjetjih pa ne! Četudi kapituliram pred kolektivom — moje stališče je jasno: komercialnemu se godi krivica! Kar pa se tiče časopisa, prepovedujem vsako objavo o tem!« ŠESTO DEJANJE Dva meseca pozneje Glavni evidentični statisti-čar: »Zvedel sem, da hodite razpravljat o raznih vprašanjih v mesto. Je res?« Dopisnik stenskega časopisa: »Res je. Stanovski tovariši iz lokalnega tednika v mestu nam lahko v marsičem po.nagajo. svetuieio. .« Evidentični: »Zakaj smo potemtakem mi tu. a? Ali misliš, da mi ne moremo svetovati? Kritikanti grdi! Bom vam jaz že pokazal! Da se mi odslej naprej ne gre o čemer koli meniti v mesto nihče več! Prepovedujem!« SEDMO DEJANJE Pred dvema tednoma — dan po pomenku z dopisnikom stenskega časopisa in takoj po ponovni vključitvi razsvetljave 6 A Evidentični statističar občinstvu na večernem sestanku v ustanovi: »...In končno, drage tovarišice in tovariši, naša najvažnejša, naša najpomembnejša. naša najveličastnejša naloga je odločna, vztrajna in vsakodnevna borba proti izredno nevarni birokraciji!« No, Katra, dobro, da se reka v bližnji bodočnosti še ne namerava ustaviti!... Zadetek r polno Majhen zalet — in že žoga je v mreži. Strastni klubaši so v golu na preži, vendar obramba tu nič ne opravi, strelca nameni so ostri, a zdravi. Proti klubaštvu je strel ta naperjen, proti nezdravemu športu usmerjen. Športna vsa javnost veselo mu vzklika, mrka, užaljena, jezna je klika. Lepo Vido je napisal mlad, nedozorel dijak, urednik pa ni premislil, da je v pesmi bil prostak. nisem takšen škodljivec, kakršnega si zverina po svojem grozilnem stališču zamišlja, na kar je omenjena zverina bruhnila vame za cel članek tiskarskih črk, mi povohala čevlje in zarenčala: »Ti premalo hodiš!« Zbudil sem se. Prvo, kar sem storil, je bil sklep, da bom — če mi usoda kdaj nakloni direktorski ali podoben položaj — najprej naslovil apel na ogabne Erke bruhajočo nespodobno zverino, naj v spodobnem tonu opozori na moje eventualne napake v članku, ki naj ne bo zverinski. To sem napisal zato, ker me krasi zdrav kriterij in me ni čisto nič sram, če pljunem včasih tudi v Lastno skledo. Huda poletna vročina me je ponovno zazibala v sladko spanje. In spet sem sanjal o perečem sodobnem problemu, ki se mu pravi delitev čistega dobička. Zagledal sem številko 153.000. To je bila številka čistega dobička nekega podjetja. Upravnik, ki se je po lastni izjavi deklariral za najbolj sposobnega, je dobil 20.000 dinarjev, računovodja 16.000, predsednik upravnega odbora 10.000, nakupovalec tudi 10.000, delavci pa po 1000 in 3000 dinarjev. V sanjah je nastal velik halo. Upravnik je nezadovoljne delavce miril, računovodja je trdil, da je sposoben in priden, predsednik je vzkliknil: »Ljudje božji, ne izgubljajte živcev!*, nakupovalec je pripomnil, da vse skupaj ni lepo (jurčke je pa seveda spravil), delavci so godrnjali, eden nagrajencev je pa važno pripomnil, da bi se pri delitvi dobička ne smelo delati nobenih problemov. Končno so delavcem obljubili, da bo prihodnji dobiček razdeljen od spodaj navzgor. Nato sem se definitivno zbudil in sklenil, da postanem delavec v tem podjetju, če bodo držali besedo o delitvi od spodaj navzgor. Jurček Frnikula, pionir I. d razreda. Se enkrat ,,Lepa Vida ‘ Pesem o »Lepi Vidi« v it. 13 naSega lista je napisal dijak Vinko Cerar iz Maribora. Kaj bi Vide se jezile, tudi »Toti« se jezi, ker je tako reč natisnil, ki povzroča hudo kri. Prizadeta je študentka — to ostale naj vedo, Vid pa mnogo je na svetu, ki v resnici lepe so. Hvalnica plačilnemu natakar iu (za pogosto uporabo) Kar popiješ, vse zračuna sproti, pa se nikdar — sebi v prid ne zmoti. — un, zaitaj ne zivjra v leiu i bi na veliko celjsko gospodarsko in tijsko razstavo, potem pa še na ves«11 prostor in moj dolgčas ti bil pregnal' — Verino kadar gledam to čudoviti) morsko floro, se spomnim na bazen na Mari-burskem otoku. POTAPLJAČEVO DOMOTOŽJE — Če pa hočete še vi pogledati, M ^ v piitri, pa brž v Mursko Soboto! Tati1 velika gospodarska in odslej največja ^ tijslca razstava, pokušnja radgonskih, merskih, ormoških, ptujskih in lendavr vin, lep veselični prostor in še mnogoM Od 28. septembra do 5. oktobra vsi nt DRUGO VELIKO KMETIJSKO RAZSTA^ V MARIBORU Razstavišče na prostorih Mariborskega te ..]! Zadruge in državna posestva bodo prodaj svoje pridelke in sklepale kupčije s tovarn1* razstavljalci iz vseh, krajev države, u Izide poseben zanimiv časopis »Orači« — Ve... vinska trgatev — Poskušnja žlahtnih kap™, rO* V Cel ju preti 500 Seti Pred štirinajstimi dnevi je prisopihal naš aia opoldne h kosilu, sput \( vso svojo težo telesa na stol, si obrisal z 3.) stopinjami Celzija prepoteno čelo in povedal: »Spet so zaklali enega direktorja!