Štev. 134 T Ljubljani, v sredo, dne it. Innlla 1909. Leto XXXVII Velja po pošti: K28- 13'-6-50 2-20 a oolo leto naprej za pol leta » za četrt » » za en meseo » sa Nemčijo celoletno * 29'— sa ostalo inozemstvo » 35'— ss V upravništvu: ss Za oelo leto naprej . K 22*40 sa pol leta » . » U'20 sa četrt » > . » 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za pollljanle na dom 20 y, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat......po 15 v sa dvakrat.....» 13 » sa trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenj« primeren popnst. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. a«r Uredništvo je v Kopitarjevih nlloah Stev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne eb sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = P olitičen list za slovenski naro d ■ Upravništvo je v Kopitarjevih nlloah itev. 6. = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaoile. = - Upravnlškega telefona štev. 188. - skini židovskim oderuhom na ta način, da je dala Ogrom koncesijo za ustanovitev ogrsko-bosansko-agrarne banke, 'ki bi bo- • sanskega kmeta pognala čisto na beraško palico, ga popolnoma posužnjila v svrho isvoje veliko - mažarske državne ideje. Govornik poljudno pojasni razmere bo-sansko-hercegovskih kmetov, govori o njih tlaki, desetini in tretjini ter prav živo naslika njih bedno in mučno stanje pod »turškimi« plemenitaši: agl in begi. Govornik pravi: Gre se nam za to v državnem zboru, da preprečimo to mažarsko nakano in da čisto osvobodimo vse bosan-sko-hercegovske kmete od mažarske vlade in njenih nečloveških oderuhov. Gospod poslanec pojasnuje zgodovinski 'dogodek, ki se je izvršil z aneksi-jo Bosne in Hercegovine k Avstriji, razkrinka hi-navščino skupnega finančnega ministra Buriana, ki je dal Ogrom dovoljenje za ustanovitev bosanske agrarne banke. Govornik jasno razloži, kako kruto in nečloveško je nameravala ta židovska barrka kmeta odirati. To se moTa preprečiti, ln zato so zlafsti^ slov. državni pos.anci, v prvi vrsti dr. Šusteršič in dr. Krek, z vso silo in odločnostjo nastopili proti vladi in njenemu nedemokratičnemu počenjanju ravno z ozirom na to banko. Vlada je že doživela en popoln poraz v zbornici, ker je bil dr. Šusteršičev nujni predlofe, ki zahteva, da se taka oderuška banka prepreči, v zbornici z navdušenjem sprejet. Vlada mora vzeti to dovoljenje nazaj, preje ne odnehamo. (Tako je!) Gospod poslanec omenja izborne govore poslancev dr. Šusteršiča in dr. Kreka v državnem zboru, ko sta neustrašeno iti odločno ožigosala nesramno postopanje takozvane vlade in njene nemško-poljske večine. — Govornik omenja vojaške olajšave, predlogo o dveletni vojaški službi, ki bo prišla v jeseni v zbornici v razpravo, govori o dopustu za časa košnje in žetve; omenja o pomožni akciji v slučaju zopetne suše, o pospeševanju živinore.e in vinoreje, o zboljšanju pašnikov in travnikov itd. Govornik govori o raznih davčnih predlogah, katere hoče finančni minister vpeljati; omenja davke na zapuščine, na akcije, zvišanje davka na pivo in na žganje itd. Govornik pravi k sklepu: Dragi možje! Podal sem vam svoje poročilo kot vaš zastopnik v ljudskem parlamentu. Povejte svoje mnenje, ali sem prav delal ali ne v zvezi s svojimi tovariši v klubu na Dunaju. (Klici: Dobro, prav, gospod .poslanec!) Dam vam vseni zatrdilo, da bo slovenski klub, oziroma Slovenska Ljudska Stranka, tudi za naprej vedno v vsakem oziru: v narodnem, v gospodar-sko-političnem, kulturnem in verskem vprašanju stala na braniku za pravice slovenskega ljudstva. (Tako je prav! — Živahno pritrjevanje in odobravanje.) Za dr. Hočevarjem nastopi deželni poslanec župnik Hladnik iz Trebelnega, ki v svojem nagovoru vse lepo pozdravlja in se zahvaljuje za zaupanje, katero so mu izkazali pri zadnjih volitvah, če tudi ga niso poznali. Po govoru in po poročilu, ki ga bo podal, naj povedo svoje zahteve, že!je in mnenje, kako je izvrševal svojo poslaniško dolžnost. Nato obširno in jasno razlaga ustanovitev deželne zavarovalnice in nje pomen za kmeta. Govori o spremembi lovskega zakona, o preosno-vanju okrajnih cestnih zastopov in o spremembi občinskega volivnega reda. Poslanec temel ito razlaga veliko važnost deželne banke, ki se bo v kratkem ustanovila; omenja ogromne dolgove, ki vise na kmečkih domovih in so naj-riujše breme za našega kmeta, še hujšt kot davki sami. Govori o vinogradništvu, o novem vinskem zakonu, o davku na pivo itd. Njegovo poročilo so vzeli zborovalci z gromovitim odobravanjem na znanje. Predsednik shoda dekan Sch\veiger se vsem trem gospodom govornikom zahvali za temel-jite stvarne govore in je stavil sledeče resolucije: 2. Navzoči zborovalci prosimo poslance, državne in deželne, naj delajo na to, da se pivo primerno obdači. Potem sinemo upati, da bode vinska kupčija boljša kakor je sedaj. 2. Navzoči zborovalci prosimo državne in deželne poslance, da pospešijo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. ,3. Zbrani zborovalci se obračajo do poslancev S. L. S. z nujno prošnjo, da v prvi vrsti delajo na to, da se prepove uvoz tujih vin, t. j. vin iz drugih dežel na Kranjsko. Ako pa tega ni mogoče doseči, naj se pa saj davek na tuja vina poveča, tako da bo primoran vsak gostilničar domača vina točiti. Obenem se poslanci prosijo, da strogo pazijo, da se novi vinski zakon natančno izpolnuje. A. Navzoči zborovalci izrekamo vse zaupanje našima gg. poslancema dr. Hočevarju in župniku Hladniku; izrekamo vse zaupanie vodstvu S. L. S., zlasti njenemu načelniku dr. Šusteršiču. Nato se je volil odbor »Kmečke zveza«, ki se je sledeče konstituiral: načelnik dekan Schweiger, prvi namestnik Andrej Pire, posestnik na Ravneh, fara Sv. Duh, drugi namestnik župan Weis iz Bučke, tajnik kaplan Ivan Opeka iz Les-■kovca. tajnikov namestnik Jos. Račečič, .posestnik v Cerkljah, blagajnik Fr. Sta- Današnja številka obsega 6 strani. Ustanovni shod „Kmecle zveze" za sodni okraj Krško v Leskove«. Nedelja, 6. junija je bil velepomenljiv dan za vir orodno dolenjsko stran. Kmetje celega obsežnega krškega okraja so se zbrali po popoldanski službi božji pod prostornim dekanovim kozolcem, da si osnujejo svojo »Kmečko zvezo« ter tako polo-že temelj nadaljni zadružni kmetski organizaciji. Prihiteli so v obilnem številu zastopniki iz daljnih krajev. Tako smo opazili na shodu župana Weisa iz Bučke, župana Šiško iz Rake, župana Mlakarja iz Studenca in posestnike iz Cerkelj in bližnje okolice Tudi veleč. gg. župniki iz Studenca, Rake in Cerkelj so prihiteli na shod. Največ ljudstva pa je bilo iz Les-kovca in bližnje okolice, tako da lahko računamo brez pretiravanja do tristo samih kmetov. Na shod sta prihitela poslanca dr. Janko Hočevar kot državni poslanec, ki se je nalašč pripeljel z Dunaja na shod in g. župnik Hladnik iz Trebelnega kot deželni poslanec. Ob treh popjludne otvori kot sklicatelj shoda veleč, gospod dekan Schwei'ger zborovanje, pozdravi vse navzoče. posebno one, ki so prihiteli iz daljnih kra-jev na zborovanje, posebej pa še oba gospoda poslanca, dr. Hočevarja in JTladnika, in zastopnika stranke iz Ljubljane dr. Rožiča; omeni, da je vlada potr-i dila pravila »Kmečke zveze« za sodni okraj Krško s sedežem v Leskovcu, ter .podeli besedo tajnfku S. L. S. dr. Rožiču, ki v enournem govoru poljudno razloži pravila »Kmečkih zvez«, njih praktični pomen za stanovsko kmečko politično organizacijo. Govori dalje o politični, gospodarski in izobraževalni organizaciji kmečkega ljudstva. Govornik povdarja velik pomen »Kmečkih domov«, v katerih naj bi se kmetje vsakega okoliša zbirali v skupne posvete, kjer naj bi se izobraževali in vsestransko sami sebe gospodarsko in politično organizovali. Govorniku so kmetje burno pritrjevali. Nato je govoril državni poslanec dr. Hočevar, ki je podal svo-je poročilo iz državnega zbora. Rekel je: Prihitel sem z Dunaja, da vam zbrani dragi možje povem, kako smo nastopili ljudski zastopniki — jugoslovanski in drugi — za ubogega bosanskega kmeta, katerega naša vlada hoče na milost in nemilost izročiti ogr-r. . ----------------- ■ -r-= LISTEK. tastaa beseda. Novela. — Paul Bourget. — A. Kalan. Narava nam nudi krajev prelesme lepote in ljubke nežnosti, ki se zde nalašč vstvarjeni zai to, da objemajo nadčloveške bolesti ter dihajo vanje duha blaženega pomirjenja. Nisem pa za-se našel kraja, ki bi vplival name kot tolažeče zavetišče s toliko silo kakor obrežje jezera Thoune, ob katerem je zgrajeno mesto istega imena. Cestokrat sem sedeč ob reki Aar, ki se izteka z mogočno silo iz jezera, čutil, I kako mi diha ta kraj duha miru v moje srce. Tam visoko se vije v širokih presekah dolga vrsta brnških snežnikov, Devica in Bliimlisalp dvigata svoje vrhove, pokrite z večnim snegom; tu blizo se vije potok, kristalno zlat med starodavnimi, mogočnimi drevesi, ki nagibajo svoje veje v potok, kakor da bi dremale. Lesen most