« Mama je na to novico zaježešmari-jala, moji sestri je v trenutku popustila trajna ondulacija, teta je prebledela kot štof v izložbi, jaz sem pa ostal popolnoma miren z ozirom na poplavo kriminalnih filmov in napetih stripov. Ata je potegnil iz žepa prejšnjo številko »To-tega lista« in pokazal na članek o Korlu Tretjem. Takoj smo doumeli pravi smisel očetovih besed in razburkano familiarno vzdušje je nekoliko popustilo. Potem smo začeli diskusijo po tem vprašanju, ki se je zavlekla do kompota, nakar sem legel na zofo in med prežvekovanjem zadremal. Sanjalo se mi je, da sem direktor. Sedel sem na žerjavici, nad mano je visel Damoklejev meč, pred menoj pa je rezala vame grozna zverina v obliki baskervtlskega psa na tretjo potenco, ki je imela za vratom obešeno pasjo osebno izkaznico, na kateri je kaligrafično pisalo »Toti list«. Imel sem občutek, da sedim pred mešano sovjetsko-čeikim sodiščem, ki mi očita pomanjkanje partijske budnosti in me pošilja na zdravljenje v Moskvo. Kaj hujšega bi se mi ne moglo sanjati! Pričel sem psu dopovedovati, da ‘r&POV I ,,0*^ RilW f^PRtmo£NA>URA 'v: ^4 C U/VSTl/O 'KOČEVJE TA.TA.TA.-4> mamka doŽJ* USMILI Sl NAS KkVClTiUFSi^n^K NACHAMAL ! rj STEjRlSC.H.ER. ?T gl HEIMAT BUNP •' U0*tN*EN AH $tyCHFRN ^\vR°2 M A N 4^0, SIAHO COMMVMiui : ‘1 ŠSvV .•:. c.ana*! KOT VSE KAŽE, poteka ekvator tam nekje med Kočevjem in Ribnico. Drugače se res ne da razložiti, zakaj je kruh po isti ceni v Ribnici evropsko bel, v Kočevju pa afriško črn! VELIK NAPREDEK JE DOŽIVELA kuharska umetnost v Kočevju. Včasih so se morale gospodinje ravnati po zastarelih receptih: »Vzemi toliko moke in toliko sladkorja!« Danes je to nepotrebno, saj dobijo že kar v prodajalni ustrezajočo mešanico sladkorja in moke! POHITITE Z NAKUPOM higiene v obeh črnomeljskih magazinih — gostilni na kolodvoru in gostilni pri »Kolbeznu«, sicer se vam lahko pripeti, da ostanete brez nje. Kot pravijo, jim higiene primanjkuje že skorajda — za lastne potrebe! POČASI SE DALEČ PRIDE — pravi pregovor, ki se ga Ribničani zvesto držijo. Zato se v brk smejijo vsem tistim, ki jih vprašujejo, zakaj so pri zadružnem domu dogradili samo temelje, a so sedaj še začeli kopati temelje za drugo zadružno stavbo na mestu bivše hranilnice. Kdo ve, če ne bodo na novih temeljih kar montažno zidali zidove in jih potem prenesli na stari zadružni dom, tako da bodo prej gotovi?! PIVSKI JOGURT so uvedle kot specialiteto nekatere kočevske gostilne. Od navadnega piva se razlikuje po tem, da je bolj gost, moten, kisel in tudi dražji kot navadno pivo drugod. Nekateri gostje se sicer zmrdujejo, češ: kaj bomo s to kislico! Pri tem pa ne pomislijo, da pri mlečnem jogurtu, ki je prav tako bolj gost, moten, kisel in tudi bolj drag kot navadno mleko, nikdar ne zabavljajo ČASTITI SESTRI Urška in Nežka iz Cerkelj 29 pa obveščata vse svoje paciente, da zaenkrat ne ordinirata, ker pripravljata doktorsko disertacijo: »Ali je mati božja tudi trpela na prebavnih motnjah?« V tem času ju nado-mestuje častiti brat Vodeb, specialist za duševno bolne. Pohitite, dokler ne začne zopet sezona čudežev! DOLARSKO PRINCESO sta iskala dva iz Metlike po Novem mestu, dokler je nista našla v kavarni. Čudno je samo. da ima tako domače ime: Milica! JANEZ POPOTNI! Ker pišeš, da imaš pismeno dovoljenje, da jih lahko namečete Mikulanu na zadnjo plat kar 50 s kostanjevko, te prosimo, da tudi v našem imenu prisostvuješ tej slavnosti in dobro paziš, da se obsodba ne bi izvršila po višnjansko, da bi samo po njegovi senci zamahovali! Potem ti bomo tudi odpustili. da nam včasih zlezeš v zelje in da ga za nas nič več ne ostane. Ne boj se, da te bomo tožili Fleretu Krivostegnu iz Višnje gore! Saj ga bo počasi dovolj za tebe in za nas, če boste imeli vedno tako dobro letino na farovških ekonomijah! LA2 Dva prijatelja ob čašici dobrega vina stavita, kdo se bo bolj zlagal. Prvi začne: — Ko sem se zadnjič peljal s trolejbusom po Antarktiki, sem občudoval krasno pokrajino. Najbolj so mi ugajala riževa polja ki se raztezajo na ogromnih površinah. Ko sem pa izstopil na neki postaji, sem videl ogromne zaboje oranž, na katerih je bilo napisano: »Kupujte domače blago!« Ob tem sem si mislil, kako zmotne predstave imajo ljudje o tej lepi in sončni deželi. Vrsta je prišla na drugega, ki je dejal: — To nič ni. V zadnjem času sem obiskal tri restavracije v raznih krajih Slovenije, pa so mi povsod že za zajtrk servirali tako oster nož...« — Vdam se! ŽIVINOREJSKI INŠTRUKTOR NA DELU (Resnična zgodba z obvezno srečnim koncem) Za uvod so tečajniki najpreje poslušali predavanje o potrebi analize na samem terenu in o ugotovitvi vzrokov, zakaj krave ne dajejo mleka Nato so prešli na praktično delo na teren. Ustavili so se pred živinčetom, ki po zatrjevanju kmeta ni dajalo mleka. Predavatelj je stavil kmetu tisto usodno vprašanje: »Poslušajte! Sedaj ml pa povejte, če veste, zakaj ta krava ne daje mleka?« Tedaj se je kmet nasmejal: »I, seveda vem! Zato, ker je ta vaša krava — bik!« »GAJŽEK IŠČEM...« V mariborsko lekarno, je stopil možak. Velik, kosmat, v dokolenkah. Vstopi in gleda okrog, pa nič ne reče. »Kaj bi radi, oče?« ga vpraša lekarnar. »Ah, saj nimate!« pravi počasi očanec. »Hm, povejte, morda pa le imamo.« »Ko pa vidim, da nimate! Saj gledam...« »Mogoče pa le imamo,« se ni dal ugnati kulturni lekarnar. »Povejte no, kaj bi radi. Vi ne veste, kaj vse imamo v stekleničkah in v skladišču ...« »Gajžek, Iščem, gajžek...« zagodrnja možakar in gre. Franček piše Frančki Jaz itnam že tako mnenje in jaz nisem birokrat: — da je treba se vprašati, če je kdo v resnici tak. Kar tako počez pisati in obsojati vsevprek, je škodljivo, če ne čutiš, komu stopil si na rep. Res da laže je zapirat, tega nihče ne trdi, če pa tolčeš birokrate, treba v glavi je soli. — No, za kritiko se vnemam, ki kaj prida nauči, če pa kdo počez čvekari, je že bolje, da molči. Kaj je novega po svetu, zdaj povedati ne smem, ker z dopusta sem priromal, in nič takega ne vem. Upam, da boš Ti pisala, če si našla kaj novic, jaz počakam Tvoj odgovor, ko bom spet prav vedrih lic. Zabita V tem, gospodje, srno si torej edini: Tovarna »Zlatorog« v Mariboru daje po znižanih cenah milo odlične kakovosti! Draga Frančka, Tvoje misli sem na dušek vse prebral, vendarle pa vse novice ne bi kar tako jemal. Da direktorji so v škripcih si pisala za trdnd, toda vse kar v listih piše tudi včasih ni lepi. PRESENEČENJE »Prosim vas, vstanite, ker sedite na mojem klobuku.« »Kako, že odhajate?« V LEKARNI »Kaj je v tej steklenici?« »To je zdravilo, ki ga dajemo stranki, kadar je recept nečitljiv.« . Še ena is Pan Muti Joma Kje so tiste police, ki so včasih bile? Zdaj pa pajčje stezice prašne skrivajo se ... žalostno odmeva v marsikateri špecerijski trgovini. Kdaj bomo slišali še drugo kitico: Prah s police bom pobrisal, pajčevino omel, da nihče jo ne bo pobrisal, češ: v muzej sem zašel... #> fMA SvHer, &*OJh LJ0BL|4iSK4 KULTURNA Sedem te4 ne bo dež^o Suša je. Nihče tega ne taji. Ljudje ugibajo, ali bo dež ali ne. Dežja pa ni. Ljudje se jezijo, toda vedno teče beseda le o suši. To je umljivo. Ljudje se različno menijo o suši. Vsak speljuje vodo na svoj mlin. V bivši ti-govini Toplak na Tišinski cesti v Soboti se pogovarjajo takole: »Strašno!« »Grozno!« »Krasno, Janez! To bo pa zaleglo za pol metra drv!« »Za cel meter, Špela! Seveda le, če ga odnesem k »Surovini« na Tržaško 95 v Mariboru, ki najboljše plačuje vse: od medenine, svinca in železa pa do starega papirja!« »Dežja ni.« »Ga ni.« »Božja kaštiga!« In božji ljudje nadaljujejo: »V Bački je spala deklica (pri nas tudi spijo deklice). Da! bila je nedolžna (mi imamo sicer tudi nedolžne deklice in ne vem, zakaj gredo po njih v Bačko). Spala je sedem dni in sedem noči (najbrž je bila presneto zaspana). Potem se je deklica prebudila (saj je bil že čas). Potem je preroško rekla: ,Sedem let ne bo dežja!1 (če bi bila pristojna in olikana, bi morala pravzaprav najprej pozdraviti: ,Dobro jutro!' Toda pustimo, preroške navade Imajo tudi svojo specifičnost). Ljudje so vzdihovali (deklica je ta čas zehala). Potem je prišel še črni mož in dejal: ,Res je!‘ Ne vem, od kod je bil mož — ali iz nebes ali iz pekla, toda gotovo je moral imeti zvezo z dimnikarjem, ker je bil črn. No? In potem? Potem je drugi dan — v nedeljo — močno deževalo — zaradi priprošnje nebesom. In potem? Potem so rekli: ,Itte misa est.‘ In potem? Deklica je najbrž ponovno zaspala. In potem? Z nio tudi govorice. Amen.« — To da je kmečki kvintet? Saj se sliši kot da bi pela žaga! Torej: nemudoma odnesi aparat v mestno radio in finomehanično delavnico v Murski Soboti, kjer dobro popravljajo radio sprejemnike in pisalne stroje, izdelujejo ojačevalce in še marsikaj. 1— Po starem naprej, sinko, je nemogoče. Bo že treba ob-iskati murskosoboško Zadružno trgovsko podjetje za preskrbo kmetijstva, ki ima za zadruge in posamezne kmetovalce na zalogi dovolj vsega tega in še raznih krmil ter zaščitnih sredstev za poljedelske kulture. Od tega sta v veliki meri odvisna dvig hektarskih donosov in lažja obdelava zemlje. — Pst! Doma je pustil spalnico iz mehkega lesa, kupljeno pri Industriji lesnih proizvodov v Mariboru! I\a masrslittsobaskent kolodvoru — Tako. draga zena, sedaj pa najprej v hotel »Central«, ki vedno nudi topla in mrzla jedila, kakovostna štajerska vina, prenočišče, brezalkoholne pijače... V CEL|$KI > CEFIZEL| Obljube, obljube . . . Točno ob začetku prostovoljnega dela. Fotograf: Moment, tovariši Zelo smo veseli, da smo v Celju v glavnem pridni. Mesto čistimo in čistimo, da se pošteno pozna. S to stvarjo je nekako tako, ko da lepo opereš perilo, zlikati se ti ga pa ne da. To pa ni odvisno samo od merodajnih, kajti ti so že rekli svoje, ampak tudi od tistih, ki jim je treba za vse pomahati pod nosom. Pa jim pomahajmo malo, da ne bodo popolnoma zakinkali! Ne vem, kje naj bi bila navada, da na praznični obleki puste umazan ovratnik. Pri nas je tako. Hm, le kdo bo potem, ko se lepo uredi hišna fasada, prebarval okvire oken, vrat in izložb? Pa menda ne mislite, da se bo stvar iztekla takole: Moment pozneje, ZDRA2BA V VOJNIKU Občinski ijudski odbor t Vojniku (e na javni dražbi prodajal predmete iz zaplenjene imovine izdajalcev, ki so 1945 .cta zbežali pred ljudsko sodbo Razprodajo je vodila odbornica Ana Kristan, ki je prodajala tudi slike svetnikov in celo sliko Hitlerja (Slov. Poročevalce . . 