zapira obzorje ozke doline in nad njim sc dviguje ljubki tounski gradič. Streho s štirimi slokimi stolpiči pokriva temno-rujava opeka, in njena barva se harmo-n čno sklada z barvo lesa, iz katerega jc napravljen most. Sosednji zvon, oni iz cerkvice v Scherzlingen, napolnuje s svojim glasom prazniško tiho zeleno obrežje, od katerega se vidijo razni otočei. Na enem stoji hišica z balkonom; ob njem rase polno ličja, v katerem se potapljajo labodi. Tu je živel pesnik Henrik Kleist, ki so ga gotovo očarala ta ljubka a obenem veličastna vrata v gorenjo deželo'. Ne odtegne se temu vtisku nikdo, ki hodi po teh krajih proti Interlaken. Komaj dobro nastopi svoj sprehod ob Aari, gotovo si zaželi, ako je mlad, priti sem, da tu na varnem skrije svojo srečo, ali da tu zakrije svoje boli. Ako pa je že prekoračil dobo sladko-bridkih sanj, skusil bo ob teh staro-častitih drevesih, ob valili potoka, ki beže hitro, kakor čas življenja, ono hrepenenje po zbranosti na pragu odhoda v večnost, kar so naši očetje označili z modro besedo: Retraite! Samota! Čuli smo v šoli sloveče verze: Tircis, ii faut songer a faire la retraite . . . Misliti treba, da napravimo račun. Zdeli so se nam tedaj naivni. Trudno življenje nam je pa pokazalo njih globoki pomen. Zde se nam kakor obzorje, v katerem tu živimo. Ako je opazujemo, čutimo otožno željo končati, odreči se za vselej, živo čutimo, kako se drobi naša duša v tej jasnini med zelenim drevjem in dre-majoče-šuinečimi vodami ob teh visokih gorah, ob tem sivo-temnem mestecu, kjer bi oni, ki so umrli pred petsto leti, ako bi se mogli dvigniti iz grobov, še spoznali terase starega gradu, glavno cesto tam doli, in tam gori svoje snežnike, ki se čarobno blestč ob zahajajočem solncu. Tako prelestno sladkost, tak vspava-joč mir za krvaveče rane prišla je iskat zadnje poletje na obrežje tounskega jezera ena naših rojakinj, katere ime je za nekaj tednov velikost njene nesreče seznanila s svetom. Toda kakor drugo, pozabili so ljudje tudi na to. Malokdo se bo, čitajoč ime Mme de Bessay, spomnil grozne drame, v kateri je ona vdovela. Stvar sega bolj v prve dogodke revolucije na Ruskem. Pred dvema letoma se je komandant de Bessav poslovil od armade. Bival je slučajno v Moskvi, da ondi dvigne veliko dedščino po sorodnikuVerekievem, ki ije star samec brez otrok fvotje imetje ostavil franc.častniku, svojemu sorodniku. Potrebno se je zdelo komandantu, da sam na licu mesta uredi vsled oporoke precej zamotane stvari. Šest dni je že v Moskvi in kosil je v klubu. Bil je sosed mizi, kjer je obedoval knez Sergij Komov, zelo sovražen državnik tiste dobe, eden izmed muSencev za državno oblast, eden onih, ki bi bili radi narodu pomagali, a so od nehvaležnih rojakov prejeli kot plačilo le zasmeli in smrt. V teh mirnih klubovih prostorih razpočila se jc nekega dne bomba, ki jo je podložil še do sedaj no-znan zločinec. Komov je bil umorjen in ž njim vred še šest drugih omiznikov, med njimi tudi dc Bessav. Grozna katastrofa rec, posestnik v Leskovcah, blagajnikov namestnik župan Fr. Šiško v Raki. Ostali odborniki: posestnik Martin Avguštin, Golek, dr. Janko Hočevar, državni poslanec, Krško, župnik Miško Horvart, Studenec. Pregledovalca računov: posestnika Anton Pacek, Gornja vas, in Alojzij Arh, Leskovec. Po volitvi odbora se predsednik shoda veleč. g. dekan Sclnveiger zahvali vsem navzočim za mnogoštevilno udeležbo in vzorni red in pazljivost, ki so jo bili pokazali pri celem zborovanju. S tem so pokazali, da se hočejo čimdalje bolj zanimati za svojo bodočo novo gospodarsko politično organizacijo. Predsednik sklepa z besedami: Raz kozolca, pod 'katerim smo tako lepo zborovali, visijo tri zastave: na desni je cesarska, na levi cerkvena, v sredi pa slovenska trobojnica. To znači: da je slovenski narod vedno zvesto udan cesarju in cerkvi in tak naj tudi ostane! Predsednik zaključi nato prekrasno zborovanje z živio-klici na cesarja. Še dolgo so zbrani kmetje ostali v živahnem pogovoru s poslanci in se menili o domačih potrebah in razmerah. Pohvaliti pa moramo vse udeJežence iz daljnih krajev, ki so v tako obilnem številu prihiteli na shod iz daljnega Studenca, Bučke, Rake, Cerkelj in Krškega. Upamo, da se bo nova »Kmečka zveza« krepko razvijala in širila zadružno misel in stanovsko organizacijo po celem svojem lepem okraju.. Le vztrajno, navdušeno in požrtvovalno naprej na poti napredka, izobrazbe in samopomoči do boljše bodočnosti. V to pomozi Bog! Italijansko vseučilišče. Nemški izvršilni odbor je imel sejo, pri kateri je bil navzoč tudi grof Stiirgkh. Pečali so se v seji predvsem z vpraiša-njem o italijanskem vseučilišču. Iz Stiir-gkhovih izvajanj so posneli zborovalci, da vlada še vedno zavzema stališče, naj se ustanovi italijansko vseučilišče na Dunaju in se ni spri-jaznila s Trstom. Nemški izvršilni odbor se hoče glede na italijansko vseučilišče posvetovati z nemškimi tržaškimi zaupniki. Nemško časopisje, na čelu mu graška »Tagespost«, se pa zelo zavzema za italijansko vseučilišče v Trstu, češ, da ne tan-gira italijansko vseučilišče nemških koristi v Trstu in ker so proti Slovanom naravni nemški zavezniki Italijani in da sta Trst pa Gorica v nevarnosti, da postaneta slovanski mesti. je bila za ženo de Bessay tem hujša, ker ,se je slučajno mudila na obisku pri svojih sorodnikih ter je na nekem kolodvoru kupila list, ki je objavil ono grozno nesrečo. Udarec je bil zanjo tako strašen, da je bila čez osemnajst mesecev še vedno tako potrta na živcih, da ji nobeno zdravilo ni pomagalo. Po nasvetu neke prijateljice in gnana vsled nemira, ki je take vrste ljudem v krvi, želeč vedno novih zdravil, prišla je povprašat za svet enega najbolj slovečih nevrologov v Evropi, ki je bil tedaj profesor v Bernu. Ta zdravnik ji je svetoval zdravljenje bolj v samoti in na deželi. Zato je sklenila, ko se je mudila v Thounu, da se tukaj naseli za nekaj mesecev. Najeli so neki takrat prazen gradič, ki je vstrezal zahtevanim pogojem in tudi sicer je bila ta vila zelo prikupna. Tu se je nastanila nesrečna vdova s svojim sinom. Po nekaterih tednih se jc žc kazal vpliv te mirne in zdrave narave, pomirjeval se ji je organizem, razdejan vsled bolesti, razsut vsled nespanja in strahov, ki so ga zastrupljali kakor fiksna ideja. Poslopje, kjer je bivala, bilo je zgrajeno na tesnem polotoku, kjer se loči od jezera v svojem izviru reka Aar, zgradba je še sedaj znana, pravijo ji gradič Stock-horn in sicer zaradi gore istega imena, ki se dviguje nad njim. Hiša je bila zgrajena sredi preteklega stoletja, sezidala si jo je Italijanski poslanci upajo, da dobe za italijansko vseučilišče v Trstu večino v proračunskem odseku in v zbornici. Upajo na glasove nemških strank, socialnih demokratov in Rusinov. Medtem, ko se poteguje nemški časnikarski gozd za italijansko vseučilišče v .Trstu, ko psuje avstrijska nemška iredenta Slovane, se pa domovina italijanski iredente doma v kraljestvu lepo pripravlja proti Avstriji. Ko so razpravljali v italijanski Zbornici o italijanski armadi, so italijanski poslanci nastopali tako proti naši državi, kakor nastopa državni pravdnik proti obtožencu in ne tako, kakor govori zaveznik o svojem zaveznikiu. Ko je nastopil zagovornik Avstrije poslanec Ar-tom, je povzročil veliko nevoljo italijanske zbornice. Zadnji 'dogodki v italijanski zbornici .dokazujejo, da se pripravlja Italija na vojsko proti nam, ker hoče imeti Tirole in Primorsko, osobito tisti Trst z italijansko manjšino, kjer hočejo sedanji vladi prijazni listi ustvariti po ustanovitvi italijanskega vseučilišča novo gnjezdo in zbirališče protiavstrijskih agitatorjev in huj-skačev. 