26. avgusta 19521 Halo! Halo! Le vkup, tržanit Hitlerja prodajamo! Poceni, skoraj zastonj! Ubogega »jirerja« v okviru, ki je čepel sedem let v skladišču in. so ga muhe ponesnažile! Privoščimo mu svežega zraka! Zgodovinska osebnost za bagatelo! Diktator narodov na dražbi! Preoblikovalec sveta se prodaja! Profil osvajalca — za nekaj fickovl Izredna priložnost za kupce! Kako? Nihče ga noče? Čudni, nerazumljivi ljudje! Še enkrat: prvič, drugič in ... tretjič! Nihče! Ubogi »firer«, spet odhajaš v pozaboI Molimo za tvojo dušo. Amen. (Pravzaprav bi bilo treba »molitU za duše takih •zdražbarjev«.) — Kaj pa ti? Nad čem si se razočaral? — Nad postrežbo v lokalih — Vidi se, da še nikoli nisi bil v restavraciji »Ojstrica« v Celju. Zakaj, prijatelj dragi, bingljal bi na tej špagi? Saj to je neumestno: življenje je prelestno! Le k »Ojstrici« zavij, veselo jej in pij. Od jeze se ne tresi, na špago bes obesi. EKONOMIJA V KOSTRIVNICI pa ga pihne. Najprej so prodali osem krav zaradi pomanjkanja krme. sedaj pa bodo lahko prodali še nepo-košeno seno — zaradi pomanjkanja krav! f Splošno priznano je, da Je 4 morski pes najbolj grozovita 4 pošast, ki straši kopalce ob 4 morju Vsa miselnost letovišč-4 nika je osredotočena okrog te 4 velike ribe, ki — kakor prati vijo — žre ljudi brez pardona 4 in brez ozira na funkcijo in 4 plačilno grupo 4 Dovolj Je samo izreči bese-J do tega nestvora in že se skr-' čl srce ubogemu letoviščniku ( v groznem strahu in vsa azur-\ no-z^firna romantika morja . izgine kot kafra — ostane le , golo hrepenenje po živllenju J Tudi jaz sem odšel na mor- i je v prepričanju, da je mor-^ ski pes najstrašnejša prikazen j v deželi fig in osličkov Ob-.* orožil sem se z vso strokovno 4 literaturo o morskem psu ki 4 je doslej izšla v našem tisku, j da bi v primeru srečanja z ji njim znal bliskovito zajahati j njegov spolzki hrbet, obrzdati J'ga z uzdo v gobcu ali ga psi-4 hološko in miroljubno prepri-4 čati, da pravzaprav moje ubo-4 ge kosti ne bi njegovemu ve-4 likemu apetitu kdovekaj has-( nile Na oknih moje sobe so mreže proti mrčesu. Gospodinja je v čisti ilirščini rekla: »Ovo vam je divota! Noben komarac ne može skroz.« , In jaz sem L .v-«,, veroval, dokler nlsem na lastni V. \ • koži rtkusil to / “divoto«. li r S svojo sobo nv j i IJKkl sem bil zelo l-UJ'/, JjjI.J- zadovoljen. Kako'"bi tudi ne bil! Imel sem v njej tekočo vodo in mreže na oknih. Zaspal sem s smehljajem neveste po prvi poročni noči. Ob drugi uri ponoči me je zbudil nekakšen srbeč pik v čelo. Popraskal sem se, nekaj zamomljal, se obrnil na drugo stran in spet zaspal. Čez dve minuti me te zbudil pik v uho. Počil a *ffr' (SO ^cm se po M-ftušesu ln v skočil kvi- w_ - «*, «*- i [I iražen od J O D pika, ki že ni bil več srbeč, temveč boleč. Pa se je kma-/ x lu izkazalo, da je morski pes J pravzaprav či- * ultv- ,t0 nedolžna zHfv*'! * žival, s katero v,j se iahk0> kadar je mrtva, slikaš na plaži (150 din za tri posnetke), jo božaš po repu in gobcu, če je narejena iz gumija, in da celo lahko plavaš z njegovo pomočjo, če ta gumi napihneš. Morski pes je izgubil vso svojo avtoriteto. Uporabljajo ga samo še pedagogi, kadar strašijo neubogljive otroke. Zdaj grozi ubogim letoviščni-kom druga žival, ki ne meri Šest metrov v dolžino in nima tako strašno velikega gobca, toda njeni načini inkvizicije so strahotni Menda ste že ugotovili, da gre za komarja. O nasilju pa nerad govorim, še manj pa — seveda — doživim. Zato vem, da se Franc Strupi nič kaj dobro ne počuti, ko mu je poslovalnica podjetja »Vesna« nasilno vrnila firmo. Kar oglejte si zanimivost, lepo in čitljivo je napisano Da pa ne bom tarnal samo o firmi, naj napišem še eno o farmi. Imamo jo — in zelo čedno — v Kersnikovi ulici, če greš na atletski stadion, vidiš ob hiši št. 12 kakih trideset lepih sivih zajčkov v prijaznem hlevčku Nisem pa opazil, če je res, kar trde zlobni jeziki: da imajo zajčki okoli vratu svetinjice, na katerih piše, da se jih odlok MLO o reji živinice v središču mesta nič ne tiče No, ker sem zelo zaposlen s pripravami na čiščenje oken, vrat in izložb, se zaenkrat poslavljam in vas lepo pozdravljam Cefizelj. Sr im: (»KEKCU«) Dobra voffn jle ntt fh&iju ... Doma »strokovna« kritika te je pestila, da dvakrat si za nič, učeno je trdila. Naj te ne moti nič domača »obravnava«, tujina (»kruta mačeha«) te le priznava. V Benetkah ti dosegel prvo si nagrado, zdaj tvoji »kritiki« imajo dolgo brado. Sr*n: „Literati« Ljubček, če z ljudmi se družiš, le ne brati ®e z umetniki nikar in z »literati«, ftihče bolj lepi ne zna obrekovati, kakor ravno »občutljivi literati«. Nihče bolj resnobno prainih fraz ne mlati, kakor ravno »filozofski literati«. Nihče bolj sebičen in human ni hkrati, kakor ravno »velesrčni literati«! Ce ne znaš prilizniti se jim, laskati, so užaljeni gospodje »literati«. Bijejo drug drugega po zadnji plati, ir o kot tigri se med sabo, »literati«. Uveljaviti se hočejo, prodati dela, tudi če so slaba, »literati«. Nočem jih nikakor poveličevati, toda taki ao v resnici »literati«. Kljun: ^ . Za sedmo tančico (Izpoved poeta Nedoumnega) Jaz sem poet in moja duša je neizmerno globoka. Če hočeš do moje globine priti, se moraš z vrvjo do dna spustiti. Če hočeš stopiti v moje srce, si moraš pred vrati umiti noge. Ker jaz sem — he, he, — jaz sem poet in moja duša je neizmerno globoka. S sedmimi tančicami prekrita, je pred puhlim svetom parno skrita. Za prvo tančico Bridkost moja spi. Po prstih, prijatelj, sicer se zbudi! Za drugo tančico Obup moj sameva. Le mirno, brez hrupa, motiti ne smeva! Za tretjo tančico Ljubezen vzdihuje. Joj, revici vsak dan je slabše in huje. Za četrto tančico Dvom moj razsaja. Previdno! Osat je, če kdo mu nagaja. Za peto tančico medli moja Misel. Otožno drži se, obraz ji je kisel. Za šesto tančico Vpor, moj, v jedači pokoj svoj je našel. Zdaj več ne rentači. Pozor! Zdaj za sedmo tančico, razkrij se poslednja vsebina! Uganeš, kaj zanjo se skriva? I, zanjo je — večna praznina. »MAT« šahovski simpatizer: »Kako to, da se nisi plasiral v finalni turnir za republiško šahovsko prvenstvo v Ljubljani?« Mariborski Sahist: »... hm, veš, hrana je bila slaba, grupa šahistov, v kateri sem igral, pa močna... I?« Tedaj sem spoznal nekaj strašnega: v sobi so bili ko-•ftarji! Paraziti so vdrli skozi *nrežo, ki je imela prevelike luknjice. Potajil sem se, se spet vle-8el in napeto pričakoval novih napadov. Iztegnil sem roko in z občutkom strastnega Maščevanja pričakoval napadalca okrog glave. V zraku jc tenko zabrnelo. Zzzz... zzzzzz... zzzzz »Čakaj, krvoses, razmazal ti bom tvoj napihnjeni trebuh. ■Na moj račun ne boš živel. Že {tak imam premalo krvi, pa ^ mi jo še ti kradel!« Ti capin ti, pičil me je v fiogo, kjer ga nisem pričakoval. Ko sem počil po stegnu * roko, je bilo že prepozno. Zločinec je že odfrlel. »Čakaj! Zdaj mi ne uideš Več!« Zzzzz... zzzzz... zzzzz Skrčil sem se in približal r°ko nogi. »Seme satanovo!« Zdaj m» Pičil v nos. Udaril sem se P° nosu, da me je hudo zabolelo. Mislim, da sem ga vlo- vil, kajti občutil sem na roki nekaj ogabno mehkega in sluzavega. Zdaj bo verjetno nekaj časa mir. Zzzzz... zzzzz... zzzzz To je bila eskadrila. Kolektivno so me napadali. Tolkel sem se po nogah, trebuhu, obrazu in hrbtu. Skoraj ni bilo mesta, kjer bi ne bilo bolečine. Pretepal sem se temeljito kakšni dve uri. Če bi me kdo videl, bi si lahko mislil, da imam avtokritične popadke in da se kaznujem za vse neumnosti, ki sem jih storil v življenju — in teh ni bilo malo ... Zdaj ni bilo časa za razmišljanje in strategijo. Moral sem se braniti naglo in instinktivno. Napadali so me vedno bolj pogosto in divje, iz vseh perspektiv. Pi-kirali so me f. desne, bom bardirali z leve, pikali ■ od zgoraj, zbadali od spodaj. Roke, ki so spočetka tako anile, <* li bil t inie). t živahno tolkle in se branile, so po dveurni borbi (to ni boj, temveč mesarsko klanje), bile že popolnoma oslabele in otečene. Izgubil sem vso vero v možnost rešitve. Potem Je počasi prodrla dnevna svetloba skozi mreže. (»Ovo vam je divota! Noben komarac ne može skroz.«) Tedaj sem mukoma prisilil svoje ubogo telo, ki so mu krvosesi izsesali gotovo skoraj liter krvi (kako ugodno bi jo lahko prodal transfuzijskemu oddelku bolnice), da je vstalo in odkrevsalo pred ogledalo, v katerem sem zagledal nekoga, ki je bil strašno podoben Kristusu, ki je stotič padel pod križem. Morje je krasna stvar (da ne rečem »divotna«) in tudi morski pes je prijazna in dobro vzgojena senzacija, toda mene ne spravite nikdar več na mdrje. Komarji so mi ga zagrenili za vse večne čase. Otrok je tu! Plenice in drugo opremo zanj pa dobim v prodajalni »Mladi rod« v Gosposki 3 v Mariboru. — če se ne rtiotim, sem vas že nekje videl. — No. možek, me res ne poznaš? Veš, pravkar sem se vrnila iz zdravilišča v Dobrni popolnoma prerojena. »OOOOOOOOOOOOOOOOOOO — Ti, ta se pa gotovo vrača iz mariborskega »Orla«! Dohra postrežba tekne! — Naivnež! Na novoodprto verando priznane mariborske gostilne »Pri balonu« prideš menda tudi peš skozi restavracijo! ' 'ipi Btruktorja na vse mile viže zanimali, kako so tesarji iz Remšnika postavili ostrešje zadružnega doma v Radljah, da sa je tako hitro podrlo, le niso sami mogli priti na ta