'Italijani so povišali svoj proračun za več sto milijonov. Za artnado in mornarico porabijo malone celo milijardo. Vojni minister je naglašal, da hočejo Italijani tako armado, ki ne bo le spoštovana, marveč ki bo vzbujala tudi strah. Uvedejo Italijani tudi dveletno vojaško službo. Če dobe Italijani svoje vseučilišče v Trstu, bi spadala ustanovitev med tiste samomorilne kunšti, ki jih je sposobna le preljubeznjiva naša avstrijska vlada. Ako pretehtamo vse sedanje italijanske »filer-je«, pridemo do zaključka, da pač italijansko vseučilišče v Trstu ni tako gotova stvar, kakor to trobi nemškfVitalijainski iredentarski veleizdajalski časnikarski gozd. Državni zbor. Dunaj, 15. junija 1909. Finančni načrt. Sinoči je seja trajala skoraj do 11. ure. Zbornica je nadaljevala razpravo o vladnem finančnem načrtu. Govorili so poslanci Kraus, dr. Urban, dr. Diamand, dr. Glabinski, dr. Gross, Riendsl, Žitnik in Stransky, torej člani raznih strank. Vsi so naglašali, da vladni fin. načrt ne ustreza namenu. Danes so govorili še poslanci Choc, dr. Gessmann in dr. Renner. S tem je bilo prvo branje končano. Izvoljen bode poseben odsek 52 članov, ki se bode bavil z vladnim načrtom. O razpravah tega odseka bodemo 'točno poročali. Bosanska ustava. Nato je poslanec K a 1 i 11 a jako obširno in stvarno utemeljeval svoj nujni predlog, ki' poživlja vlado, naj čimpreje zbornici predloži na vpogled načrt bodoče bosanske ustave. Parlament ima v smislu zakona iz leta 1880. pravico zahtevati, da bosanska ustava ustreza potrebam in zahtevam bosanskega prebivalstva in obeh državnih polovic. Ministrski predsednik baron Bienerth je kratko izjavil, da je bosanska ustava stvar krone, skupnega ministrstva in obeh vlad. Vlada torej nima dolžnosti, da parlamentu predloži bosansko ustavo. V istem smislu sta govorila poslanca dr. Svlvester in dr. Redlich. Predlog so zagovarjali češki agrarec dr. Zahradnik, socialni demokrat Nemec in dr. Laginja. Zbornica pa je odklonila nujnost predloga. Proračunska razprava. Po 4. uri se je pričela proračunska razprava, za katero je določenih 10 sej po a 3 7 ur na dan. Vsak poslanec dobi 9 minut časa za svoj govor. Ker pa bode govorilo J komaj polovica poslancev, morejo ogla šeni govorniki računati povprek z 20,mi nutami. Razprav pa bode pet, torej tudj |pe glasovanj. Najprvo se izvrši glavna raz-i prava, kateri slede štiri podrobne. I^rva skupina obseza ministrski svet, držaVn zbor, cesarski dvor in prispevek za sKUp ne državne potrebščine. Najvažnejša' političnem oziru bode druga podrobna razprava, ki obsega ministrstvo za udiranje posle, pravosodno in naučno ministrstvo. Tretja razprava obsega trgovihskoj železniško, poljedelsko ter ministrstvi zq javna dela in deželno brambo. Četrta razprava obsega finančno ministrstvi}; in finančni zakon. Vladni možje upajo, da, poslanska zbornica reši proračun do 25; ju« riija, gosposka zbornica pa vsaj do kpne^ . meseca, ko poteče provizorij. Iznenaderij4 pa niso izključena. Govorili so dr. Steimvender, glavni poročevalec, Tomaschek, Lang. Baxa, Chiari, Prašek, Rienossl, Hock, Fuchs m Miihhvert. Proračunska razprava se je zakasnila za eno uro. Prašek je ostro napadal sedanjo protislovansko vlado. IZ RUSIJE. i , Duma je odgodena do 23. oktobra. *— Izvolskemu bo sledil Gorempkin. -t- V Peterburgu so zasledili tajno tvornica ! orožja. Tvorničarja Timofejeva in njego-| vega pomočnika so zaprli. Odkritju šo sledile hišne preiskave, pri katerih so zasledili še eno tajno tvornico orožja, 't - IZ TURČIJE. ; »Ittihad« poroča, da je Grška poslala velevlastim noto, v kateri se pritožuje proti Turčiji zaradi odredb proti Grški. Angleško časopisje poroča, da je podala Grška glede na Kreto pomirljive izjave. — V adanskem vilajetu je mirno. Zaprli so dozdaj 412 mohamedancev in 124 ne-mohamedancev.. Vseh oseb je bilo pobitih ! 5400. j Dnevne novice. -f Smešna nadutost tržaških Nemcev. -Znano je čitateljem, kako žalostno so pogoreli nemški volivci 's svojim števnim .kandidatom v Trstu , mož je stlačil tetko ,borno število glasov skupaj, da se je cfeli Trst pomilovalno nasmehaval. A ta tila-■maža ni ohladila nemške nadutosti. Sedaj pred ožjimi volitvami se je pojavil na vogalih tržaških ulic izzivalen plakat ^ sledečo vsebino: »Deutsche Wahler! UMere Losung ist: keine deutsche Stimme den Slovenen!« Uboge pare! Kako se smešijo. Sedai, ko je Slovenstvo v Trstu pokazalo tako ogromno število volivcev"; se pač ne bodo ustrašili vaših ubogih 120 glasov. Slovenci idejo preko vas, čemu torej to šopirjenje? No, naklučje ali pa hudomušnost plakaterja je to nemško iz-,zivalnost do dobra osmešila. Na eni najbolj živahnih ulic je plakater prelepil zgo-raz omenjeni plakat z drugim, ki vabi na predstavo v varijete: »Eden« tako, da je jiadpis »Deutsctie Wahler« ostal, takoj spodaj si pa čital: »So le braghe!« (doli hlače). Sedaj se Nemcem krohoče celi Trst. + Dr. Krek ima nesrečo s svojimi .govorniškimi metaforami. Svet je preprozai-čen, da bi ga razumel. Koliko je že kolega »Narod« prebil strahu in groze zavoljo »boja na nož«, napovedanega Zvezi Slovenskih Zadrug. Seveda je mislil na pravi, pravcati nabrušeni nož brez ozira na to, da je morda vendarle težko tak stvorek kot je Zveza Slovenskih Zadrug neka rodbina iz bližnjega Lausanne, da bi prebivala ondi v počitnicah, pa je sedaj •ubožala in zato dala hišo v najem. Ker je bila hiša dalje časa zapuščena, zato so se rastline in drevesa prav po svoje razrastla okrog gradiča; po zidovih se je razpenjal bršlan, visoka drevesa so obdajala poslopje, tako da je bil gradič skoro popolno zakrit v zelenje. Nekaj čisto navadnih cvetlic, vrtnic, solnčnic, georgin, bilo je vse, kar je lepšalo grajski vrt. Te cvetice so s svojimi živimi barvami lepšale ograjo ob obrežju. Nanje so se oziral, ljudje iz ladje, ki je prevažala ljudi med Thour-; nom, Oberhofen, Spiez in St. Beatenberg. Čolnarji so pripovedovali tragično usodo Mine de Bessay tujim gostom, ki so nate-zali oči, natikali svoja očala, da bi prodrli v notranje skrivnosti gradiča. Toda kaj bi bili videli radovedni turisti, tudi če bi se bile razklenile pred njim: orjaške veje? Videli bi bili malo oglajena pota med zidovi in med tratinami in ob gotovih urah žensko kakih petinštiridesetih let v črno obelečeno, ki je v spremstvu svojega sluge ali včasih ob strani mladega sina hodila po teh potih gori in doli. Vsi zdravniki so bili v tej točki istega mnenja: Nikoli ne sme ostati sama. V tem predpisu se kažejo znamenja usodne diagnoze in uidejo težko tudi bolj indiferentnim ljudem. Tem manj se jc pri tem mogel varati mater ljubeči sin. Mirna ta hiša, ta skriv-nostno-tihi park skrivala sta v sebi v svoji ,monotoni dolgočasnosti jednako patetično moralno dramo, ki bi bila lahko tako strahovita, ko bi se bila naglo razvila, kakor je bila ona, kjer je bil oče umorjen. Mladenič sedemnajsterih let, dozo.rel vsled skrbi in odgovornosti prezgodaj, ki je strahom opazoval pri materi najmanjši gibljaj, vsak pogled, vsak vtisk na mater, katero je čuval kakor varuh; vedel, Je, da se vsak hip lahko porodi kak grozen načrt v glavi, le za silo boljši, da se lahko!žgodi druga nesreča, še groznejša nego prva. Da v mladem srcu vznikne in živi te vrste dušna kriza, zato niso dovolj r|£ zunanji dogodki, zato treba tudi notrahjega dušnega razpoloženja. Fran de Bessay je bil še celo majhen eden izmed onih dečkov, ki so z vršenjem svojih dolžnosti, po svojih navadah, po posebnosti v oblikah, ,po umerjenosti pri igrah kazali nekd prirojeno disciplino, vsled tega so se'znali ,uživeti v svojo okolico in to je najboljše znamenje globoke razumnosti. V mlidosti prežene upornost, to je nesoglasje' med nami in našo okolico v desetih sijajih skoro gotovo devetkrat, samoljitbje in ponos, in na njihovo mesto se nasdK tnrz-lota in krutost. D&lje. zaklati z jekleno klinjo. Za Narodom prihaja s podobno oslarijo graška »Tages-pošta«. Dr. Krek je pri šentjakobskem shodu S. K. S. Z. rekel, da zasluži ime morilca, kdor bi trgal dojenčke materam s prsi, in da zato zasluži ime duševnega morilca, kdor trga slovensko deco z naročja njene matere — slovenske domovine. V našem poročilu je bil ta odstavek nekoliko nejasen. Tagespošta, ki paČ; ve, da taka poročila niso stenografski zapisniki, pa zgrabi en stavek našega poročila in nato mlati okrog sebe. — Treba bo našim nasprotnikom, kakor vidimo, razlagati vse trope in figure, ki jih rabi kak naš govornik po vzorcu kakor je rajni E?op tolmačil otrokom svoje basni. Haec fabula docet (Ta basen uči), da je liberalec rajše na videz zabit in neumen, nego da bi bil proti nam pošten in lojalen. <+ Turška železnica se otvori 5. julija. Otvoritveni vlak se odpelje iz Špjtala ob Dravi ob pol osmih zjutraj v Gastein. Cesar se pripelje k otvoritvi iz Išla čez Selzthal in St. Michel. Z Dunaja se odpelje vlak udeležencev 4. julija zVečer. — En milijon v pomoč propalemu zavodu »Banca popolare goriziana«. — Nov steber nemškemu mostu do Adrije. V »Soči« čitamo: »II Popolo«, glasilo goriškega prošta in državnega poslanca dr. Faiduttija, je povedal v svoji številki od 11. t. ni., da ie ministrski svet v svoji seji v četrtek, .3. t. m., dovolil svoto en milijon kron v pomoč zavodu »Banca popolare goriziana«, ki je v likvidaciji. Zajedno s tem so naznanjali drugi laški, listj, da je prevzela končno »Banca eomrner^iale triestina« likvidacijo omenjenega laškega zavoda v Gorici. »Corriere« pravi, da je te dni »Banca commerciale triestina« otvorila svojo filijalko v Gorici ter začela obenem z likvidacijo zavoda »Banca popolare goriziana«. — Država nima denarja za najrazličnejše nujne potrebe; dan na dan se izdelujejo načrti za nove davke — tu pa je bil kar nakrat na razpolago en milijonček, da se prime pod pazduho goriške laške bankeroterje ter se jih dvigne kvišku. — Vlada pa je izkoristila stiske in zagato gospodov, ki so glavni stebri laške liberalne stranke, prav imenitno v nemške »svrhe. »Banca commerciale triestina« je pravzaprav nemški zavod. Za njo stoji nemški Bankverein. Ta banka napravi filijalki tudi v T r ž i č u, ki se čudovito hitro razvija, in v Pulju. Tako se je vsedla nemška banka lepo v Gorici in tako se bo z njeno pomočjo širil nemški vpliv tudi po goriški deželi. — Laška liberalna stranka je prodala goriške Lahe nemškemu vplivu za en milijon. Da se more izvršiti likvidacija njenega zavoda, katerega je proglašala za »emanacijo laške liberalne narodne stranke«, je odprla pot nemškemu kapitalu. To se bo še maščevalo na Lahih, to bodo še javkali; ali pomagalo ne bo nič; zgodovina bo govorila, da so goriški liberalni Lahi leta 1909. zabili jeden glavnih stebrov nemškemu mostu do Adrije. — Občinske volitve. Dne 26. maja je bila volitev občinskega odbora za občino Velika Račna, pri kateri je bilo voljenih odbornikov in 7 namestnikov. Vsi so pristaši S. L. S. Dne 8. junija je bila pa volitev občinskega starešinstva. Izvoljeni so: Janez Brodnik, Mal. Račna, županom; svetovalci so: Matija Štupnik, Velika Račna, Damijan Škoda in Ivan Bahovec, oba iz Male Račne. Bog jih živi! — Učiteljske vesti. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju je imenoval začasnim učiteljem in voditeljem enorazrednice v Reichenau dozdanjega pomožnega učitelja na tej šoli Ivana Staicer-ja. — Do 7. julija t. 1. je razpisano mesto učitelja-voditelja na enorazrednici v Reichenau (okraj Kočevje) v stalno' nameščenje. — Na dvo-razrednici v Zalini (okraj Litija) je razpisano do 25. junija t. 1. učno mesto v stalno nameščenje. — Za Roseggerjeva dva milijona za nemški Schulverein je prva stotina deležev po 2000 kron že prekoračena. Stoti delež je uplačal znani pisatelj Ludwig Ganghofer, kar je vzbudilo v celem nemškem narodu neizmerno navdušenje. Predsednik avstrijske gosposke zbornice knez Egon Fiirstenberg je uplačal v ta namen kar 12.000 kron. Temu zgledu bodo sledili gotovo vsi oni aristokrati in denarni mogotci, ki si hočejo ohraniti popularnost v nemškonacijonalnih krogih. Boj proti tako mogočnim in bogatini nasprotnikom zahteva od nas skrajnega napetja vseh sil, dela, požrtvovalnosti in zopet neumornega, smotrenega dela in neomajne narodne zvestobe, da se ubranimo tem navalom. Tovarnar Karol D i 11 r i c h iz Schonlinde je darovai na Roseggerjev poziv 10 tisoč kron. Tako delajo Nemci! Koliko Slovencev pa je še, ki niso darovali niti ene kronice za slovenski obrambeni dom v Št. Ilju? Slovenci spominjajte se ob vsaki priliki obmejnih naših bratov v ,Št. Il!u! Pošiljajte darove upravništvu »»Slovenca«. — Trgovinska tvrdka Slavlnec - Še-lekar v Šmartnem pri Litiji se je razdru-žila, in oby imenovana vodita trgovino se- T daj na svoje ime. Za kupce bo sedaj ugodneje, ker bo saj nekoliko konkurence ,med tema dobro vpeljanima tvrdkama. — Prostovoljno gasilno društvo v Planini pri Rakeklu priredi veliko vrtno veselico dne 8. avgusta 1.1. spojeno z blagoslovljenem »Gasilnega doma«. Prosi se vsa bratska društva, da se ha to ozirajo. — Zagovornik kopniškega stotnika je postalo radoljiško okrajno glavarstvo. V nekem odloku glavarstva se čita: »V premnogih slučajih je ravno napačno policijsko postopanje poštene ljudi k hudo-de 1 s t v u pripravilo (slučaj stotnika v Ko-peniku).« — Hm! — Demonstracije v Trstu. Po slov. sinočnjem shodu se je podalo okoli 700 zborovalcev po ulici Giosue Carducci pe-vajoč »Hej Slovani«. Ko so šli mimo kavarne »Chiozza«, so padli iz iste 4 streli. -Obenem so začele leteti na Slovence sto-lice, a iz bližnjih niš so metali kozarce. Umevno je, da je to naše ljudi silno razburilo. Zato so začeli metati stolice nazaj v kavarno, kjer so bila v hipu razbita vsa stekla. Ko je prišlo na lice mesta okoli 100 policistov z golimi sabljami, so našli le razbito kavarno,, a demonstrantov ni bilo nikjer več. Pozneje je bil aretovan en Italijan, pri kojem so našli revolver. Pri kavarni »Secession« je došlo do spopada med socialisti in kamoristi. Socialisti so kavarno povsem razbili. — Novomeške obrtne zadeve. Osno-valni odbor spolnivši svojo nalogo, katero je prevzel ob sestanku ljubljanskega in novomeškega Kat. rok. društva pomočnikov, je sklical v nedeljo, 6. t. m., shod, katerega se je udeležilo lepo število mojstrov in pomočnikov. G. Hrovat pojasni pomen shoda ter naprosi preč. g. dr. Marinko, da kot predsednik Kat. rok. društva pomočnikov, natančneje pojasni navzočim, kake koristi bi bilo za društvo rokodelskih pomočnikov, če bi več novih pristopilo in bi društvo bolj podpirali samostojni gg. mojstri. Dr. Marinko, kakor vedno prijazen do rokdelskega stanu, je drage volje sprejel to nalogo ter obširno pojasnil žalostne današnje razmere, v katerih se nahaja rokodelski stan. Današnje obrtne razmere silijo vlado, da se ozira tudi na obrtni stan, ker vsak stan je več ali manj organiziran kakor je rokodelski. Delavci raznih strok so organizirani med seboj, ne opazujemo pa tega pri mojstrih, kar ni nič čudnega, da ne morejo kljubovati onim, ki so v združenosti močni. Naš deželni odbor, uvidevši potrebo, da se rokodelski in obrtni stan v naši deželi povzdigne, je sklenil vpeljati po deželi strokovno podučne tečaje, katerih naj se po dotičnih strokah udeleže mojstri in pomočniki. Na Dunaju se že več let vrše taki tečaji z najboljšimi uspehi. Zadnji sestanek z dne 31. maja je dal povod, naj bi se ustanovilo za Novo mesto in okolico »Društvo rokodelskih mojstrov«, katerega namen naj bi bil, skrbeti za obče stanovske koristne naprave, ki bi služile rokodelskemu stanu, in za naraščaj mlajših rokodelskih moči. V delokrog takega društva spada tudi vpeljava strokovnih tečajev. Dalje ima društvo namen gojiti vzajemnost z društvom rokodelskih pomočnikov, da gresta mojster in pomočnik tudi pri obratu drug drugemu na roko. Dokler tako društvo ne obstoji, podpiralo bode predsedstvo društva rokodelskih pomočnikov strokovne tečaje, da se isti vrše v društvenih prostorih. Vsak udeleženec pa mora biti, oziroma postati redni ali podporni člani obstoječega društva itd. — Sklene se, da se vrši strokovni tečaj za krojače v mesecu avgustu, zatem čevljarski, po žitni, pa za mizarje, ker imajo sedaj največ dela. G. Horvat prebere vzorna pravila za društvo rokodelskih mojstrov, ter predlaga vpisovanje članov. Zglasi se jih za pristop takoj 31 mojstrov po dve kroni vpisnine enkrat za vselej. Izvoli se nato pripravljalni1 odbor, da skrbi za odobrenje pravil od c. kr. deželne vlade in sicer gg.: Prof. dr. Marinko predsednikom. odbornikom Cigler, Picelj, Seifert, Košir, Kastelec, Ausec, Mirtič, Vodnik in Preželj. G. Horvat se zahvali za obilno udeležbo ter želi najboljšega uspeha današnjemu zborovanju. — Nabiranje krajepisnih imen. V prvi polovici tekočega leta so »Matici Slovenski« izročili zbirke krajepisnih imen naslednji gospodje: Gospod nadučitelj Fran Lovšin po g. prof. dr. Zmavcu; g. bogo-slovec Jakob Fatur po g. c. kr. okr. komisarju Silv. Domicelju; g. zavar. zastopnik Fr. Drenik; g. župnik Jos. Lavtižar; g. nadučitelj Rih. Trebše po g. profesorju Koštialu; g. nadučitelj Ivan Demšar po g. strok, učitelju M. Hočevarju, g. st. pTiil. A. Debeljak; gg. dijaki Fran Maršič, Jos. Lavrič in Jos. Franza pb g. prof. Wester-ju; Pavel Jelovčan v Kranju po g. prof. Doklerju. Vsem imenovanim gospodom Se za njih prijazno prizadevanje v namene »Matice Slovenske« iskreno zahvaljuje — odsek za nabiranje kra;episnih imen. — V Gradiško je danes zjutraj odpeljalo orožništvo pet kaznjencev, tri iz novomeškega in dva od ljubljanskega deželnega sodišča. .Vsi skupaj imajo kazni .18 let. — 251etnico mašništva je praznoval minuli ponedeljek preč. gospod Jos. Kosovel, župnik v Št. Andrežu. — Vojaška vest. V soboto je dospel ,V Gorico feidmaršallajtnant Fr. pl. Hort-stein v spremstvu dveh polkovnikov, treh podpolkovnikov, sedem majorjev in šest stotnikov raznih orožnih vrst. — Zastavo blagoslovi dne 29. t. in. »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« v Grgarju na Goriškem. — Obstrelil se je v nedeljo v Litiji davčni praktikant I. B ad i u r a. Prišel je iv neko hišo na obisk in snel 's stene samokres, čeravno mu je domača hči povedala. da -je nabit. Samokres se je sprožil jn kroglja mu je obtičala v prsih. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Medeni dnovi. Znamenita kranjska čebela je letos izborno prezimila in spom-ladno vreme je razno cvetličje kaj zgodaj razvilo. Čebele so imele ves majnik izvrstno pašo na divjem kostanju. Takoj za njim se je razvila ravnotako medena paša fia akacijah, ki so letos nenavadno bujno cvetele. Kot posebno meden dan v ljubljanski okolici je imenovati prvi junij. Zadnje dni pa so pričele cvesti lipe, ki tvorijo za našo čebelo prav posebno slaščico. Toliko rojev kakor letos že ne pomnijo kmalu naši čebelarji. Umno čebelarstvo v naši deželi vidno napreduje, zlasti ker se čebelarsko društvo mnogo trudi in prizadeva s strokovnim predavanjem, z raznimi nasveti itd. vzbuditi čim večje veselje in zanimanje za čebelorejo. Letina medu obeta tedaj biti precej bogata. — Učiteljsko mesto v Šmartnem pri iLitiii ie vnovič razipsano do 30. junija, ;ker se zadnjič ni oglasil noben prosilec. Oziralo se bo samo na moške učne moči, ,in sicer zaradi obrtne šole. — V Litiji bo v nedeljo 20. t. m. popoldne ob pol 4. uri ustavni občni zbor ,->Katol. slov. izobraževalnega društva« v društveni sobi v Oblakovi hiši. Pač skraj-,ni čas je, da se zbero ondi versko in slovensko čuteči ljudje, katerih upamo ni malo! Kot predavatelj pride gospod Fr. Terseglav iz Ljubljane. — Šola na Muljavi. Okrajni šolski svet v Uiti j i je odredil, da se s šolskim letom 1909/10 otvori začasna šola in sicer (ne v vasi Muljava, temveč na Polju v hiši gospoda duhovnega svetnika Špendala, ki je pripravljen hišo prodati za šolo. Dolgo se je vleklo šolsko vprašanje glede Mu-Jjave iti gotovo ne v škodo šoli in ljudstvu, ker Polje je najpripravnejši prostor. — Poštna ambulanca na progi Jesenice—Trst skrajno sjabo deluje. Skoraj vsaki teden enkrat nam odpelje slovenske časnike v Trst, tako da jih naročniki dobe še le popoldan ali pa drugi dan v roke. — Kdo je vzrok? Ali nagajivost in zaspanost dotičnfh poštnih uslužbencev? Ako ne bo pomagala ta opazka, bomo prisiljeni, da se pritožimo na c. kr. poštno ravnateljstvo ali pa naj upravništva slovenskih listov sama poskrbe, da bo teh nerodnosti enkrat konec. — Učiteljski tečaj. Na c. kr. trgov, akademiji v Gradcu se bo vršil z odobre-jijem c. kr. ministrstva za pouk in bo-gočastje od 15. julija do 14. avgusta t. 1. šesti učni tečaj za izobrazbo strokovnih učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah. Pouk in vaje bodo vsak dan od 8. do 12. ure; pristojbine se ne pobirajo. Pismene prijave za tečaj naj se pošiljajo potom šolskih vodstev do 20. junija t. 1. ravnateljstvu c. kr. trgovske akademije v Gradcu. — Iz ljudskošolske službe. C. kr. okr. šolski svet v Kranju je dovolil dopust obolelemu nadučitelju Antonu Soncu v Železnikih; nadomešča ga izprašana učiteljska 'kandidatinja Terezija Rantova. — Okrajne učiteljske konference. Okrajna učiteljska konfernca za okraj Krško bo dne 28. junija t. 1. v Krškem, za okraj Litijo dne 30. junija t. 1. v Izlakah, .za slovenske in nemško - slovenske šole okraja Kočevje 16. septembra t. 1. v Ribnici in za slovenske in slovensko-nemške ljudske šole ter meščanske šole v Ljubljani dne 23. septembra v »Mestnem domu«. — Iskal je srečo, a našel je smrt! iV daljno Ameriko, v Cleveland, Ohio, je šel dne 14. aprila t. 1. posestnika sin Franc ■Redenšek, rodom iz Kumpol pri BoŠtanju, star 32 let. Prišedši tja dne 11. maja, pe-•lial se je na stanovanje s tramvajem, iz-stopivši pa se spodtakne in pade. pri padcu pa si zlomi paiec leve roke. Precej se ,napoti k zdravniku, da mu roko obveže, a bilo mu je vedno hujše. Dne 21. maja, mu je bilo že tako hudo, da ni mogel več hoditi. Poklicali so zdravnika in duhovnika. Ko je prišel zdravnik, ga je pogledal in izjavil, da ni nobene rešitve več, da ima vso kri zastrupljeno. Dne 23. ma-ja je umrl, ter je bil dne 25. maja pokopan. Nesrečnež Je šel samo umreti v Ameriko, za njim pla-kajo vsega spoštovanja vredni starši, brat in sestre. Bil je Francelj blaga duša in zvest pristaš S. L. S. — Povišanje v poštni službi je bilo ,zdaj ugodno. 154 oficijalov je imenovanih za višnje oficijale, 171 asistentov pa za oficijale. ' •• - * • ■ — Neurje. Strela je ubila pri Neuhau-slu dva delavca. V Nišu .ie udarila strela .v artiljerijsko vojašnico. Dva vojaka sta •mrtva, več jih je ranjenih. Strela je ubila tudi več konj. Štajerske novice. š Slovenec napaden in oropan na postaji v Pragerskem. Dne 8. t. m. zjutraj pripeljala se je družba štirih Slovencev, med njimi tudi živinski trgovec g. K. J. iz Ptuja na Pragersko, hoteč se peljati s ponočniin brzovlakom v Maribor. Stopili so v restavracijo in tam govorili seveda .v slovenskem jeziku. Ko je prišel brzovlak iz Trsta proti Dunaju in so hoteli stopiti v kupe, zavpil je nad enim Slovencev g. A. P. železniški poduradnik Zuneg v Rušah, ki se je že prej peljal iz Ptuja na Pragersko v družbi teh štirih Slovencev in -je, ko je slišal slovensko govorjenje, provociral mirno slovensko ^družbo: »Das iste der griine Lausbub!« Živinski trgovec g. J, je stopil nato k Zunegu, ki se je nahajal v družbi nekega železn. uradnika na Pragerskem, ki dotični dan ni bil v službi in ga vprašal, zakaj psuje mirne ljudi. Nato pa je začel vpiti ta uradnik, katerega ime se še bode zvedelo nad g. J. in klicati želzniške delavce. G. J. -je vstopil v kupe in se vanj zaprl. Železniški delavci pa so s 'silo odprli kupe, prijeli g. J., ga vrgli iz voza in ga pretepali. Gosp. J. je zahteval v postajniški pisarni, da se ■ga pusti naprej peljati, pokazal legitimacijo in vozni list. Delavci, med lijinvi pa posebno neki drugi uradnik, ki dotično noč tudi ni bil v službi in katerega ime se bode seveda še zvedelo, pa so kričali: »Sch\veigen Sie, Lausbub!« in ga ves čas suvali in pretepavali. Naposled ga je dotični uradnik prijel, ga vrgel v drugo sobo, zaprl vrata in ga neusmiljeno prete-paval. Naposled ga -je sunil z nogo, da je padel in med padcem ubil okno,. Med tem dogodkom je bil v tej sobi navzoč železniški uradnik, ki je to noč službo oprav-Jjal. Uradnik je na kričanje g. J. izpustil jn se kmalu zopet vrnil s šestimi možmi, katerim je rekel: »Da i'st er, bindet ihm Jlande und Fiisse zusammen, schmeisst jhn in den Keller, dort kan er sehrein, wie viel er will«. Delavci so na to gospoda J. prijeli za roke in noge. ga vlekli v zadnjo sobo, ki je bila popolnoma temna, ga vrgli na tla, mu zvezali roke na hrbtu in so ga ves čas suvali in tepli. Naposled ie le prišel uradnik, ki je bil dotično noč v službi pri brzojavu in zakričal delavcem, da naj izpustijo g. J., ker vendar ničesar iii storil. Ko so delavci g. J. izpustili, je ta zapazil, da mu je zmanjkala denarnica v kateri je ime! 4.300 K. Ko je začel vpraševati, »kje je moj denar«, so se vsi de-Javci iz sobe izgubili. G. J. je dobil zelo občutne telesne poškodbe. Omeniti se še mora, da so tudi ostale tri Slovence vrg- i gli iz kupeja in da službujoči uradnik tudi tem ni pustil odpeljati se z brzovlakom v Maribor, in je na njihovo zahtevanje po pritožni knjigi odgovoril: »Fiir sie haben ,\vir kein Be$chwerdebuch..« Morali so torej ob peti uri zjutraj iti peš nazaj v Ptuj. Zadeva je že ovadena državnemu pravd-,ništvu v Mariboru, kakor tudi primerna pritožba na direkcijo južne železnice na Dunaju, ki bo menda vendar enkrat ukrenila potrebno, da se vsaj taki dogodki, ki bi po mnenju evropskega človeka bili mogoči le kje na Turškem, ne bodo več vršili na postajah Južne železnice. š Predrznost Nemcev v Brežicah. V nedeljo je priredil kolesarski klub »Sokol« iz Zagreba dirko iz Podsuseda v Brežice. ,V gostilni v bližini mestnega mostu je neka nemška družba napadla g. Kučiča, ki je šel v gostilno, da izpije čašico pive ter mu je z motorja potrgala hrvaške tro-bojnice. Nemci so kričali »Sie konnen diese Fetzen in Closset tragen, diese Schweine« itd. ter so naposled dejanski napadli g. Kučiča in njegovo soprogo. G. Kučič je stvar javil brežiški policiji. Slovenci v Brežicah, pazite, da zadeva pri brežiški policiji ne zaspi! š Poročila se je gdčna. Julica Hribarjeva iz Spod. Hudinje z g. Jos. Kapušar-jem, železniškim uradnikom v savinjski dolini. š Umrl je v Celju Andrej Krofi. Bil je 12 let uslužben pri zalogi delniške pivovarne v Celju. š Umrl je v Rušah 12. t. m. abiturijent celjske gimnazije Fr. G r i I, ki je dovršil vse razrede z odliko. š Bojkot v Ptuju. Minulo sredo je občinski odbornik Plachki v Ptuju stavil predlog, naj se v bodoče oddajajo mestni tesarski prostori samo nemškim tesarskim mojstrom. Ptujski Nemci hočejo imeti torej na vsak način bojkot: Plachki je samo pozabil, da je to zelo dvorezno orožje! Ljubljanske novice. lj Seja odbora »Ljubljane« danes točno ob pol 8. uri zvečer. lj Seja S. K. S. Z. bo v četrtek ob 8. uri zvečer. Glede na važnost sporeda se pričakuje polnoštevilna udeležba. lj Občinske zadeve. Šentpetersko predmestje ima primerno največ občinskih svčtnikov, a je najbolj pozabljeno. Povsod SjC skuša regulirati mesto, samo Sv. Petra cesta naj ostane, kakor je bila, in vendar bi se dalo s primerno majhnimi stroški polagoma tudi to cesto regulirati, ,ki ima najbolj živahen promet v mestu. Če tudi mesto nekaj žrtvuje za odkup hiše, dobi na drugi strani na davkih toliko nazaj, da se investirani kapital izvrstno obrestuje, kajti na mesto neznatne majhne sedanje stavbe, postavila bi se moderna velika zgradba. Pomagano bi bilo mestu, poma-gano pa tudi prebivalstvu, katero tako nujno potrebuje srednjih stanovanj. — .Omenili bi lahko še marsikatero stvar, toda za danes dovolj. Vse to bi1 moralo videti bistro oko županovo, če bi to oko večkrat opazovalo Ljubljano. Prevečkrat imamo župana v Ljubljani samo