trik Oni iz Remšnika pravijo, da je za takšne stvari treba imeti talent! — Mirno, strice, kajti čajno maslo. sir trapist in emen-talec ter drug* izdelki podjetja >'Mlekopromet« nam ne delajo sramote! ŽE DOLGO SI BELIJO MODRIJANI GLAVE, kako naj bi krstili veliko stavbo v Žerjavu, ki čuda hitro raste: ali kulturni dom ali kul-turno-prosvetni dom, ali narodni dom ali ljudski dom. I, pomislite vendar, ali je ne bi lahko imenovali kar po očetu: Delavs.ki dom? TOTI, LIST so začeli zahtevati kmetje na občini v Črni namesto živinskih potnih listov. Pravijo, da zato, ker je Toti cenejši od živinskega lista, in še zato, da ga bodo tudi na občini včasih prečitali! SLABOKRVNE so baje tehtnice v prodajalnah in mesnicah občinskih gospodarskih podje- tij v Črni pri Prevaljah, njih jeziček kaže vedno premalo. Kot vse kaže, jim bo treba dati injekcije vitamina »K« (kontrola)! ČRNSKI RAČUNSKI SPECIALISTI Rudniška pisarna ti izda plačilni trak, ki prečitati ne zna ga niti vrag. Pod rubriko stalno »Dnine« ti uradnik bone vrine. To računanje je krasno, koliko zaslužiš, ni ti jasno. Delavski je svet že vmes posegel, pa začnkrat nič še ni dosegel. Kakor kaže: v rudniku pisarji bi hoteli biti gospodarji. DISKUSIJA, ki jo je načel že pokojni KLO in ki jo sedaj nadaljuje občinski ljudski odbor, ali je v Radljah potreben smetar ali ne, se bliža koncu. V času diskusije se je namreč dvignilo toliko prahu in nabralo toliko smeti, da bo smetar vsaj za dobo desetih let — stoodstotno izkoriščen! NA SPECIALIZACIJO bo poslal Konstruktor iz Radelj svoje tesarje k tesarjem iz Remšnika, da se bodo naučili postavljati tudi takšna ostrešja, ki se koj podrejo Čeprav so se tesarji Kon- ČRNI LES IZ ČRNE Kako obračati je treba, da v tvoj prid se reč obrne, le vprašajte uslužbence zadružne tri iz Črne. Lesa iz zadruge so si »na posodo« nabrali, v zameno zanj hrvaške so prašiče pridno klali. A zdi se, da so vendarle to reč presl&bo obrnili, kar so si sposodili, bodo vse lepo vrnili INICIATIVNI ODBOR za ustanovitev olepše* valnega društva v Mežici obvešča vse prijatelje« da bo društvo pričelo z delom pozimi, ko bo po* trebno olepšati zimsko enoličnost. Zato poziva vse prijavljene člane, da pričnejo izdelovati i* papirja rože, ki jih bo društvo nato posadilo v sneg Sedaj pa, ko imamo povsod toliko žele-nja, pa res nima smisla začeti z delom! Bomo raje pozimi barvali sneg — zeleno! — Te hlače so last mojega moža! — Ne, mojega! — Spusti, se bodo raztrgale! — To pa že ne! Izdelala jih je Tovarna perila »Mura« v Murski Soboti, ki poceni nudi kakovostno in trpežno spodnje moško in otroško perilo ter pižame! Se na prepozno — Zaradi mene, dragec, si lahko tešč za vse večne čase. Še danes si namreč pri podjetju »Žica« v Ljutomeru, kjer lahko dobiš posteljne vložke ter žična pletiva in pralnike vseh velikosti, kupim kopalno banjo in se bom raje v njej namakal viMJACFV Sončna ura na Glasbeni šoli je kazala sedmo, cerkvena je udarjala pravkar osmo, točen čas pri Pinozi je pričal osmo in trideset minut, v Evropi je kazala stenska ura tri (ker stoji in jo nikakor ne morejo naviti za evropski čas) — to je pomenilo, da bo kmalu osem. Res je nato prišel Snofač in mi prinesel grozno novico: v Ptuju je zavohal novega pašo, nov harem, skrbno zakrinkani harem! Eelim si glavo, odkod Piuj-čanom te orientalske manire?! Zmeraj so bili solidni, zdaj pa naenkrat tako koruzni.itvo! Nuš slikar se je sicer zaklel, da za Toti list ne narise niti črtice več (ker se v zadnji številki m vedelo, ali je Šegula na drevesu, ali drevo na Šeguli, .in so ga Ptujčani obsodili kot kubista in surrealista), vendar se je kljub temu odzval povabilu in upodobil ta zakrinkani harem. Celo sam paša ima feredžo, kar poglejte! Dolgo smo se prepirali, ali naj krinke dvignemo ali ne. Končno smo se odločili, da jih pustimo kar zakrinkane, ker nimamo namena škodovati dekliški časti nekaterih ptujskih gospodičen. Pašo pa bomo predstavili bralcem v eni naslednjih številk. Naj omenim še prašičji koncert, ki sem ga onikrat poslušal na glavnem trgu. Zgodilo se je takole: Špeharji so tihotapili brez prevoznega dovoljenja dva voza prašičkov skozi Ptuj. Hoteli so izrabiti vsemirsko ptujsko temo, ki je zadnji čas zopet dobila klasično obliko, in smukniti čez dravski most. K sreči jih je vrli miličnik ujel in odpeljal na pristojno mesto. Vozove šo začasno parkirali pod Florjanovim spomenikom. Bila je to očarujoča slika, prava nočna idila: prašički cvilijo, krulijo, rjovejo — sveti Florijan pa stoji sredi trga kot kapelnik. Prašič'! koncert se je končal šele okoli ene ponoči. (Koliko so zaslužili Špeharji s to prireditvijo, nimam pojma.) To je ccstni pometač na delu. Frči kakor za-meglujoča granala skozi Prešernovo ulico. V tej umetni megli izgine vse: hiše, mimoidoči in pometač sam. Vse se umika pred prahom in beži, okna zapirajo, usta si mašijo. Tako vesten pometač je to, da ga cela Prešernova ulica dobro pozna. Le v Aškerčevi ulici je popolnoma neznan, čeprav tudi ta spada v njegov delokrog in kar vpije, da bi jo kdaj očistil. K sreči je začela sedaj deževati; prahu ne bo več. Slišal sem. da Koteks kupuje mačke po 70 din (kožo namreč) Pa sem naredil račun, koliko bi zaslužili naši pivci, ki imajo vsak dan mačka: točno enkrat več kot jaz s svojo ]X)kojnino! Samo to je smola, ko njihovi mački nimajo kože. Na koncu še nekaj privatno za kolego Cefizlja iz Celja: Dragi Cefizelj. če ti žep dopušča. pridi v Ptuj, bova v muzeju na gradu ugotovila, če e tudi kak Celjan med kulturbundovci na n'ki dokumentarni fotografiji. Jaz sem že naiel ne'"ai Ptujčanov, ki jih bo naš risar preri' ; '.a Toti list. Martin Vohljač, upokojenec. Obnmurski Hikač stresa svoje Veš, dragec, bučno olje ni za motor, odličnega za solato pa dobiš v popolnoma prenovljeni prodajalni »Pri kmetici« na Koroški cesti v Mariboru in v vseh drugih trgovinah podjetja »Brazda«. OBRAZEC Matija Peroprask, višji administrativni manipulant, piše ljubezensko pismo: ... in zato Vas o pozivom na naš tozadevni razgovor ponovno vprašam; Ali me ljubite, Marija: da ali ne?* * Nepotrebno prečrtajte! Da polje bo dobro rodilo, ■> recita :i to opozorilo: Prt nas boš dobil ki' >gram razkužene pri-nane semenske pšenice /.a 30 dinarjev, na trgu •oa boš dal najmanj toliko za liter pšenice. Tudi rž in ječmen dobiš pri nas ceneje in boljše, saj stane kilogram le 27 dinarjev. Zato kupuj semena pri tvrdki »Semenska postaja« — Maribor. Vetrinjska ul. 30. Mojo radovednost je to pot pritegnila predvsem MURSKA SOBOTA. Pa ne toliko zaradi ‘Prekmurskega tedna«, ki bo dokončno pobral Prah in mlakuže z glavnih ulic, kolikor zaradi oirrne. Vam rečem, da je bilo kaj za videti! Vozovi v zelenju in trakcih, bele oblekce, vzvišeni gospodje, potuhnjeni sejmarčki in lepo zlikani botrčki — vse to se mi je v blaznem diru Pretakalo po mojih flikastih možganih. Pri tistem botrčku s kar tremi birmančki pa se mi je resnično milo storilo. »Kaj zijaš, Flikač?« mi je naenkrat zakričal nekdo. »Ali ne veš, da je to '''enda najvplivnejši mož Tešanovec z bližnjo in ^aljno okolico vred? On že lahko!« Popoldne je že bilo, ko sem se zaprašil po Jeli cesti proti HogaSevcem. »Kaj boš trgal podplata, Flikač, raje kar k nam prisedi,« so me povabili vozniki z lepo okrašenega voza. Vam rečem, da sem liki žoga padel med dremajoče birmančke in namaliganjene botrčke. »Birma je samo enkrat,« so dejali botrčki pri prvi gostilni in že je teklo, da je bilo veselje. Tako se ponavljalo vse do ROGAŠEVEC, kjer je bila zadnja križeva postaja in seveda tudi primeren Zaključek. Menda je sam vrag zmotil namali-Sanjene in birmansko posvečene botrčke, da so Se začeli neusmiljeno kresati vse križem po razgretih beticah. Nastal je takšen pretep, da so še “irmančki morali poseči vmes. »Krapavce, boste Vsaj pomnile birmo,« so nazadnje botrčki potolažili birmančke in zaključili birmansko pobožnost nekako takole: V PEČAROVCIH pa se mi jo hudo potožil bivši žandar Kosmač (tiček je tudi trgovsko Nadarjen), ker mu zadruga noče več izplačevati 400 dinarjev za stari inventar v trgovini — tega s° baje ceto vrgli med staro šaro. Možakar pa s° — kakor izgloda — poteguje tudi za mesto v ^ovi občini. Kot bivši žandar bi že znal držati yašča»e na vajetih! Ker pa so mu vsi načrti l2Podleteli, sem mu svetoval, naj raje stopi v Podjetje s puconskim duhovnim gospodom Lutarjem, ki zadnje čase kar dobro trguje z versko vnemo inozemskih tetk in stričkov. Zadnji cas mu je kar osem jurčkov prrtetelo. Lep pozdrav vsem bralcem! Flikač Ali že vest® ? ... da se splača na obisk k podjetni prodajalki kmetijske zadruge v FOKOVCIH, ker rada pridno toči vinček kar v trgovini, skromni pivci pa s''de vse križem po pultih in klopeh. »Zaslužek je zaslužek,« ti pomežikne na koncu in nalije drugemu; da člani upravnega odbora kmetijske zadruge v MAČKOVCU! že nekaj časa sem ubirajo tole pesmico: »Ne vemo, kdo pije in kdo plača, tra-la-la...« V knjigovodskih knjigah je namreč revizija odkrila nad pol milijončka primanj-kljajčkov, ne da bi »očetje« vedeli za to; da bi -podobno ali pa prav takšno pesmico mogli zapeti tudi člani upravnega odbora kmetijske zadruge pri LIPI, ki so jo razne »suše« osušile kar za 130 jurčkov; da v BELTINCIH kraljuje pek, ki živi še v dobi krušnih kart. Strašansko črn kruh, ki ga peče iz 90%-ne moke, je priča. No, pa si ljudje mislijo: »Če ne bo za drugo, bo vsaj za izdelovanje črnila«; da v ČRENSOVCIH ne moreš mimo gostilne, ne da bi zavil vanjo. Podjetni birt ima namreč v kleti kar dva kšefta — enega na račun registrirane gostilne, drugi — neregistriran — pa gre na račun prekupčevalca Tratnjeka iz Gornje Bistrice, ki ima v birtovi kleti kar 3685 litrov jabolčnika. Kšeft gre baje kot namazano ... da ... no, da