na papirju. Grasselli, prejšnji župan je spal v — Ljubljani, sedanji pa izven — Ljubljane — Facit je pa eden in isto. lj Zmagoslavje slovenskega umetnika gospoda Julija Betetta. »Fremden-Blatt«, čegar stvarne kritike o umetnosti vzbujajo občo pozornost, piše v številki 157. z dne 9. t. m. zelo laskavo oceno o nastopu gojencev »C. kr. akademije za glasbo in vpodabljajočo umetnost«. Javna produkcija teh gojencev je bila prvikrat cela opera in siccr »Čarobna piščal«. Po splošnih pohvalnih opazkah pravi navedeni list doslovno: »Predvsem je treba omeniti izvrstnega Sarastra gosp. Julija Betetta. V tej sezoni smo že imeli priliko povodom predstave Piernovih »Otroških križarjev« opozoriti na nenavaden uspeli tega mladega umetnika in ga javno pohvaliti. Ta sodba se je po njegovem Sarastru še bolj utrdila. Njegov mehki, sononii bas je praznoval v »teli svetih prostorih« svoj pravi triurni« . . . Častitajoč mlademu rojaku-umetniku na tako krasnem uspehu, mu želimo še nadaljnjih lovorik na njegovi umetniški poti! lj Na naslov šolskih oblastev. Čas počitnic se bliža. Oddahnili se bodo učitelji jn učenci, da vživajo dva meseca zasluženo razvedrilo izven šole. Toda šolski prostori ne smejo stati mirni. Na mesto živahnega vrvenja mladine, nastopiti morajo razni obrtniki in popraviti, kar se je v teku leta pokvarilo, in zopet spraviti vse prostore v poraben stan. Za vse to je pa treba podrobnega poročila od strani posameznih vodstev na c. kr. dež. vlado, ozi-rpma mestni magistrat, da dotični inženir-ji| delo urede. Ker je pa čas kratek, se je treba požuriti, in akti ne smejo po biro-kratični navadi čakati rešitve. Sedaj bi morala vodstva dobiti nalog, do 30. junija predložiti poročilo o popravah, stavbeni uradi razdele delo do 15. julija in se takoj . z začetkom počitnic lahko prične po gotovem načrtu s popravili. Osnaržiti oziroma j prebeliti je treba stene, peči temeljito popraviti, da ne bo takoj pri kurjavi nedo-statek, železne neporabne peči se morajo nadomestiti s praktičnimi. Najbolj pripravni so takozvani »Dauerbrandofen«. Porabijo malo materijala, in dajejo enakomerno gorkoto. Vse ventilacije se morajo dobro pregledati, osnažiti in popraviti. Posebno na hodnikih se premalo skrbi, da ima sveži zrak dovolj pristopa; kaj-,ti iz hodnikov gre zrak v šolske prostore in od tod pri oknih vun, ali pa narobe. Če je zrak na hodniku sprijen, tudi zrak v šolski sobi ne bo dober. Zaradi tega se mora .vedno za to skrbeti, da se ventilacija na hodnikih neprenehoma vrši, toda brez nadlegovanja s prepihom. Zgornji deli okna •sc morajo po predpisih za šolska okna ■odpirati in nedostatek je odpravljen. Okna jn vrata potrebujejo raznih popravil, posebno pa stopnice, uglajene vsled neprestane hoje stotin in stotin mladih, nemirnih pog. Naseka naj se jih v času počitnic, ne pa ko se prične šolski poduk. Šolske klopi in tla naj se temeljito asnažijo in prenove, posebno tla prepleskajo. Če velja to glede š o Iskril sob, velja to tembolj glede telovadnic. Tam mora kurjava in ven-tflacija izvrstno funkcijonirati, da se odvede neizgobni prah iz prostora. Stene in tla se morajo tako napraviti, da se dajo vsaki dan umiti; če ni teh priprav, je bolje da izostane pouk telovadbe v zimskem časti in se vrši samo poleti na prostem, kakor pa da bi si mladina v sprijenem praŠnatem zraku nakopala bolezen. Čutili smo potrebo obrniti se s temi vrsticami iia šolske oblasti, ker sc skoraj vsako leto jzgubi lepi čas počitnic za preuredbo in snaženie šolskih prostorov, in sc delo šele prične, ko je že začetek šolskega leta blizu. Temu so pa večinoma krivi stavbeni uradi, ker pravočasno ne rešijo poročila. Zaradi tega jim je treba staviti termin. Akp se tega ne drže, so sami odgovorni. Besedo ima potem c. kr. deželna vlada, oziroma mestni magistrat. lj Velike pljonirske vaje združenih /pijonirskih oddelkov so se vršile danes dopoldne pod nadzorstvom fml. L a n g a. Trg pred vojašnico je bil poln pešcev, top-jiičarjev in konjenice. Prehod vojaštva čez most je trajal nad pol ure. Tj Umrli so: Neža Bajde, zasebnica, 74 let, Florjanske ulice 33; Alojzij Leveč, zi- darjev sin, 19 dni; Ivan Brečko, premo-garjev sin, 13 let; Ivan Janežič, delavčev, sin, 2 leti. Ij Občinstvu v vednost. Ker se je zanesla škrlatica med otroke na okulistič-fliem in kirurgičnem oddelku dež. bolnice v Ljubljani, se do preklica sprejemajo na ta oddelek le nujni, zdravljenja neobhodno potrebni slučaji. — Vodstvo, deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani . Ij Nesreča z motorjem. Včeraj se je slikarski mojster g. Ter dan prvikrat vozil z motorjem. Že na Viču je padel, pri Strcharju na Tržaški cesti pa sc je zaletel v hlapca korisuninega društva, ki je peljal blago na Vič, ter se je blago raz-treslo in poškodovalo, poškodoval se je pa tudi g. Tcrdan. lj »Slovenska filharmonija« koncer-tira jutri, v četrtek, na vrtu hotela »Ilirija« pod vodstvom gospoda kapelnika friseka. Začetek ob osmi uri zvečer. ,Vstop prost. Ij Kinematograf »Pathe« na Dunajski cesti nasproti kavarne Evropa, ima od srede 16. do petka 18. t. tn. naslednji spored: Nagobčnik. (Smešno.) — Boksing. (Šport. Po naravi.) — Predpustna naglica. (Komično:) — Za svojo hčer, (Kraspa drama v 26 slikah, v barvah). Dobre prijateljice. (Smešno.) Usodepoln čebelin pik. ,(Jako komično.) Predstave se vrše ob 4., •5., 6., 7. in 8. zvečer. Vstopnina 50, 30 v. J. prostor otroci 30, II. prostor otroci in vojaki polovico. Kinematograf »Pathe« je uvedel tudi a b o n e 11 't n e listke in velja 12 listkov za 1. prostor 5 K, za II. prostor 3 K. ij Vjel se je. Predvčerajšnjim sta hla-ipec Ivan Vinšek, rojen leta 1891. v Lu-,kuci, pristojen v Mokronog in Ivan Petek, ker sta bila pijana, pretepavala na Tržaški cesti konje in z vozovi zapeljala pa hodno pot. Bila sta zaradi pijanosti poleg voza aretovana ter sta se prav sirovo vedla in so ju šele trije stražniki zamogli odvesti v zapor. Na policiji pa so dognali, da Vinšefca zasleduje okrožno sodišče v Rudolfovem zaradi hudodelstva tatvine. Oddali so ga tukajšnjemu deželnemu sodišču. lj Pogreša se 64 let stari gostač Janez Delost iz Koritnice na Notranjskem. Pogrešani je srednje postave, suh, ima velik nos in zelo osivele lase. — Od 25. anaja se pogreša tudi Marija Kernova, roj. leta 1896 v Gradcu in pristojna v Neu-markt na Ogrsko. Je precej velika, plavih Jas in sivih oči. lj Šipe pobila. Včeraj sta streljala nek krojaški pomočnik in nek črevljar s flobert - puško v vojaško jahalnico v Trnovem in pobila 20 šip. Konec zabave jinia je napravil stražnik s tem, da jima je puško odvzel. Zagovarjala se bosta pred sodiščem zaradi poškodbe tuje lastnine. Ij Syojo teto okradla. Včeraj je v Spodnji Šiški pri svoji teti stanujoča brezposelna Pavla Kumpova zjutraj nanaglo-ina odšla iz stanovanja. Takoj po odhodu (pa je teta zapazila, da ji je ukradla ška-tuljo v kateri >je imela 18 K denarja. Šla je takoj za njo z 11 letnim sinom in jo v Lat-termanovem drevoredu došla in izročila stražniku. Kumpova je bila že v prisilni delavnici. Oddali so jo sodišču. KAKO POTUJE BARON RAUCH. V Brod ob Savi je došel 15. t. m. baron Rauch. Uradni brzojav poroča, da 'je bil živahno pozdravljen. Ker so sklenili pristaši koalicije in socialni demokrati, da prirede Rauchu demonstracijo, je aretirala policija že zjutraj 40 oseb, med njimi kateheta Cvrkoviča, odvetnika dr. Biser-ja, hranilničnega uradnika Bobinaca, tiskarja Zdravkoviča in brata Berkovič. Za vsak slučaj je pripravljena pehotna stot-nija. Ko je došel Rauch, je policija aretirala deset oseb, ki so klicale Rauchu »abcug!«. Najnove-jše vesti poročajo, da je bil kljub imunitete aretiran pri demonstracijah tudi poslanec na hrvaškem saboru in delegat v ogrskem državnem zboru, an-drijevaški župnik dr. Mato Novosel, katerega so takoj odvedli v zapor. Po najnovejših vesteh je aretiranih nad 50 oseb. Občinstvo je priredilo aretiranim velike ovacije. Na hišah opozi,cionalcev so ob banovem prihodu zavihrale črne zastave, katere jc policija hitela snemati s hiš. Telefonska in brzojavna poročila. JUGOSLOVANI IN ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE. Dunai 16. junija. Predsednika »Narodne zveze« dr. Ivčevič in dr. Šusteršič sta sklicala danes skupno sejo obeh jugoslovanskih klubov. Dasi poslancem ni znan spored, sodi »Hrvaška korespondenca«, da se bo razpravljalo o ustanovitvi italijanske pravoslovne fakultete. Slovenci hočejo glasovati za italijansko pravo-»slovno fakulteto, a le, če se ustanovi na Dunaju ali na južnem Tirolskem. Slovenci pozovejo vlado, naj se istočasno z ustanovitvijo italijanske pravoslovne fakultete ustanovi slovenska pravoslavna fakulteta v Ljubljani. SLOVANSKA UNIJA IN DRŽAVNI ZBOR. Praga, 16. junija. »Narodni Listy« poročajo. da »Slovanska Unija« razven proračuna ne dovoli, da zbornica v poletnem zasedanju reši še kako zadevo. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 16. junija. Zbornica je danes ,riadaljevala generalno debato o proračunu ter bo generalno debato končala še tekom (dopoldneva, nakar prične s specijelno debato o prvi skupini. Razun proračuna zbornice ne bo sedaj nič več rešila ter bo poletna sezija koncem tekočega meseca rkončana. Jugoslovanski poslanci so sklenili iunetim med laško univerzo v Trstu jn slovensko univerzo v Ljubljani. Dunaj, 16. junija. Vsa »Slovanska Jednota« bo glasovala proti proračunu. Dunaj, 16. junija. V današnji generalni debati ie dr. Kramar ostro prijemal Poljake, katerim je očital protislovansko po-Jitiko. Kramar je dejal, da so Čehi ne oziraje se na Rusijo ali na zunanji urad podpirali Poljake v njihovi borbi v Rusiji in na Nemškem. Dr. Šusteršič jc v številnih medklicih 'očital Poljakom krivdo na .oderuški mažarski agrarni banki v Bo'sni in Hercegovini. Tako dr. Kramar kot dr. Šusteršič sta izjavljala, da se »Slov. Jednota« nič ne prestraši pred § 14, pa se tudi nič ne boji zagroženega razpusta državnega zbora, ker bi pri tem le trpele ,vladne stranke. OŽJA VOLITEV V TRSTU. Trst, 16. junija. Izid današnjih ožjih volitev bo znan šele po 4. uri popoldne. PROTI CARJEVEMU OBISKU NA ANGLEŠKEM. London, 16. junija. Liberalni listi, na čelu jim »Dailv News« agitirajo proti obisku carja Angleške. »Daily News« naziva cara tirana, s katerim Angleška ne more skleniti zveze. »Magazin« pa piše, da bi bil carjev obisk nedostojna komedija. ARETIRANI AVSTRIJEC V SOLUNU. Praga, 16. junija. »Narodna Politika« poroča, da so aretirali v Solunu 12. t. m. plzenskega adjunkta državnih železnic Pribyla. ker se je preveč približal vili, v kateri stanuje Abdul Hamid. Aretiranca so po konzulatovem posredovanju izpustili. EULENBURGOVA PRITOŽBA. Berolin, 16. junija. Eulenburg se je pritožil proti sklepu, da se poveča kavcija od 100.000 na 500.000 mark. \ SPLOŠNA VSTAJA. ALBANCEV. Solun, 16. junija. V Šišimo je vdrl general Dšavid paša šele po ponovnih napadih in ob velikih obestranskih izgubah. Boje se, da izbruhne splošna albanska vstaja. Dšavid paša zato zaihteva oja-čenja. Razne stvari. Preiskava proti Klubovsky to a Dunaju se je obrnila ugodno za aretovanko. Trdi se sedaj, da ona ni kriva smrti oseb, iki so pri njej stanovale. Preiskava se pbrača sedaj proti njej le, da je poneverila premoženje pri njej umrlih oseb. Zarota proti črnogorskemu knezu. Iz raznih krajev Črne gore poročajo o raznih aretacijah. Aretiranih je 29 oseb, katere sumijo, da so zapletene v zaroto, ki je hotela s knezom Nikola postopati po ,»mladoturškem« vzgledu. Posebno pozornost vzbuja aretacija poveljnika Vukiniča. 700 milijonov za olepšanje Pariza je Sklenil porabiti pariški občinski svet. Za regulacijo je proračunjenih 400 milijonov, za vodovod 100 milijonov, za boj proti jetiki 30 milijonov, za klavnice 40 milijonov itd. Znanost ln umetnost, * Poslednja volja (poduk, kako je treba napraviti poslednjo voljo ali testament, da bo veljaven). Mnogi naročitelji te brošure so se pritožili, da jo niso dobili. Knjižica je bila odposlana vsem naročiteljem in pošiljatelj ni kriv, če ni dospela v njihove roke. Kdor je še ni dobil, naj se oglasi pri M. Primožiču, dež. sod. svetniku v Tolminu, pri katerem je še mnogo iztisov na razpolago. Knjižica stane 30 v., po pošti poslana 35 v. Najbolje je, ako se pošlje naročnina v znamkah. Dosedaj je knjižica na prodaj tudi v knjigarnah L. Sch\ventner in v »Katoliški Bukvami« ter v slovenski knjigarni J. Gorenjca v Trstu. Priporočljivo bi bilo, da si naroče županstva po več iztisov ter iste razdele med ljudstvo. ANT1KVAR1JAT »KATOLIŠKE BUK-VARNE« V LJUBLJANI ima ravnokar po nizkih cenah na razpolago sledeča popolnoma nerabljena dela: 2 izvoda K u h n, Al geineine Kunst-geschlchte (ravnokar popoino delo) 44' zvezkov, mesto 158 K 40 v., samo 90 K. 1 izvod Herders Konversations-Lexi-kon, 8 zvezkov vezanih, mesto 120 K, samo 98 K. 3 i 1 izvod Die osterreichisch - ungari-sche Monarchie in Wort und Bild: Karh-ten und Krain, 16 sešitkov, mesto 10 K, samo 6 K. 1 izvod isto: Steiermark, 13 sešitkov, mesto S K, samo 5 K. 1 izvod Breviarium Romanum, najmanjša diamantna izdaja 48" štirje zvezki, vezani v najfinejši šagrin (malo rabljeno), mesto 29 K 60 v., samo 14 K. 1 Bibiiothek des allgemeinen und prak.tischen Wissens, 4 deli, elegantno vezano, mesto 75 K, samo 38 K. 1 Dos s, Gedanken und Ratschlage iur gebildete Jiinglinge, vezano, mesto 4 K 32 v., samo 2 K 40 v._ Službe išče brezposelni mož, ki hna skrbeti tudi za svojo mater. Poraben je za slugo ali za druga vsakovrstna opravila. Razume tudi knjigoveška dela. Blagohotne ponudbe pod »Brezposelni«, poste restante, Ljubljana. OErVJE. Cene veljajo za 50 Icjt, Budimpešta 16 junija Pšenica za oktober......13-43 Rž za oktober l. 1909............10 28 Oves za oktober ......7-26 Koruza za juni 1909 ..........7 81 Koruza za maj I. 1910.....716 Efektiv: 10 nižje. Na Selu pri Ljubljani št. 19 je na prodaj en predal in tehtnica za tnalo špecerijsko trgovino. 1629 3- Trgovec v Trstu rabi večjo množino ViSIna n. morjem 306-2 m, sred. araCnl tlak 736D nn Čas opa-asv«n|a 15! 9. zveč. 16 Stanje barometra » mm 738 9 Temperatura po Celiljo Vetrovi Neb* 151 brezvetr. I jasno 7. zjutr. 36 8 2. pop 32'8 22 2 j sl. jzah. j del. jasno Srednja včerajšnja temp. 15 01, norm 17'8>. 118 22 2 S ° B 00 tedenska pošiljatev, ali po pogoju. Ponudbe: predal št. 306, glavna pošta, Trst. 1642 2-1 tu? s 7 stanovanji in z lepim vrtom ob cesti, ki je zelo prikladen za stavbišče, se takoj proda v Jenkovih ulicah št. Cena nizka; takoj se zahteva le 10.000 kron, drugo ostane lahko na hiši. Nese letno 1500 K. Več pove lastnik R. Kuder, sodnik v Novem mestu. _ 1616 5—1 Veliko zalogo aUsolutno zajamčenega 1097 priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko di*u»two w Vipavi« — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1"20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmdijsko dpufitvo v Vipavi. 1600 Proda se iz proste roke 10-1 nova sprejme Adolf Hauptmann, Ljubljana. Mizarji ali tesarji imajo prednost. 1652 3—1 Ivan Dežman, Dolenja vas M odda v najem dobro idočo ip^ip izvežbanemu, vestnemu trgovcu s kavcijo. Prodajalna je ob glavni cesti, pet minut od postaje Laverca. Na razpolago stanovanje z eno sobo ter vsa prodajalniška oprava. v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi gozdi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi cesti št. 32, v Ljubljani. o t— _ Ig m Na praznik Sv. R. Telesa je neznan človek med 10. in. 11. uro zveCer izpred gostilne g. Čada pod Rožnikom izmaknil kolo „LHra" z na prej ukrivljeno balanco, tov. št. 91*513. Obroči so 2 cm na široko ponikljani. Prosim vsakega, ki bi kaj poizvedel o tem kolesu, naj mi nemudoma sporoči proti primerni nagradi; obenem pa svarirn pred nakupom tega kolesa, flnton Debevec, Cesta na Rožnik 208, pri Ljubljani iščeni s pedkovsko šolo. Obenem rabini tudi sprejme takoj za stalno delo Ivan Cerne, tapetniški mojster Ljubljana, Dunajska cesta. 1669 3-1 Pravilno ime Schichtovega, pralnega izvlečka je žensk." To je najboljši milni prašek za namakanje perila in popolno nadomestilo za beljenje po travi. DOBIVH SE POVSOD. 1076 5-1 Gostilničarja I išče ja nanovo urejeno go- £ 1 stilno pri postaji $t. Vid na | 12>olenjsKem' & Se nahaja v jako lepem zračnem kraju poleg okrajne ceste. Prednost imajo Ivpokojeni ali kak rokodelec, ki ga veseli gostilniški obrt. Več pove lastnik ^nton Jfrašovic, posestnik in trgovec v $t. Vidu pri 2.atični, Dolenjsko. 1660 3-1 in i m n samo bi r- Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5'50, 5 kosov K 9-—. Pošilja proti povzetju prns.-šlezijska izvozna tvrdka A. GELB, Krakov 340. Za neugajajoče denar nazaj. 1—1 1661 8? «« Mii, ¥ žetiM 17. t m. na mtn 1668 1-1 Nastop takoj ali meseca avgusta. Plača po dogovoru. Natančneja pojasnila daje Franc Breme, ključavničarski mojster, Ljubljana, Cegnarjeva 1637 ulica 12. 1-3 ev U obilen olžlsk ss rtorotia ii.lISfl (vila) v Ljubljani, z idilično in mirno lego ter lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji proda. Pismena vprašanja pod šifro „Vila 36" na upravništvo Slovenca". 1453 8-1 Vinske sode iz hrastovega lesa in sicer: 30 komadov od 6 do 8 hektov 10 „ „ 15 do 18 1 „ 30 1 » „ 50 1 » » 60 „ oddaja po primerni ceni M. Rosner & Co. 295 v Ljubljani. 156-1 Več pove I. Ban, Dunajska cesta št. 19. Franc Jožefa cesta št. 1. (Hotel pri Maliču) dovoli 2 o/o popusta pri vstopnicah slav. članom „Krščanskc socialne zveze", koji se izkažejo z legitimacijo pri blagajni. Priporoča se uljudno 1672 1—1 ravnateljstvo. II / in vrtom, 15 minut od glavne pošte Ljubljana, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove L. Tomažič, Sp. Šiška. 1666 1 Iščem za trgovino z železnino krepkega »^P poštenih staršev. Pogoji ugodni. OBLJIK, Škofja Loka. E.KT 1641 5-1 1 Podružnice Ljubljanska kreditna banka v Lju bljani Stritarje ulm 2 : timmsmmmm^sssči;»a- - | Podružftie*: I Splfet, Celovec priporoča promese na komunalne srečke ž K 15*50, žreb. 1. julija, gl. dobit. K 300.000 } obe promesF kreditne srečke a K 20 — žreb. 1. julija. „ „ 300.090 j skupno Ig Vi K. Obrestuje vloge na knjižice in ua ,JH§ fi/ ©/ tekoči račun po -— ■■ ■-— ■ ■ ■■......- jf 'IJ Splget, Celoves I - tn Trst Sp Trst 1 - DetnlAka glavnica -| - K 8,000.000. Rezervni 2oad K 300.000, i Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. karatne »Earopa" teko soboto In srsfla m pnsrr.ni! Predsisve oŠ tlstonM: oB 4., 5„ 6 1 Zal©g® koles Puh, (Styrle), Glatsos. Regent in drusih Specialnih znamk ter posameznih tietav. Izposojevanje koles prejem Koles zn emuJMs. : ponlKiuole ter matila : solidno in ceno. Ljubljana, Dunajska o- it. 1634 3-1 Za večje posestvo na Štajerskem išče se starejši ======= neoženjen =_ ---- z večletno prakso v kmetijstvu, živinoreji, čslislarstvu in hmeljarstvu. Prednost ima oni, ki ima nekaj prakse v lesni trgovin! oziroma pri žag&h. Ozirale se bode le na ponudbe strokovnjakov. Ponutifte naj se pošljejo tir. Josip Karlevšek, GJtvetKlku v 1603 6-1 Proda se ■v o ' ležeča na reki Sora 74 ure od Škofje Loke in 3/.t tire od železnice oddaljena, z vsemi stroji in napravami. Vodna moč 60 do 80 konjskih sil. Naprava obstoji iz 5 navadnih žag, 5 cirkularnih žag in več drugih strojev. Obenem se proda večja zaloga izdelanih hrastovih deščic I. vrste. Kupci naj se oglasijo pri Ignaciju Gusell v Škofji Loki. C. kr. oblastveno potrjeno učilišče za krojno risanje 1558 20-1 FRANJA jESIH Ljubljana, Stari trg št 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. Volika zaloga raznih 2267 slovenskih plošč m gramofonov ceniki od gramo* tono* In ploii na razpolago. Fr. P. Žalec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, itv. 28. Dež. lekarna pri »Mariji pomagaj' Le ust @ k Ljubljana, Resljeva c* I zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje ,Tkd0PSva:! ljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano I Tanno = chinin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-1 vodom I K. 2700 Slovita Melosme nstM m zobna [ vnHa deluje izborno proti zobobolu in gnji-j TUUa (obl zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. J Zaloga vseh preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malagn, runta itd-razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. £11 o cM i a iz ^ o-vin cv^co \C Slj^lbljccvico, fbO-i&l SJLccZicUs pt-ipotoča HCotu&e, afamnifie, čcpice, dta/jcc in Hrat>al'e -d najnotJejJila. o&CifiaA in iia j-fepii nadalje: v>ta špor-tue ptedmete za fir.v6oCa«ce, Ho Česat, jc, ■Cotjoe, -tenvs, aoflote, -itd.. — cDZatodvic -sualle -in -zastatje. St NOVO! 9Q°lo manj prostora potrebujejo patentovane :: „KOLUMBOS" :: ss a k iii sHiaons sis i "-"ki jih izdeluje in zalaga parna to-g :: varna lesnih izdelkov :: v Gospodarsko društvo v Bermu p. Pasin, S str a posreduje brezplačno pri prodaji vJumsa svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 (3) Služba cerkvenika organ i sta 09 « • se razpisuje v Besnici nad Kranjem. Nastop lahko takoj. 1649 3-1 Slavnemu občinstvu in vsem p. n. izletnikom otvoril dne 15. maja 1.1., popolnoma na novo urejen hotel Štemarje v Škofji Loki ki ima 14 lepo novourejenih sob. - Slavnemu občinstvu je vedno na razpolago zanesljiva, izvrstna in pristna pijača, dvakrat na teden sveže ribe, topla in mrzla jedila. Zraven je tudi krasen senčnat vrt in kopel. Zelo pripravno za letovišče. Na razpolago je tudi poseben voz k vsakemu vlaku. Postrežba točna, cene zmerne. - Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporoča FRAN ROŽIČ bivši gostilničar v koLodvorski restavraciji v Kranju. Z velespoštovanjem 1357 (1) 3E3!= 3!~jC= O C rt £ C "—i C o O) ctf N Marijin trg šlev. 1. Največja zaloga najfinejših ===== fe&FV-:__= za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co. Fino oljnate barvo za Studijo, akvarelno trde ln tekočo, tempara barve v tnbah, pastelno barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raznobarvno bronoe. Pristno in kovinsko zlaio, crobro tn alnintrtinm v listih. Štampilijsko barva. Oglje za risani«. Raznobarvne tinte ln tuši. Slifcarako platno ln papir. Paleto, ikat!|e za študij«), Čopiči za umetnike, slikarje in pleskarje. :: slikarski vzorol ln papir za vzoroo po najnižji ceni, najnovejše in moderne suho, kemične, = prstena ln rudninske barve. ===== :: Priznano najboljše in najizdatnejSe :: za pleskarje, stavbno ln pohlšteno mizarje == ln hišne posestnike Itd. :: priporoča Prva krsunfsba tovarna oljnatih barv, tlrnežcv, InEiov in steklarskega klela. . Prodaja najboljšega mizarskega ■■ tima po najnlžl oenl, saiuo boljše vrate, alabastra In stttknSnrnep-a za podo-2961 barje ln zidarje. 1 == Ustanovljeno 1832. - Zahtevajte cenike! ° :: nmmmmiMmsmmimazgm Lepo posestvo z enonadstropno hišo, z gostilno, 20 oralov rodovitnega polja, v ravnini in prav lepi legi za živinorejo prav izvrstno, veliki sadovniki, več gospodarskih poslopij sc pod upodnimi pogoji takoj proda. Več pove Jurij Samec, Nova 1035 cerkev pri Celju (Štajersko). 3-1 Delniška družba plvo^aren IŽalec in Laško anroJeijlKlbopii.o pliro« Specialiteta: ^$alvatoi*fi (Črno pivo a !a monakovskp). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187); ============== Poiiljatve na dom eprejema restavrater ..Narodnega dema" g. Kržtitailc. (TeSfifon it. 82.) Zšt J prodajam radi ogromne zalege letnih oblek za gospodo, dečke in otroke. * w ■ rmsKo ceno »t »s Isiotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. 's 2 Ljubljana, Mestni trg 5. Priporoča Siavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno c sodclh in stekleiM Analiza dvornega svetnika prof. dr. Ludrc-ig v letu 1001: .'8' Celzija vtoč vrelec, žvepleno močvirje neprekosljivega učinka pri revmi mišic in v členkih, bolečine v členku, vnetici in zloraljenju kosti, protinu, nevtralgiji kakor Iscliias itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kroničnem obolenju ledvic, katarih v mehurju, čkrofulozi, rahitis, zastrupljenju s svincem in zastrupljenju z živim srebrom itd. Zdravljenje s pitjem: pri bolezoih grla, prs, jetr, želodca, čreves, hemorhidlj itd. Elektricfteta, masaže. Zdravilišče z vsemi koniforti. Popolnoma dodelan zdrav hotel s krasnimi sobami v prelepi legi z moderno opravo, prvovrstna kopališča v hiši, dvigalo, električna razsvetljava, elegantne čitalnice, restavracija, kavarna itd., solnčne kopeli, zdravljenje z mrzlo vodo, s pršno kopeljo po Kneippu. Krasen velik park, stalna vojaška zdraviliška godba. Poseoni vozovi pri naprej naročilu pri kopališkem oskrbništvu, pošta, telegraf in telefon. Kopališki zdravnik dr. J. Matkovič. Prospekte razpošilja zastonj in poštnine prosto oskrbništvo kopališča. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. potovasrfi, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 30 Fr« Seunigj Ljubljana Kolodvorske ulice stev. 23. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani g Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton Amerika....... 24.000 , Presidant Lincoln ... „ 20 000 , President Grant .... , 20.000 , Vožnja Ljubljjana-HssnKBaPfj traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo VI, dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Grnmo-toni J .„, Mile Inptl urar, Ljubljana, Jurčiče® trs te 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, areb. tule nikel. žepnih in različnih stenskih up, vsake vrste budHk, zlate veriiiae, pr-atane, uhana, blaere z dragulji. Srebrno in iz kiaoškega srebra orodje. r«HM4i>CmHA najnovejSe slovenske plo-UfUmOfOnS šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno (n po nizki ceni popravljajo 2393 36 Staro zlato ln srebro kakor tudi drago kamenje nem v zameno. vo poStnine prosto. se oddajo na zmanjševalo! ofertni dražbi: most na Viču, proračunjen na ... . 8000 K 4145 ii 499 ii 450 n 1645 3-1 most na Cikavi pri Grosuplju .... betonski podstavek na fužinskem mostu pri Ljubljani.......... Pismene ponudbe z 10 odstotno varščino se bodo sprejemale do predpoldne do 12. ure pri načelniku Antonu Belecu v Št. Vidu nad Ljubljano. Načrti in troškovnik so pri načelniku na razpolago. nhi izpeljhvh mm vssfi poslovnih transakcij. - izdajanje cokcv, nakaznic in kreditnih pisem ze m glsfM in stranska masla tu- in inozemstva. menjhlničnh delniškh družbh iMFUrilB^ OSREDNJH MEMJHLNICK: ' U * DUNHJ L, WOLLZEILE 1. Podružtairp* Baden,ČeškaKsranlca.ČeškaLipa,Brno,ittoravskiZum-k vulj. berj),Mttdllng,NoviJičin,Plzen,Praga,Liberce,Cvitava. nakup in prodhjh vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. * Zavarovanje proti izjtuhi pri žrebanji! srečh in vrefln. papirjev. Prospekta in cenike premij za3tonj in franko.