Flikaču nd smem preveč hoditi v koruzo. ZAKAJ.. .? Po vsakem športnem uspehu časopisi hvalijo, po vsakem neuspehu pa najprej molčijo, nato se pa oglasijo naknadni preroki, ki povedo, zakaj je prišlo do neuspeha in kaj bi morali storiti takrat, ko so oni (preroki) molčali. Glede naše olimpijske atletike sta se udarila v časopisju dva taka naša preroka. Eden pravi, da mu je nek nemški strokovnjak pisal, da so naši lahkoatleti pred olimpiado preveč nastopali, drugi pa pravi, da mu je ameriški trener osebno (s pomočjo tolmača) rekel, da so Amcrikanci imeli take uspehe, ker so mnogo nastopali. Jaz pa, kot dober patriot, se nisem obrnil niti na Nemce niti na Amerikance, ampak na nekega pohorskega gozdarja, ki mi je rekel, da so naši dosegli slab uspeh, ker so tekli prepočasi ter skakali in metali manj kot ostali. Nogometno tekmovanje za vstop v zvezno ligo se je zaključevalo takole: V člankih stila »J"ac-cuse« so novinarji opisovali tajinstvene okoliščine (neznani glasovi iz publike, skrivnostni šoferji itd.), ki so govorile za to, da je Velež podkupil igralce Proleterja; uprava Proleterja je sklicevala množične sestanke, na katerih so obtoženci sami sebi dokazovali, da nočejo denarja; sodnik Nikolič je rekel, da ni rekel tega, ka» je rekel; Odredovci so izjavili, da bi rad hotei Union v Ljubljani na vsak način nastavil Nikoliča za glavnega kuharja, v kolikor bo znal jedi bolj seliti PRAVNI S VRT NA NOGAH Nogometna zveza Jugoslavije pa je vzbudila veliko zanimanje med našim pravnim svetom, ker je iznašla nov razsojevalni postopek za primere, ko je obsodba že vnaprej določena. Da ne bi preveč na široko tega postopka opisoval, naj govori slika na desni zgoraj. STRAI1 ZARADI IZKUŠENJ ... Ko sem bral prvo poročilo našega mojstra s šahovske olimpiadc v Helsinkih, da so igralci po krivdi Putnika odnosno Šahovske zveze zamudili letalo, imeli slabe železniške zveze, malo spali itd., sem se silno prestrašil, ker sem mislil, da bodo izpadli iz finala. Ko so se plasirali v finale, sem se oddahnil, toda kmalu nato spet prestrašil, ker so imeli tri zaporedne zmage, ki na naše igralce delujejo včasih narkotično. Krepko se držite, fantje! Želimo vam čim manj »preutrujenosti«, »pomanjkanja sekundantov«, »novih potez, ki se potem izkažejo kot nekorektne«, »premajhnega zasledovanja novitet v šahovski igri« in »ne preveč posrečene izbiro reprezentantov«. PRISTRIŽENE PEHOTI Branikov! vaterpolisti so razširjali nepotrjene vesti, da bodo osvojili prvenstvo Slovenije na tekmah v Ljubljani. Dobro, da so bili vajeni hladnega tuša, ko so zasedli predzadnje mesto. Baje jih je spravila ob prvenstvo preutrujenost zaradi prevelikih in pretežkih črk. ki jih nosijo na svojih trenirkah. TVII IN PRETIRANOST V časopisju sem zasledil polemiko o ženski telovadbi. Polemik pravi, da bi lahko Izkušenejši moški pomagali vaditi telovadke zlasti v talni telovadbi in preskokih, ker je olimpiada v Helsinkih pokazala, da uspeva v mednarodnem tekmovanju že akrobatika. Polemičarka pa pravi, da mora ženska ostati ženska brez saltov, ker jo vsaka pretiranost škodljiva. Mislim, da bo treba ze naše telovadke organizirati olimpiado brez pretiranosti. Za pretirano bomo proglasili vse tisto, kar ne znamo, to je kar ne odgovarja »specifičnosti ženskega telesa in psihe«. UCENEC in UČITELJ Mladinsko moštvo Branika si je v mladinskem tekmovanju priborilo prvenstvo Slovenije v nogometu Pravijo, da bo prihodnjo nedeljo zopet zanimiv nogometni program — in sicer: ob 14.30 predtekma Branik (I. moštvo) : Krim (I. moštvo); ob 16. uri glavna tekma Branik (mladina) : Krim (mladina). Sodnik: Obsojenec, kaj pa brcate? Preiskava se bo vendar nadaljevalal ekstil-obutev, kje naj zadostuje sam sonet za tvoje slave hvalo! aho pa zdaj se boš imenovalo? 'ovenija-tekstil? Tako se čtije! ekstil-obutev! Vse že obupuje, me da novo sploh boš dočakalo! si vse ne dovoli že šalo v pokalnem tekmovanju je Odred premagal zagrebški Dinamo z rezultatom 3:2. 1. znanec: Nikolič! Odred je danes premagal Dinamo 3:2! 2. znanec: Kako je mogoče tako slabo soditi? tej pravdi za ime bi pokazali! O. če bi merodajni Abderili «S ili, bi štiri mesce ne čakali! Uteknilo celo bi se zgoditi 1 aho, da bi ime takoj ti dali. Klubaš Jaz sera klubai, vneti priataS avojega kluba« Vsaka izguba mene uiali. grdo razpali. Moj monupol, jasne je - gol. Drugo vse: figa, mene ne briga. Nočem izgub, jaz »cm za klub. fi Jc spoditi most večjo morebiti V tej pravdi za ime bi pokazali. 1. gledalec: Zakaj Jugoslovanke ne izvajajo težjih vaj? 2. gedalec: Ker niso v skladu Z žensko psiho! Izdaja Novinarsko društvo Slovenije Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo tn uprava Maribor, Kopališka ulica 2 — Telefon 29-0? in 28-76 — Čekovni račun Narodne banke štev. 6401-90-332-51 — Poštni predal 52 — Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna