ISSN 7704-01993
Ç . . „v,,« . . .
RADIOPTUJ
89,8« 98,2-IO^Smhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 16. januarja 2003 / letnik LVI / št. 2 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT
TA TEDEN / ta teden
Referendomanija
Pred nami je težko leto, polno negotovosti, usodnih preizkušenj in dogodkov. Svet je napet zaradi rožljanja z orožjem, tudi z jedrskim. Nadaljuje se hlastanje za črnim zlatom, zloraba človeštva s kloniranjem, terorizem, nasilje.
Tudi na domači politični sceni se dogajajo pretresljive stvari, kajti leto začenjamo z referendumi. Prva dva - o privatizaciji Slovenskih železnic in vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - bosta že to nedeljo, druga dva - o vstopu Slovenije v NATO in Evropsko unijo - menda sredi marca, naslednji - o odprtju trgovin v nedeljo - kdove kdaj. In ker je referendum čisto politično vprašanje, se kaj lahko pripeti, da si bodo politiki, ko bodo spet na razpotju, omislili še kakšnega. Seveda ne na svoj, ampak na naš račun, kajti vse se vrti okoli denarja vseh nas, davkoplačevalcev.
Privatizaciji železnic javno mnenje ni naklonjeno, predvsem zaradi dosedanjih slabih izkušenj na področju lastninjenja, v mnogih primerih kar kraje družbenega premoženja. V državi to področje očitno še ni pravno dodelano, kajti najpogosteje udari po žepu prav malega, nič krivega človeka. Medtem ko so redki ambiciozni in očitno iznajdljivi izbranci, menda gre za borih 5 odstotkov sodržavljanov, čez noč postali vele-kapitalisti, je večina drugih čez noč ostala brez premoženja in celo brez delovnega mesta. Torej ni čudno, da je vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje javno mnenje naklonjeno, kajti v igri je velik denar. Ce bomo recimo v nedeljo obkrožili za vračanje denarja, bo to državo veljalo 24 milijard, če bomo proti, pa le 6 do 10 milijard tolarjev. Majhen korak za državo in velik za malega človeka, kajti 5 ali 6 tisoč mark, ki jih je pred leti vložil za svoj telefon, je bilo za marsikoga celo premoženje. Prepričan sem, da ne bi imel nič proti, če mu država to sedaj vrne.
Vsak četrtek priloga TV okno - najpopolnejši pregled TV sporedov. Ta teden iz Tednikovega uredništva:
-	Saška, tista iz Playboya
-	Jutranje prebujanje s Štajersko budilko
-	razpis za XXXIV. festival domače zabavne glasbe Ptui 2003
I Med ^eml prispelimi glasovnicami bomo izžrebali 30 nagrajencev in jih s tmistično asenciio Anka oooeiiali na enodnevni izlet oresenečenia.
POZOR, ODJUGA!
Odmrznjene cene vozil letnika 2002
Polo: -200.000 SIT Golf: -330.000 SIT Passat: -500.000 SIT
Vella za letnik 2002, itevUo vozil In modelov le omeleno.
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
cmt ■
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I PE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 I
V^ KEORd.0.0., zrkovskacesta87,2000Maiiboi
Še prejšnji teden smo se na sneg jezili - zdaj se na njem veselimo.
Fntn- M. Ozmec
PTUJ / o zakonu o poštnih storitvah
Kmen za neimetje poštnega predalinika od 10 do 100 tisoi tolarjev
__w	v	v	v
BREZ POSTNIH PREDALCNIKOV POSTE VEC NE BO!
Po 35. členu lani sprejetega zakona o poštnih storitvah, začel je veljati 30. maja 2002, državni zbor RS ga je razglasil na seji 25. aprila, morajo lastniki stanovanja ali poslovnega prostora ob vhodu v objekt zagotoviti namestitev in vzdrževanje hišnega predalčnika. Označen mora biti s številko stanovanja ali poslovnega prostora. V primeru neizpolnjevanja omenjenega določila zakona jim izvajalec poštnih storitev ni dolžan vročati poštnih pošiljk. Preden pa se bo to v resnici zgodilo, bodo lastniki stanovanj oziroma poslovnih prostorov prejeli pisno opozorilo, da so dolžni namestiti poštni predalčnik, z rokom za odpravo kršitev, šele nato jih bodo pričeli sankcionirati.
Vsi predalcniki, hišni in izpostavljeni (te postavljajo uporabniki poštnih storitev, katerih objekti so zunaj strnjenega naselja in so tudi oddaljeni od vrocevalceve poti za vec kot 200 metrov), morajo biti izdelani in namešceni tako, da omogocajo varno dostavo vro-cevalcu in zagotavljajo tajnost poštnih pošiljk. Lastniki pre-dalcnikov pa se lahko s posebno nalepko "zavarujejo" pred vrocanjem nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporocil.
Dolocilo zakona o obveznem namešcanju hišnih pre-dalcnikov za pošto je vseboval že zakon o poštnih storitvah iz leta 1997. Pet let so torej neimetniki predalcnikov imeli
cas, da jih namestijo. Po najnovejših podatkih le še okrog šest odstotkov slovenskih gos-
podinjstev nima namešcenih predalcnikov oziroma so neustrezni. Pred petimi leti, ko se je pricela akcija obvešcanja gospodinjstev o zakonski zahtevi po namestitvi le-teh, je bilo teh še okrog 35 odstotkov. Glede na to, da stane predalcnik le okrog 4600 tolarjev, in upoštevaje njegove prednosti, od "varne" pošte naprej, ga je bolje namestiti, kot placati kazen. Zagrožena kazen se giblje med 10 in 100 tisoc tolarji.
MG
31. decembra lani je potekel rok za namestitev ustreznih hi{nih predalčnikov za po{to, ki so po zakonu o po{tnih sto-
plačilo na obroke
te te
743 08 10 743 08 15
PO NAŠIH OBČINAH
MAJŠPERK: "Kjer ni optimizma, ni volje in napredka"
STRAN 6
PO NAŠIH OBČINAH
LENART: Zapora ne bo potrebna
STRAN 24
ŠPORT
NOGOMET: Silvo Berko -novi trener Ptujčanov
STRAN 20
GOSPODARSTVO
SPODNJE PODRAVJE: Obrtništvo pred novimi izzivi
STRAN 4
9770040197053
PO SLOVENIJI
Znova o referendumih o vstopu v NATO in EU
Evroatlantska koordinacija, v kateri poleg vodstva DZ in predstavnikov poslanskih skupin sodelujejo tudi najvišji predstavniki vlade, je 14. januarja nadaljevala posvet o načinu in datumu izvedbe referendumov o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO. Predsednik DZ Borut Pahor je po končanem sestanku za zaprtimu vrati povedal, da je potrebno referenduma o vstopu Slovenije v EU in NATO izvesti do 26. marca, in sicer oba hkrati. Koordinacija se bo znova sestala danes ob 14. uri, ko se bo razpravljalo o eni rešitvi, ki naj bi jo oblikovali s pomočjo pravnih strokovnjakov.
Hanžek: Toleranca do nasilja bo ni~elna
Na povabilo varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka in generalne državne tožilke Zdenke Cerar so se prejšnji teden v uradu ombudsmana srečali notranji minister Rado Bohinc, minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, minister za zdravje Dušan Keber ter predstavnika pravosodnega ministrstva in vrhovnega sodišča, državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, zadolžen za področje priprave zakonodaje in mednarodne pravne pomoči Hinko Jenull ter podpredsednik vrhovnega sodišča Marko Sorli. Kot je po končanem srečanju povedal Hanžek, so govorili o nasilju v družini, navzočnost skoraj četrtine članov vlade pa je po njegovem sporočilo javnosti, da država ne bo več tolerirala nasilja in da se zaveda, da ga je potrebno v čim večji meri odpraviti. Dodal je, da bo toleranca do nasilja ničelna, še posebej do nasilja nad otroki.
Predarbitražna zahteva za hrvaško polovico NEK
Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) bo predarbitražno zahtevo za hrvaško polovico nuklearne elektrarne Krško (NEK) v Ljubljano poslalo do konca tega tedna, je za STA napovedal vodja skupine HEP za pogajanja glede krške nuklearke Kažimir Vrankič. Dokument, s katerim Hrvaška od Slovenije za svojo polovico NEK zahteva 720 milijonov dolarjev, je že napisan, trenutno pa ga preučuje hrvaška vlada. Ta mora predarbitražno zahtevo - ki je osnova za sprožitev arbitraže - le odobriti, je povedal Vrankič. Vrednost hrvaške polovice NEK je po mnenju HEP enaka vrednosti nadomestne elektrarne z zmogljivostjo 50 odstotkov NEK. Stala naj bi okoli 720 milijonov dolarjev, medtem ko so slovenske ocene vrednosti hrvaškega deleža v NEK precej nižje, namreč 150 milijonov dolarjev. Hrvati pričakujejo tudi izplačilo obresti za kapital, ki ga od leta 1998 niso mogli izkoriščati.
Eyof, tekmovanje mladih športnikov, pred durmi
Olimpijski festival evropske mladine (EYOF), tekmovanje mladih športnikov (letniki od 1985 do 1987) Stare celine v zimskih športih, bo od 26. do 30. januarja na Bledu in drugih zimskošportnih centrih na Gorenjskem. Udeležilo se ga bo okrog 800 tekmovalcev iz 41 držav, pričakujejo pa več kot 1400 udeležencev. Tekme v alpskem smučanju bodo v Kranjski Gori (veleslalom, slalom), Straži (paralelni slalom) in Starem Vrhu (superveleslalom), na Pokljuki bo tek na smučeh in biatlon, v Planici smučarski skoki, tudi v ženski konkurenci, in nordijska kombinacija ter na Jesenicah umetnostno drsanje. Bled bo gostjl hokejski turnir, ki se ga bodo udeležile Švedska, Rusija, Finska, Češka, Švica in Slovenija.
PO SVETU
Pogajanja o širitvi evropskega gospodarskega prostora
V	Bruslju so se 9. januarja začela pogajanja o vstopu desetih prihodnjih članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenije, v Evropski gospodarski prostor (EEA). Vstop v EEA, prostotrgovinsko območje, ki poleg sedanjih članic unije zajema še Islandijo, Norveško in Liechtenstein, je za novinke obveznost, pogajanja o njem pa naj bi se po nekaj krogih skladno z načrti končala marca ali v začetku aprila, tako da bi bil lahko sporazum o širitvi Evropskega gospodarskega prostora podpisan istočasno s pristopno pogodbo 16. aprila letos v Atenah. V EEA naj bi nove države vstopile istočasno kot v EU, torej 1. maja 2004.
Resolucija o solidarnosti s Slovenci proti vstopu v NATO
V	nemškem Muenchnu je od 10. do 12. januarja potekal protivojni kongres, ki se ga je udeležilo kakih 300 aktivistov mirovnega gibanja in gibanj za pravično globalizacijo - delavcev, študentov, intelektualcev, beguncev in drugih. Med povabljenimi predavatelji in predavateljicami je bila tudi slovenska aktivistka gibanja proti zvezi NATO in militarizmu Nina Fabjančič, ki je predstavila vprašanje vstopa Slovenije v NATO ter kritiko in odpor različnih skupin in posameznikov do vstopa. Kongres je na zaključni razpravi med drugim sprejel resolucijo o solidarnosti s prebivalci in prebivalkami Slovenije, so sporočili iz Zveze mirovnih društev, skupin in posameznikov.Kot je zapisano v omenjeni resoluciji, bi članstvo v zvezi NATO ljudem v Sloveniji prineslo številne negativne politične, socialne, gospodarske in ekološke posledice ter jih poleg tega zapletlo v napadalne vojne za zagotavljanje ekonomskih in političnih interesov ZDA in njenih zaveznic. Udeleženci kongresa so v resoluciji pozdravili dejstvo, da številni ljudje v Sloveniji odločno odklanjajo vstop v zvezo NATO in tako dokazujejo, da je odpor proti odnosom moči, ki temeljijo na nasilju in kapitalu, mogoč. Podprli so tudi zahtevo slovenskega prebivalstva, da se samo odloči na demokratično izvedenem referendumu.
Podpora ameriškemu predsedniku nizka
Javnomnenjska raziskava, ki sta jo v ponedeljek objavila ameriška televizija CNN in časnik USA Today, kaže, da je zaradi gospodarskih težav ter možnosti vojne z Irakom in Severno Korejo priljubljenost ameriškega predsednika Georgea Busha dosegla najnižjo raven po terorističnih napadih na ZDA septembra 2001. Kot kažejo izidi, je Bushevo politiko januarja odobravalo 58 odstotkov Američanov, medtem ko je podpora ameriškemu predsedniku minuli mesec znašala še 63 odstotkov. Podpora ameriškemu vojaškemu posredovanju v Iraku pa je rahlo narastla, tako da zdaj znaša 56 odstotkov, prejšnji mesec pa je bila za en odstotek nižja. V raziskavi, ki so jo izvedli med 9. in 11. januarjem, sta sodelovala 1002 odrasla Američana.
Ameri~ani preiskujejo titov bunker, ki je podoben sadamovemu
Ameriška vlada meni, da bi se iraški predsednik Sadam Husein v primeru napada na Irak skril v bunker, ki so ga zanj pred leti v Bagdadu zgradila jugoslovanska podjetja. Ta je namreč podoben tistemu pri Bugojnu v BiH, v katerem je bil med drugo svetovno vojno skrit Tito. Zato so v to nekdanjo republiko poslali skupino strokovnjakov, ki naj bi pregledali Titov bunker, ki ga je projektiral isti človek, je poročal radio Deutsche Welle, sklicujoč se na reportažo novinarjev ameriške televizijske postaje ABC, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug.
STA
UMRL JE DR. JOŽE PUČNIK - slovenski intelektualec in politik
Resnica je najlažja pot
"Dr. Jože Pučnik se nam zdi visok intelektualec z zdravim političnim razsojanjem in instinktom, v nekaterih svojih na~elih trd kot kamen, a obenem zelo pragmatičen. Je zelo specifična kombinacija akademika in človeka (političnih) dejanj, kar je morda sploh njegova poglavitna značilnost. Pučnik se tako v teoretični razpravi kot v praktični politiki počuti kot riba v vodi. Po vrnitvi iz Nemčije kot da doživlja svojo drugo pomlad, ne samo politično, ampak tudi fizično," je med drugim o pokojnem dr. Pučniku v knjigi "Jože Pučnik", izšla je v Ljubljani 1990. leta, zapisal njen avtor Janko Lorenci.
Rodil se je 9. marca 1932. leta v kmečki družini na Čre-šnjevcu pri Slovenski Bistrici in umrl v noči med 11. in 12. januarjem 2003 v enainsedemdesetem letu starosti v kraju Dahlenburg v bližini Lunneburga, kamor je z ženo odpotoval kmalu po drugem krogu predsedniških volitev v začetku decembra 2002, ko je bil del volilnega štaba predsedniške kandidatke Barbare Brez-igar, ki je s slabimi 44 odstotki dosegla podoben rezultat kot Pučnik v začetku devetdesetih proti Milanu Kučanu. Novoletne praznike je tako preživljal v krogu najožje družine, kjer je tudi umrl. Pokopali ga bodo v rojstnem kraju - na črešnjev-skem pokopališču.
S svojim delom in izkušnjami je močno zaznamoval prelomno obdobje slovenske zgodovine in bil eden redkih akterjev v procesih osamosvajanja države. V tistih časih je igral izjemno pomembno vlogo. Prej bi rekli, da jo je živel, kajti igrati ni znal nikoli, tako kot tudi ni nikoli pohodil svojih načel. To se ni zgodilo niti v času njegovega dijaškega življenja na maribor-
ski klasični gimnaziji, ko je takratna oblast ugotovila, da v njegovem literarnem glasilu "Iskanja" izhajajo sumljivi teksti. Posledica tega pisanja je bila prepoved opravljanja mature in jo je kasneje naredil kot zasebnik. Njegova kriti~nost ni nehala v ~asu {tudija na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je {tudiral filozofijo in primerjalno književnost in diplomiral 1958. leta. Kriti~ni ~lanki v Reviji 57 so bili vzrok za njegovo aretacijo in obsodbo na devet let strogega zapora "zaradi sovražne propagande in združevanja proti ljudstvu in državi". Po petih letih zapora je bil pogojno izpu{~en in bil nekaj mesecev na prostosti, ko je ponovno napisal nekaj kriti~nih ~lan-kov, iz{li so v reviji Perspektive, med njimi "O dilemi na{ega kmetijstva". Ponovno je bil aretiran, obsojen in dve leti je preživel za zapahi na Dobu. 1966. je bil izpu{~en, jeseni istega leta pa je s 50 markami v žepu in slabim znanjem nem{~ine od-{el v Nem~ijo, kjer je dobil po-liti~ni azil. Delal je kot fizi~ni delavec, in ker se je njegova ljubljanska diploma "izgubila",
je za~el {tudirati na hambur{ki univerzi, kjer je diplomiral in 1971. leta doktoriral. Istega leta se je zaposlil na univerzi za hu-manisti~ne vede v Lunneburgu, kjer je do konca 1989. leta delal kot docent in se na svojo željo zaradi zdravstvenih razlogov upokojil.
Istega leta, ko je pri nas že vrelo od slovenske pomladi, se je vrnil v Slovenijo. Vendar se
je že pred tem, ko so se pri nas kazali znaki prisilne politične otoplitve, pojavil s pomembnim člankom v znameniti 57. {tevilki Nove revije, kjer razmišlja o samostojni slovenski državi, za kar si je kasneje kot predsednik Demosa tudi v resnici prizadeval. Ko je postalo jasno, da z Demosom misli resno, so prišli na površje vsi tisti, ki so se ga tako ali drugače bali, predvsem pa njegove nepopustljivosti, pokončnosti in trdnih načel. Najmilejša beseda je bila "revanšizem", saj so se politični nasprotniki bali, da se jim
bo sedaj, ko prejšnje partijske oblasti ni več, maščeval za storjene krivice, govorili so o lu-straciji, ki čaka vse partijce in podobno. Pa se ni zgodilo nič takega, kajti bil je eden redkih ljudi, ki ga je skrbel sleherni ek-stremizem. Po razpadu Demosa je kasneje za kratek čas postal podpredsednik v prvi Drnovškovi vladi in od 1992 do 1996 poslanec v slovenskem parlamentu. V tem času je vodil komisijo za povojne poboje, kjer pa je ponovno naletel na veliko ovir; z omenjeno komisijo je hotel obsoditi samo prejšnji režim, ne pa toliko posameznike. Pri tem je poudarjal, da Slovenci moramo urediti odnos do preteklosti.
Po prenehanju mandata se je politično upokojil, postal častni predsednik stranke, vodstvo je že 1993. leta predal Janezu Janši. Sedaj je imel več časa za pisanje, prijatelje, zase in za družino ter sprehode v naravi okoli Zbiljskega jezera pri Medvodah, kjer je zadnja leta prebival.
Dr. Jožeta Pučnika bodo pogrešali ne samo v SDS, kjer se zavedajo, da so izgubili velikega človeka, iskrenega prijatelja ter spoštovanega kolega, temveč v prvi vrsti družina, žena Kristina, hčerka Katarina, sinova Gorazd in Markus in njegovi na Črešnjevcu, še posebej brat Ivan, ki je vedno s tolikšno ljubeznijo skrbel za mlajšega brata in ga v vseh njegovih prizadevanjih podpiral.
Vida Topolo^ec
PTUJ / razprava o regionalizaciji
"Ustanovitev pokrajine je pravica tega okolja..."
V Mestni hiši na Ptuju je v ponedeljek potekal delovni posvet o bodoči regionalizaciji, ki so se ga udeležili predstavniki ustanov regionalnega pomena.
Župan mestne občine dr. Štefan Celan je uvodoma opozoril na razvojno zgodbo Ptuja, ki je začel nazadovati leta 1957, ko je to območje izgubilo okrajne pristojnosti, ne pa tudi finančne. Mesto je zapadlo v razvojno krizo. Delitev nekdanje velike občine na petnajst majših je sicer prinesla nekatere pozitivne učinke. Povečal se je dotok finančnih sredstev, s petnajstih milijonov evrov na trideset. Večina denarja okoliških občin pa gre za naložbe v komunalno infrastrukturo, medtem ko Ptuj razvojno zaostaja, saj mu že sedaj primanjkuje 200 milijonov tolarjev za pokrivanje zakonskih potreb. O tem so govorili tudi predstavniki posameznih ustanov, ki niso pozabili povedati, da so izredno zadovoljni, ker so dobili možnost, da sodelujejo na tem delovnem posvetu in predstavijo razvoj posameznih javnih ustanov, in probleme, saj tega dos-
lej, kot pravijo, niso imeli.
Čeprav v tem trenutku ministrstvo za notranje zadeve šele pripravlja podatke in analize za predvidenih osem regij, budnost na Ptujskem ne bo odveč, puskušali bodo zbrati vse argumente in podatke za "svojo" regijo s središčem na Ptuju. V soglasju z vodji regijskih ustanov je 13. januarja ptujski župan pričel aktivnosti za enotni nastop vseh za to, da to območje dobi regijo, ki bo rezultat inventivne-inovativne in inovacijske družbe, ne pa upravno-administrativnih ukrepov.
Načelnik upravne enote mag. Metod Grah je povedal, da reorganizacija javnih služb že poteka, zato je potrebno biti pozoren že sedaj in vztrajati pri stališču, da je ustanovitev pokrajine pravica tega okolja. Procesi reorganizacije bolj ali manj potekajo že skoraj v vseh javnih ustano-
vah, vendar so prepričani, da vztrajanje pri zgodovinskih in geografskih argumentih lahko prinese pokrajino. Največ pa seveda pričakujejo od župana, ki je eden od tvorcev regionalizma in regionalne razvojne politike, za katero stojijo tudi direktorji regionalnih zavodov.
Slavko Janžekovič, direktor KGZ Ptuj, je povedal, da so oni verjetno od javnih služb največji "borci" na tem področju. Naredili bodo vse, da bodo ohranili status regionalne organizacije.
Za regijo, ki temu okolju pri-tiče tudi že zaradi zgodovinskih danosti, so tudi v vseh drugih ustanovah oziroma javnih službah s Ptujskega. Na ta vidik se je v svoji razpravi uprl tudi Andrej Žmauc, predsednik Okrajnega sodišča na Ptuju, ob tem pa je omenil tudi bližino meje. Žal doslej mestna občina Ptuj oziroma to območje tudi te priložnosti ni znalo obrniti sebi v prid, da bi imelo sedež policijske uprave.
Ker se na Ptujskem z neka-
terimi ministri že od leta 1990 gradi pokrajina in ker gre za območje, na katerem živi 115 tisoč prebivalcev, upoštevaje še zgodovinske in geografske danosti, Ptuj priložnosti za regijo ne bi smel izpustiti, predvsem pa mu je ne bi smeli "vzeti" v tistih organih, ki pa so že doslej podpirali regionalnost tega območja, je prepričan župan dr. Štefan Čelan.
MG
Popravek
V prvi letošnji številki Tednika smo v članku Otroka plačala s službo po pomoti zapisali, da je direktor podjetja Carrera Optyl, d.o.o., nosilec naziva častni občan občine Ormož. Pravilno bi se moralo glasiti "prejemnik zlate plakete občine Ormož." Za neljubo napako se vsem prizadetim opravičujemo.
Vredništvo
SLOVENSKA BISTRICA, OSANKARICA / šestdeset let od poslednje bitke pohorskega bataljona
Most, ki povezule preteklost s prihodnostjo
8. januarja je minilo 60 let od tragičnega, vendar enega najveličastnejših dogodkov v slovenski polpretekli zgodovini. 8. januarja 1943, ko je v zavetju stoletnih smrek pri Treh žebljih blizu Osankarice na Pohorju v neenakem boju z mnogo močnejšim sovražnikom omahnilo v smrt 69 bork in borcev Pohorskega bataljona, smo Slovenci doživeli svoj Termopile, epopejo poguma in ljubezni do domovine.
"Poslednji boj Pohorskega bataljona je dogodek posebnih razsežnosti, ki kot most povezuje preteklost s prihodnostjo. Duhovno izro~ilo, ki nam ga je zapustil, prispeva k na{emu samozavestnej{emu vstopanju v prihodnost, ki bi si jo morali oblikovati po na{ih merilih. Mineva že {estdeset let od legendarnega partizanskega boja pri Osankarici in dana{nje generacije so za Pohorski bataljon sli-{ale {ele potem, ko je stopil v dimenzijo zgodovine in pre{el v ve~nost legendarnega izro~-ila. Mi smo dedi~i tega izro~-ila, ki je najtesneje povezano z neuklonljivo voljo po svobodi, zato smo dolžni spomin na borce negovati in ga posredova-
ti potomcem," so med drugim besede dr. Ferdinanda Šerbelja, osrednjega govornika na slavnostni akademiji ob spominskem dnevu ob~ine Slovenska Bistrica in v po~astitev 60-letn-ice padca Pohorskega bataljona, ki je bila minuli torek v vite{ki dvorani bistri{kega gradu.
"Seveda pa ta izjemni in usodni dogodek daljnega 8. januarja 1943, ko je na{a domovina je~-ala pod neusmiljenim terorjem nem{kega okupatorja, ima globoke korenine v narodni zgodovini. Kajti vsako dogajanje, tudi razvoj slovenskega partizanstva, ima svoje vzroke in posledice," je {e dodal ter se v nadaljevanju dotaknil nem{ke
namere sistematskega iztrebljanja slovenstva od 1941. leta naprej.
Ce govorimo, da je imel partizanski boj svoj vzrok in tudi posledice, lahko mirno rečemo, da je bil poroštvo oziroma napoved naše državnosti, dozore-
le pred dobrimi desetimi leti z nastankom samostojne države Slovenije, ki je kmalu postala mednarodno priznan in enakopraven partner v družini evropskih držav.
V kulturnem delu slavnostne akademije, potekala je v organi-
Obrambni minister dr. Anton Grizold je no komemoraciji v počastitev spomina ob šestdesetletnici padca Pohorskega bataljona no Osankarici govoril o pomenu njihovega boja za sedanji čas. Foto: VT
v nedeljo dva referenduma v enem
Slovenske železnice in telefonija
Leto 2003 bo med drugim leto referendumov. Dva v enem bosta že to nedeljo, v naslednjih mesecih pa nas čakata še odločitvi o vstopu Slovenije v zvezo Nato in Evropsko unijo. O slednjih dveh se politične stranke in poslanci v državnem zboru še niso zedinili in bomo zgodbo spremljali še naprej. V nedeljo pa naj bi volivci odločili o usodi preoblikovanja in privatizacije javnega podjetja Slovenske železnice ter o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Referenduma sta predhodna zakonodajna, kar pomeni, da bo moral državni zbor upoštevati odločitev volivcev.
Ker gre za dvoje odlo~itve, ki se ti~ejo relativno ozkega kroga državljanov Slovenije, je mogo~e že v naprej napovedati dokaj nizko volilno udeležbo. Stro{ki referendumov zaradi tega ne bodo ni~ manj{i in bodo verjetno presegli pol milijarde tolarjev. Še sre~a, da sta referenduma združena in se stro{ki ne bodo podvajali. Demokracija je pa~ draga zadeva in referendum je najvi{ja oblika izražanja ljudske volje, ne glede na ceno.
ZGODBA O ŽELEZNICI
Zgodbo o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic poslu{amo že lep ~as. Vlada je pripravila, državni zbor pa sprejel zakon, ki vidi najustrez-nej{o re{itev v delni privatizaciji Slovenskih železnic. Po besedah ministra za promet Jakoba Prese~nika bi ohranjanje sedanjega stanja, kar je po njegovem cilj referenduma, dodatno ogrozilo položaj Slovenskih železnic in pomenilo velike stro-{ke za državni prora~un. "Če bo referendum uspel, nas bo stalo toliko kot gradnja osmih pedi-atri~nih klinik, stro{ki, ki jih bomo na ple~a prevzeli davko-pla~evalci, pa bodo zna{ali v letu 2003 kar okoli 170 tiso~ tolarjev na zaposlenega." Prihodnost železnice je po prepri~anju ministra le v delni privatizaciji, ki je obenem garancija, da bodo po slovenskih tirih tudi v naslednjih letih vozili slovenski vlaki.
Druga~e pa menijo zaposleni na Slovenskih železnicah oziroma {est njihovih sindikatov, ki so zbrali dovolj podpisov, da
smejo sodržavljane vpra{ati za mnenje in prositi za podporo pri njihovih prizadevanjih, ki se zrcalijo v zapletenem referendumskem vpra{anju:
"Ali naj se s predlaganim zakonom o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (nujni postopek) uredi preoblikovanje in privatizacija javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., dru-ga~e, kot je predlagano, in sicer tako:
*	da javno podjetje Slovenske železnice, d.d. deluje kot javno in enovito podjetje, ki zagotavlja kakovostne železni{ke storitve in varnost ter urejenost železni{kega prometa;
*	da se v javno podjetje Slovenske železnice, d.d., vklju~ijo vse tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za zagotavljanje varnega in urejenega železni{kega prometa;
*	da se v primeru privatizacije javno podjetje Slovenske železnice, d.d., privatizira zgolj kot celota tako, da država ohrani ve~inski delež in prevladujo~ vpliv;
*	da se v skladu z zahtevami Evropske unije javnemu podjetju Slovenske železnice, d.d., zagotovi tak{no finan~no strukturo, na podlagi katere se bodo vzpostavile razmere za uspe{no poslovanje javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.;
*	da se javnemu podjetju Slovenske železnice, d.d., zagotovi dolgoro~no sistemsko financiranje tistih železni{kih storitev, ki se izvajajo zaradi javnih koristi tako, da pokrije razliko med
ceno, ki jo dolo~a država, in dejanskimi stro{ki javnih prevozov, ki jih zahteva država, in zagotavlja tudi ustrezen razvoj teh storitev;
* da se zagotovi pospe{eno izvajanje nacionalnega programa razvoja slovenske železni{ke infrastrukture."
Naša referendumska odločitev je seveda DA ali NE.
TELEKOM NAJ VRNE VLOŽEK V PTT PODJETJE
Zgodba o telefonskem delu nedeljskega referenduma je verjetno nekoliko bolj znana in bistveno enostavnejša. Gre za to, da so (smo) morali pred desetletji državljani izven mest za pridobitev telefonskega priključka poseči zelo globoko v žep. Redkeje naseljena in bolj siromašna so bila območja, dražja je bila ta pridobitev sodobnega časa. Potrebno je bilo zagotoviti sredstva za telefonske centrale, za gradnjo omrežij, v gradnji fizično sodelovati, pred vsem tem pa imeti še naklonjenost vplivnega moža v takratnem PTT podjetju. Zneski prispevkov posameznikov so se gibali od nekaj sto tisočakov pa do nad deset tisoč mark. Razumljivo je, da je pozneje vse, kar so kupili ljudje s svojim denarjem, postalo last predhodnika sedanjega Telekoma, ki naj bi ob načrtovani privatizaciji vsa "posojila" pošteno povrnil.
Tudi za to področje je vlada pripravila po njenem mnenju ustrezen zakon, ki določa, da pripada pravica do vračila fizičnim osebam, lokalnim skupnostim in njihovim pravnim naslednikom. Osnova za vračilo je pogodbena vrednost, navedena v pogodbi, zmanjšana za morebitno neplačano priključnino, morebitni neplačani prispevek SIS ali morebitna namenska sredstva iz državnega proračuna. Upravičencu naj bi pripadalo vračilo v denarju. Za pogodbe, sklenjene med letoma 1974 in 1980, bi znašalo vračilo
20 odstotkov osnove, za pogodbe, sklenjene med letoma 1981 in 1983, 25 odstotkov, med letoma 1984 in 1987 30 odstotkov in tako naprej, do zadnjega obdobja med 1991. in 1994. letom, ko naj bi vračilo znašalo 40 odstotkov osnove. Kakšni bi bili ti zneski, je težko napovedovati, pobudniki nedeljskega referenduma pa menijo, da bi bili zanemarljivo nizki in nepravični. Tudi oni so zbrali zadostno število podpisov in izpolnili zahtevo za razpis referenduma, kjer bomo vprašani:
"Ali naj se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje:
1.	Uredi vprašanje upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje tako, kot je predlagano, in sicer, da bi upravičenci imeli pravico do vračila vlaganj ne glede na datum sklenitve pogodbe s predniki Telekoma Slovenije, d.d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi (SIS).
2.	Uredi vprašanje osnove za vračilo vlaganj tako, kot je predlagano in sicer tako, da se plačani znesek po pogodbi, ki predstavlja vlaganje v telefonske centrale, medkrajevne vode in krajevna telefonska omrežja, v celoti povrne v denarnih sredstvih.
3.	Uredi vprašanje začetka vračanja upravičencem, tako kot je predlagano, in sicer tako, da se začne vračati upravičencem v roku enega meseca po prvem vračilu kupnine od privatizacije državnega deleža v Telekomu Slovenije, d.d."
Tudi na to vprašanje bomo odgovorili z DA ali NE.
Ce se vam bo torej dalo, ali če ste morda med neposredno prizadetimi, imate v nedeljo možnost s svojim glasom vplivati na razplete na obeh občutljivih področjih bližnje slovenske prihodnosti.
J. Bračič
zaciji občine Slovenska Bistrica, zavoda za kulturo, Muzeja NO Maribor in Zveze borcev, so sodelovali mešani pevski zbor iz Crešnjevca, kvartet saksofonistov in Jana Jeglič, ki je program tudi povezovala.
NA OSANKARICI VSAKO LETO MNOŽIČNO
Na sam dan poslednjega boja, 8. januarja, se je kljub visokemu snegu zbralo veliko ljudi od blizu in daleč, da bi s svojo navzočnostjo počastili spomin na legendarni bataljon. Delegacija županov sosednjih občin, razne stranke, člani zveze borcev so na poslednjem bojišču pri Treh žebljih položile vence, komemoracija pa se je pričela ob 11. uri na Osankarici. Slavnostni govornik dr. Anton Grizold, minister za obrambo, se je poklonil spominu padlega bataljona in sporočilu, ki so ga borci bataljona pustili nam in smo ga dolžni varovati in ohranjati za današnji in jutrišnji čas. "Ko razmišljamo o tem, stojimo pred veliko odgovornostjo, kako z odločitvami, ki jih sprejemamo danes, prispevati, da se zgodovinske kataklizme minulega stoletja ne bi nikdar ponovile. Res je, da so mir, varnost, strpnost in sožitje vrednote, ki jih danes sprejema in vanje verjame večji del človeštva. Vendar ne gre pozabiti, da poganjajo zgodovinski razvoj v večini primerov protislovja in konflikti, ki včasih prerastejo v neobvladljive dogodke. In le od naše preudarnosti in iskrene zavezanosti temeljnim človeškim in družbenim vrednotam je odvisno, ali jih bomo razrešili strpno in modro, odločno ali pa brezkompromisno," je še povedal minister Grizold, ob tem pa dejal, da se Slovenija, ki je medtem postala samostojna država in članica mednarodne skupnosti, svojih odgovornosti zaveda, tem bolj, ker v nas še vedno živi spomin na dogodke v času na-
šega osamosvajanja in nedavne vojne v soseščini.
O pomenu boja Pohorskega bataljona za današnji čas je govoril tudi župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar.
Po krajšem kulturnem programu, izvedli so ga pevci moškega pevskega zbora iz Tinja in godbeniki orkestra Slovenske vojske, je ravnatelj Muzeja NO iz Maribora dr. Marjan Žni-darič v prizidku doma na Osan-karici odprl prenovljeno in na novo postavljeno pregledno razstavo z naslovom Partizansko Pohorje, s projekcijo v mali dvoranici muzeja, ki so si jo obiskovalci z zanimanjem ogledali.
Aktivnosti za ureditev muzejske zbirke so se pričele že lansko leto. Muzej NO Maribor je v drugi polovici leta 2002 intenzivno pripravljal sedanjo zbirko, poleg tega so bili obnovljeni vsi spomeniki, črke na spomenikih in izdelane so bile nove informativne table. Z eno besedo, priprave na obeležitev 60-letn-ice spomina na boj in padec bataljona so bile načrtovane in vsebinsko poglobljene, kar znova dokazuje prepričanje, da Slovenci znamo razumeti in čuvati spomin na preteklo zgodovino, ko je slovenski narod zaradi obrambe svoje zemlje in svoje domovine ter številnih domovinskih vrednot izpostavil tudi najdražje, to je svoja življenja. Za celotni projekt so bila uporabljena sredstva ministrstva za kulturo R. Slovenije, občine Slovenska Bistrica in sredstva Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, ki je opravil vsa organizacijska ter tehnična opravila in postopke, izvajalcu del so bili pri tem v pomoč strokovni delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Za same prireditve pa so bila ob večinskih sredstvih občine Slovenska Bistrica dodana še sredstva republiškega in regijskih odborov zveze borcev.
Vida Topolo^ec
PREJELI SMO
Pojasnilo k sestavku Otroka plačala s službo
V	članku "Otroka plačala s službo", objavljenem v Tedniku v četrtek, 9. januarja 2003, so se avtorici ~lanka zapisale nekatere neresnice, ki zahtevajo pojasnilo oziroma demanti, in sicer:
-	neresnična je trditev, da je prizadeta delavka o svoji osebni stiski obvestila mene. Pri meni se ni oglasila niti osebno, niti po telefonu, niti pismeno. Poleg tega pa sem prepričan, da eventualne spore dveh pogodbenih strank, delodajalca in delojemalca, lahko rešujeta le sama oziroma pristojna inšpekcija ali delovno sodišče, nikakor pa ne taka ali drugačna politika.
-	neresnična in zlonamerna je navedba, da vodi podjetje Carrera Optic, d.o.o., častni občan občine Ormož, saj je občina podelila častni naziv le pokojnemu akademiku dr. Antonu Trstenjaku, starosti slovenskih vinogradnikov in vinarjev g. Stanku Curinu in prof. Dušanu Muškonu. Direktor podjetja Carrera Optic, d.o.o, je v letu 2000 dobil zlato plaketo občine Ormož kot priznanje ne samo za ohranitev več sto delovnih mest v podjetju Carrera Optic, d.o.o., ki so bila ob njegovem prevzemu vodenja podjetja v celoti ogrožena, ampak tudi za njihovo podvojitev.
Pisanje o tako občutljivi temi vsekakor zahteva objektivno distanco, tenkočuten odnos in podrobno poznavanje problematike. Bojim se, da bo posledica takih populističnih in enostranskih predstavitev manj možnosti za zaposlitev, pa naj bo to za določen ali nedoločen čas.
Upam, da so se zgoraj navedene neresnice zapisale zgolj po naključju in niso posledica sorodstvenih vezi med avtorico članka in prizadeto delavko ter da delavka ni predmet političnih manipulacij. Niti prvo niti drugo namreč delavki ne koristi pri reševanju njene osebne stiske.
V	Ormožu, 13. 1. 2003
Vili Trofenik, župan in poslanec
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO
VIDEM / s kulturnega večera obrtnikov s ptujskega
Obrtništvo pred novimi izzivi
V dvorani občine Videm je bil 10. januarja tradicionalni kulturni večer Območne obrtne zbornice Ptuj, na katerem so nastopili člani noneta Območne obrtne zbornice Ptuj, tamburaškega orkestra in gledališke skupine kulturnega društva Franceta Prešerna Videm. Predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Kokot in podpredsednik Jože Milošič sta ob tej priložnosti podelila bronaste, srebrne, zlate in jubilejne plakete za 20-, 25-, 30- in 35-letno delo v obrti na Ptujskem.
Šestnajst obrtnikov je prejelo plakete za 20-letno delo, po šest
za 25- in 30-letno delo, pet pa za 35 let dela v obrti. Jubilejne
O novih izzivih v obrtništvu je govoril presednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Kokot. Foto: Kosi
Največ obrtnikov s Ptujskega je letos prejelo bronaste plakete za 20 let dela v obrti. Foto: Kosi
plakete so letos prejeli Ludvik Čančar, Janez Forštnaric, Sami Ibraimi, Edi Kukovec in Nežka Maucic. Bronaste plakete so prejeli Jožef Bezjak, Avgust Brlek, Marjan Golob, Stanko Hercog, Nevruz Hajrulai, Igor Hržen-jak, Božidar Ivanjšic, Milica Kajzersberger, Alojz Korenjak, Janez Pišek, Viljem Polajžer, Marica Poplatnik, Martina To-
manic, Isak Veli, Franc Žuran in Majda Unuk. Srebrno plaketo so prejeli Marjan Brodnjak, Franc Lacen, Janez Mesaric, Franc Podgoršek, Franc Šoba in Franc Terbuc, zlato pa Ivan Bezjak, Jože Gregurec, Pavle Ilic, Janez Krajnc, Milenko Lužnik in Valter Petrovič.
Kot je na prireditvi povedal predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Kokot, so tako visoke obletnice dober razlog za praznovanje, hkrati pa tudi dokaz obrtniške vztrajnosti, kvalitete in tudi trme. Pre-
jemniki plaket so že v času, ki ni bil naklonjen razvoju obrtništva, imeli lastno vizijo razvoja, ob tem pa tudi vizijo razvoja obrti in zbornične organiziranosti. Uspeh vsakega izmed nas, je še povedal predsednik ptujske obrtne zbornice, tudi obrtnikov, pa je v prvi vrsti odvisen od lastnega znanja, trdega dela, vztrajnosti in iznajdljivosti. Čas, ki prihaja, je za obrtnike poln izzivov, odpirajo se jim novi trgi in priložnosti, hkrati pa še večja konkurenca.
MG
PTUJ / učenci os breg in mladika za najlepSo smrečico
Akcija, vredna posnemanja
Nevsakdanjega, zagotovo pa prijetnega in koristnega pred-prazničnega sodelovanja so se domislili v podjetju Domin-ko, d.o.o., na Ptuju, saj so v prednovoletnem času postavili božično-novoletni smrečici v sodelovanju z učenci osnovnih šol Breg in Mladika, v zahvalo pa so jim izročili donaciji.
Učenci obeh šol so se povabilu podjetja Dominko z veseljem odzvali in sami pripravili okraske, smrečici v prodajnem salonu vozil Volkswagen lično okrasili, skupaj z vodstvom podjetja pa so se tudi dogovorili, da bodo tekmovali, katera od smrečic se bo obiskovalcem salona posebej vtisnila v spomin.
Glasovanje za najlepšo smrečico je potekalo do 31. decembra, ko je tričlanska komisija
preštela glasove. Rezultat je bil sicer precej tesen, pa vendar so učenci OŠ Breg prejeli več glasov kot vrstniki iz OŠ Mladika in si s tem prislužili donacijo podjetja Dominko v višini 80.000 tolarjev. Da pa ne bi bilo razočaranje preveliko, so tudi učencem OŠ Mladika podarili donacijo 60.000 tolarjev, učencem in vodstvu obeh šol pa so se za sodelovanje lepo zahvalili.
-OM
^PlSil^j




t:
# m

Radosten nasmeh učencev in direktorja podjetja Zvonka Dominka (levo) ob okrašeni smrečici v prodajnem salonu Volkswagen
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Začetek leta
skromen
V preteklem tednu se je borzni trg nekoliko umiril. Ob začetku trgovanja v novem letu je bilo trgovanja bolj malo. Poleg slabega trgovanja smo na Ljubljanski borzi beležili tudi padec vseh pomembnejših tečajev. Očitno je bilo trgovanje še pod vplivom praznikov.
Med delnicami se je največ trgovalo z delnicami Pivovarne Union, Term Čatež, Mercatorja, Krke, Petrola in Gorenja. Pri obveznicah pa so bile najbolj aktivne obveznice Republike Slovenije. To velja predvsem za obveznici RS34, RS48, ne smemo pa pozabiti tudi na obveznice Slovenskega odškodninskega sklada SOS2E. Kljub začetnemu splošnemu padanju delniških tečajev se je le tečaj delnic Kolinske dvignil, in to kar za 3,7 odstotka, medtem ko pri drugih delnicah ni bilo zaznati pomembnejše rasti tečajev. Slaba rast tečajev pa ni bila tako značilna za obveznice, kjer je bilo kar nekaj takih, pri katerih se je vrednost tečaja nekoliko povečala. To so obveznice Stanovanjskega sklada, SSR2, katerih tečaj je porasel za 0,94 odstotka, ter obveznice Republike Slovenije, RS48 in RS38, katerih tečaj je porasel za 0,31 odstotka.
Kljub pričakovanjem, da bo hrvaška vlada končno odločila o prodaji Sunčanega Hvara Termam Čatež, se to ni zgodilo. Več kot očitno je, da je hrvaška vlada pod pritiskom lokalne skupnosti otoka Hvara, ki nikakor noče, da bi Terme Čatež kupile 61-odstotni delež največjega hvarskega turističnega podjetja.
Ljubljanski Lek je objavil podatek, da namerava s svojim vodilnim generičnim izdelkom amoksiklavom preseči 100 milijonov dolarjev od prodaje na ameriškem trgu in s tem povečati rast prodaje celotne skupine za 42 odstotkov. Tako si lahko novi lastniki Leka, družba Novartis, le mane roke, ob tako dobrem bodočem poslovanju prevzete družbe Lek.
Novo združitev oziroma partnersko sodelovanje lahko pričakujemo tudi na trgu telekomunikacijskih storitev. Po najnovejših podatkih naj bi se združila avstrijski Mobilkom ter največji svetovni mobilni operater Voda-fon. V Simobilu pričakujejo, da se bodo stroški nabave znižali, saj naj bi pričeli z optimizacijo nabave preko Vodafonovih poti. Ob tej novici ostala dva slovenska operaterja, Mobitel in Vega, še nista oznanila kakšnih vidnejših sprememb pri poslovanju. Toda v bodoče jih lahko vseeno pričakujemo.
Jaka Binter Ilrika, BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si
PTUJ / o uresničevanju zakona o javnih zbiranjih
Za miss dovoljenje upravne enote, za rave party le prijava policiji?
V začetku novega leta so pričeli veljati številni novi zakoni, šestega januarja tudi zakon o javnih zbiranjh, ki ureja na~in uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Bistvena novost zakona je, da loči med shodi in prireditvami, ki jih morajo prireditelji oziroma organizatorji le prijaviti policiji in za katere nima več pristojnosti upravna enota, ter med javnimi shodi in prireditvami, ki so zahtevnejše in za katere organizatorji potrebujejo oziroma morajo pridobiti dovoljenje upravne enote.
Upravna enota bo tudi po novem zakonu pristojna za vrsto prireditev. Za dovoljenje za izvedbo prireditve v njeni pristojnosti (katalog prireditev z dovoljenjem) bodo organizator-
Na podlagi zakona je minister za notranje zadeve RS izdal tudi pravilnik za izvajanje zakona o javnih zbiranjih, ki vsebuje navodila za delo policije, in tudi obrazec prijave javnega shoda oziroma javne prireditve in pro{nje za dovoljenje ter obrazec pooblastila uradne osebe za nadzor.
Za vse vrste vlog pravilnik uvaja en sam obrazec, ki ga organizatorji dobijo na upravni enoti brezpla~no, imajo pa ga tudi na policijskih postajah. Minister je izdal tudi obvezno navodilo za izvajanje nekaterih ~lenov zakona, v roku pa ni izdal kataloga prireditev, da bi se natan~no vedelo, kaj pripada po zakonu {e upravni oziroma za katere prireditve je potrebno pridobiti dovoljenje upravne enote, za katere pa zadostuje zgolj prijava policiji.
Kot je povedal na~elnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah, so za zdaj glede na izku-{nje in dosedanjo prakso sami pripravili kataloga prireditev.
ji morali prošnje vložiti najmanj sedem dni pred dnevom prireditve oziroma 30 dni, ~e je prireditev na cesti. Upravna enota
Od ponedeljka, 13. januarja, je tudi v upravni enoti Ptuj mogo~e storitve pla-~evati s karticami, in to v sprejemni pisarni, pri izdaji potnih listin in osebnih izkaznic, vožniških dovoljenj, registraciji avtomobilov ter komisiji za vozniške izpite. Pos terminale imajo tudi v krajevnih uradih De-strnik in Videm.
bo še naprej izdajala tudi dovoljenja za prireditve, kjer ostaja nevarnost utopitve, za prireditve z zbiranjem živali, mednarodne športne prireditve in ~lnaska tekmovanja v prvi državni ligi v kolektivnih športih, prav tako za prireditve, na ka-
Med prireditvami, za katere si bo še vedno potrebno pridobiti dovoljenje upravne enote, je tudi kurentovanje. Foto: ČG
SLOVENSKA BISTRICA / druga redna seja
občinskega sveta
Komu vzeti in komu dati?
Druga redna seja občinskega sveta v novi sestavi je bila kljub dokaj zajetnemu dnevnemu redu, v obravnavi je bilo nekaj zanimivih vsebinskih točk, od rebalansa proračuna za leto 2002, prve obravnave proračuna za leto 2003, določitev nove vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Slovenska Bistrica, program priprave sprememb in dopolnitev odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v občini Slovenska Bistrica, predlog zvišanja cen programov v vrtcu Oton Župančič Slovenska Bistrica, predloga nakupa stavbe nekdanjega hotela Neuhold, informacije o ukinitvi izpostave Geodetske uprave Republike Slovenije v slovenski Bistrici, prenehanje mandata članoma občinskega sveta, do vprašanj in pobud, spravljena "pod streho" v razmeroma kratkem času.Vse točke, razen ene, povišanje cen programov v vrtcu, so bile sprejete soglasno.
Po hitrem postopku, združili so prvo in drugo obravnavo, so ob~inski svetniki brez ve~je razprave soglasno sprejeli rebalans prora~una in z njim spremenjene nekatere prora~unske postavke. Veliko bolj živahna razprava je bila pri prvi obravnavi prora~una za leto 2003. Tako so skupna razpoložljiva sredstva prora~una za izvajanje nalog v ob~ini v letu 2003 predvidena v višini treh milijard in 814 milijonov tolarjev. Že uvodoma je bilo povedano, da bo prora~un za leto 2003 predstavljen v treh branjih, predloženi predlog osnutka je kljub temu, da so okvirno nekatere številke že znane, še nepopoln, ker še niso znani vsi dokumenti. Razprava je bila pestra in zanimi-
va. Po mnenju razpravljalcev bi morali ve~ denarja nameniti športu, Zavodu za KTV in informiranje ve~ sredstev za posodobitev opreme, za potrebe ljubiteljske kulture, odmeriti bo potrebno ceste v ob~ini, mladi so zadovoljni, ker je v prora-~unu tudi prora~unska postavka za mladinski kulturni center, premalo se da za turizem in podjetništvo in po mnenju nekaterih v primerjavi z obema panogama preve~ za kmetijstvo. Pod drobnogled so vzeli tudi ob~inski ~asopis Utrip, saj bi moral imeti po mnenju nekaterih svetnikov kljub trimese-~nemu izhajanju ve~ sprotnih novic, izkazana je bila tudi skrb za starejše ob~ane in še vrsta drugega. Želja in potreb je bilo
veliko, vprašanje pa je kje vzeti in komu dati. Tako je eden izmed svetnikov menil, da je pro-ra~un kot kola~ kruha, ki ga nameravaš razrezati, pri razdelitvi pa povedati, komu ve~ in zakaj in na ~igav ra~un. Seveda bo o prora~unu še ve~ slišati na dveh naslednjih sejah sveta, ko ga bodo svetniki potrjevali v drugem in tretjem branju.
Razprava je tudi tokrat vrtela okoli pitališ~a za govejo živino na Pragerskem, ki ga Kmetijski kombinat Ptuj namerava spremeniti v pitališ~e praši~ev in kamor bi se naj preselilo okoli 8000 pujskov iz farme v Dražen-cih. Doslej so z bistriške strani zavrnili vse namere ptujskega kombinata, ta pa še vedno vztraja pri aktivnostih za pridobitev dokumentacije in izvedbo posega.
Župan dr. Ivan Žagar je svetnike seznanil še z nakupom nekdanjega hotela Neuholt, kar so sprejeli z odobravanjem. Bistveno manj pa so bili zadovoljni pri informaciji o nameravani ukinitvi izpostave Geodetske uprave R Slovenije v Slovenski Bistrici
Pri vprašanjih in odgovorih pa je bilo ponovno najve~ besed namenjenih brezpla~nemu ob-~inskemu glasilu Utrip.Izgleda, da se tudi na novinarsko stroko vsi zastopijo.
Vida Topolo^ec
terih se uporablja odprti ogenj, prireditve, na katerih se uporabljajo predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje, prireditve, na katerih se uporabljajo naprave zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi, ter za prireditve, na katerih se uporabljajo naprave za zabavo, vozila, zrakoplovi, in tudi prireditve, na katerih organizatorji pri~akuje-jo ve~ kot tri tiso~ udeležencev. V katalogu prireditev s prijavo
policiji, organizatorji jih bodo lahko prijavili vse dni v tednu ob katerikoli uri, vendar najmanj tri dni pred dnevom shoda oziroma pet dni pred dnevom prireditve, pa so razne gasilske veselice, dobrodelne prireditve v dvorani, martinovanja, koncerti v dvoranah z do tri tiso~ udeleženci, prav tako prireditve na stadionih s tri tiso~ gledalci, maturantski plesi v dvoranah, Orfejčkova parada, pikniki, predaja gasilskega vozila, turnir v malem nogometu, pa tudi rave party. Pri prireditvah, ki se le prijavijo policiji, potrebujejo organizatorji le dve dokazili: soglasje lastnika prostora, na katerem bo potekala prireditev, in dokazilo, da je o njej bila ob-ve{čena lokalna skupnost oziroma občina.
Liberalizacija, za katero se je tudi na področju shodov in pri-
reditev odločila država, prina{a vrsto pasti, tudi zato ker zakonu, čeprav je že pričel veljati, pri izvajanju niso v podporo nekateri podzakonski akti. Posledice se bodo kaj hitro pokazale v večjem {tevilu kr{itev in tudi represivnih ukrepov. Veliko vpra{anje pa je, kdo bo vse to dogajanje lahko zadovoljivo kontroliral. V večini primerov bo lokalna skupnost "le obve-{čena" o nekaterih prireditvah, do prihoda policije in in{pek-torjev pa se bo lahko dogajalo marsikaj, tudi na primer v diskotekah, {e posebej pa če gre za klub, ki ni odprt za javnost. Kot da zadnji dogodki niso resen opomin, da je potrebno budnost vsaj na prireditvah, kjer se najpogosteje zbirajo mladi, naravnati na največjo možno mero.
MG
RAZKRIZJE / forum o razvoju regije
Pomurje zaostaja za ostalo Slovenijo
Na Razkrižju je potekal forum o razvoju in sodelovanju občin z območja Prlekije, Slovenskih goric, Haloz in Prek-murja, ki ga je organizirala Ustanova dr. Antona Trstenjaka. Udeleženci foruma so skušali predvsem najti rešitve, ki bi ta del Slovenije premaknile višje na lestvici državnega razvoja, saj je več kot očitno, da na tem področju Pomurje krepko zaostaja za ostalo Slovenijo.
Ena izmed ugotovitev je bila, da so ljudje zadovoljni s trenutno situacijo, zato se tudi ne povezujejo in ne izobražujejo, kar pa je temelj za spremembe. Kot rešitev vidijo delovanje v smislu izobraževanja na vseh nivojih, tudi izobraževanju mladih kmetov na razli~nih podro~jih — spoznavanju novih na~inov kmetovanja ter uvajanju specialnih programov, ki so zanimivi za evropsko tržiš~e.
Kot je dejal predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka mag. Milan Lovren~i~, je naše kmetijstvo zelo nepripravljeno na vstop v Evropsko unijo, manjše in srednje kmetije pa ~aka katastrofalna usoda, saj s prodajo mleka in pridelavo krompirja ne bodo mogle preži-
veti. Zato je treba takoj ukrepati tako na državni, kot na občinski ravni. Prav tu pa se skriva problem — občinski proračuni so v glavnem namenjeni tekočemu vzdrževanju, v njih pa ni sredstev za razvoj in raziskave. Občine bi po Lovrenčičevem mnenju morale spremeniti svoje strategije - ne bi se smele ukvarjati samo z asfaltiranjem cest, pač pa bi morale poskrbeti, da občanom približajo nove načine kmetovanja, s pomočjo katerih bodo lahko preživeli. Prav tako je potrebno znati izkoristiti naravne danosti — ob reki Muri so na primer idealni pogoji za gojenje bezga, po katerem je v Evropi zelo veliko povpra-{evanje, vendar se do sedaj ni {e nihče odločil za to dejavnost.
Prav v približevanju novosti občanom pa so udeleženci foruma poudarili pomembno vlogo razvojnih agencij. Direktor Prle{ke razvojne agencije Goran Šoster je tako izpostavil pomen raziskav in razvoja, preko katerih lahko mladi izobraženci - več kot 40 s tega območja jih ima naziv magister ali doktor znanosti - pripomorejo k razvoju regije. Na žalost pa vse prepogosto domače občine za njihove predloge in načrte nimajo posluha.
Kot so ugotovili udeleženci foruma, smo časovno že v velikem zaostanku, nikoli pa ni prepozno za začetek. Vendar pa smo očitno res {ele na začetku in je uspeh {e zelo daleč, kar se je pokazalo tudi v udeležbi - foruma se je namreč izmed vseh povabljenih županov z območja Prlekije, Slovenskih goric, Haloz in Prekmurja poleg gostitelja z Razkrižja udeležil le {e župan občine Kidričevo.
Natalija Skrlec
LJUTOMER / novi zakon o orožju
Orožne listine zamenjalo 324 lastnikov
Novi zakon o orožju, ki je pričel veljati v začetku leta 2001, prinaša nekatere spremembe pri pogojih za nabavo, posest, nošenje in hrambo orožja, prav zaradi določila, da morajo vsi imetniki listin za posest ali nošenje orožja, izdanih na podlagi zakona o orožju, v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona zamenjati tudi ustrezno orožno listino. Prav zaradi tega je bilo v preteklih dneh povečano število obiskov lastnikov starih orožnih listin pri uslužbencih upravnih enot.
Zamenjavo orožnih listin je bilo mogoče opraviti tudi v Ljutomeru, več o tem pa je povedal Teo Horvat, referent za javni red in vodja referata za osebna stanja in javni red pri ljutomerski upravni enoti: "Na območju Upravne enote Ljutomer je registriranih 1091 kosov orožja, lastnikov orožnih listin je 496, od teh jih mora zamenjati staro orožno listino {e 172. Zaradi velikega {tevila ne-zamenjanih listin jih bomo menjavali {e po preteku roka za zamenjavo. Zakon o orožju ne
predvideva kazenske sankcije za nezamenjavo orožne listine v predpisanem roku, vendar pa je 7. januarja 2003 vsem starim orožnim listinam potekla njihova veljavnost. Zakon pa dovoljuje no{enje in prena{anje orožja le osebam, ki imajo poleg orožja pri sebi tudi ustrezno veljavno orožno listino, zato posamezniki, ki {e niso zamenjali orožnih listin, do pridobitve novih orožnih listin, praviloma ne smejo nositi ali prena{ati orožja, razen ko ga bodo prine-
sle na upravno enoto zaradi zamenjave orožne listine."
Nov orožni list se izda z veljavnostjo deset let za lovsko in {portno orožje ter za varnostno orožje za obdobje pet let. Dovoljenje za posest orožja pa se izda s trajno veljavnostjo. Za pridobitev nove orožne listine je potrebno izpolnjevati tudi pogoje iz 14. člena Zakona o orožju, ki predpisuje: da je oseba, ki hoče orožno listino, dopolnila 18 let; da ni zadržkov javnega reda; da je zanesljiv; da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine; da ima opravljen zdravni{ki pregled; da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem; prav tako pa se orožna listina ne more izdati posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posameznih predpisih.
Miha Soštarič
MAJSPERK / pogovor z županjo mag. darinko fakin
Kjer ni optimizma, ni volje in napredka
V občini Majšperk je na lanskih jesenskih volitvah v drugem krogu, a s prepri~ljivo visoko zmago, stopila na čelo občine mag. Darinka Fakin. Edina županja na širšem ptujskem območju in ena redkih v Sloveniji, sodi pa tudi med najmlajše. Po poklicu je magistra tehniških znanosti, svoje znanje pa uspešno prenaša na študente Fakultete za strojništvo v Mariboru, kjer je zaposlena.
Lokalna samouprava zanjo ni novost, saj je na tem področju aktivna vse od ustanovitve občine, v prvem mandatu kot predsednica občinskega sveta, v drugem pa podžupanja. Vsekakor več dobrih razlogov za to, da smo jo povabili na pogovor.
Gospa županja, občina Majšperk je dolga leta sodila med manj razvita obmo~ja na obrobju Haloz. Osem let po ustanovitvi samostojne občine je slika zagotovo drugačna, v čem so bistvene razlike?
"V času po ustanovitvi občine Majšperk se je tudi pri nas pričel hitrejši razvoj. Veliko je bilo storjenega, zlasti na področju infrastrukture, saj smo v preteklosti modernizirali veliko odsekov cest, pospešeno gradili vodovodno omrežje, skrbeli za obnovo kulturnih spomenikov, obnovili smo mrliške vežice, zgradili vrtec, sofinancirali izgradnjo župnijskega doma, pričeli z gradnjo kanalizacije in še bi lahko naštevala. Seveda se je s tem pričela spreminjati podoba tudi tega dela Haloz.
Vendar tako, kot je vsem znano, zaostanka v razvoju ni mogoče hitro nadoknaditi, saj so se v tem času razvijala tudi druga
področja. Največji problem naše občine je ravno šibka gospodarska moč, upadanje delovnih mest in s tem visoka brezposelnost ter nizki prihodki na{ih ob~anov."
Nedvomno je kriza industrijskih obratov, predvsem ukinitev obrata Planike in še vedno negotove razmere v tovarni volnenih izdelkov pustila dolgoročne posledice na področju zaposlovanja v občini Majš-perk. Kako ocenjujete izgubo delovnih mest in razplet dogodkov na tem področju?
"Podro~je gospodarstva je zame najpomembnej{e. Zato mu bomo v prihodnosti namenili prav gotovo ve~ pozornosti. Kraj oziroma ime Majšperk je znano zlasti po kakovostnih tkaninah in ostalih izdelkih, ki jih izdelujejo že 65 let v tovarni volnenih izdelkov. Na žalost pa je ravno tekstilno področje tisto, kjer je globalizacija in cenovna konkurenca pustila največje posledice. Tekstil in čevljarstvo sta tudi gospodarski panogi, kjer se je število delovnih mest tako v Sloveniji kot v celotni Evropi najhitreje zniževalo.
Posledica tega je bila tudi ukinitev delovnih mest v obratu
ZGORNJA LOZNICA / šestindvajseti krajevni praznik
Čakajo priietek gradnje
Zgornjeložničani praznujejo 4. januarja krajevni praznik. Tega dne 1834. leta se je rodil slovenski narodni buditelj in zdravnik dr. Josip Vošnjak, ki je v drugi polovici 19. stoletja služboval v Slovenski Bistrici in okolici. Ob praznovanju krajevnega praznika pa se vedno spomnijo tudi na partizane prvega Pohorskega bataljona in njihovo zadnjo bitko 8. januarja 1943 pri Treh žebljih na Pohorju.
Venceseljske ljudske pevke že osemnajst let razveseljujejo na proslavi krajevnega praznika. Foto: VT
Krajani Zgornje Ložnice so nančnem ministrstvu. krajevni praznik praznovali prvič januarja 1978, letos 10. januarja pa že šestindvajsetič. Tudi tokrat so se zbrali na hodniku podružnične osnovne šole, ki vse bolj kliče po novih in večjih prostorih. Ob lanskem prazniku smo sicer zapisali, da so se ob tem praznovanju krajani zadnjič zbrali v vse prej kot primernem šolskem hodniku, a smo se zmotili, vendar ne po svoji krivdi. Upajo, da bo v drugi polovici letošnjega leta le prišlo do položitve temeljnega kamna, kot so jim konec lanskega oktobra zagotavljali na šolskem in fi-
S kulturnim programom so prisotne razveselili malčki iz vrtca in šolski otroci, šolska folklora ter člani KUD-a Alojza Avž-nerja Zgornja Ložnica z moško pevsko komorno skupino, venč-eseljske ljudske pevke, dramska skupina in mladinska folklora. Navzoče sta pozdravila vodja podružnične šole prof. Cvetka Frešer in predsednik krajevne skupnosti Jakob Tomažič. Podelili so tudi priznanji krajevne skupnosti za leto 2002. Prejela sta jih Marijana Jereb in Edmund Pogorevc.
VT
Planika v Majšperku. To je za naše kraje in ljudi pomenilo hud udarec, saj je izgubilo delovna mesta 65 naših občanov. Mi se bomo potrudili in skupaj z zavodom za zaposlovanje organizirali različne oblike izobraževanja in usposabljanja ljudi za samozaposlitve in prekvalifikacije, predvsem pa moramo ustvariti pogoje za razvoj novih dejavnosti."
Kakšne pa so možnosti razvoja drobne obrti in gospodarstva na vašem območju?
"Gospodarstvo in drobna obrt se lahko širita in razvijata, če so za to ustvarjeni pogoji. Ustrez-
Nova županja na delovnem mestu v prostorih občinske uprave. Foto: M. Ozmec
ne pogoje pa prav gotovo lahko zagotavlja tudi občina z izgradnjo ustrezne infrastrukture. In to je tudi ena izmed temeljnih razvojnih prioritet naše občine. Že v predvolilnem času sem veliko govorila o gradnji industrijsko obrtne cone in tukaj pričakujem podporo občinskega sveta in naših krajanov. V Majš-perk je nujno pripeljati nov kapital, nove industrijske panoge in pritegniti ljudi, da bodo vlagali v naše območje. Jaz se zavedam, da je to najtežji del naših načrtov, zato bo v to področje potrebno vlagati največ znanja, izkušenj in dela in k temu pritegniti vse, ki imajo možnost, da pri tem sodelujejo. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti tudi na podporo obstoječemu gospodarstvu in obrtnikom."
Delitvena bilanca z nekdanjo ptujsko občino še ni podpisana tudi zaradi tega, ker je ni podpisala občina Majšperk. Mnogi pripisujejo krivdo dosedanjemu županu Francu Bezjaku. Je vaše stališče drugačno in kdaj boste bilanco vendarle podpisali?
"Podpis delitvene bilance mora biti prioritetna skupna naloga vseh občin v tem mandatu. Upam, da se bomo uspeli zelo hitro dogovoriti in najti kompromis, ki ga bomo pripravljeni vsi podpisati. O tem sva že govorila tudi s sedanjim županom mestne občine Ptuj dr. Celanom in se dogovorila za sestanek, na katerem bodo predstavljene razlike v pogledih in zahtevah. Prav gotovo sedanja delitvena bilanca postavlja zunanje občine v neenakopraven položaj. Podaljševanje nepripravljenosti za pogovor in iskanje kompromisa ali reševanje tega problema po sodni poti ni ustrezen način, ki bi prispeval k boljšim odnosom in večjemu sodelovanju med občinami."
V letošnjem letu ste med najpomembnejše investicije zastavili gradnjo osnovne šole Majšperk. Kdaj boste začeli graditi?
"O gradnji OŠ Majšperk govorimo že veliko let, sedaj pa
je skrajni čas, da resnično pričnemo tudi z izgradnjo. V tem času po prevzemu dolžnosti smo uspeli kupiti toliko zemljišča, da lahko pričnemo s pridobivanjem potrebne dokumentacije in upam, da bomo jeseni pričeli z izgradnjo. Sedaj potekajo še zadnja usklajevanja glede prostorske razporeditve v samem objektu. Gradnja tako zahtevnega projekta, kot je šola z večnamensko šolsko športno dvorano, pomeni za našo občino velik finančni zalogaj in tudi največjo investicijo v naši občini nasploh. Pred pričetkom gradnje nove šole pa je potrebna še sanacija stropov v obstoječem starem delu šole, saj moramo poskrbeti, da bodo naši učenci med poukom varni."
Redko vas vidimo nezadovoljno, pa vendar, ali vas v občini Majšperk kaj moti?
"To, da me vidite redko nezadovoljno, je nekako moja življenjska filozofija. Ljudje s slabo voljo to prenašajo tudi na svojo okolico, kar pa ne prinaša optimizma v ljudeh. In kjer ni optimizma, ni volje in tudi ni napredka. Na vaše vprašanje o tem, kaj me v občini Majšperk še moti, pa lahko odgovorim, da vse tisto in še več, kar nam v občini manjka in kar sem si nekako zastavila, da moramo urediti in narediti v tem mandatu. Predvsem pa si želim, da bi bili vsi skupaj sposobni delati in se pogovarjati predvsem o tem, kaj bomo storili v prihodnosti, ne pa o tem, kaj je bilo v preteklosti."
Znano je, da je kulturno in društveno življenje v občini zelo razgibano in pestro, ali načrtujete v letošnjem letu še kaj novega?
"Tukaj pa moram poudariti, da sem zelo ponosna, da sem županja občine, kjer uspešno deluje toliko društev. Že sedaj, v tem kratkem času, me je poklicalo veliko ljudi iz posameznih društev ali posameznikov in mi predstavilo, katere dejavnosti bi želeli še dodatno organizirati.
Prva takšna aktivnost se je že zgodila, saj smo imeli letos prvič organizirano silvestrovanje na prostem pred občino, kjer se je zbralo precej ljudi dobre volje. Prvič je potekalo tudi silvestrovanje v domu krajanov v Sestrž-ah, kjer so se domačini veselili v nabito polni dvorani, in ga je organiziralo njihovo športno kulturno društvo. Prav gotovo pa bom vzpodbudila, da bodo ponovno organizirali oziroma vključili nove ljudi tudi v turistično društvo, ki ga čaka kar nekaj nalog v okviru turističnega razvoja naše občine."
Kaj pa sodelovanje s sosednjimi, predvsem haloškimi občinami, ste s tem zadovoljni?
"O konkretnem sodelovanju sedaj še težko govorim, saj smo vsi skupaj šele dobro pričeli z delom. Sicer pa mislim, da je sodelovanje med občinami predvsem odvisno od tega, koliko je kdo pripravljen v njega vložiti. Po prvih razgovorih s posameznimi župani in iz izkušenj iz preteklosti pa mislim, da bo naše sodelovanje dobro, da bomo uspešno in enakopravno sodelovali in se povezovali v projektih, kjer vidimo možnosti za skupen napredek."
M. Ozmec

Rabljena vozila
TIP AUDI A6 1,8 T	LETNIK 1997	CENA 3.230.000	OBUUBA KUPCU: - Brezplaíen preizkus -105 točk
AUDI A6 2,6 E	1995	1.490.000	
AUDI A6 2.8 QUATTRO	1994	1.680.000	kontrole
CHRYSLER VOY 3,3 LE FIAT FUNTO 1,2-16VELX3V20 KIASPORTAGE 2,0 MRDi	1996 2000 1998	2.000.000 1.700.000 1.850.000	na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih
KIASPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.390.000	
0PELVECTRA1,6LGLS	1995	750.000	kilometrih
OPEL VEaRA 1,8 16V KAR OPEL VECTRA 1.8 16V GL	1998 1996	2.040.000 1.350.000	-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo -	3 mesečna
PEUGEOT 306 1,6 PROFIL	1996	960.000	
R-CLIO 1,2/3V	2000	1.230.000	tehnična
R-LAGUNA BREAK 2,0 RT R-MEGANE 1,9 DCI	1995 2001	1.400.000 2.510.000	garancija (za določena vozila)
R-MASTER FURGON 2,5 D	1998	1.800.000	
REXAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Xamnoseštvo
^mieCn/rBancic s.p,
moškanici II4B, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica:
Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, CSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
M
Strgar Majda s.p., ŠhikiSB, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- Športna konfekcija za otroke in odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za molSnejie postave.
ywm
HITRI ODGOVORI
Mariborska 86, Celie
MOJ DOM
TEHNIČNA TRGOVINA
Lovrenc na Dr.polju 39 Telefon: 02 / 790 02 01
-VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, MONTAŽA -ELEKTRO MATERIJAL -KEMIJA-BARVE -KERAMIČNE PLOŠČICE
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČIUV.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
razmišljamo
Oieetie na porodniškem dopustu
V letu 2003 bo začelo veljati kar nekaj novosti na področju družinske politike v Sloveniji, ki je že kar krepko zaostajala za politikami drugih, zlasti evropskih držav. Hkrati s sprejemanjem pravnega reda Evropske unije se tudi pri nas postopoma uvajajo novosti, ki bodo sčasoma pomenile velik zasuk pri vzgoji in negi otrok, ki je bil do sedaj v največji meri v domeni žensk.
Pred letom ali dvema izražena želja, da bi ženske dobile za nego in vzgojo otroka namesto dosedanjega enega leta porodni{kega dopusta kar tri, ni naletela na plodna tla. To bi namreč hkrati pomenilo korak nazaj za žensko, ki bi bila ponovno prikovana na dom in družino, medtem ko bi o~etje delali kariere. Zato je zdaj toliko bolj dobrodošla rešitev, ki po zakonu ponuja 15 dni očetovskega dopusta s 100—odstotnim nadomestilom plače. Tako bodo odslej tudi moški, pa čeprav samo delno, prisostvovali negi svojega otroka v prvem letu njegovega življenja.
Ker je vesoljni Sloveniji že kar nekaj časa znano, da je rojstev vse manj (pa vsi vemo, kateri je poglavitni razlog), država poskuša rešiti nastalo situacijo z uvajanjem vrste novosti. Že pred desetimi leti je parlament sprejel t. i. "Resolucijo o družinski politiki", v katero so poslanci državnega zbora zapisali osnovna načela, po katerih se bo morala ravnati država, ko bo sprejemala ukrepe na področju družinske politike. Zdi se, da v teh omenjenih desetih letih ni bilo opaziti nobene vidnejše spremembe. Ali pač? Ce bi bili pri izvajanju resolucije dosledni in bi z njeno pomoč-
jo resnično pomagali mladim, da si ustvarijo boljše pogoje za življenje, si uredijo materialni standard in se odločijo za otroke, danes rojstva ne bi drastično padala. Seveda, kako naj se mladi pari odločijo za otroke, če nimajo niti službe ali ne vedo, če jo bodo čez mesec ali dva še imeli. Priznajte, v taki situaciji, ni najbolj modro spravljati otroke na svet. Pa egoizem gor ali dol.
V medijih smo sicer lahko ob omenjeni tematiki zasledili, da država posveča družini in otrokom veliko pozornosti. Na samem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obstaja celo poseben sektor za družino, v letošnjem letu so ustanovili celo t. i. "svet za otroka". Na omenjenem sektorju si jemljejo zasluge za - plačan enoletni porodniški dopust. Hej! Pa saj to vendarle ni nič novega! Ce me spomin ne vara, so ga imele tudi naše mame! Kakšna novost je torej to?!
Premik je edinole zaznati pri očetih, ki bodo lahko že od letošnjega leta dalje, natančneje od 1. januarja, zaradi rojstva otroka doma 15 dni, to je preračunano natančneje, ko odštejemo še vse sobote in nedelje, tri tedne. Ne gre zanemariti, da bodo tudi
sami dobili stoodstotno nadomestilo plače. Mogoče se jih bo ravno zaradi te ugodnosti odločalo čim več, da bodo ponujeno možnost izkoristili. "Dopust" naj bi bil izključna pravica očetov in kot tak neprenosljiva pravica. S tem se je država po mnenju ministrstva za delo vendarle približala enakopravnejšemu sodelovanju očeta pri negi in varstvu otroka v prvih mesecih njegovega življenja.
Zakon pa postavlja naslednjo omejitev: dopust mora biti izkoriščen v času porodniškega dopusta matere oziroma natančneje v 105 dneh po rojstvu otroka. To velja tudi za malčke, ki so se rodili v lanskem letu, vendar od rojstva še ni minilo 105 dni. Ker se pa zakonodajne novosti, kot vemo, odvijajo bolj počasi in da obstajajo razne prehodne določbe, je pomembno vedeti, da zakon v celoti predvideva pravico do kar 90 dni dopusta, kar je pa res velik korak naprej k uvajanju aktivne družinske politike. Zaradi počasnega zakonodajnega kolesja bodo očetje lahko do leta 2004 uveljavljali 15 dni dopusta, od leta 2004 dalje 45 dni, od 2005 pa vseh devetdeset dni. In oče jih bo lahko izkoristil celo do otrokovega osmega leta starosti! Ker ste se bodoče mame in očetje, vidim, že prehitro navdušili nad dobrodošlo novostjo, naj vas malo postavim na realna tla. Še zmeraj živite v Sloveniji in ne morebiti kje na Švedskem, ki ima družinsko politiko urejeno do potankosti in v kateri ne ma-
njka prav noben člen, ki ne bi mogel verižno povezati očeta in matere v skrbi za otroka. Ja, zadeva je takšna! Država bo povsem nadomestila dohodek očeta samo za prvih 15 dni, za preostalih 75 pa bo očetu plačala le prispevke za socialno varnost od minimalne plače, plače pa v tem času ne bo prejemal. No, zdaj pa naj mi zakonodajalec pove, kateri oče bo izkoristil vseh ponujenih 90 dni? Kaj pa vem! Mogoče sem pa skeptik. Saj zato pa število rojstev še zmeraj upada.
Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani je v letu 2001 raziskoval, zakaj je vse manj otrok. Trem poglavitnim razlogom je skupna naslednja determinanta: materialna. Na prvo mesto so postavili premajhne in negotove dohodke, na drugo stanovanjsko problematiko, ravno v času, ko ima družina otroke, na tretje mesto pa same stroške, ki jih otroci s seboj prinesejo. Torej se je vnovič pokazalo to, kar že vemo. In če se na tem področju nekaj ne bo premaknilo, če država mladim ne bo pomagala do služb, rešila njihov stanovanjski problem, pač ne bodo imeli otrok. Pa ne zato, ker si jih ne bi želeli! Kje pa! Ravno nasprotno! Ampak preživljati jih ne bodo mogli.
Še za nekaj je "poskrbela" država. Za otroški dodatek, ki je povečini dovolj za malo hrane, mogoče še za kakšne čevlje in majico, potem pa izpuhti. Prvotno predviden univerzalni otroški dodatek se je vehementno
spremenil v selektivnega. Zakaj torej črniti tiste, ki državo po naših besedah ropajo dostojanstva in živijo samo na njen račun -na račun otroških dodatkov in socialnih pomoči? Zato, ker se je država sama zapletla v lastno zanko. Namreč najrevnejše nizek otroški dodatek za delo prej destimulira, kot da bi ga spodbujal. Njihov že tako nizek zaslužek še dodatno zniža otroške dodatke, po drugi strani pa malo premožnejše ne spodbuja ravno k večjemu rojevanju otrok, saj pomeni že drugi, tretji otrok občuten padec njihovega materialnega standarda.
Še en korak, ki ga je naredila država v "prid" družinam. Izdelki za otroke, ki so bili prej obdavčeni nižje, imajo sedaj enako obdavčitev kot vsi drugi. Kar spet po zdravi pameti pomeni, da so se mesečni izdatki, namenjeni otrokom, povišali, tako izgubljenega dohodka pa jim država ni z ničimer nadomestila, niti z višjimi otroškimi dodatki, kaj šele s kakšnimi drugimi olajšavami.
Ce pod vsem zapisanim potegnemo ločnico, nam je jasno, no, če ni vam, je pa vsaj meni, da se pravzaprav ni nič spremenilo. Omenjeni ukrepi niso, z drugimi besedami, prinesli nič novega, nič spodbudnega. Nobene stimulacije, nobenega upanja, da bo v prihodnje bolje. Izobrazba je, službe ni od nikoder, stanovanje še zmeraj pri starših. Otroci? Kdo so to?
Bronja Habjanič
PTUJ / viktorinov večer
Ikona - dih veinega
Vsako leto se v januarju v krščanskih Cerkvah obhaja molitvena osmina za edinost kristjanov. Namen tega tedna je, da bi se kristjani med seboj povezali v skupnem in iskali poti do ponovne edinosti.
V okviru teh dejavnosti bo januarski Viktorinov večer ta petek, 17. januarja, posvečen ikonografiji — umetnosti iz duhovnega sveta vzhodnih krščanskih Cerkva. Program se bo pričel ob 19. uri s predavanjem Karla Gržana z naslovom: IKONA — DIH VEČNEGA. Sledila bo otvoritev razstave ikon avtorjev o. Mihajla Jozafata Hardija, grško-katoliškega duhovnika iz Metlike ter udeležencev njegovega tečaja ikonopisja. O. Mihajlo Hardi bo ob tej priložnosti ob 18. uri v samostanski cerkvi vodil sv. mašo.
Kaj je pravzaprav ikona, s katero se tudi v zahodnem svetu vse pogosteje srečujemo?
"Ikona je beseda, ki jo vidimo. Je zakramentalna vizija sveta, vizija materije, ki se daje na razpolago, da bi postala prostor odrešenja. V njej se združujeta čutni in nadčutni svet, v katerem izginjajo pregrade in živi sočasnost." (Marko I. Rupnik)
Ikona je sveta podoba (navadno naslikana na leseno desko), ki ima tako v srcu vzhodnega kristjana kot v njihovem bogoslužju posebno mesto. Zanje je ikona zakramental osebne navzočnosti Kristusa, Bogorodice, angelov in svetnikov. S posvetilno molitvijo duhovnika postane ikona teofanična — oznanjevalka božje slave. Ko vernik časti ikono,
se duhovno poveže s Kristusom, Marijo, svetniki, ki so v posvečeni ikoni skrivnostno navzoči in ob tem prejema milosti Svetega Duha.
In kak{na je pri tem vloga ikonografa? Podobno, kot je Sveto pismo navdihnjena knjiga, je tudi ikona sad navdihnjene umetnosti. Zato mora ikonograf najprej narediti pot askeze, da bi mogel biti v službi te duhovne komunikacije med Bogom in človekom, katere prostor je ikona. Iti mora skozi "post čutov", in se odpovedati vsemu tistemu, kar bi lahko bilo zgolj plod njegove lastne vizije in skozi "post oči", da bo zavrgel nepotrebne oblike, ki oddaljujejo od bistva.
Pri tem ne gre za omejevanje umetnikove ustvarjalnosti, kot bi kdo pomislil, ampak za dele-ženje na Božji dejavnosti. Obenem pa ikonograf slika z največjo možno ljubeznijo in s tem daje sliki hkrati tudi čisto oseben pečat. Zato gre pri ikonografiji bolj za ljubezenski odnos kot za umetni{ko ustvarjanje.
Prisrčno vabljeni, da več o tem prisluhnete na Viktorinovem večeru v petek, 17. januarja, ob 19. uri v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju in si ob tej priložnosti ogledate razstavo ikon. Glasbeni utrinek bo pripravil "Ptujski kvartet".
Goran Sabolič
ORMOŽ / izobraževanje kmetovalcev
Od kolobarja do raiunalnikov in plavalnega teiaia
S pričetkom leta se za kmete pričnejo tudi vsakoletna predavanja in tečaji, ki jih organizira kmetijska svetovalna služba v Ormožu. Letos so pripravili 14 različnih tematskih področij, 35 različnih naslovov in 45 izvedbenih terminov. Nekatera predavanja so obvezna za pridelovalce, ki so vključeni v integrirano pridelavo ali posamezne SKOP programe, za vse kmetijskogospodinjske tečaje pa je potrebna predhodna prijava.
Danes bo ob 10. uri v sadjarskem centru Gačnik predavanje za sadjarje o integrirani pridelavi sadja, škodljivih vrstah gosenic, novejših odpornih sortah in ekonomski učinkovitosti pridelave kakovostnih jabolk. Predavala bosta mag. Zlatka Kobal -Gutman in Andrej Soršak. Prav tako ob 10. uri bo pri Veliki Nedelji na turizmu Ozmec Vlado Pignar s svojimi tečajnicami pripravljal pice. Ob 17. uri pa se v Vinskem Vrhu na turistični kemtiji Kolarič prične začetni tečaj vezenja, ki ga bo vodila Slavica Strelec. Na isti lokaciji bo jutri ob 18. uri Jožica Korpar prikazala pripravo pogač. Nada in Vlado Pignar bosta s tečajniki pripravljala tudi kremne juhe in zakuhe, 20. januarja ob 13. uri v prostorih OŠ Ivanjkovci in 21. januarja ob 9. uri pri Veliki Nedelji na turizmu Ozmec.
Med zanimivimi naslovi naj omenimo še zahteve sistema HACCP, izjavo o varnosti z oceno tveganja, vinarske predpise, na programu pa bo tudi plavalni tečaj.
V ponedeljek se je že pričel tečaj računalništva na OŠ Velika Nedelja, ki ga vodi Stanko Zamuda. Do prihodnjega četrtka bosta na programu še dve predavanji, namenjeni vinogradnikom, in dve za govedorejce. V ponedeljek, 20. januarja, ob 9.
uri bo v domu društev v Ormožu mag. Tea Ozimič spregovorila o pogojih za doseganje ravnovesja med kakovostjo in količino, po predavanju pa bosta skupaj z Marjanom Ivančičem prikazala rez vinske trte.
Igor Tumpej bo v torek, 21. januarja, ob 9. uri v domu društev spregovoril o posebnosti v prehrani krav molznic, v sredo pa bo skupaj z Andrejo Rajh in Jakobom Ivanušem v dvorani KZ Marof predaval o mastitisu pri te-licah, odkupu mleka v letu 2002 in nedovoljeni snovi v mleku.
vki
Šola pri Sv. Tomažu vabi
V OŠ Tomaž pripravljajo v soboto Dan šole - dan odprtih vrat. Tokrat so si ga zamislili nekoliko drugače kot običajno.
Za razredno stopnjo in 1. razred devetletke se bo program začel ob 8. uri v domu krajanov, kjer bo na ogled gledališka predstava šolske gledališke skupine Zobna krtačka pod mentorstvom Danice Luci. Med 9. in 10.30 uro bo druženje v šolski kavarni, kjer si bodo starši lahko skupaj z otroci privoščili šolsko malico, da bodo lažje sodelovali pri delavnicah, obiskali šolsko knjižnico, računalniško učilnico ali pa se bodo preizkusili v plesnih korakih v šolski telovadnici.
Program za predmetno stopnjo in 7. razred devetletke načrtuje med 8. in 9.30 uro za starše in šolarje različne delavnice, po želji tudi ogled gledališke predstave v domu krajanov, potem pa seveda tudi malico in ples v telovadnici.
vki
PODVINCI / nadaljevanje projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi
Za kvalitetnejše življenje podeželja
Mestna občina Ptuj se je v projekt CRPOV vključila leta 2001. Mestni svet je sklep o tem sprejel 28. septembra tega leta. Priprave so trajale eno leto, v tem času je bila občina tudi uspešna na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. V osmih naseljih mestne občine, ki se vključujejo v projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi: Grajena, Grajenščak, Mestni Vrh in Krčevina ter Podvinci, Kicar, Pacinje in Spodnji Velovlek, so na temo "podeželje" v tem obdobju potekale različne delavnice, ki jih bo v prihodnje še več. V teku je nadaljevalna uvajalna faza projekta.
Kot so povedali člani projek- Kot je povedal strokovni vodja tnega sveta CRPOV na delovnem sestanku v Podvincih 9. januarja, ki je bil dobro obiskan, je uvajanje CRPOV ena od možnosti za kvalitetnejše življenje ljudi iz podeželja, ki vključuje tudi zadovoljiv gospodarski in socialni položaj, urejeno infrastrukturo, razvoj kulture, športa in turizma na višji ravni. Projekt vključuje razvojne dejavnosti na petih področjih: življenjskem, naselitvenem, družbenem, kulturnem in delovnem prostoru. Rezultat proučitve vseh teh razvojnih dejavnosti je razvojna vizija kraja, ki je tudi osnova za izdelavo konkretnih projektov CRPOV, ki zajema tretjo fazo projekta.
šec, slovenski projekt posnema nemški model razvoja podeželja, slovenska država se ga je dokaj kakovostno lotila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V tem okviru spodbuja razvoj tistih dejavnosti, ki na podeželju živijo, predvsem kmetijske in druge dejavnosti, ki so z njim povezane, hkrati pa skozi te projekte skrbi tudi za zavarovanje naravne in kulturne dediščine. Najpomembnejši cilj CRPOV v mestni občini Ptuj je
DRAZENCI / društvo gospodinj pripravilo drugi gospodinjski večer
Spretne roke izdelovale domaie rezance
Pobuda za srečanje gospodinj iz koncev, kjer delujejo podobna društva, kot je društvo gospodinj v Dražencih, je prišla ravno ob pravem času, pravijo ženske, ki nekaj dajo na druženja in obujanja starih običajev, povezanih z opravili v kuhinji. V Dražencih so se žene lani prvič preizkusile kot organizatorice in uspele, letošnje srečanje, ki je kljub slabemu in zelo hladnemu sobotnemu popoldnevu privabilo kar 75 gospodinj, pa je bilo še boljše, bolj domiselno in polno ustvarjalnosti.
Drugi gospodinjski večer je bil tudi tokrat tekmovalno obarvan, saj so se udeleženke znova preizkusile v pripravi in izdelavi domačih rezancev, ob tem pa spomnile na čase, ko brez doma pripravljenih rezancev pač ni bilo prave juhe, in prav tega se mnoge gospodinje zavedajo še danes. Zdenka Godec, nadvse prizadevna predsednica Društva gospodinj Draženci, pravi, da je ideja za srečanje prišla povsem po naključju, potem pa so se v društvu odločile, da bodo vse skupaj popestrile s krajšim
tekmovanjem.
Na njihovo povabilo se je odzvalo kar 11 sorodnih društev iz Gerečje vasi, Hajdine, Pobrežja, Sel, Vidma, Kidričevega, Haj-doš, Markovcev, Dornave, Jurš-incev in Sv. Jurija ob Ščavnici, v tekmovalnem delu pa se je pomerilo 13 ekip. Delo je potekalo pod strogim očesom 5-članske komisije, ki ji je predsedovala Terezija Meško, vodja svetovalk za dom, družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz Kmetijsko svetovalne službe Ptuj, ob njej pa so v komisiji bile še Met-
Za najbolj spretne v izdelovanju domačih testenih so se izkazale gospodinje Angela Habjani~, Marija Črnila in Marinka Vau-potič iz Društva kmetic občine Videm, kar je kaj hitro opazila tudi ocenjevalna komisija. Foto: TM
ka Marinič iz Kmetijske svetovalne službe Murska Sobota, enota Gornja Radgona, predstavnice društev Gerečja vas in Kidričevo Anica Drevenšek in Marija Metličar ter Viktorija Galič iz aktiva žena Sela.
Gospodinje so iz dveh jajc in ostalih sestavin, ki so jih prinesle s seboj, morale na leseni deski zamesiti, razvaljati in nato še narezati tri testeninske izdelke: jušne rezance, krpice in široke rezance. Težko je bilo izbrati zmagovalno ekipo, ki si je prislužila lepo nagrado organizatorjev, kajti kot je dejala Me-škova, so pridne roke naredile odlične izdelke, najvišjo oceno pa je letos prejela ekipa Društva kmetic občine Videm, ki je bila najhitrejša in imela tri zavidanja vredne izdelke. Vse ostale ekipe so bile druge, so v šali povedale tiste, ki so tekmovanje vzele bolj za šalo kot zares, čeprav tega med delom nikakor niso pokazale. Gospodinje so v spomin na srečanje domov odnesle lesen loparček (to je eden od simbolov društva v Dražen-cih), na njem pa kolaček domačega kruha, ki ga je spekla domačinka Terezija Golob, lani dobitnica znaka kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij.
Zanimivo je bilo tudi potem, ko so se rezanci znašli v velikem loncu v juhi. Ob ta pravi goveji juhi z rezanci so draženske gospodinje ponudile še nekaj za priboljšek, ob sladkih dobrotah in dobri kapljici pa se je prilegla še domača pesem ljudskih pevk s Hajdine ter muzikantov Milana in Damjana.
Tatjana Mohorko
animacija prebivalcev za lasten razvoj in razvoj podeželja, spoznati sebe in okolje za celostno načrtovanje razvoja, spodbuditi razvoj kmetijstva in tistih dejavnosti na podeželju, ki izboljšujejo kakovost bivanja in zaposlujejo, ublažiti negativne posledice suburbanizacije in podobno. Da bi vse te sklope lahko obvladovali, je bil imenovan projektni svet CRPOV, ki ga vodi Janez Vertič, v njem pa sodelujejo tudi nekateri strokovnjaki za posamezna delovna področja. V pomoč projektnem svetu v Podvincih bo delovna skupina, ki so jo imenovali krajani sami: Janko Čeh, Mirko Cigler, Marica Voda, Elizabeta Kramberger in Marjan Kolaric. Aktivnosti vseh skupaj imajo en sam cilj, da bi vsi bolje živeli.
Gospodarska infrastruktura je v tem trenutku v Podvincih, ki so značilno urbanizirano sub-centralno naselje z malo kmetijstva, nižjo rastjo prebivalstva po letu 1991, mešanimi gospodinjstvi s samooskrbno kmetijsko
pridelavo, izredno slabo razvita. Največji problem je kanalizacija, načrti zanjo so v glavnem pripravljeni, projektantska vrednost je okrog 700 milijonov tolarjev. V mestni občini Ptuj si prizadevajo, da bi zanj pridobili tudi sredstva EU, zato tolikšen poudarek na regionalnem projektu, saj v proračunu teh sredstev ni. V tem primeru bi lahko gradnjo tudi hitreje izvedli. Velik problem je tudi neurejena regionalna cesta, ki je tudi brez pločnikov, kjer pa je občina že nemočna, saj je v pristojnosti DARS-a. Varnost je v tem trenutku za nekatere krajane Podvincev osrednji problem.
Na četrtkovi delavnici so se krajani Podvincev seznanili tudi z vprašanji kvalitetnega oblikovanja prostora. Na to temo sta predavala dr. Borut Juvanec z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in Herbert Hlavič iz mestne občine Ptuj.
MG
ORMOZ, PTUJSKO POLJE / s pe-
*	v	v
sticidi ogroženo območje
Prepovedana raba nekaterih pesticidov
V minulem letu je vlada z uredbo določila območja, ki so ogrožena s pesticidi, med drugim so na seznam uvrstili tudi celotno Dravsko in Ptujsko polje. Na območju 76 katastrskih občin na Dravskem polju je v letu 2003 pa vse do izboljšanja stanja prepovedana uporaba atrazina, ki se uporablja za zatiranje plevelov v koruzi, in prometrina, ki ga uporabljajo za zatiranje plevelov v krompirju, soji, sončnicah in grahu.
Podatke so nam posredovali s Kmetijske svetovalne službe Ormož, kjer dodajajo, da je v 44 katastrskih občinah na Ptujskem polju prepovedana uporaba atrazina, simazina, pripravkov za zatiranje plevelov v koruzi in pripravka na osnovi metolaklora, ki je namenjen zatiranju travnih plevelov v koruzi, sladkorni pesi, soji in sončnicah. Ta uredba bo vplivala na spremembe pri pridelavi posameznih poljščin, vendar večjih težav ne pričakujejo, saj je v Podravju na vodozbirnih območjih na nekoliko ožjem območju že od leta 1996 prepoved uporabe pripravkov na osnovi atrazina. Obstajajo namreč druge tehnološke rešitve in novejši, zelo učinkoviti pripravki za zatiranje plevela. Tudi glede prepovedi uporabe sima-zina in prometrina ne pričakujejo težav, nekoliko drugače pa je z metolakorom. Nahaja se v pripravku Dual gold 960 in se uporablja v večjem obsegu pri koruzi in sladkorni pesi, ki sta močno razširjeni kulturi Po-dravja. Za nadomeščanje škropiva pri koruzi je na voljo dovolj učinkovitih zamenjav, za sladkorno peso pa je le izdelek Frontier z aktivno snovjo di-metenamid. V svetovalni službi se bojijo, da če bo prišlo do popolne zamenjave s tem pripravkom (uporablja se lahko tudi za koruzo), obstaja resna nevarnost, da bo čez leto ali dve tudi vsebnost te aktivne snovi v pod-
talnici nad dovoljeno in bodo razglasili območje za ogroženo zaradi dimetenamida.
V kmetijski svetovalni službi zagotavljajo, da stanje ni slabše, kot je bilo v preteklosti, da pa so se zaostrili standardi zaradi usklajevanja zakonodaje z evropsko. Ker poteka redno izobraževanje in so vsi tržni pridelovalci dolžni na osnovi predpisanega izobraževanja in opravljenega izpita pridobiti potrdilo o usposobljenosti za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, bo v prihodnje pri natančni in strokovni rabi pesticidov tovrstnih problemov najbrž manj.
Vlada je objavila tudi odlok o območjih vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij, ogroženih zaradi fitofarmacevt-skih sredstev, ki določa vsa zemljišča v katastrskih občinah posameznih ogroženih območij. Za ogrožene so z območja Ptujskega polja razglašene katastrske občine Senešci, Sodinci, Podgorci, Osluševci, Cvetkovci, Trgovišče, Velika Nedelja, Hva-letinci, Vitomarci, Desenci, Gr-linci, Levanjci, Zg. Velovlek, Sp. Velovlek, Mostje, Hlaponci, Tibolci, Slomi, Mezgovci, Do-rnava, Podvinci, Pacinje, Kicar, Rogoznica, Nova vas pri Ptuju, Ptuj, Brstje, Spuhlja, Borovci, Prvenci, Sobetinci, Moškanjci, Zagojiči, Gorišnica, Zamušani, Formin, Gajevci, Mala vas, Mu-retinci, Stojinci in Bukovci.
vki
MARKETING
Učinkovito ogla{evanje
Gov orili smo ze o različnih pogledih na oglaševanje. Določeni oglai^^valci zastopajo teorijo, da je učinkovito samo kreativno oglaševanje, drugi pa, da je oglaševanje učinkovito, če naročniku prinese povečanje ugleda, prodaje ipd. V medijih opazimo oglase, ki so zelo kreativni in všeč množicam, zal pa nimajo nobenega učinka, so pa tudi oglasi, za katere vsi pravijo, da so dolgočasni, prinesejo pa učinke.
Oglasi pa so lahko kreativni in učinkoviti obenem. Pretekli teden je potekal prvi slovenski festival komunikacijske učinkovitosti EFFIE, na katerem so izbrali najbolj učinkovito tržno-komunikacijsko akcijo v Sloveniji.
Na festival, kjer poleg kreativnih rešitev ocenjujejo predvsem poslovno učinkovitost komunikacijskih akcij, so agencije prijavile 26 akcij. V finale se je uvrstilo 11 finalistov, ki so po mnenju zirije dosegli zastavljene komunikacijske in marketinške cilje ter tako organizacijam prinesli povsem konkretne poslovne učinke.
S podeljeno nagrado agencije in podjetja dobijo potrdilo, da so v komunikacijsko akcijo vlozena sredstva dokazano dosegla in presegla svoj namen ter da je trzna komunikacija dosegla zastavljene oglaševalske in marketinške cilje. ?Festival Effie (www.effie-si.org), ki je v Sloveniji potekal prvič, je torej edinstven v tem, da za razliko od ostalih oglaševalskih festivalov (npr. SOF) nagrajuje merljivo in dokazljivo poslovno učinkovitost komuniciranja. Po mnenju zirije so najučinkovitejšo akcijo pripravili v Fructalu (zlata nagrada), in sicer komuniciranje blagovne znamke Fruc. Zmagovalno akcijo so pripravili v agenciji Studio Marketing JWT, po mnenju žirije pa zgodba o znamki Fruc prikazuje spoznanje, da je lahko učinkovita akcija tudi kreativna, ali obratno, da je kreativnost lahko tudi učinkovita. Prav to naj bi bil ideal, h kateremu teži oglaševalska stroka v celoti. Rezultati akcije so omogočili Fructalu, da je učinkovito izrabil svojo konkurenčno prednost tudi na mejnem področju - sadnih pijačah. Torej na področju, kjer deluje izjemno močna konkurenca, ki ga je pred tem že nekaj časa močno ogrožala.
Ko pripravljate komunikacijsko akcijo za vaše podjetje, razmislite, ali želite, da bo všeč vam, ali želite povečati svojo prodajo oz. ugled. Povejte, kaj želite, in pustite agenciji, da pripravi učinkovito akcijo, ki ima tudi dobro idejo.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si alifidel_forever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje, poglede. Postavite vprašanje in podajte pripombe. Va{a mnenja so dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
KIDRIČEVO / tudi tretja konstitutivna seja neuspesna
Čas (in denar) zapravljajo, mar ne?
Svetnicam in svetnikom občine Kidričevo še vedno ni uspelo končati prve, konstitutivne seje ob~inskega sveta, kajti tudi tretje nadaljevanje dvakrat prekinjene konstitutivne seje minuli četrtek, 9. januarja, ni uspelo. Tako kot v prvih dveh primerih se je zataknilo pri izvolitvi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Je temu krivo neugodno razmerje političnih sil 9:8 v korist vladajoče koalicije ali je vmes še kaj drugega?
Kot smo poročali, so se ki-dričevski svetniki prvič sestali 10. decembra lani in na konstitutivni seji opravili vse to~ke, razen po mnenju mnogih naj-pomembnej{e - imenovanja komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja, zato je po dobrih {tirih urah prepričevanj in dveh prekinitvah župan Zvonimir Holc sejo prekinil.
Nadaljevanje seje je župan sklical 19. decembra, vendar se njegovemu vabilu ni odzvalo 9
svetnikov večinske koalicije iz LDS, SLS in Desusa. Svetniška skupina, ki jo sestavljajo Dragica Vti~, Mihael @itnik, Sre~ko Lah, Branko Valentan, Vladimir Forbici, Milena Purg, Jožef Murko, Anton Babšek in Zoran @unko, je na župana Zvoni-mirja Holca ogorčena naslovila pisni ugovor. Utemeljili so ga z ugotovitvijo, da je župan Zvonimir Holc sejo prekinil samovoljno in v nasprotju s tremi členi poslovnika, saj so bili predlogi
za člane sporne komisije podani v skladu z določili poslovnika. @upanu so očitali tudi, da ob svoji samovoljni odločitvi ni iskal mnenja občinskega sveta, ali še natančneje, da svoje odločitve ni dal na glasovanje, kot izrecno zahteva poslovnik. Zaradi omenjenih kršitev in zaradi nerazumljive ter po njihovem mnenju skrajno nedemokratične odločitve župana omenjena svetniška skupina ugotavlja, da seja ni bila prekinjena, ampak da se je po krivdi župana enostavno končala ter da ni nobenih pogojev, da bi se ta ista seja nadaljevala kdaj drugič.
V ugovoru so sicer zapisali, da pričakujejo ponovni sklic konstitutivne seje občinskega sveta ter da tako, kot je določeno v poslovniku, vabila pošljejo naj-
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Za ali proti, toda kako
Med "argumenti", ki jih slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel navaja v prid slovenski vklju~itvi v NATO, je tudi tale: "Če želi Slovenija v mednarodnih odnosih nastopati kot enakopravna in odgovorna država, mora biti tako kot za svojo zainteresirana tudi za varnost drugih. Vendar je popolnoma smešno misliti, da druge države (npr. ZDA) ne bi preživele brez slovenske pomoči. Popolnoma jasno je seveda, da Slovenija sama ne bi bila kos resnemu oboroženemu ali terorističnemu napadu ... " Slovenija seveda ni nekaj izoliranega. Ena izmed njenih prvih in najpomembnejših, ne samo mednarodnih, ampak tudi notranjepolitičnih dolžnosti je krepitev zavesti o svetovni soodvisnosti in predvsem tudi kolektivni soodgovornosti za svetovni mir v najširšem pomenu besede in za takšne mednarodne odnose, ki bodo izključevali karšnokoli nasilje in kakršnokoli neenakopravnost kot možno sredstvo prevlade in vsakršne premoči. Iz tega vidika je ministrovo opozorilo nekaj povsem samoumevnega in nujnega, čeprav je treba upoštevati, da še ni tako daleč čas, ko se je slovenska zunanja politika (še zlasti v zvezi z razmerami na Balkanu) obnašala rezervirano ali pa celo nezainteresirano do posameznih vprašanj, ki samo navidezno niso imele zveze s Slovenijo. Pri ministru dr. Ruplu pa že nekaj časa preseneča nekaj drugega. Gre za svojevrsten defetizem, ki se kaže v njegovem podcenjevanju in precenjevanju pomena posameznih držav, zlasti Združenih držav Amerike. Morda bo kdo dejal, da je Rupel pač realist in da svet vidi v podobi, v kakršni se dejansko predstavlja. Če bi pristajali na takšno razlago in pragmatično počenjali samo tisto, kar je morda zgolj navidezni trenutni interes, bi se seveda odrekali marsičemu, predvsem tudi tistemu, na kar nas sicer ob drugih priložnostih opozarja tudi zunanji minister - upanju, samozavesti, ponosu, aktivni vlogi v mednarodnih dogajanjih itd. Pristajanje na tezo, ki nam jo tako vztrajno ponuja dr. Rupel, da Slovenija potrebuje druge (zlasti ZDA) in da drugi ne potrebujejo Slovenije, objektivno pomeni priznavanje neenakopravnih mednarodnih odnosov. To je pristajanje na "voditeljstvo" drugih, na njihovo superiorno pozicijo, ki potemtakem ne dopušča nikakršnih (ali pa vsaj ne pomembnih) ugovorov. Ravno novejša zgodovina na veliko dokazuje, da
je svet z vso svojo prepletenostjo ustvaril razmere, ko se veča soodvisnost in ko se (kljub še tolikšni moči) nobena posamezna (izolirana) država ne more vsiliti kot edini arbiter ali kot nekaj nedotakljivega in neranljivega. Ob uporu proti fašizmu (pa tudi ob soočanju z drugimi negativnimi pojavi po svetu) se je nesporno pokazalo, da uspeh zagotavljajo predvsem združene napredne sile. Jugoslovanskemu oziroma slovenskemu osvobodilnemu gibanju po vsem svetu, z izjemo tistih doma, ki so kolaborirali z okupatorji, priznavajo zasluge in izjemen delež v skupni protifašistični koaliciji. To so že nekajkrat poudarili tudi Američani. Nesporno je, da so veliki zavezniki tudi s pomočjo Jugoslovanov in Slovencev premagali fašizem in nacizem. Zakaj se potemtakem zdaj zdi slovenskemu zunanjemu ministru posebej potrebno poudarjati "nepomembnost" slovenske pomoči v sodobnih vojaških in nasploh varnostnih razmerah?
KDO JE RANLJIV
Prav tako nesmiselno se zdi licitiranje o tem, ali preti Sloveniji večja teroristična nevarnost v primeru vključitve ali nevključitve v NATO. Nasprotniki NATA nastopajo z "za lase" povleč-enimi "dokazi", neresno pa delujejo tudi uradni oblastni predstavniki. V polemiko se je zapletel tudi zunanji minister dr. Rupel: "Domneva, da se lahko varnost Slovenije s članstvom v NATO zmanjša, je nevaren mit. Ta domneva ni le zanič, ampak je usodno zgrešena. Prvič ni res, da bi bili teroristi obzirnejši do Slovenije, če ne bi bila članica NATO. Ko Slovenija ne bi bila članica, bi postala za teroriste privlačnejša, pri nas bi se teroristi počutili bolj varni. Večina terorističnih napadov (razen 11. septembra) se je zgodila v državah, ki niso članice NATO (Indonezija, Jemen, Kenija, Tanzanija ...). Drugič pa je treba vedeti, da bi se varnost Slovenije po morebitni zavrnitvi vabila v NATO bistveno poslabšala, saj je današnja stopnja varnosti v Sloveniji nekakšen predujem, ki smo ga dobili in ki ga uživamo ob predpostavki, da bomo v kratkem člani."
V "propagandistični" vnemi za NATO je zunanji minister očitno pozabil, da takšno njegovo "dokazovanje" ne more ostati brez odgovorov na še nekaj vprašanj. Predvsem: ali boj proti terorizmu ni univerzalna in prednost-
na naloga vseh držav po svetu? Na podlagi kakšnih sklepov in drugih dokumentov sklepa, da se NATO bojuje proti terorizmu zgolj v okviru na-tovskih meja in zgolj za varnost tistih, ki so v sestavi NATA? Če je res tako, je to zelo slabo, sebično, v nasprotju s proklamirano solidarnostjo. Seveda je skrajno poenostavljeno (in netočno) sklepanje, da so glavne tarče terorističnih napadov države - neč-lanice NATO. In končno: ali se res Slovenija za današnjo stopnjo varnosti lahko zahvali zgolj "predujemu", ki smo ga, kot zatrjuje zunanji minister dr. Rupel, dobili in ga uživamo s strani NATO? Če je res tako, pomeni da nas je vlada z dosedanjimi varnostnimi ocenami po svoje zavajala?
KAKŠEN NATO
Predreferendumskega časa vsekakor ne bi smeli porabiti zgolj za de-magoško izživljanje med tistimi, ki so poborniki, in tistimi, ki so nasprotniki slovenskega vključevanja v NATO. Predvsem bi morali upoštevati, da je med ljudmi veliko tistih, ki niso niti "za" niti "proti", ki so preprosto zmedeni ali pa dvomijo. Tem bi bilo treba predvsem pomagati in postreči z vsemi relevantnimi odgovori na vprašanja, ki so v zraku. Teh pa ni malo. Zavedati bi se bilo treba, da ta krožijo tudi med tistimi, ki v načelu niso proti vstopu v NATO, a jih moti, ker nihče ne pove dovolj natančno, kakšna bo oziroma kakšna naj bi bila vloga Slovenije v tej združbi, ali odhajamo vanjo pokončno, samozavestno ali po nekakšni nuji. Rečeno bolj direktno: kaj izgubljamo in kaj dobivamo. Takšnim ljudem zagotovo ni lažje, če poslušajo "vznesene" besede ministra Rupla, da pravzaprav šele zdaj postajamo nekaj, ker "spadamo v skupino najboljših držav na svetu ..." Prav tako bo moral predsednik SDS Janez Janša še pojasniti svojo nedavno izjavo, da je dobro iti v NATO, ker bosta tako Kučan kot Drnovšek prišla pod poveljstvo Busha ... Niti najmanj ne dvomim, da se bodo državljani Slovenije na referendumu znali prav odločiti. Vlada ima zagotovo dovolj (prepričljivih) dokazil o koristnosti vključitve v NATO. Zato na kritike, ugovore in strahove, ki se logično tudi pojavljajo, ne bi smela reagirati z vihravimi izjavami in problematičnimi "argumenti", četudi prihajajo iz ministrskih ust.
Jak Koprive
kasneje sedem dni pred dnem, ki je za sejo določen. Ugotovili so namreč, da so bila vabila za nadaljevanje prve konstitutivne seje poslana le en dan pred sejo, kar po njihovem ne pomeni le grobega kršenja poslovnika, ampak tudi žalitev vseh svetnikov in svetnic. Na osnovi tega ugotavljajo, da je župan Holc nadaljevanje konstitutivne seje namenoma opravil tako, da se je nekateri svetniki ne bi mogli udeležiti in bi tako lahko glasovanje o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izpeljal tako, kot si je zamislil že na prvi seji. Skratka svetniki SLS, DESUS in LDS županu Holcu, ki je iz SDS odkrito očitajo, da je edini krivec za zaplet v zvezi z imenovanjem komisije, na osnovi vseh njihovih ugotovitev pa so menili, da je bil sklic 19. decembra ničen, zato se ga tudi niso udeležili.
Tretje nadaljevanje prve konstitutivne seje pa je, kot že rečeno, župan Zvonimir Holc sklical v petek, 9. januarja. A tudi to ni uspelo, saj je na sejo prišlo le 8 svetnikov opozicije iz vrst SDS, Nsi, Zelenih ter Neodvisne liste proti sežigalnici. Tudi tokrat so prejeli na mizo
ugovor, ki ga je na župana naslovila nasprotna politična opcija 9 svetnikov vladajoče koalicije iz vrst LDS, SLS in DESUS-a, župan pa je po dobrih 20 minutah čakanja ugotovil, da pač niso sklepčni. Po kraj{i čestitki ob novem letu je prisotnim svetnikom vendarle pojasnil {e svoje stali{če o tej zadevi. Povedal je, da so se dan pred tem drugim sklicem nadaljevanja sestali predstavniki vseh treh svetni-{kih skupin Leskovar, Planin{-ek in Forbici ter se dogovorili o sestavi petčlanske ključne komisije. Trije člani naj bi bili iz vrst večinske koalicije na čelu z LDS, preostala dva pa iz vrst opozicije na čelu z SDS. O konkretnih imenih naj bi se dogovorili na nadaljevanju seje. Glede na dosežen dogovor županu ni preostalo drugega, kot da je izrazil obžalovanje, ker se tudi drugega nadaljevanja konstitutivne seje ni udeležilo istih 9 iz vladajoče koalicije.
Sicer pa je vladajoča levos-redinska svetni{ka skupina na župana Zvonimirja Holca naslovila že drugi pisni ugovor, v katerem mu ponovno očitajo, da je prvo sejo prekinil samovoljno, neodgovorno, v nasprotju s poslovnikom ter brez predhod-
nega mnenja občinskega sveta, saj so bili predlogi za člane komisije za mandatna vpra{anja podani v skladu s poslovnikom. Ponovno ugotavljajo, da seja ni bila prekinjena, ampak po krivdi župana končana, zato ni pogojev, da bi se ista seja nadaljevala, pač pa pričakujejo ponovni sklic konstitutivne seje.
Županu so predlagali, da do torka, 14. januarja, skliče vodje poslanskih skupin, ki naj pripravijo in uskladijo konstruktiven predlog posameznih odborov, komisij in drugih funkcij, vključno s predlogom za imenovanje podžupana, vse po političnih opcijah in na temelju volilnih rezultatov. Istočasno pa so župana seznanili, da umikajo svoj predlog kandidatov za komisijo za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja, ki so ga podali na prvi konstitutivni seji. Župan do zaključka na{e redakcije v torek pozno popoldne njihovega predloga očitno ni realiziral.
Komu se torej očitno ne mudi in kdo je krivec za to, da kidrič-evski občinski svet {e ni do konca izpeljal konstitutivne seje, lahko presodite sami. Dejstvo pa je, da tak{no zavlačevanje, ne glede na leve ali desne, ob obilici nalog, ki so v občini Kidričevo letos ovrednotene na blizu milijardo tolarjev, niso v prid občanom. Kajti čas hiti, čas pa je denar!
M. Ozmee
LJUTOMER / sredstva, namenjena investicijam
Veržej in Razkrizje ze imata proraiuna
Na območju upravne enote Ljutomer so štiri občine, pred koncem lanskega leta pa sta proračun za leto 2003 že sprejela občinska sveta v Veržeju in na Razkrižju. V prihodnjih dneh se bosta sestala še občinska sveta v Ljutomeru ter Križevcih, kjer bodo prav tako imeli na dnevnem redu drugo branje proračuna za letošnje leto.
Pred petimi leti, ko so z enotne občine Ljutomer nastale {tiri občine, se je marsikdo spra{eval, kako bodo preživele manj{e občine, predvsem Veržej in Razkrižje, ki imata vsaka okrog 1400 prebivalcev. Vzorno gospodarjenje ter razumna občinska sveta na čelu z županoma Dragom Legenom (Veržej) in Stankom Ivanu{ičem (Razkri-žje), ki jima je pričel teči drugi mandat, so v preteklih {tirih letih občini postavili na trdne temelje. Izbolj{ala se je predvsem infrastruktura, popravili ter na novo asfaltirali so {tevilne cestne odseke, prenovili kulturni dvorani ter poskrbeli za bolj{o javno razsvetljavo. Velike načrte imajo tudi za prihodnje, kar je razvidno predvsem iz sredstev, namenjenih za investicije v odhodkovnem delu proračunov za leto{nje leto.
Veržejski občinski svet, ki ima v novem {tiriletnem mandatu devet članov — prej sedem, je lanskega decembra brez zadržkov in pripomb sprejel proračun za leto 2003. Prihodki zna{ajo
blizu 219 milijonov tolarjev, odhodki pa 218,4 milijona tolarjev, kar pomeni, da je primanjkljaj borih 400 tisočakov. Za investicije je namenjenih več kot 90 milijonov tolarjev. O tem je župan občine Veržej Drago Le-gen povedal: "Za naslednji štiriletni mandat smo si zadali kot glavni cilj obnovo vodovodnega omrežja v vseh treh naseljih (Banovci, Bunčani in Veržej) naše občine. Skupna vrednost projekta znaša okrog 180 milijonov tolarjev, zavedamo pa se, da če nam ne bo pomagala država, projekta ne bomo mogli uresničiti. V letošnjem letu naj bi za to porabili 45 milijonov tolarjev, od tega 38 milijonov tolarjev državnih sredstev. Prav tako bomo v letu 2003 veliko proračunskega denarja namenili za ureditev prostorov za uvedbo devetletne osnovne šole, ki bo v Veržeju pričela delovati v naslednjem šolskem letu. Uredili bomo tudi dovozno pot do vrtca in šole, ki pelje čez dvorišče sa-lezijanskega zavoda, okrog 1,5 milijona tolarjev pa bomo namenili za obnovo vaško-gasilskega
doma v Bunčanih. Prav tako nas v letošnjem letu čaka še poplačilo del za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Banovcih". @upan Drago Legen se zaveda, da bodo projekte lahko izvedli samo, če jim bo pomagala država, poudaril pa je, da država redno ne izpolnjuje svojih obveznosti, zato nastajajo določene likvidnostne težave.
Veliko državnih sredstev ter sredstev z raznih razpisov pričakujejo tudi v občini Razkrižje, kjer so proračun za leto 2003 prav tako sprejeli zadnji mesec minulega leta. Prihodki za letošnje leto znašajo okrog 193 milijonov tolarjev, odhodki pa nekaj več kot 211 milijonov tolarjev. Pričeli bodo z izgradnjo kanalizacijskega sistema ter čistilne naprave, za kar bodo letos namenili 30 milijonov tolarjev. Rekonstrukcija javne razsvetljave jih bo stala pet, modernizacija cest 23, ureditev zdravstvene postaje na Razkrižju pa 11 milijonov tolarjev. V proračunu občine Razkrižje primanjkljaj znaša kar 17,35 milijona tolarjev, po besedah župana občine Razkri-žje Stanka Ivanušiča pa bodo primanjkljaj pokrili s sredstvi, ki jih imajo zagotovljenih s strani ministrstva za kulturo.
Miha Šoštarič
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VHS C, VUS, l-li-8, video 8, D-8, _ _	\/icieo 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
PTUJ / bistra zaloznik nove revije
Art.si - trimeseinik o likovni umetnosti, arhitekturi, oblikovanju in fotografiji
Prejšnji četrtek so v Miheličevi galeriji na Ptuju predstavili novo slovensko revijo z naslovom Art.si, trimese~nik, ki bo vsebinsko pokrival področje likovne umetnosti, arhitekture in oblikovanja.
Idejni oče revije je Gregor Kenda, ki je glede na izdelan poslovni načrt revije našel somišljenike v Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra na Ptuju, ki je prevzela založništvo revije.
ozko specializiranih, je pretežno literarnih, na likovnem področju pa ni revije, ki bi redno izhajala. Zato se je pokazala potreba po ustanovitvi tovrstne revije, ki bo za širšo bralsko pu-
Ustvarjalci nove revije (od leve): Boštjan Botas Kenda, Brane Kovic, doc. dr. Ale{ Gacnik, Gregor Kenda in dr. [tefan Čelan. Foto: Langerholc
Odgovorni urednik revije je dr. Štefan Čelan, bivši direktor Bistre in sedanji ptujski župan, glavni urednik je Brane Kovič, svetovno znani likovni kritik in član mednarodnega združenja umetnostnih kritikov, v uredništvu pa so: dr. Stane Bernik, Judita Krivec Dragan, dr. Aleš Gačnik, Boštjan Botas Kenda (oblikovanje revije) in Marko Studen.
Revijo je predstavil glavni urednik Brane Kovič, ki je dejal, da je po poročilu slovenskega ministrstva za kulturo evidentiranih več deset revij, ki jim državni proračun zagotavlja bolj ali manj izdatno subvencijo, da za silo preživijo. Večina revij, če izvzamemo peščico strokovnih,
bliko in ne zgolj za strokovnjake. Dejstvo je, da kar nekaj tisoč Slovencev, ki niso ne likovniki, ne arhitekti, ne oblikovalci in ne fotografi, dokaj redno spremlja dogajanja na teh področjih in si želijo čim več tehtnih, razumljivo napisanih informacij o posameznih ustvarjalcih, projektih, dogodkih, razprav, prikazov, mnenj, komentarjev in primerjav med našo in svetovno umetnostno sceno.
Štirikrat na leto bo na voljo torej obilica tovrstnega branja, dopolnjenega z ustreznim ilustrativnim gradivom. V naslednjih številkah bodo povzetki vsebin tudi v angleščini in z elektronsko različico na svetov-
nem spletu.
Revija ima zaenkrat nekoliko manj kot 500 naročnikov, v prvem letu izdajanja pa načrtujejo povečanje števila naročnikov na 2000. Revija zaenkrat ne dobiva nobenih dotacij, ustvarjalci pa pričakujejo, da jih bo podprlo tudi kulturno ministrstvo in druge tovrstne asociacije. Cena revije je 1950 tolarjev, naročniki (fizične osebe) pa jo dobijo za 4.950 letne naročnine (torej za štiri številke). Revija ne bo na običajnih policah s časopisi in revijami, na Ptuju jo bo mogoče kupiti v Miheličevi galeriji, v Bistri, v galeriji Tenzor, v hotelu Mitra in na ptujskem gradu, v večjih mestih pa tudi v večjih trgovskih središčih.
Prva številka Art.si prinaša predstavitve slovenskih slikarjev, kot so Jožef Tominc, Marjan Pogačnik, Ivo Prančič, Alen Ož-bolt, arhitektov: Grega Košaka, pozabljenega Josipa Costapera-rie, mojstra fotografije Stojana Kerblerja. Popelje nas na svetovna likovna prizorišča in predstavi svetovno znane arhitekte dvajsetega stoletja. Resnično zanimivo branje, ki me je kot ne-poznavalca likovne umetnosti pritegnilo.
Veliko uspeha je reviji v imenu Pokrajinskega muzeja Ptuj zaželela Stanka Gačnik, kusto-dinja in galeristka.
Udeleženci predstavitve so se pozanimali pri avtorjih revije o imenu - Art.si (z malimi začetnicami kot na spletnih straneh). Ime revije naj bi predstavljalo umetnost Slovenije v duhu sedanjega časa računalnikov. Tisti, ki vas računalnik ne pritegne, se nikar ne ustrašite, vsebina je namreč berljiva.
Franc Lačen
ORMOŽ / predstavitev knjige gregorja kosija v unterhundu
Fragmenti odseka B: primer Stalker
Subkulturni Azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, je nedavno v knjižni zbirki Frontier izdal knjigo Fragmenti odseka B: primer Stalker. Gre za knjižni prvenec Ormožana Gregorja Kosija. Delo je bilo že v prvih dneh po izidu deležno ugodnih kritik, tako pri laični kot tudi pri strokovni javnosti, kolumnist Mladine Miha Za-dnikar jo je označil za "osupljivo noro branje".
Knjiga je sestavljena iz zapisov, ki so med 2000 in 2002 krojili oddajo Stalker, ki jo je Kosi pripravljal in vodil pri mariborskem radiu Študent. Gre za zbir besed, stavkov in kratkih zapisov. Po mnenju založnika je Ko-sijeve tekste "mogoče brati tudi kot literarne stvaritve, njegova literarna besedila pa so dovzetna tudi za kritično branje," in še, da gre za "fragmente podob bližnje zgodovine, male in velike zgodbe, afere in družbene ter osebne pripetljaje, ki krojijo čas in vplivajo na prostor, v katerem živimo ... "
Kosijev prvenec je branje, ki zahteva zverziranega bralca in
ni namenjeno množični uporabi. Kljub temu da zajame celega človeka, je v prodaji brez opozorila o možnih stranskih učinkih. Knjiga je še en lep primer najžlahtnejšega ormoškega izvoznega artikla - mladega, lu-cidnega, neobremenjenega intelekta. V isti zbirki je izšlo že 21 knjig, med njimi tudi štiri knjige Ormožanke Petre Kolman-čič, ki je hkrati tudi urednica zbirke.
Knjiga Fragmenti odseka B: primer Stalker je bila v drugi polovici decembra predstavljena v ormoškem Unterhundu, saj jim ormoška knjižnica, kot je povedal direktor založbe Du-
Gregor Kosi je predstavil svoj knjižni prvenec. Foto Hozyan
šan Hedl, ni omogočila predstavitve v prostorih knjižnice. Po predstavitvi knjige je zaplesala skupina Pandora iz Ljutomera, nato pa je plesna družina Gea s Ptuja izvedla plesno predstavo Za vrati pravljice.
vki
PTUJ / vabilo na javno vodstvo po razstavi
Vonj po vinu
Vonj po vinu je multimedijski projekt, ki je nastal v sodelovanju med Stanislavo Vauda Benčevič, kostumografko in oblikovalko tekstilij, in slikarjem Dušanom Fišerjem. Novembra je bila razstava na ogled v Ljubljani v Jakopičevi galeriji, zdaj pa je v gosteh na Ptuju, in to kar v dveh razstaviščih v Prešernovi ulici, in sicer v Knjižnici Ivana Potrča v Malem gradu in v Galeriji Tenzor.
Stanka Vauda je že v času študija razmišljala o oblačilih, v katere bi vtkala vonj po vinu. Pritegnile so jo pretanjene oblike rožja, ki obleži po vinogradih v času prvih zgodnjespomladan-
skih opravil. Misel na olesenele vejice, s katerih se svedrasto sprožajo vitice, je počasi zorela, oblikovalko pa je dokončno vzpodbudil uspeh projekta Lične gospodične v letu 1998. Ko je
Foto: Črtomir Goznik
mlada ptujska oblikovalka lani že izdelala prva oblačila iz svile, obarvane v vinu in dopolnjene s pleteninami iz rožja, je k sodelovanju povabila slikarja Dušana Fišerja, da je prispeval svojo zgodbo o vinu. Tik pred zaključkom projekta se je oglasil še Aleš Šteger z verzi, ki dopolnjujejo katalog, za avtorsko glasbo pa je poskrbel Janez Škof. Nastal je multimedijski projekt, posebej prirejen za Jakopičevo galerijo.
Pri načrtovanju prenosa razstave na Ptuj je bilo potrebno razmisliti o novi, drugačni postavitvi. Dvorana v kleti Malega gradu ni dovolj velika, da bi sprejela vse za projekt bistvene elemente. Svoje gostoljubje je ponudila še Galerija Tenzor, zato je ptujska predstavitev razdeljena na dva dela.
Projekt Vonj po vinu lahko štejemo med vidne dosežke slovenske likovne ustvarjalnosti v letu 2002, na katerega smemo biti Ptujčani še posebej ponosni. Tudi zaradi tega Knjižnica Ivana Potrča v četrtek, 16. januarja, ob 18. uri organizira javno vodstvo po razstavi, ki se bo začelo v kletni dvorani Malega gradu in zaključilo v Galeriji Tenzor.
Marjeta Ciglenečki
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Vitamini in minerali
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Pridiganja o pravilni prehrani in nenehnega siljenja z manj priljubljenim sadjem in zelenjavo se spominjam od vekomaj. Za boljši vid sem morala obvezno pojesti korenje iz juhe, špinača je bila pogoj za zdravje otroka, na-sekljani peteršilj je krasil vsako juho, zaradi zdravja seveda, zelje za lepo kožo, jabolka za prebavo, pomaranče, bolj so bile kisle, več zdravja so skrivale. Oče je rad skuhal "cušpajs" - gostljat zvarek na žlico iz vse mogoče vrtne zelenjave, v otroškem spominu mi ni ostal po dobrem okusu, marveč po njegovi zdravilni moči, ki so jo domači vedno poudarjali ob zelenjavnih jedeh. Uf, pa jetrca, za zdravje — teh ne jem, odkar sem zapustila starševsko ognjišče. Spomnim se čajev z limono, kompotov, poletnega obveznega sončenja za dobre kosti. A najmanj sem se pritoževala nad nekimi čokoladnimi mrvicami, včasih pa so bile tudi pisane, ki mi jih je predpisal zdravnik in so bile polne vitaminov.
Zgodba z vitamini iz otroštva se ponavlja. Jasno, saj so otrokom in starejšim vitamini nujno potrebni (organizmi srednjih se očitno sami znajdejo), le da je vitaminska zgodba pridobila, kakor vse stvari na svetu, potrošniško in medijsko dimenzijo. Na časopisnih in revijalnih straneh berem, radijska in teve sporočila me prepričujejo, da bom brez vitaminov v obliki tablet, šumečih ali navadnih, brez vitaminskih napitkov in dodatkov kaj kmalu zbolela, zime ne bom preživela brez pošastnega nahoda, spomin mi bo opešal, koža bo postala podobna želvji, napadle me bodo viroze vseh sort, roke bom morala skrivati zaradi neuglednih nohtov in razcefrane obnohtne kožice. Vitaminske in mineralne preparate priporočajo frizerke, kozmetičarke, prijateljice. Reklamni letaki so nalepljeni v zdravstvenih domovih, vabijo v lekarnah, bolje založene trgovine imajo poličke z vitaminskimi in mineralnimi pre-
parati.
Kolikor se spomnim iz šolskih klopi, so vitamini nujno potrebne snovi za rast, razvoj in ohranitev ~love{kega telesa in so le majhna sestavina hrane. Imenujejo se po ~rkah abecede, najbolj znani so A, B, C, D, E, bolezensko pomanjkanje vitaminov je avitaminoza (skorbut nastane, ~e primanjkuje vitamin C), a ~e jih je preve~, je to hipervitaminoza. V spominu imam še uni~ujo~i vpliv vro~ine na nekatere vitamine, na prepovedano mešanje ~aja s kovinsko žli~ko, ki uni~i C-vitamin v pre-vro~em ~aju. Brala sem tudi, da postana, uležana zelenjava (tudi sadje) krepko izgubi vsebnost vitalnih snovi. Če sadje in zelenjavo zraven še ~ezmerno spiramo in namakamo, na drobno režemo in sekljamo, pregrevamo — potem adijo vitamini in mineralne snovi. Nekje sem zasledila raziskavo zelenjave in sadja s polic v velikem trgovskem centru: tista, na oko sicer lepa zbirka, je bila dale~ od želene prisotnosti hvalevrednih snovi, ki jih s kuharsko obdelavo še dodatno izni~imo.
In kje je resnica? In kaj je predsodek o vitaminih in mineralih? Oja, saj piše na vseh tovrstnih preparatih, kaj je v njih, toda zamegljeno šolsko znanje je premalo. In piše tudi, da se je modro posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Toda tudi posvetovati se je treba znati! Le kje naj najdejo ~as omenjeni strokovnjaki, da bi zadovoljili radovedneža, ki je v skrbeh za zdravje? Morda vam bo, spoštovani bralci Te-dnikove knjigarnice, pomagala knjižna novost založbe IN OBS MEDICUS s sedežem na Ptuju: VITAMINI IN MINERALI, z nazornim podnaslovom RESNICE IN PREDSODKI. Zajetna knjiga (342 strani) je delo avtoric: prof. dr. Marice Medic — Šarič, mag. farm., Ines Buharič, mag. fam., doc. dr. Vlaste Bradamante, spec. klini~ne farmakologije. Knjigo, katere drugo izdajo je prevedla Nada Juri~, avtorice namenjajo pojmovanju in osvetlitvi za življenje nujnih vitaminov in mineralov v ~asu, ko je prehranjevanje vse bolj hitro, hrana pa vedno manj
VITAMINI IN
MINERALI
kvalitetna. Avtorice niso pripravile atraktivnega, vše~nega branja, marve~ so zanesljivo in pregledno razvrstile vitamine in minerale zgodovinsko, navedle kemi~no sestavo in lastnosti, naravne vire, dogajanje z vitaminom v ~loveš-kem organizmu, navedle njih telesno vlogo in zdravilni u~inek, nanizale priporo~ene dnevne ko-li~ine in terapevtsko uporabo, navedle merilne enote in medsebojna razmerja z drugimi zdravili, vpliv na laboratorijske preiskave, vsak vitamin in mineral zak-lju~uje seznam literature. Odlika knjige je izredna preglednost in natan~no kazalo, temeljitost in zgoš~enost podatkov pa deluje leksikalno.
Knjigo Minerali in vitamini priporo~am nekoliko zahtevnejšim bralcem, strokovnjakom pa za osvežitev spomina in lažje svetovanje, mnogo dragocenih podatkov ponuja mladim za seminarske naloge. Manj veš~im bralcem priporo~am uporabo Slovarja tujk, saj avtorice uporabljajo medicinske in farmakološke izraze, ki jih sicer pogosto slišimo, a je bolje natan~no poznati njihov pomen (Laže se boste posvetovali z zdravnikom ali farmacevtom!). Sicer pa se lahko z vprašanji in s pobudami v zvezi z omenjeno knjigo (in ostalimi založbe In obs medicus: Otroške bolezni, Alergije pri otrocih, o visokem krvnem pritisku, slikovni kuharici za uravnoteženo prehrano in zdravo kuhanje, o trdih in mehkih drogah) obrnete na založnika (pisno: Grajska ulica 1, Ptuj; ali elektronsko in.obsžsiol.net).
Liljana Klemenčič
MAJSPERK / rešitev solskega problema je v novi zgradbi
Uience v podruzniino šolo
Osnovna šola v Majšperku je ena od tistih slovenskih šol, ki bo v naslednjem šolskem letu imela velike prostorske probleme pri prehodu na devetletko. Šolo smo obiskali in povprašali ravnatelja Rajka Jurgca o pripravah na devetletko.
Dejal je, da v Majšperku potekajo priprave na devetletko podobno kot po vsej Sloveniji. S star{i in u~enci so že v tem šolskem letu imeli kar nekaj sestankov na to temo. Tudi razdelitev dela za naslednje šolsko leto so opravili že devetdesetih odstotkih, rešiti še morajo jutranje varstvo in podaljšano bivanje (v glavnem gre za prehrano), v februarju pa bodo programi kon~ani, tako da bodo imeli do septembra dovolj ~asa, da se za pouk temeljito pripravijo.
Velik pa bo prostorski problem. Zaradi tega tudi niso šli v zgodnje uvajanje devetletke.
Konec novembra jih je na šoli presenetil dogodek, ko je v likovni u~ilnici odpadel del stropa. Tako bodo morali najprej sanirati del ostrešja (šola je po mnenju inšpektorjev varna za bivanje, saj nosilnost stropov ni vprašljiva), potekajo pa tudi vse aktivnosti za izgradnjo nove
Učenci prvega razreda z učiteljico Jelko Rakovec in ravnateljem Rajkom Jurgcem. Foto: Fl
šole v Majšperku. Zemljiš~e zanjo je že zagotovljeno in vodstvo šole se nadeja, da bi se gradnja pri~ela že v tem koledarskem letu. V Majšperku je predvidena popolnoma nova šola na novi lokaciji, za kar so se na ob-~ini Majšperk odlo~ili že v letu 1998, saj novogradnja ne pomeni bistveno višjih sredstev kot adaptacija stare šole, prinaša pa
PTUJ / ob stodesetletnici muzeja
Ptuj v prvi polovici 19. stoletja
Pokrajinski muzej Ptuj praznuje v letu 2003 visok jubilej, stodesetletnico. V muzeju želijo obletnico proslaviti z različnimi prireditvami skozi vse leto. Niz prireditev, posvečenih temu jubileju, pričenjajo z razstavo Ptuj v prvi polovici 19. stoletja.
Razstava Ptuj v prvi polovici 19. stoletja predstavlja nova spoznanja o mestu v tem obdobju, ki so rezultat ve~letnega raziskovalnega dela. Življenje Ptuj-~anov v navedenem obdobju, ki je bilo do sedaj v ve~stoletni zgodovini mesta zelo skopo raziskano, bodo prikazali kronološko s podatki o upravnih, gospodarskih, vojaških, prometnih, šolskih, cerkvenih, kulturnih in drugih dogodkih v tem ~asu. S fotografijami in arhivskim gradivom bodo predstavljena podro~ja, ki so v tem obdobju sooblikovala podobo
mesta in krojila njegov razvoj ter njegovo preoblikovanje, ki ni bilo odvisno samo od notranjih dejavnikov, ampak tudi od zunanjih dogodkov in vplivov. Razstavo bodo popestrili razli-~ni predmeti in rekonstrukciji meš~anskih sob, kjer bo predstavljeno pohištvo iz prve polovice 19. stoletja. Razstavo bo spremljal katalog.
Pokrajinski muzej Ptuj vabi svoje obiskovalce na odprtje razstave Ptuj v prvi polovici 19. stoletja, ki bo v petek, 17. januarja, ob 12. uri na ptujskem gradu.
Nataša Kolar
GLEDALIŠČE PTUJ
Vsak Mrak K umeOUt PmUem ie, iako lah	ko ostane ametmk, potem kt	iKoiíniidFabioncisn
V GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM 16.1. - 30.1. 2003	NA GOSTOVANJIH
Steven BerkofT J/MR režiser Matjaž Latn ob 19.30, za bven	1«. sobota	
Caryl Cliurchill-SNG Drama Ljubljana DALEČ STRAN režiser1<a Meta Heievar ob 19.30, za izven	25. sobota	
Theater Rote Gruetze TA PRESNETA UUBEZEN režiser Nilto Kranjc Kus ob 9.30 in 11.00, za Sola in izven	2a. torek	
TtieaterRoteGmetze TA PRESNETA UUBEZEN režiser Niito Kranjc Kus ob 9.45 in 11.15, za Sole in feven	29. sreda	
Lutz Huebner CREEPS režiser Rene Mauhn ob 9.30 In 12.00, za Soie in izven	30. četrtek	
Lutz Huebner CREEPS režiser Rene Maurín ob 9.30 in 14.30, za Soie in fevsn	31. petek	
bistveno ve~je razvojne možnosti, med drugim tudi zelene površine ob šoli, ki so za de-vetletko nujno potrebne. Nova šola naj bi stala pod gasilskim domom in za stanovanjskimi bloki. Njena predra~unska vrednost je od 850 milijonov do milijardo tolarjev.
V jeseni bodo morali zaradi neustreznosti sedanjih šolskih prostorov u~ence ~etrtih razredov voziti v podružni~ni šoli na Ptujsko Goro in v Stoperce, torej u~enci ~etrtih razredov ne bodo imeli pouka na centralni šoli. Tako se bodo izognili dvo-izmenskemu pouku.
KAJ BO S STARO ŠOLO
Ravnatelj misli, da se bodo na ob~ini modro odlo~ili glede stare šole, da se ne bi ponovila agonija šole v Narapljah, ki sameva in propada. Z novim delom šole (zgrajen je bil pred petintridesetimi leti) po besedah ravnatelja ni kaj po~eti in je za podreti,
stara šola (stara je 101 leto) pa se da preurediti za ob~insko stavbo, za mirne obrti in za trgovine, kar bi omogo~alo razvoj centra v Majšperku.
KOLIKO UČENCEV OBISKUJE ŠOLO
Sicer tudi v Majšperku, kot v vsej Sloveniji, število otrok in s tem število oddelkov upada, centralno šolo v Majšperku obiskuje 298 u~encev od prvega do osmega razreda v trinajstih oddelkih (4 na nižji stopnji, 9 na višji stopnji), 35 u~encev je na Ptujski Gori v dveh kombiniranih oddelkih od 1. do 4. razreda, 29 jih je v Stopercah, kjer zadnja leta število otrok nara-š~a, tudi v Stopercah je kombinirani pouk. Na šoli izvajajo tudi program male šole, a zgolj v Majšperku; sem hodijo tudi otroCi iz Stoperc in s Ptujske Gore. Enota šole pa je tudi vrtec, ki je popolnoma zaseden z 62 otroki v treh oddelkih.
Franc Lačen
PTUJ / koncert akademskih 12
Obeta se lep veter
000
V nedeljo, 19. januarja, ob 19. uri so ljubitelji vokalne glasbe vabljeni v refektorij mInoritskega samostana na Ptuju, kjer bo nastopila moška vokalnA skupina Akademskih 12.
Akademskih 12
Skupino sestavljajo pevci iz vse Slovenije, ki jih je združilo petje v APZ Toneta Tomši~a. Želja po petju v manjši skupini je vzrok za nastanek sestava pred dobrim letom in v tem ~asu so fantje predstavili že tri koncertne programe od Nove
Gorice, Tolmina, Kranja in Ljubljane do Ptujske Gore. Tokrat, prvi~ na Ptuju, bodo zapeli nekatere manj znane in starejše slovenske ter tuje boži~ne pesmi. Vstopnine ni.
Naj vam ubrano petje popestri iztekajo~i se boži~ni ~as.
Črto Kreft
... PA BREZ ZAMERE
Črna kronika
NIC KAJ DOBER TEDEN
Kaj se je v preteklem tednu zgodilo pomembnega? No, kar nekaj stvari. Bush {e vedno name{~a svojo voja{ko ma{inerijo okoli Iraka, hkrati pa za~udeno izbulji o~i, ~e mu kdo slu~ajno omeni vojno. Vojna? Kaka vojna? Od kod ste sploh vzeli to idejo? Kako vam to sploh pride na misel? Kako morete biti tako ~udno neumni, da se vam v glavi izoblikuje ta ideja? Hm, George, mogo~e zaradi tega, ker se {tevi-lo potnikom z avtomatskim orožjem na Irak ekspresu bliža polni zasedenosti in zmogljivosti? Da je tvoj ekspres, ki {iba za Irak, že skoraj prebukiran? No, mogo~e sem res bebav, George, ter moja logika ne vključuje aktivacije tistih nevronov, kijih tvoja, ampak {tevilo tvojih tro-operjev, pripravljenih na samo tvoj veliki blitzkrieg, na tvojo bravuroz-no obrambo demokracije (no, morda malo tudi naftnih vrelcev), {tevilo tvojih dvonožnih oglasom za demokracijo, opremljenih z najbolj prepričljivimi argumenti v prid demokracije (vseh možnih kalibrov, da se razumemo), se okoli Iraka, tega metafizičnega Zla, nezadržno približuje sto jurjem. Ja, to je verjetno le balkanska logika, a kaj hočemo, smo pa~ zavoženi Balkanci, tukaj doli, bogu za hrbtom, tako daleč stran od Amerike, od demokracije in demokratičnega načina razmi{-ljanja, pa se nam pač zdi, da si se že odločil, da gre{ tja dol branit demokracijo. Saj ne zameriš, ne? Nisi preveč jezen, ne? Saj bomo od zdaj naprej čisto tiho, samo ne se jezit.
Okej, pa da ne bomo dobrega strička Georgea preveč jezili, raje poglejmo, kaj se je pretekli teden zgodilo na bolj lokalni ravni, to je, v na{i domovini. No, tudi tukaj stvari ne kažejo preveč dobro. Umrl je namreč dr. Jože Pučnik, oseba, ki je ni treba posebej predstavljati. Za nekatere je bil tudi po osamosvojitvi {e naprej kontroverzna oseba, samosvoj mislec in politik, kritik sistema brez dlake na jeziku, ki je tudi po spremembi sistema ostal trn v peti mnogim; za druge bo (p)ostal to, kar je za njih bil že za časa življenja: legenda. Med katerekoli že se prištevate, dejstvo ostaja, da je bil Pučnik nedvomno pomembna ter markantna osebnost in oseba nabru{enega ter lucidnega uma, ki se je za svoja prepričanja postavil tako trdno, da mu jih ni mogel omajati niti večleten zapor. Vsakdo, ki tako stoji za svojimi prepričanji, je v dana{njem svetu, ko bi te nekateri prodali že za sodček nafte, vsekakor izjemna in vsega spoštovanja vredna oseba. Še posebej, če ta njegova prepričanja ne vsebujejo kak{ne agresije, omejevanja svobode posameznika, ampak prej nasprotno. Jože, počivaj v miru!
Gremo {e za stopnjo več v lokalno. Obstaja kaj, v kar bi lahko malce vtaknili nos, tudi na povsem lokalni ravni, se pravi, na ravni na-{ega malega mesta z njegovo okolico? O ja, obstaja, pa še kako. In tudi tukaj, na žalost, kot boste videli, ni pretiranega razloga za zadovoljno prikimavanje z glavo. Ne, ne, (tudi) tukaj glava krepko peče. Za osvetlitev tukajšnjih butalskih izumov pa je najprej potreben krajši teoretični ekskurz. Gre za razliko med legalnim in legitimnim. Zgolj par stavkov, zelo na splošno. Razlika med tema dvema entitetama je namreč ogromna. Legalno ima namreč več opraviti s pozitivnim pravom, s predpisi, zakoni in tako dalje. Vse, kar ni prepovedano, kar je, pogojno rečeno, v skladu z zakonom, je legalno, po domače rečeno, dovoljeno. Kar je prepovedano, je nelegalno, protizakonito. Se razumemo? Seveda. Stvari pa, po drugi strani, ka-
dar govorimo o legitimnem, niso več tako preprosto enoznačne in lahko določljive. Razlog za to pa tiči v tem, ker legitimno ni več entiteta, vezana na pisane zakone, ampak se bolj tiče neke univerzalne pravičnosti, človeške narave, kategoričnega imperativa, če se izrazimo kantov-sko, se pravi, stvari tukaj zaidejo na področje človeškosti, etike, morale. To pa je, kot veste, mnogo bolj iz-muzljiv ter spolzek teritorij kot pa področje pozitivnega prava. Ce tam govorimo o dovoljenem in nedovoljenem, zakonitem in protizakonitem, pa je tukaj bolj govora o prav in neprav.
Dejanje, gesta, kakor tudi vse naša ostala ravnanja, če naj bodo količkaj v redu, morajo biti oboje, tako legalna kot tudi legitimna. In tukaj legitimnost ni podrejena legalnosti, ni vredna nič manj kot legalnost, v nekaterih primerih ima celo primat. Ce vaša dejanja niso legitimna, jih boste težko opravičili pred samim seboj, če le premorete kanček etične in moralne zavesti, če pa jim manjka legalnosti, jih boste pa težko upravičili pred državo in njenimi organi pregona. Ker pa je slaba vest in občutek krivde ponavadi vseeno lažje breme kot zapor, se redno dogaja, da v tem okoli denarja vrtečem se svetu legitimnost postaja vse bolj ogrožena vrsta. Ce je to znamenje, da etično mišljenje vse bolj zamenjuje logika denarja in dobička, da kategorični imperativ vse bolj nadomešča imperativ kapitala, potem se nam slabo piše. In bojim se, da je to res.
Kar nas pripelje do naslednjega dogodka v Butalah, pardon, v našem Ptuju. Poglejmo. Neka firma, ne bomo je imenovali, ki se ukvarja predvsem s pridelavo in prodajo pernatih dvonožcev, posluje strašansko dobro. Krasno. To je vsekakor dobro tudi za Buta.. za Ptuj. Ta firma se odloči, da bo pod svojo perut spravila tudi organizacijo, ki se ukvarja predvsem z vsemi panogami kmetijstva in katere kratici ne pomenita "Košarkarski klub" Ptuj. S tem pa, ko to firmo spravi pod svojo perut, postane hkrati tudi no-vi šef edine restavracije v Ptuju, ki se ukvarja predvsem s pripravo ribjih jedi ter morske hrane. Kar samo po sebi ni slabo. To ne pomeni, da bodo zdaj kokoši začele nesti ikre, niti da bodo ribe začele kokodakati. Kar pa je slabo, je dejstvo, da novi lastniki določeno osebo, ki je do sedaj res odlično opravljala delo v tej, utemeljeno ali neutemeljeno vrhunski restavraciji, ter katere usposobljenost za to delo je nedvomna, saj je odnos z gosti vedno bil na vrhunskem in zelo okusnem nivoju (za razliko od velike večine ostalih natakaric, natakarjev in šefov strežb po vesoljni Slo-veniji), ta oseba pa je tudi sommelier, izobražen svetovalec za vino, no, da gredo novi lastniki tako osebo mirne vesti strpat za šank svoje gostilne ter jo s tem tako rekoč čez noč iz izkušene sommelierke, ki zna gostom kvalitetno svetovati pri izbiri hrane in, kar je še pomembneje, pri izbiri pravega vina ob hrani, degradirati v navadno kelnarco, ki je obsojena ves in vsak ljubi dan točiti šnops pa kofe. Dejanje, ki se upira zdravorazumski razlagi. Dejanje, kateremu legalnosti resda ne moremo očitati, mu pa zato kričeče manjka vsakršne legitimnosti. Očitno bajne vsote denarja in moč res zameglijo možnosti zdravorazumske presoje, da o čutu za etično sploh ne govorimo.
Summa summarum: naredite si uslugo, vzemite kako tableto proti glavobolu.
Gregor Alič
Digitalno je boljše
Vse bolj prisotna digitalna fotografija pridobiva na zagonu in priljubljenosti med uporabniki, tako profesionalnimi kot amaterskimi. Gonilo vsega so nižje, sprejemljivejše cene, zadovoljiva kakovost fotografij in popularizacija v medijih.
Zakaj je digitalno boljše
Digitalna fotografija je predvsem interaktivna. Vgrajen LCD-zaslon lahko že trenutek po zajemu slike prikaže, kar omogoča sprotni nadzor dela in takojšnjo odpravo napak. Pri analogni fotografiji je proces od zajema do izdelave fotografije daljši, film pa je, ko nanj pade svetloba, trajno zaznamovan. Pri digitalnem zapisu je moč vsak posnetek izbrisati in tako, v primeru pomanjkanja prostora na pomnilniški kartici, narediti prostor novemu, morda boljšemu. Če združimo oboje - možnost brisanja in takojšnji ogled zajete slike -, dobimo udarno kombinacijo, ki velik del lastnikov digitalnih fotoaparatov privede do tega, da posnamejo veliko več slik, kot je običaj pri analognem fotoaparatu. Vsi fotografi pa vedo, da več, kot je slik na voljo,
lažje je izbrati dobre. Lahko jih ohranite izključno v digitalnem formatu in jih ogledujete na monitorjih, dlančnikih, jih pošiljate prek medmrežja, zapečete na zgoščenko ali prikažete kar na domačem televizorju.
Slabosti
Tudi digitalna fotografija ni brez slabosti. Že na samem začetku vas bo nakup primernega
fotoaparata udaril po žepu. Sicer so cene upadle, še vedno pa je težko kupiti digitalni fotoaparat z 2 milijonoma pikic pod ceno 60.000 SIT. Profesionalci lahko izbirajo tudi med aparati, ki stanejo krepko čez milijon tolarjev. Poleg cen fotoaparatov omenimo še drugo slabost: po-mnilniške kartice. Te shranjujejo digitalne posnetke do prenosa v računalnik. Razlikujejo se po
zunanjih merah, teži, kapaciteti in predvsem ceni pomnilniške-ga prostora. Trenutno so najcenejša izbira še vedno relativno velike, vendar povsem uporabne flash pomnilniške kartice formata Compact Flash. Med naj-
dražjimi pa so za Sony značilne pomnilniške paličice Memory Stick. Pomnilniška zmogljivost kartice je pomembna predvsem pri izletih, na dopustu, skratka vedno, ko nameravate zajeti večje število fotografij. Poleg novega fotoaparata je skoraj vedno priložen naravnost skromen primerek pomnilniške kartice, katere kapaciteta zadošča za vsega nekaj deset fotografij srednje kakovosti. Priporočamo vam torej nakup večje, zmogljivejše kartice, žal pa to dodatno dvigne skupni strošek, ki ga je že zaznamovala cena digitalnega fotoaparata.
Milijoni na dlani
Ce ste priložnostni fotograf in ne nameravati izdelovati fotografij, ki bi na papirju presegale velikost 15 krat 10 centimetrov,
RADIO)))TEDNIK
Spoštovani,
postanite naročnilc/naročnica Tednil<a in podarimo vam darilo v vrednosti 10.000 SIT! Naše darilo obsega:
-	6 X 600 SIT popusta pri malih oglasih v TEDNIKU	3.600 SIT
-	popust pri naročilu zahvale ali spomina v TEDNIKU	3.000 SIT
-	popust pri naročilu čestitke na RADIU PTUJ	2.480SIT
-	vsako četrtletje Vam podarimo eno številko TEDNIKA	920 SIT
SKUPAJ:	10.000 SIT
Darilo boste lahko unovčili celo leto 2003. Za vsako četrtletje Vam bomo na položnici odšteli naročnino za eno številko, ostale popuste pa boste naročniki TEDNIKA uveljavljali s pomočjo kuponov kadarkoli v letu 2003. Kupone lahko unovčijo samo aktivni naročniki, ki imajo poravnano naročnino. Če boste izkoristili vse ugodnosti, vas bo celoletna naročnina na TEDNIK namesto 11.960 SIT stala samo 1.960 SIT Toliko novic za tako malo denarja! TEDNIK - VAŠE ŠTAJERSKE NOVICE.
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta: DŠ:_
Tel.:
se lahko mirne vesti odločite za nakup digitalnega fotoaparata s senzorjem, ki ima dva milijona slikovnih elementov. Fotografija bo imela najvišjo ločljivost 1600 krat 1200 točk. Malce več manevrskega prostora dopuščajo aparati s tremi milijoni slikovnih elementov senzorja, a so za 20-40.000 SIT dražji. Modeli s štirimi ali petimi milijoni točk se že uvrščajo v cenovni razred nad 150.000 SIT, končno ceno pa v veliki meri določijo ostali elementi fotoaparata, predvsem kakovost optike. Aparati z izmenljivimi objektivi so rezervirani za profesionalce. Pol-profesionalnim uporabnikom lahko priporočimo aparate v cenovnem razredu med 150 in
200.000 SIT. Tipičen primerek tega cenovnega razreda je odličen fotoaparat Canon G2. V razredu aparatov s tremi milijoni točk, ki bi morali zadovoljiti veliko večino uporabnikov, naj-
demo ogromno modelov. Načeloma cena naj ne bi presegla 110.000 SIT. Pri nakupu izberite uveljavljenega proizvajalca (Sony, Canon, Olympus ipd).
Simon Šketa
Datum naročila in podpis:_
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Vihar med mobilnimi operaterji
Slovensko mobilno sceno pretresa ofenziva največjega svetovnega mobilnega operaterja Vodafona, ki se je tesno povezal z avstrijskim mobilko-mom, sestavnim delom avstrijskega telekoma. Slovenski mobilni operater Si.mobil je že kar nekaj časa del mobilkoma, povezava slednjega z Vodafo-nom pa temeljito vpliva tudi na razmere na našem trgu.
Ob vsem tem nas zanima predvsem, kaj bomo pridobili (če sploh) uporabniki. Pri Si.mobilu so javnosti sporočili, da si lahko obetamo ugodnejše cene uporabe storitev v tujini, saj bodo Si.mobilovi uporabniki lahko uporabljali storitev Euro-call, ki v 26 državah omogoča cenejše telefoniranje in lažji dostop do različnih storitev. Sprememb bo verjetno kar nekaj, uporabniki pa pri vsem ne bomo prav nič oškodovani, še najmanj Si.mobilovi. Prepričani smo lahko tudi, da vodilni slovenski mobilni operater Mobitel svojega tržnega deleža ne namerava prepustiti konkurenci (vsaj brez bitke ne). Ob tem
ni nepomemben podatek, da slovensko mobilno sceno že sedaj intenzivno obvladujejo tujci (Si.mobil - avstrijski mobil-kom, Vega - ameriški Western Wireless International). Mobitel je edino podjetje, ki je še v slovenski lasti. Visok tržni delež, prepoznavnost blagovne znam-
ke, tehnično vodilno omrežje v Sloveniji in predvsem licenca UMTS imajo veliko vrednost.
Mobitel ima tudi zelo razvito ponudbo dodatnih storitev (mobilno	plačevanje,
WAP/WEB/SMS vsebine, lokacijske storitve, javanske igre, logotipi, podjetniška omrežja MPO ipd). Si.mobil in Vega na tem področju občutno šepata.
Morda se bo z vstopom Vodafona na trg to spremenilo, vsekakor pa Mobitelu ostaja precej manevrskega prostora. Slovenija je po razširjenosti mobilne telefonije med prvimi na svetu, hkrati pa je raven cen storitev mobilne telefonije pod evropskim povprečjem. Na koncu se bo za uspešnejšega izkazal tisti mobilni operater, ki bo imel največji zmnožek dveh številk: prve, ki opisuje število aktivnih uporabnikov, in druge, ki opisuje povprečen prihodek na uporabnika. Kako doseči, da bi za mobilno telefonijo zapravili več? Dvig cen? Možna, a precej nepopularna poteza, za povrhu težko izvedljiva zaradi konkurence. Ena izmed realnih poti do večjih prihodkov so dodatne storitve, vsebina. Tega se zavedajo vsi operaterji. Mobitel na tem področju aktivno deluje že dalj časa in se pri tem v veliki meri zanaša na lasten razvoj ter ljudi. Na vlak je sedaj s pomočjo Vodafona skočil še Si.mobil, verjetno pa bodo kakšno potezo potegnili še pri Vegi.
Si^n Šketa
Razveza med srbskim in italijanskim Telekomom
Telecom Italia je podpisal dogovor o prodaji 29-odstotnega deleža v srbskem Telekomu. Kupec deleža bo državno podjetje PTT Srbija.
Slednje ima že ves čas v lasti 51 odstotkov srbskega Telekoma. Za nakup ponujenega deleža bo PTT Srbije morala zbrati 195 milijonov evrov kupnine, plačilo pa bo izvedeno v dveh delih. Prvi del v znesku 120 milijonov evrov mora biti plačan do aprila 2003. Preostalih 75 milijonov evrov pa do julija 2008. Telecom Italia je delež srbskega Telekoma kupil leta 1997 za 453,5 milijona evrov. Pri poslu se je precej opekel in izgubil več kot polovico vloženih sredstev.
Dvajseti rojstni dan interneta?
Svetovno omrežje internet je v sredo, 1. januarja 2003, praznovalo svoj 20. rojstni dan. Začetki povezovanja računalnikov v računalniška omrežja sicer segajo že v leto 1969, ko so v Los Angelesu na University of California povezali dva računalnika z nekaj metrov dolgim kablom, prek katerega sta si lahko izmenjevala podatke. Prvi prednik interneta je bilo razprostrano omrežje ARPANET (Advanced Research Projects Agency Network), ki ga je postavilo ameriško obrambno ministrstvo in je že v sedemdesetih letih povezovalo nekaj deset računalnikov po vsej Ameriki. Prav na prvi dan v letu 1983 pa so v omrežju ARPANET, ki je takrat povezovalo že 400 računalnikov, pričeli uporabljati komunikacijski protokol za paketni prenos podatkov z imenom TCP/IP.
Konec trdih diskov IBM
Hitachi je za dobri dve milijardi dolarjev kupil IBM-ove tehnologije in tovarne, v kate-
rih je ta razvijal in proizvajal trde diske. Posel je sedaj zaključen, plačanih je sedemdeset odstotkov kupnine, preostanek pa bo plačan v prihodnjih treh letih. 18.000 zaposlenih v IBM sedaj prehaja pod okrilje novega podjetja HGST, kjer se jim bo pridružilo še 6.000 Hitachijevih delavcev. Podjetje HGST bo proizvajalo trde diske, tudi s pomočjo večine IBM-ovih patentov s tega področja. Eden prvih izdelkov je obnovljena enota Microdrive, ki ima sedaj kar 4 GB pomnilniškega prostora.
Mobilniki kot javni telefoni
Uslužbenci indijske pošte bodo med opravljanjem svojega dela s sabo prenašali prirejen mobilnik, ki ga bodo lahko koristili vsi mimoidoči.
Stroški uporabe bodo izpisani na zaslonu in tudi takoj plačani. S tem naj bi indijske oblasti želele približati telefonske storitve v kraje, kjer te še niso možne. V prvi fazi bo projekt zajel 2000 poštarjev, ki opravljajo dostavo v 10.000 indijskih vaseh.
Draga nezaželena e-pošta
Ameriško raziskovalno podjetje Ferris Research končuje obsežno raziskavo glede negativnih poslovnih učinkov nezaželene e-pošte. V raziskavi so tudi finančno ovrednotili negativne učinke nezaželene e-pošte in prišli do presenetljivih številk. Samo ameriška podjetja naj bi nezaželena e-poštna sporočila letno stala 8,9 milijarde dolarjev, evropska 2,5 milijarde, še dodatnih 500 milijonov stroškov pa naj bi imeli ameriški in evropski ponudniki internet-nih storitev. Največji delež stroškov predstavlja čas, porabljen za pregledovanje in odstranjevanje nezaželene e-pošte, ter naložbe v zmogljivejšo opremo zaradi povečane količine e-pošte.
TEDNIKOVA AKCIJA / kateri je najbolj priljubljen duhovnik
Emil Križan - duhovnik iz Vidma
Tokrat vam predstavljamo Emila Križana, duhovnika, ki deluje v cerkvi sv. Vida v Vidmu pri Ptuju. Svoj poklic opravlja že 29 let. Aktiven je na mnogih področjih. Kot je dejal, je njegova prva ljubezen glasba, druga pa rože. Skupaj z ansamblom Minores, ki so ga ustanovili takratni študentje teologije, so izdali dve plošči, s katerima so se predstavljali celo v Avstraliji.
Kako dolgo ste že duhovnik?
"Duhovnik sem že 29 let. Od tega sem 15 let delal na Ptuju v cerkvi sv. Jurija, sedaj pa že 14 let delam v Vidmu pri Ptuju."
Nameravate ostati v Vidmu?
"To ni odvisno od mene, o tem odločajo predstojniki. Drugo leto bom še zagotovo tu, ko pa bomo imeli duhovniki spet kapitelj, pa je možno, da me bodo prestavili kam drugam. To pa je odvisno od tega, kje nas potrebujejo."
Zakaj ste postali duhovnik?
"Vsak človek je otrok svojega časa in svojega okolja. In tisti čas, ko sem se jaz odločal za poklic, ni bil ravno čudovit čas, ni bil naklonjen niti duhovnikom niti ministrantom, še najmanj pa Cerkvi. Velikokrat so se zaradi tega, ker sem bil ministrant, celo norčevali iz mene. Mislim, da je bilo ravno to tisto, kar mi je dalo še večjo voljo in spodbudo, da sem se odločil za ta poklic. Velik vpliv na mojo odločitev je imel tudi domači duhovnik. In okrog šestdesetega leta sem se zagotovo odločil za ta poklic."
Opišite nam svojo življenj-
sko pot!
"Po osnovni šoli sem šel v Zagreb, kjer sem obiskoval klasično gimnazijo. Po končani gimnaziji sem se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in 1974. leta so me posvetili za duhovnika. Tri mesece sem bil v Avstraliji, skupaj z ansamblom Minores, ki smo ga ustanovili takratni študentje. Nato sem delal na Ptuju, potem pa so me leta 1989 premestili v Videm, kjer še danes delam."
Kaj je vaš življenjski moto?
"'Bodi vesel z veselimi in bodi sočuten, žalosten z žalostnimi.' Sem takšen človek, da se znam prilagajati situaciji. Če je kdo vesel, vem podeliti srečo z njim. Pa tudi z žalostnimi vem biti nesrečen. To ni igra človekovih vlog, temveč gre za odnos, da se veš ob določenih situacijah ustrezno obnašati."
Kateri del Biblije vam je najbolj všeč?
"Janez, ki opisuje ljubezen. Bog je ljubezen! Kaj bi bilo, če nas Bog ne bi imel tako rad, kot nas ima?! Kako bi se soočal s svojimi slabostmi. Nisem tako svet in ne tako dober, ampak zmeraj računam na Božjo ljubezen. In ravno to je vsa moja teo-
LEVANJCI / 90 let marije pihler
še na mnoga leta
Marija Pihler, po domače Mesarečeva mati, iz Levanjcev v občini Destrnik je 13. decembra 2002 praznovala devetdeseti rojstni dan. Slavila ga je s svojci, sosedi in prijatelji naslednji dan. Našli smo jo nasmejano in veselo, saj so bili okrog nje zbrani njeni otroci: hčerke Marija, Trezika in Lizika, sin Lojzek z ženo Treziko, devet vnukov ter prav tako devet pravnukov.
Bila je zelo srečna, zadovoljna in vesela, saj ji je Bog poklonil toliko let, in kar zdravih, čeprav je kot gospodinja na tako veliki kmetiji trdo delala od jutra do večera. Z njo so zbrani nazdravili in tudi zapeli. Ob
visokem ljubileju so ji namreč voščili župan Franc Pukšič in člani Društva upokojencev Sv. Urban - Destrnik, katerega članica je že od vsega začetka.
Julijana Cernezel
Slavljenka z otroki, najmlajšim pravnukom in najmlajšo pravnukinjo.
RADIOIIITEDNIK
www.radio-tednik.si
Emil Križan ob prvem svetem obhajilu
logija."
Kaj mislite, zakaj je na svetu toliko ver, ko pa se skorajda vsi strinjamo, da je Bog samo eden?
"Bog je ljudem pustil svobodo. Kristjani verujemo v razo-detega Boga in ne v filozofskega. In če ne bi bilo tega Božjega pristopa na Zemlji, ne vem, v kaj
bi ljudje verovali. Niso pa še vse vere prišle do te stopnje razode-tosti Boga. Kristjani želimo, da bi bila na svetu samo ena vera, vendar je to najbrž le iluzija. Sam se strinjam s tem, da imajo vse vere nekaj dobrega. In ravno to je bil čar komunizma, ker je cenil vse vere."
Dženana Beéirovié
LOVRENC / zlatoporocenca marija in jožef ftic
Pol stolej ljubezni in družinske sreie
Po 50 letih skupnega življenja sta v soboto, 28. decembra, pred župana občine Kidričevo Zvonimirja Holca stopila zlatoporočenca Marija in Jožef Vtič z Lovrenške ceste 6 v Kidričevem. Slovesni obred zlate poroke so opravili v farni cerkvi v Lovrencu na Dravskem polju, kjer sta se decembra leta 1952 tudi poročila.
Zlati ženin Jožef je bil rojen 29. marca 1928 v Grdini, zlata nevesta Marija, rojena Marčič, pa 31. decembra 1923 v Apačah. Poročila sta se 20. decembra 1952 v farni cerkvi v Lovrencu, civilno pa v Majšperku. Zlati ženin Jožef je bil ves delovni čas zaposlen kot elektrolizer v TGA Kidričevo, Marija pa je doma pridno gospodinjila in skrbela za družino.
V zakonu sta se jima rodila hčerka Zlatka in sin Vlado, danes pa ju razveseljujejo trije vnuki in celo trije prav-nuki. Slovesnost zlate poroke sta opravila lovrenški farni župnik Karel Pavlič in župan občine Kidričevo Zvonimir Holc v farni cerkvi Sv. Lovrenca v Lovrencu na Dravskem polju. V veselem delu pa so zlato poroko proslavili skupaj s 40 svati v gostišču Svenšek na Selih.
-OM
Zlatoporocencema Mariji in Jožefu Vticu je čestital župan Zvonimir Holc. Foto: Langer-holc
NAJBOLJ PRILJUBLJEN
(trenutni vrstni red):
1.	Edi Vajda, Sv. Andraž, Zg. Leskovec
2.	Janez Maučec, Sv. Marko, IVIarkovci
3.	Marijan Fesel, Sv. IVIartIn, Hajdina
4.	Alojz Klemendič, Sv. Trojica v Haiozaln
5.	Janko Frangež, Sv. iVIikiavž, iVIajšperk
6.	Emil Križan, Sv. Vid, Videnn pri Ptuju
7.	Jože Kramberger, Sv. Doroteja, Dornava
8.	Slavko Štefko, Sv. iVIarija, Poienšak
9.	Janez Gogner, Svetinje ~ ,10. Jožef Rajner, Sv. Boifenk, Trnovska vas
Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega duhovnika zime 2002/03 pošljite na naslov Radio-Tednikd.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj.
Glasujem za:_
Ime oz. naslov župnišča:_
Ime in priimek glasovalca:.
Naslov:
Telefonska številka:
Kupon vella do 22.1.2003
Obnavljate kopalnico?
S popusti Metalke Ptuj!
•	armature ARMAL-wega,oria, hidra
•	pomivalno korito INOX - LOŽ......
•	WC splakovalnik PROSAN - LIV...
•	kopalniški program KOLPA.........
•	kopalne kadi TEUCO uvoz iz Italije....
•	bojierji TIKI-GORENJE od 5-501.....
•	sanitarna keramika STRUMICA....
•	Švedske WC deske KAN.............
•	Italianske keramične ploščice nakup nad 10 m?................
10% POPUST 10% POPUST 15% POPUST 10% POPUST 10% POPUST 10% POPUST 10% POPUST 20% POPUST
20% POPUST
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00
METALKA' TRGOVINA
»Babica, ali ti kupim tortico?«
"Ne, ni treba."
"No, sedaj me pa {e ti vpra{aj!"
Mirko je prvič obiskal babico na kmetih, kjer naj bi preživel šolske počitnice. Babica mu je razkazala posestvo, nato pa ga je peljala v hlev in mu pokazala:
"Vidiš, tole je pa prašič.'
"Kaj je pa naredil?' vpraša Mirko.
Janezek je pred babico izrekel grdo besedo, nakar se je babica odzvala:
'Janezek, tako grdo se ne sme govoriti! Na, tukaj ti dam sto tolarjev, ti pa mi obljubi, da te besede ne boš nikoli več izrekel!"
Janezek s hvaležnostjo vzame denar, nato pa se zamisli, nekaj časa molči, končno pa le izjavi:
"Babica, jaz znam povedati tudi take grde besede za tisočaka!'
"Zakaj tolčeš po tem lesenem čebričku?"
"Sestrico zabavam.'
"Kje pa je sestrica?'
"Pod čebričkom."
Tabornika sta se med taborjenjem v naravi izgubila v gozdu. Pa je prvi rekel:
"Trikrat ustreli v zrak, da naju bodo slišali in našli!'
In res. Prvi trikrat ustreli v zrak, toda brez odziva.
"Poskusi ponovno! Se trikrat ustreli v zrak!'
'Ne morem, samo še eno puščico !'
"Utrujen sem kot pes!' je zastokal Matjaž, ki se je vrnil z nogometne tekme.
'Naj pokličem veterinarja?' ga vpraša brat.
'Kako si kaj, Mihec?' vpraša dedek.
'Se kar, samo s tvojim sinom imam težave."
Snemanje ljubezenskega filma. Režiser razlaga naslednjo sceno:
"Ljubimec pade z ladje, plava deset metrov ... '
"Ampak jaz ne znam plavati!' je režiserja prekinil igralec, ki je imel vlogo ljubimca.
'Saj ni potrebno znanje plavanja!" mu je odgovoril režiser. "V scenariju piše: ... plava deset metrov, nato pa vpijoč na pomoč utone!'
V muzeju: 'Je to resnično Kleo-patrina lobanja?'
"Seveda!" je pritrdil kustos.
"Čigava pa je ta mala lobanja poleg nje?'
"Prav tako Kleopatrina, toda še iz časov, ko je bila majhna!'
"Mihec, kako da se ti pišeš Novak, mamica pa Petrovič?'
"Mami se je še enkrat poročila, jaz pa ne!"
Mladi dopisniki
DOBRA VOLJA
Dobra volja
je zares najbolja,
ni pa dobra slaba volja.
Zares vesela sem,
ce dobra volja pride na obisk,
me razveseli,
da mi dolgčas ni.
Veronika Mikulič, 3. r.,
OS Juršinci
DOBILI SMO SESTRICO
Očka in mama sta mož in žena. Imata se rada. Ker se imata rada, sva prišla na svet sestra in jaz. Jaz sem podoben očetu, sestra pa mami.
Včeraj je mama rodila sestrico, ki ji je bilo ime Ana. Najprej je bila Ana v mami manjša od pike. Potem pa je devet mesecev rastla v maternici. Prav tako se je spreminjalo mamino telo. Ko je počivala, sva midva s sestro hodila v trgovino, pospravljala, pomivala posodo in sesala. Zvečer sva se ulegla in odpočila od napornega dela. Ni minilo pet minut, sva že spala kot ubita.
Čez devet mesecev je oče odpeljal mamo v porodnišnico. Oče ni smel v sobo. Moral je počakati v čakalnici. Čez deset minut je iz sobe prišel zdravnik. Rekel je: "Čestitam, dobili ste punčko." Naslednji dan smo šli čestitat mamici. Bila je zelo vesela. Ko smo jo pripeljali domov, je bila njena soba polna daril. In potem pospravljanje. Še isti dan so prišli sorodniki. Mama se jim je zahvalila za darila. Ana je rastla in rastla, dokler ni bila stara dvajset let. Mama je bila spet noseča. Uf! Blaž Pongrac, 3. a, OS Mladika
NARAVOSLOVNI TABOR NA TREH KRALJIH
(Ocenjevanje sob)
Prvi dan, ko smo vsi prvič videli to planinsko kočo, so nam učiteljice povedale, da bodo
vsak dan ocenjevale sobe. Takrat smo se vsi prestrašili, kajti redkokateri otrok rad pospravlja sobo. Ampak brez skrbi, mi smo jo pridno pospravili. Preden pa so prišle učiteljice ocenjevat sobe, nas je bilo vseh pet strah, kakšno oceno bomo dobile. Pa so le prišle. Uh, kako je bilo napeto, ko so vstopile v našo sobo. No ja, dobili smo petko.
Drugi dan nam je že vsem bilo vse znano. Tukaj pa so bile učiteljice zvite. Medtem ko smo mi v jedilnici risali, so nam učiteljice že ocenile sobe. Nekaj učencev je švignilo po stopnicah in nam prišlo povedat ocene. Nam so rekli, da smo dobili pet. Tudi drugi so se poskušali iti prepričat, ali to drži. Ampak ni jim uspelo. Zalotile so jih učiteljice. Ko smo vsi risbe dokončali, so nas spustile v sobe. Končno smo se lahko prepričali, ali tisto, kar so nam rekli sošolci, drži. In res mi smo dobili pet. Presrečni smo bili. To je bila že druga naša petka.
In še tretji dan. To je bil najbolj napet dan, kajti dobili bomo zadnjo oceno. Tokrat pa so učiteljice sobe ocenile medtem, ko smo mi igrali šah in človek ne jezi se. Tako je čas hitreje minil. Vsi smo že nestrpno čakali, da vidimo ocene. Krasno! Še ena petka. Bili smo edini v našem nadstropju, ki smo za urejenost sob dobili same petke.
Matic H., 3. a,
OS Ljudski vrt, Ptuj
PRVI ŠPORTNI DAN
Iz spanja me je prebudila mama ter me spomnila, da imamo športni dan. Kar poskučil sem od veselja. Ko sem se oblekel, sem šel na balkon. Zagledal sem črne oblake. Pomislil sem, da s športnim dnevom ne bo nič. Žalosten sem odšel pred šolo. Tam so mi sošolci sporočili, da bomo vseeno imeli športni dan. Bil sem zelo vesel.
Učiteljica nam je razdelila
malico. Malico smo dali v nahrbtnik. Odpravili smo se v Jeruzalem. Na poti v Jeruzalem smo srečali poštarja. Ko smo prišli v Jeruzalem, smo odšli na nogometno igrišče. Dečki smo igrali nogomet, deklice pa odbojko. Naša ekipa je zmagala 10:2. Na koncu smo streljali enajstmetrovke. Po končanih tekmah smo se odpravili proti Miklavžu. Domov sem prišel zelo utrujen.
Amadej Sklepič, 3. a,
OS Miklavž pri Ormožu
MENE, BETI, SO ZAVRGLI
Sem Beti in stara sem dve leti. Moja mamica kužka in moj oče kužek sta me zapustila pri desetih mesecih.
Vzeli so me ljudje, ki z mano niso prav nič lepo ravnali. Niso mi dajali ne hrane in ne vode. Bila sem pripeta z verigo v boksu, nič prosta, kar mi ni nikakor ugajalo. Nekega dne so me vzeli v avtomobil. Na sprednjem sedežu me je držala gospa. Po daljši vožnji v neznanih krajih so me naenkrat vrgli iz avtomobila. Padla sem v jarek z vodo, kjer sem se v prvem trenutku lahko vsaj odžejala. Hrane nisem vedela iskati, pa tudi po takšnem domu, kot sem ga imela, se mi ni preveč tožilo in nisem ga imela namena iskati. Tavala sem ob jarku in opazovala novo okolico. Bila sem zelo žalostna in izmučena. Noč sem prespala kar pod majhnim grmičkom. Zbudila sem se in pred sabo zagledala majhno vasico.
Iz bližnje hiše sta prišla otroka in se podila po dvorišču. Ko sta me zagledala, sta prišla k meni. Božala sta me po glavi in me klicala, naj grem z njima. Igrali smo se in čez nekaj časa je prišla otrokova mama, ki me je prav tako z veseljem sprejela. Ostala sem pri njih. Življenje se mi je čisto spremenilo.
Katarina Zver, 4. a,
OS Dornava
Xradioptuj
89,8 • 98.2-lO^aMHz
ČETRTEK, 16. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Smučišča na Pohorju. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). PETEK, 17. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). SOBOTA, 18. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
NEDELJA, 19. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOI^ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). PONEDELJEK, 20. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.00 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
TOREK, 21. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.00 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Sora). SREDA, 22. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SVET SE VRTI NAPREJ
KOSI TRUPEL V SMETEH
Navaden delovni dan hongkonških smetarjev je postal prava nočna mora. Na odlagališču kosovnega materiala so namreč našli kose človeških trupel. Našli so tri zgornje polovice teles, tri desne in eno levo nogo ter dve stegni. Takoj so obvestili policijo, mediji pa so se razpisali o novem Jacku Razparaču. Z obdukcijo so v truplih našli formaldehid. Nadaljnja preiskava je kriminaliste pripeljala do medicinske fakultete v Hongkongu. Minulo leto se je namreč preselila v novo stavbo, staro so porušili, pod ruševinami pa so končala trupla, namenjena medicinskim raziskavam. Ko so odvažali gradbeni material, so v njem, po pomoti, končala tudi trupla.
V	KONGU KANIBALIZEM NAD PIGMEJCI
Preiskovalci Združenih narodov za človekove pravice so prišli do presenetljivega odkritja, da so uporniške sile Konga na severovzhodu države ubijale in se prehranjevale z domorodci - Pigmejci, ki živijo globoko v tropskem deževnem gozdu. Minuli teden so preiskovalcem ZN v roke prišla poročila o nedavnem kanibalizmu v kongoški provinci Ituri, kjer so uporniki iz gibanj za svobodo (Liberation Movement-MLC) in za demokracijo (Democracy National-RCD-N) obtoženi, da so ubili in pojedli posamezne dele teles nesrečnih Pigmejcev, je dejal tiskovni predstavnik misije ZN v Kongu Manodje Mounoubai. Dodal je, da so ZN te grozljive obtožbe sprejeli zelo resno, saj so nemudoma poslali skupino šestih ljudi, ki bo raziskala omenjeni dogodek, kot tudi druge morebitne kršitve človekovih pravic. Kongoški uporniki, ki se skrivajo po tropskih gozdovih na vzhodu države, namreč pogosto najemajo Pigmejce za iskanje hrane oz. za lov.
BRITANSKA KRALJICA BO DOBILA "SOBO ZA PANIKO"
Britanska kraljica Elizabeta, ki je zaskrbljena zaradi morebitnih terorističnih napadov, je zahtevala postavitev "sobe za paniko" v Buckinghamski palači. Ta bo po navedbah nedeljskih britanskih časopisov opremljena z najsodobnejšo varnostno opremo. Sunday Times je zapisal, da bo varnostna soba s polmetrsko železno oblogo kraljevsko družino varovala pred poskusi uboja, bombardiranjem, plinskim napadom in celo pred neposrednimi napadi manjših letal. Prostori bi morali biti opremljeni z zavarovanimi komunikacijskimi zvezami ter vsem potrebnim, da bi v njih lahko preživeli vsaj teden dni, dodaja Times. Tom Gaffney, lastnik družbe Gaff-co, ki opremlja "sobe za paniko", je za omenjeni časopis izjavil, da bi posamezna soba lahko stala približno milijon evrov. Sicer pa bi strokovnjaki po njegovem mnenju kraljici morali svetovati, da jo v primeru napada v "sobo za paniko" spremljajo tudi njeni psi. "Če jih pustite zunaj, vsaj lahko zavohajo in z lajanjem izdajo vaš položaj," je dejal Gaffney.
TUDI V IRANU PODIRAJO TABUJE
Tudi v strogo islamski državi, kot je Iran, so se začeli časi spreminjati. Vodilni možje v teheranskem nogometnem klubu Pajkan so se namreč odločili, da bodo predstavnicam nežnejšega spola začeli dovoljevati ogled njihovih nogometnih tekem. Teheranske oblasti so dolgo časa ženskam prepovedovale ogled nogometnih tekem, glavni razlog za to pa naj bi bile nespodobne izjave, ki jih navijači namenjajo nasprotnemu moštvu. Po besedah predstavnika teheranskega nogometnega kluba so ženskam dovolili oglede njihovih tekem, ker njihovi navijači ne uporabljajo nespodobnih besed, prisotnost žensk na tribunah pa pozitivno vpliva na moralo nogometašev. Slavnostni trenutek se je zgodil pretekli četrtek, ko si je tekmo prve iranske nogometne lige med moštvoma Pajkan in Bark Širaz v Teheranu ogledalo približno deset predstavnic nežnejšega spola.
ŽENSKA PREŽIVELA NESREČO TURŠKEGA LETALA S PADCEM NA KUP SENA
V letalski nesreči, ki se je na jugovzhodu Turčije pripetila prejšnji četrtek in v kateri je življenje izgubilo 75 potnikov, se je ena od petih preživelih rešila s padcem na seno. 48-letna gospodinja svojo rešitev vidi kot čudež, saj je iz letala, ki ga je zajel ogenj, padla z višine nekaj sto metrov nad zemljo, je poročala turška televizija NTV. Ženska je padla na edini kup sena, ki se je nahajal na območju, in dobila le lažje poškodbe. Letalo Turkish Airlines je letelo iz Carigrada proti Diyarbakirju, v njem pa je bilo 75 potnikov in pet članov posadke.
NEVARNE ATENSKE CESTE
Neki atenski voznik je skupaj s svojim avtomobilom padel v 15 metrov globoko luknjo, ki se je naenkrat pojavila na cestišču ene izmed največjih prometnic v grški prestolnici, so sporočili iz gasilske službe v Atenah. Vzrok za nenadni nastanek "črne luknje" s premerom desetih metrov je bil v nedokončanem predoru za podzemno železnico, ki ni zdržal prometne obremenitve. Nesrečnega voznika, ki je pri padcu utrpel le lažje poškodbe, so rešili gasilci in ga prepeljali v bolnišnico. Novi predor, ki ga še gradijo, pa bo vključen v novo progo atenske podzemne železnice, ki naj bi po načrtih začela obratovati pred začetkom poletnih olimpijskih iger leta 2004 v Atenah.
V	AVSTRALIJI ZARADI SUŠE PADAJO MRTVE PTICE Z DREVES
Avstralija doživlja najdolgotrajnejše obdobje suše v zadnjih stotih letih. Dežja na nekaterih območjih niso videli že 12 mesecev, meteorologi pa napovedujejo, da padavin ne bo vse tja do marca. Huda suša v Avstraliji ni ogrozila samo ljudi in pod vprašaj postavila letošnjega pridelka kmetov, temveč je v avstralski divjini privedla do čudnih pa tudi tragičnih dogodkov pri živalih. Te dni z dreves padajo od žeje izčrpane mrtve ptice. Tudi simbol Avstralije, kenguru, umira od lakote. Po podatkih vlade je v Avstraliji kakih 60 milijonov kengurujev, združenje za zaščito divjega sveta pa opozarja, da bi se lahko ta številka zaradi suše prepolovila. Ljubke in zaščitene koale, ki jih je v Avstraliji okoli 500.000, so prav tako prizadete. Konec 80. let je zaradi suše in visokih temperatur samo v zvezni državi Queensland na severovzhodu Avstralije poginilo kar 60 odstotkov koal. V trenutkih boja za obstanek pa nekatere živali kažejo pravo človeško domišljijo. Nek teliček je namreč "okoli prinesel" gospodinjo iz Novega Južnega Walesa, ki je "na varno" spravila kar precejšnjo količino deževnice. Teliček je bil tako žejen, da je razbil pipo cisterne in se napil vode, ki je curljala na vse strani.
AVSTRALSKI VOJAKI PRED ODHODOM V IRAK ZAMRZNILI SVOJO SPERMO
Pripadniki avstralskih specialnih enot so v okviru priprav na morebiten odhod v Irak sprejeli prav posebne ukrepe, razmišljati so namreč začeli o zamrznitvi svoje sperme. Kot so za nedeljsko izdajo avstralskega časnika Sun-Herald povedali zdravniki semenske banke v Sydneyu, sta v zadnjih tednih s strokovnjaki omenjene ustanove navezala stik najmanj dva pripadnika enot SAS, potem ko so bili pripadniki enot seznanjeni s temi, da jih v prihodnjih tednih čaka namestitev na območju Perzijskega zaliva. Po besedah zdravnika Geoffa Driscolla predstavlja zamrznitev sperme določeno zagotovilo v primeru, če bi med služenjem v tujini izgubili svoje "premoženje". Avstralski premier John Howard je v petek napovedal, da bo država v okviru priprav na morebitno vojno proti Iraku na območje Zaliva najverjetneje napotila okoli 150 avstralskih vojakov.
GLOBOKI KLANEC / veliko zanimanje za smucarijo
Po šestih letih konino dovolj snega!
I
Smučišče Globoki klanec pri Sv. Tomažu je z veliko prostovoljnega dela, prispevkov donatorjev in entuziazma v letu 1997 zgradil Smučarski klub Sv. Tomaž. Po ugodni otvoritveni sezoni jih je sneg pustil na cedilu in za veliko vloženega dela so dobili v zadnjih letih bolj malo smuke. Zato so toliko bolj veseli tokratnega snega, ki je končno pošteno pobelil njihovo strmino.
Proga Globoki klanec je dolga 520 metrov. Ob njej je vlečnica z zmogljivostjo do 700 smučarjev na uro. Že takoj v začetku so zgradili tudi razsvetljavo, tako da je vsak dan omogočena tudi nočna smuka. Herman Prejac iz smučarskega kluba Sv. Tomaž je pove-
dal, da je bilo smučišče narejeno predvsem za mladi rod, ki bi na tej strmini lahko naredil prve smučarske korake in za rekreacijo odraslih. Vlečnica ima sistem za uravnavanje hitrosti prevoza smučarjev in ga z lahkoto prilagodijo za otroke. Odkrile so jih tudi osnovne
veda v prvi vrsti odvisno od vremena. Ob progi je urejena tudi gostinska ponudba.
Med tednom so dopoldnevi rezervirani za šolske aktivnosti, za vse ostale smučarje pa vlečnica ob delavnikih obratuje med 17. in 21. uro. Za konec tedna pa lahko obiskovalci smučajo med 9. in 16. uro, potem pa se prične nočna smuka, ki traja do 21. Tudi cene so dostopne. Celodnevna karta stane 1500 SIT, za otroke 1200 SIT, za nočno smuko pa bodo odrasli odšteli 1200 SIT, otroci pa tisočaka. Člani kluba so upravičeni do popusta na ceno vstopnic. V klub se je mogoče včlaniti na smučišču.
v^iki klemenčič ivanuša
Minuli sončni vikend je smučišče Globoki klanec gostilo za svoje razmere rekordnih 500 smu~arjev
Minuli son~ni vikend je smu~i{~e Globoki klanec gostilo za svoje razmere rekordnih 500 smučarjev
šole, ki so se množično najavile, da bi na smučišču izvedle svoje športne dneve. V tem tednu se vrstijo šole ormoške občine, zanimale pa so se tudi šole iz okoliških krajev, Gorišnice, Veržeja, Markovcev. Okolje je zelo primerno za takšne akcije, saj so bližnji hribčki kot nalašč za sankanje. Razmišljajo pa tudi, da bi s teptalcem snega naredili kilometer ali dva dolgo tekaško progo.
Ena izmed prioritet, ki bi jih radi uresničili v prihodnosti je tudi izvedba smučarske šole za otroke, vse pa je se-
Desetletna Sabina Kova~ec iz Hla-poncev smuča že dve leti. Na tem smučišču je bila v soboto prvič skupaj z družino. Njej je bilo všeč. Zadovoljna pa je bila tudi mama, ki pravi, da je smučišče lepo urejeno, da je cenovno zanimivo in povsem dovoljšen izziv za začetnike.
Nagradno turistično vprašanje
Priprave na osrednjo ptujsko in slovensko pustno prireditev - kuren-tovanje 2003 - so v zaključni fazi. V noči z drugega na tretji februar, na svečnico, bodo kurenti dobili zeleno luč za letošnje "nastopanje" v domačem in širšem slovenskem okolju.
Te dni bodo organizatorji javnosti predstavili dogajanje po posameznih dnevih. Prireditve bo LTO pričela 22. februarja, ko se bodo po otvoritveni slovesnosti predstavili slovenski pustni liki in maske. Osrednja pustna povorka bo 2. marca, pokop 43. pustnih prireditev pa 4. marca.
Karnevalsko dvorano bodo letos po-
stavili še na stari lokaciji, na prostoru med dvema mostoma, z delom prireditev bo pustno dogajanje zasedlo tudi mesto, več pa naj bi se letos dogajalo v gostinskih lokalih.
Multimedijski način predstavitve ptujskega vinskega podzemlja in siceršnje vinogradniško-vinarske tradicije na Ptujskem v Vinarstvu Slovenske go-
Tako je svoj prvi obredni ples v letu 2002 pričelo okrog 200 kurentov s Ptujskega. Foto: MG
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kolikšna je vsebina v klasičnih buteljčnih steklenicah: a) dva litra b) liter c) 0,75 litra
Ime in priimek:_
Naslov: _
Davčna številka:
rice - Haloze, d.o.o., Ptuj (pričeli so ga pred tremi leti) je pri obiskovalcih uspel. Število obiskovalcev se je že v prvem letu povečalo za 50 odstotkov, je povedal vodja vinskega hrama Boris Zajko. Številka 15 tisoč obiskovalcev je stalnica tega obdobja. Potrebno pa bo pogledati naprej, in spet razmisliti o kakšni novosti, vendar v okviru ptujskega turističnega produkta, saj nihče na Ptuj ne bo prišel zgolj zaradi vina. V zadnjem času je med obiskovalci ptujske vinske kleti tudi veliko gostov iz Avstrije in Nemčije, ki prihajajo v okviru animacijskega programa slovenskih zdravilišč, s katerimi pa so v zadnjem času vzpostavili dobro sodelovanje. Glavnina gostov pa še vedno prihaja iz Slovenije. Najimenitnejši obiskovalec v lanskem letu je bil nekdanji zunanji minister ZDA William Perry. Razveseljivo je tudi, da so se na skupni točki našli glavni akterji turistične ponudbe na Ptujskem, Terme Ptuj, Ptujske vedute, LTO in Vinarstvo, poudarja Boris Zajko. Pa tudi turistični novinarji, domači in tuji, zadnje čase pogosteje najdejo pot na Ptuj. Večkrat jih je namreč potrebno spomniti tudi pri Slovenski turistični organizaciji, da je za njihove obiskovalce pomemben tudi vzhodni del države, ne samo Gorenjska, Primorska, je med drugim povedal vodja vinskega hrama, ki je med najbolj zaslužnimi za povečan obisk turističnih novinarjev na Ptujskem. Letos spomladi pričakujejo tudi obisk celotne ekipe Slovenske turistične organizacije z direktorjem Medenom na čelu. Na Ptuju se zadnje čase ustavljajo tudi tisti, ki so uspešno končali izobraževanje za turistične informatorje in slovensko turistično ponudbo predstavljajo na sejmih doma in v tujini.
Hiša v Prešernovi 18 na Ptuju, po kateri smo spraševali v prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju, je bila v obdobju od leta 1339 do 1752 last križnikov, nato invalidske uprave, ki je
v njej uredila bolnišnico, po letu 1860 jo je upravljalo vojaštvo, pred zadnjo vojno pa žandarmerija. Ker popolnega odgovora ni bilo (sicer smo iskali le podatek o tem, da je bila v njej bolnišnica), nagrade ne bomo podelili.
Vsem, ki ste redni sodelavci, se za dobro sodelovanje v lanskem letu zahvaljujemo in želimo, da ostanete naši zvesti sodelavci tudi v prihodnje. Letos februarja rubrika praznuje 13. rojstni dan.
Danes vprašujemo, kakšna je vsebina v klasičnih buteljčnih steklenicah: dva litra, liter ali 0,75 litra. Nagrada za pravilen dogovor je obisk kleti s pokušnjo za celo družino. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 24. januarja.
Sašo Rajh iz Polencev se je po strmini Globokega klanca spuščal skupaj z ženo. Oba sta zelo zadovoljna in poznata smučišče že iz prejšnjih let. Še posebej jima je všeč nočna smuka. Mnenja sta, da je za rekreacijo smučišče ravno pravšnje.
POGLEJ IN
ODPOTUJ
POMUBJE. Sončkov klub
že za 10.990
vikendi do 27.4., 3* Dlana, bogat program, kopanjo, 2D, POL, otrok do 7 let brezplačno_
LENDAVU Sončkov klub
12.990
vikendi do 2.3., 3' Upa, Terme Lendeve, boget program, 2D,POL,otrokdo12letbrezplal!no
PORTOROŽ. 1=2
17.990
do 30.3., 3* Lucija, Senikov kinb, 3/4D, NZ, Izlet, kopanja, Sport... cena za 2 osebll
BENETKE IN
15.,22.2.,2-dnevnli Piran, Koper), cena za 2 osebll
19.990
Il Izlet (Benetke, Portorož,
MALLORCA, Playa de Palma
46.170
19.1., 3- betel Fentenellas Playa, 7D, POL, polet z Dunaja
FOLGARIA. Sončkov klub
56.610
16.2., 23.2., apartma t smntarska vozovnica/osebo, 7D, animacija na snegu
VIKEND V PEKINGU
156.000
19.2., 3' betel, 5D, POL, bogat program, slovensko
SONČEK
TUI potovalni cantor
PTUJ, Krsmpljeva 5, teL 02/749 32 82
miijjjim^ pjwnji^\j'jjij mimiupsuj
VSAK DELAVNIK OD 5. do 9.1IRE:
Štajerska budilka z Radom Škrjancem in dežurno novinarko! Četrtek. 16. januarja ob 18. uri: Rajžamo iz kraja v kraj - smučišča na Pohorju (Marija Slodnjak in Peter Kukovec); Petek, 17.Jauuarjaod20.do24. ure: Peta noč (Marjan NaJiberger); Sobota. 18. januarja od 00.00do 5.00: Skupni nočni program iz studia radia Ptuj (o plesu - Majda Frldl) Sobota. 18. januarja od 20. do 2.1. ure: Glasba, šport in zanimivosti (Janko Bezjak in David Breznik); \edelja, 19. januarja od00.00 do f-OO: Skupni nočni program iz studia radia Ptuj (Ivan Vojsk in Tatjana Mohorko); Sreda. 22. januarja ob 18. uri: Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Moiiorko). NOVI INTERNETNI PORTAL! www.radio-tednik.si Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 666!
Kuharski nasveti
Brusnice - rdeie zlato
Brusnica je ljubiteljica hladnih območij. Lahko jo naberemo že v gozdu za hi{o, posebej to velja za severno polovico Slovenije. V Skandinaviji je tega sadeža oziroma gozdnega bogastva v tak{nem izobilju, da mu pravijo rdeče zlato, seveda tudi po zaslugi uporabnosti brusnic. Iz njih pripravljamo {tevilne izdelke. So grenko-sladkega okusa in surove niso dobre, njihova slastnost pride do izraza po toplotni obdelavi. Posebej okusne so v kompotih, marmeladah, želejih, kjer razvijejo svoj polni okus.
V državah, kjer je brusnic v izobilju, iz njih pripravljajo sokove, sirupe in {tevilna žganja in likerje. Brusnicni džem in marmelada pa je postala ne-pogre{ljiv dodatek pri divja-cinskih jedeh. Vendar ta kisel gozdni sadež postane zanimiv, ko se nekoliko bolje seznanimo z njegovimi lastnosti. Brusnice so zmeraj kisle; ko so temnor-dece in povsem zrele, so tudi sladke. Vsebujejo veliko organskih kislin, zaradi katerih se izdelki iz brusnic skoraj nikoli ne pokvarijo. Zraven kislin vsebujejo {e nekaj sladkorjev, pektin, vitamin C in vitamine B-kompleksa ter mineralne snovi, kot so kalij, kalcij , magnezij in jod.
Vložene brusnice so tradicionalna priloga zraven jedi iz di-vjacine. Da pa jih ne bi jedli samo ob tako redkih priložnostih in zgolj z divjacino, lahko spremenimo tradicijo in brusni-cno omako postrežemo tudi zraven govedine, purana in race. Brusnicni džem pa lahko dodamo kot sestavino sadne solate, brusnice pa ponudimo skupaj z drugim sadjem. Zaradi svoje izrazite barve bodo jedi dobile polnej{i okus in lep{i videz. Brusnice so dobrodo{la sestavina kompotov, tudi jabolcni kompot lahko popestrimo z žli-
cko vloženih brusnic. Posu{ene lahko namočimo, fino sesekljamo in jih kot začimbo dodajamo zelenjavnim jedem in omakam.
Na Norve{kem vložene ponudijo s sladkorjem in za tiste, ki se zdravo prehranjujejo, z medom. Zamrznjene brusnice sesekljamo s palčnim me{alnikom in jim dodamo žličko do dve medu in to me{anico dodajamo v sadne ka{e, v nadeve za sla{či-ce ali skuto in jogurt, iz katerega naredimo kremo za torto. Pri nakupu svežih brusnic morajo biti jagode sveže rdeče, brez belkastih odtenkov, to je zank, da so bile brusnice prezgodaj obrane. Brusnice v hladilniku hranimo nekaj dni, zelo primerne pa so tudi za zamrzovanje, ki jim nekoliko omili okus. Seveda je nemogoče, da bi jih sedaj lahko dobili sveže, sedaj so na voljo le zamrznjene.
Pretlačene in sladkane brusnice so lahko v manj{i količini tudi za dodatke sadnim juham, drugače pa brusnični džem dodajamo najkvalitetnej-{im jedem, ki jih pripravimo iz divjačine. Pri pripravi sla{čic pa jih le redko uporabljamo kot samostojno živilo, saj so za sla{-čice preveč kisle, zato jim dodajamo manj{o količino poljubne marmelade in jih že lahko uporabimo kot nadev za palačinke,
biskvitne rulade, biskvitne omlete ali za čajno pecivo. S svojo izrazito barvi in v kombinaciji s poljubno marmelado so dob-rodo{el dodatek pri omenjenem pecivu.
Ljubitelje slano sladkih okusov si lahko pripravijo tudi pu-ranju ruladice z brusnicami in porom. Pripravimo jih tako, da si narežemo najprej tanke pura-nje zrezke, jih narahlo potolce-mo in začinimo. Posebej v slani vodi skuhamo očiščen in na 5 cm dolge kose narezan por. Kuhanega odcedimo in ohladimo. Nato na zrezek enakomerno nadevamo kuhani por, ki ga premažemo z brusničnim džemom in zavijemo. Zrezke pritrdimo z vrvico in jih na vroči maščobi na hitro opečemo. Nato jih zložimo v manjši pekač, čez njih prelijemo bešamel omako, ki smo ji dodali nariban parmezan in v pečici zapečemo.
Pripravimo pa si lahko tudi biskvitno pito z brusničnim džemom. Pripravimo jo tako, da ločimo 5 rumenjakov od beljakov, rumenjakom dodamo 25 dekagramov sladkorja, en deciliter vode in en deciliter belega olja, ter mešamo z ročnim me-šalnikom tako dolgo, da dobimo gosto penasto zmes. Nato dodamo 25 dekagramov gladke moke s polovico pecilnega praška in 10 dekagramov mletih orehov. Na koncu primešamo trdi sneg beljakov. Pekač dobro namažemo z margarino, pot-resemo z ostro moko in vanj vsipljemo pripravljeno testo in pečemo pri temperaturi 180 stopinj C 30 minut. Nato vzamemo iz pečice, premažemo celotno testo z večjo količino brusni-
BRUSNICNI VENEC
TESTO: 1/8 l vode in 3 dag margarine damo kuhat, in ko voda zavre ter se margarina stopi, vanjo zakuhamo 10 dag gladke bele moke. Kuhamo tako dolgo, da nastane gladek cmok. Testo vsipljemo v drugo posodo, rahlo ohladimo in z me{al-nikom prime{amo 2-3 jajca. Ohlajenemu testu dodamo 1/2 pecilnega pra{ka in ga preme{amo. Peka~ dobro namažemo, potresemo in nanj nabrizgamo s pomo~jo dresirne vre~ke venec z notranjim premerom 22 cm. Ob robovih ga dodatno okrasimo, po vrhu brizgamo spi-ralasto. Pe~emo 20 do 25 minut pri 200 do 250 stopinjah C (prvih 15 minut pe~i-ce ne odpiramo, da se testo ne sesede). Pe~enemu vencu odrežemo pokrov in ga nadevamo s kremo.
Krema: 20 dag vloženih brusnic, 4 dag naribane ali nastrgane ~okolade, 2 vre~-ki {lag pene, 1 vanilin, 2 dag sladkorja.
Šlag peno stepamo pol minute, nato dodamo va-nilin sladkor in sladkor ter stepamo, da nastane gosta krema. Nato dodamo dobro odcejene brusnice in ~oko-lado. Nadev premažemo po spodnjem delu venca in pokrijemo s pokrovom. Po želji po vrhu potresemo s sladkorjem v prahu.
Avtorica: Marija Humek
čnega džema in po džemu s pomočjo dresirne vrečke iz ostalega biskvitnega testa nabri-zgamo mrežico. Pito pečemo še 20 minut. Ohlajeno potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven čaja ali kave. Nada Pignar profesorica kuharstva
PREJELI SMO
Cerkev se je v komunizmu navadila čakati
Gre za najnovejši pravni "pin-kponk" okrog blejskega otoka, ki bi se že zdavnaj moral vrniti prvotnemu oziroma zakonitemu lastniku. Prav iz tega šolskega primera o zavlačevanju vračanja v komunizmu zaplenjenega se lepo vidi, koliko nostalgije za propadlim komunističnim režimom je še v kontinuiteti sedanje oblasti. V tipičnem komunističnem stilu - "vse, kar je, naše je", se sedanja oblast še tako vede
tudi do drugih pravno nerešenih lastnikov, saj še dobra tretjina zaplemb po enajstih letih sprejetega zakona o vračanju ni vrnjena. Pri tem ignoriranju postopkov denacionalizacije pa kot oškodovanec še posebej izstopa Cerkev, čemur se pravzaprav ni čuditi, saj je Cerkev (bila) in je še tudi dejansko največji razredni sovražnik komunistov. Prav s to počasnostjo vračanja oziroma nevračanja in pa ponovnim poudarjanjem družbene - državne lastnine, kot je v tem primeru, se kaže nostalgija kontinuitete po preživetem komunizmu. V tem, pa ne samo v tem primeru, tudi tiči argument in odgovor, zakaj nas Evropejci, ki se komunizma
VREME V LETU 2003
Napoved vremena za leto 2003 je nastala na osnovi opazovanja vremena od lucijinega do božiča. Januar: vetroven, precej spremenljiv, z gostimi padavinami. Februar: malo padavin, predvsem spremenljiv. Marec: zelo malo padavin, precej vetroven. April: precej spremenljiv. Maj: zelo lep, visoke temperature.
Junij: malo padavin, na koncu bo pa predvsem kar lep mesec.
Julij: ve~ dežja in vetroven.
Avgust: lep, spremenljiv.
September: razmeroma lep mesec.
Oktober: malo padavin ter vetrovja.
November: bolj muhast, hitre spremembe.
December: obla~en, v drugi polovici meseca sneg, ne bo pa
veliko padavin.
Marjan Kokol
prav tako bojijo kot verni Slovenci, nimajo radi. Namreč, pri zadnjem ugotavljanju priljubljenosti se je Slovenija znašla prav na repu te lestvice.
Kaj pa je vendarle drugega naša Cerkev kot last državljanov Slovenije? To je tudi lastnina, ki je in bo ostala naša - slovenska oziroma se ne bo prodajala tujcem, kar prav ta potratna oblast na vseh koncih danes intenzivno dela, ko ji zmanjkuje denarja za krpanje svojih "črnih lukenj". Znana pa je tudi resnica, da je država najslabši lastnik, kar tudi sam vidim, ko po Ptuju gledam propadajoče stavbe, ki so še prav zaradi že omenjene počasnosti v postopku oziroma so še vedno državna last.
Za nasilno odvzeto lastnino, pa je čisto vseeno, ali je ta v komunizmu bila odvzeta Cerkvi, grofom, kmetom ali revežem, -to dejanje moramo vzeti kot rop stoletja. In če bi bili danes pravna država, ki spoštuje zasebno lastnino in človeške pravice, bi vendarle ta sramota brez posebnega oklevanja že morala biti odpravljena. Namreč, v pravnem svetu se nasilno jemanje, kot se je to zgodilo v komunizmu čez noč, razume kot kriminal in še najmanj dopusti, da akter (ropar), ko je ta razkrinkan, s plenom še naprej baranta. Ta "pinkponk" okrog blejskega otoka in še kakšen pa tudi dodaja sveže olje na še vedno nepogašen plamen naše polaritete, da do sprave med Slovenci ne more priti. Komu in zakaj je še to potrebno? Tudi to je
razlog več, da moramo čim prej v Evropo!
Na koncu pa še ponovna zamisel! Ali ste "nostalgiki" za propadlim komunizmom že pozabili, kako ste v vašem času gospodarili z državnim imetjem, da ga hočete še naprej držati v svojih rokah? Mislim, da nam in vam ne bo odveč ponovni poduk o tem, da se znova zamislimo nad kronologijo gospodarjenja komunistične oblasti pri nas in ne samo pri nas: kakšnih deset let po več ali manj nasilni in prevarantski vzpostavitvi enoumja smo še shajali prav na račun teh resursov -naštetih zaplenjenih dobrin. Nato pa smo nekaj časa imeli še kolikor toliko znosno življenje na račun "svojstvenih" sposobnosti Tita. Ko se je namreč zahodni svet do neke mere le prepričal, da se je Tito resnično skregal s Stalinom (ne pa s stalinizmom), nam je ta priskočil na pomoč s povratnimi pa tudi z nekaj deset milijardami nepovratnih ameriških dolarjev. Ta gospodarska injekcija pa je nato zadostovala do konca sedemdesetih let zdaj že prejšnjega stoletja, ko se več iz stagnacije nismo pobrali. V osemdesetih pa smo se že srečali s sodimi in lihimi števili za bencin, pa četudi so nam varčevalcem devize že bile pobrane za uvoz nafte. Ponekod pa je začelo še primanjkovati živeža, več stoodstotna inflacija, ko se je kruh računal v milijonih, pa je do samega kraha komunizma še samo reševala socialni mir.
Rajko Topolovec, Ptuj
PISE: ing. miran glusic / v vrtu
Zima se ni izneverila
Narava in vrt, odpravljena k zimskemu mirovanju v pozni jeseni, sta zaradi tople in sušne jeseni ter zelene zime do novoletnih dni povsem obmirovala in legla k počitku šele minule dni, ko sta jih zajela sneg in zimski mraz. Vrtno rastje se bo pod dovolj debelo snežno odejo odpočilo, zemlja pa napojila s snežnico ter nabrala moči za prihajajočo pomlad.
SADNI VRT se je po začetnem prebujanju v toplem poznem jesenskem vremenu vrnil v stanje globokega zimskega mirovanja. Korenine se bodo pod snežno odejo nasrkale sveže talne vlage in v njej raztopljene rudninske hrane, rastlinski sokovi v vejah in brstju pa spremenili v krepčilo za začetek brstenja. Zimska zmrzal bo razredčila gnezdišča in legla številnih sadnih škodljivcev, ki prezimujejo pod drevesno skorjo in brstih. Snežna odeja rastline varuje pred zunanjimi vremenskimi vplivi, predvsem pa njihov najobčutljivejši organ korenine, ki zaradi njihove najpomembnejše vloge črpanja talne vlage in prehranjevanja nadzemnih organov rastline ne vzdržijo večjih toplotnih sprememb, če pa zmrznejo, pa odmrejo. V stanju sadnega vrta, kakršno je sedaj sredi zime pod debelo snežno odejo, pri sadnem drevju ne opravljamo nobenih opravil. Občasno pregledamo, če sadnega drevja ne ogrožajo glodalci. Višji sneg, s katerega bi divjad dosegla nižje veje in jih objedala, odmeče-mo, poškodovana ovijala debel in druga varovala pred divjadjo pa popravimo. Divjad, ki je zašla v ograjen sadni vrt, zagotovo ne najde izhoda, sadnemu drevju pa v kratkem času povzroči nepopravljivo škodo, zato jo je treba izslediti in odgnati. Nezavarovana ali od dežja izprana mlada debla sadnega drevja premažemo z apnenim beležem, da jih zavarujemo pred prezgodnjim pretokom rastlinskih sokov po deblu v drevesno krošnjo, po sončnih otoplitvah, ki so gost pojav v teh zimskih januarskih in februarskih dneh. Po tej zmrzali, predvsem po prvi odjugi, bodo sadne mladike že godne, da si narežemo cepiče. Cepiče režemo le z zdravih dreves, za cepljenje pa so uporabni le dovolj zrele enoletne mladike, kar spoznamo po dobro razvitem vrhnjem brstu.
OKRASNI VRT, ko zunaj sneži in brije ledeno mrzel veter, negujemo in doživljamo v zaprtih, pred pozebo zavarovanih prostorih. V ogrevanih in svetlih prostorih nas navdušujejo pozimi cvetoče lončnice. Da nam bodo dolgo v zadovoljstvo, jim skrbimo za primerno talno in zračno vlažnost, toploto in svetlobo, ob tvorbi cvetnega brstja, cvetenja in rasti pa jih po potrebi tudi do-gnojujemo. Varujemo jih pred nenadnimi toplotnimi spremembami, ko jim škoduje že vsak prepih ali ledeno mrzel zrak v času zračenja stanovanja. Nadzorujemo njihovo zdravstveno stanje. Že na prvi pogled kažejo znake obolelosti zaradi okužb zaradi bolezni, poškodbe zaradi škodljivcev, ovenelosti zaradi presušitve koreninske grude ali rumenenja, sušenja ter odpadanja listja zaradi prehrambenih motenj, pri čemer takoj ukrepamo in odpravimo vzroke. Razen potreb po otresanju zimzelenih ali gostoraščenih krošenj in grmov okrasnih drevnin od teže snega, ko je okrasni vrt na prostem pod snežno odejo, rastje pa v zmrzlem stanju, tod ne opravljamo nobenih del.
ZELENJAVNI VRT je odet v snežno odejo. Ozimni posevki in prezimne vrtnine pod njo varno prezimujejo. Počivajo tudi, ko smo jih v jeseni globlje prekopali in pognojili s hlevskim gnojem ali zelenim podorom. Počitek vrtne zemlje pa je le navidezen, ker so v tleh, odetih v snežno odejo, kjer zemlja ni zmrzla, takšni toplotni pogoji, da se v njih razvijajo živahni procesi pre-osnove organskih gnojil in ostankov minule vegetacije v trajni humus. Na tem humusu žive razni mikroorganizmi, ki ob preo-snovi organskih in rudninskih snovi s pomočjo talne vlage in zraka pripravljajo rastlinsko hrano oziroma ustvarjajo pogoje za rodovitnost tal. Vrtna tla se bodo v času zimskega mirovanja obnovila in popravila svoj zlog, sprstenela tla bodo zračnejša za rast in razvoj korenin, s svojo poroznostjo pa sprejemljivejša za talno vlago, dobljeno s počasnim taljenjem snega. Zimski dnevi so se pričeli daljšati, kar bo kljub trenutno mrzlemu januarskemu obdobju povzročilo prebujanje narave. S prebujanjem narave pa čas, ko se ponovno lotimo vrtnih opravil. Med prva opravila sodi načrtovanje zasaditve in pridelave vrtnin. Po tem načrtu ugotovimo potrebe po semenih, gnojilih, sredstvih za varstvo rastlin, pripomočkih, orodju in drugi opremi. Pregledamo, kaj imamo na zalogi in kaj si bo potrebno priskrbeti. Od zalog semen ugotovimo uporabnost in kaljivost in izločimo neuporabno. V januarju se pričnejo priprave na setev vrtnin v hišne kalilnike in setvenice za pridelavo zalenjavnih sadik. Čas setve v kalilnik je odvisen od roka, v katerem bomo potrebovali sadike, pri čemer upoštevamo razpoložljivo opremeljenost, uporabnost semena, čas kaljivosti za posamezne vrste in sorte vrtnin, potrebne termine za pikiranje, toplotne razmere in ostalo, kar je potrebno za kakovostno in zdravo pridelano sadiko. Vrtnarjenje se prične s setvijo po dobrem starem nauku: "Kakršno seme, takšen bo plod," in dalje: "Kakor boš sejal, tako boš žel."
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 18., 19. in 21. januarja, zaradi plodov od 20. do 22. januarja, zaradi korenine 22., 24. in 25. januarja ter zaradi cveta od 16. do 18. januarja.
Miran Gluši~, ing. agr.
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: stvar, terme, Terček, ena, da, Flanders, KR, prestol, OO, trosnik, rektor, dom, ras, Ava, ofar, marker, enteron, Verd, uresničljivost, Art, klasa, Nace, oče, Ne Avar, luskina, Ive, snaha, amater, kotlet, atlas, totara, angora. Ugankarski slovarček: ADE = ameriški humoristični pisatelj (George, 1866-1944), ALVARADO = mehiško mesto in luka v zvezni državi Vera Cruz, ANOVA = nizozemski nogometni in rokometni klub iz mesta Emmen, IONA = ime angleške violinistke in dirigentke Brown, ISTEJE = predpečje, prostor pred pečjo, PRADO = tradicionalni študentski ples, RIVA = sorta kumar, TOJO = japonski general in državnik, vojni zločinec (Hideki, 1884-1948, obešen), TRATNA = razloženo naselje pri Grobelnem.
... DA minister za okolje prost^^ na zahtevo cestarjev pripravlja zakon po hitrem postopku, ki bo, po vzoru nekega drugega zakona, določil gornjo mejo sneženja -0,5.
f^^ORI SE
... DA dr. Glaser ne bo več generalni direktor Perutnine Ptuj. Perutnina se namreč po novem predstavlja tudi z novim imenom, in sicer Skupina Perutnina. Pomeni, da je dr. Roman Glaser postal sku-pinovodja. Predsednik uprave bo najbrž še ostal.
... DA so se ljudje minule dni jezili, ker so se že odvadili kidanja snega. Mnogi so mislili, da je njihovo kidanje v vsakodnevnem življenju že povsem dovolj.
... DA so se drugi tolažili, da je še sreča, da sneg ne zapade julija. Kako vroče bi nam bilo pri kidanju!
... DA bo minister istočano pritisnil na "svoje" vremenar-je, naj ne napovedujejo več takega vremena.
... DA se mestni občani v času razprav o regionalizmu zaskrbljeno ozirajo proti pe-šmostu, ali bodo videli na njem župana. V tem primeru bodo verjetno tulile sirene.
... DA naj se morebitni kandidat za tretjega župana občine Videm hitro loti prodaje plina. Prejšnji in sedanji sta se v tem že uspešno preizkusila.
... DA bo letošnji dolgi čas od svečnice do pusta priložnost, da se iznorimo že v začetku leta.
... DA bi bilo s tega vidika nujno v Ptuj pripeljati celotno vlado in parlament. Naj se izživijo, da nam ne bodo dolgih nosov natikali vse leto.
Aforizmi
by Fredi
Gradove v oblakih si ljudje najpogosteje gradimo, ko smo
pod paro.
***
V~asih je bila predvolilna specialiteta golaž, danes so specialiteta z mastnimi lažmi na debelo obloženi zare~eni
kruhki.
***
Dokler vsi za ene garajo, se
enim za vse fu~ka.
***
S tistimi, ki iztikajo o~i, se ni
dobro iti slepih miši.
***
Demokracija pro forma se hitro spremeni v demokracijo
pro uniforma.
***
In tako življenje še naprej te~e
po ustaljenih - iztirih.
***
Na deželi še vedno velja rek: "Veliko tepeža, malo
preužitka."
***
Eni gredo proti cilju prek trupel, drugi prek teles.
LUJZEK
Dober den, vsoki den in še ponoči fcoj!
Ha, ste vidli in na ^^voji koži in kosteh preštimali, da zima nibeno leto nič ne šenka?! Tak je snega zapalo, ke smo ga z nosom rivali, plužili in pokozali vso svojo znonje iz lopatologije. Saj vena vete, da je to tista znanost, ko moreš lopato v roke vzeti, sneg, zemlo ali pa šoder in druge materiole premetovati. Vete, jaz man za seboj in pred seboj visoko lopatološko šolo.
Je pač tak, da so eni diplomirali iz politologije, fizo-lofije, diplomacije, medicine in druge poklice fine, dosti pa nas je ostalo lopatologov, krampologov in motikologov. Ceglih so naši poklici dosti premalo ovrednoteni, pa vam morem povedati, da bi brez našega dela tudi vsi drugi žmetno živeli.
Za nami sta beteg norih krov in norega mleka, veterinarski direktor Kovač je osta brez svojih kujov, marsikeri mlekorejec pa brez plačila za mleko. Saj se še vena spunite tiste uganke: "En kovač konja kuje, kolkožebljevpotrebuje?" Ker gospod Kovač toga neje veda, ga je mister - oprostite: minister But butna med roge in ga razreša z dobro ploč-anega delovnega mesta. Ker pa vrana vrani nikol ne izkluvle oči, se neje za bati, da Kovač ne bi doba nazaj svoje kobile. Sigurno se mu nede tak zgodlo, kak se je pred leti zgodlo nama z Mico, ko sma odala kobilo in zaj jezdima samo še osla. S kuja na osla je lehko priti, žmetno pa se je nazaj na kuja vrnoti.
Pred nami je druga polovica prvega mesca v totem leti, ki je finančno boj suhi mesec, saj so za nami svetki, ko smo se preveč zajeli in zapili ter denarnice osišili. Vete, je hujdič, če maš prozno mošjo, prozno glavo, prozne štale in pun koš oblub o lepši bodočnosti našega naroda s kmeti in delavci vred. Pa smo na kunci. Vse vas podavljam po dugem in povprek, gor in doj pa še poševno fcoj.
Dobro se jemljite in mi pište, kak se kaj prebijate skoz živleje, veselje in trpleje. Vaš Lujzek
OVEN
Koristno uporabite svojo vitalnost in energijo. Dobre novice bo prinesel telefonski pogovor ali pa jili boste prejeli po elektronski pošti. Ker je družina najpomembnejša, si le vzemite čas zanjo.
BIK
Se enkrat preglejte svoj urnik. Od sebe zahtevate preveč, saj vas bo še konec od izčrpanosti. Če v nekaj res verjamete, ne dovolite nikomur, da bi vas prepričal v nasprotno.
DVOJČKA
Zdrav način pretirane je učinkovitejši od stradanja. Ne obotavljajte si sprejeti ponudbe, včasih se tveganje le izplača. Vaši odnosi z ljudmi so zelo dobri, pogovarjate se brez težav.
RAK
Pred vami je miren teden, v katerem lahko marsikaj storite zase. Obisk starega prijatelja bo v vas prebudil sanje, na katere ste že skoraj pozabili. Pripravljeni boste na nov začetek.
LEV
Če boste dobro premislili, kam vodijo vaša razmerja, boste precej bolj optimistični. Nova priložnost veliko obeta. Če boste pravilno odreagirali, boste lahko kmalu napredovali.
DEVICA
Če vas bo kdo povabil na izlet za konec tedna, sprejmite povabilo, saj ne morete ves čas samo delati. Vedno ne more biti vse po vaše. Včasih je bolje, če kaj prepustite tudi usodi.
TEHTNICA
Ne bojte se povedati tistega, kar vam leži na duši. Vaši službi ste skrajno predani, kar pomeni, da je vedno na prvem mestu. Ne bi bilo slabo, ko bi se malo vprašali, kaj imate od tega.
ŠKORPIJON
V	tem tednu boste imeli malo energije, zato opravite le najnujnejše. Nihče vam tega ne bo zameril. Vaše zamisli bodo znali
ceniti, oporekal jim bo nekdo, od katerega tega ne bi pričakovali.
STRELEC
Ne predajajte se mislim na preteklost, sicer vas bo popadla nostalgija. Vse, kar boste povedali, bo pomembno vplivalo na vašo prihodnost. Zato le dobro premislite, preden boste odprli usta.
KOZOROG
Zaradi stresa boste skoraj klonili, a navdih bo prišel iz nepričakovane smeri. Že dolgo se sami spopadate z neko nalogo, zdaj pa boste končno dobili pomoč, kar pomeni, da boste znova zelo učinkoviti.
VODNAR
V	tem tednu boste nemirni in vaše misli bodo pogosto odtavale daleč vstran. Ne odlašajte z uresničevanjem načrta, kije bil zaradi drugih obveznosti potisnjen dobesedno na stranski tir.
RIBI
Nikar naj vam ne bo škoda denarja, ki ga boste namenili za svoje boljše počutje. Čeprav ste polno zaposleni, se potrudite izpolniti vse zadane naloge.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka
Majda, ki jo lahko dobite na tel.
št. 090-43-94 in na elektronski pošti:
majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani:
www.astrostudio-majda-sp.si.
Zimska pravljica se je v tem tednu preselila tudi v glasbo, saj vam tokrat predstavljam kar nekaj novih prihajajočih pravlji~nih hitov.
***
Nemška televizija RTL izbira nove glasbene zvezde v oddaji Deutschland Sucht Den Superstar. Producent Dieter Bohlan je z devetimi mladimi pevci posnel skladbo WE HAVE A DREAM (****). Pri skladbi je pozitivna stran prijetna pop harmonija in speven refren. Negativna stran pa je vokalna neiz-ena~enost, saj lahko v skladbi sli{ite angelsko in katastrofalno petje.
V svetu popularne glasbe so bili skozi zgodovino formirani razni dueti in ena izmed najbolj nenavadnih kombinacij je spoj klasi~nega petja in popa. Naj omenim dva najboljša primera, ki sta ju sestavljala Andrea Bocelli & Sarah Brightman v skladbi Time To Say Goodbye in Luciano Pavarotti & Celine Dion v skladbi I Hate You Then I Love You. Za podoben spoj sta se odlo~ila tudi slavni tenorist JOSE CARRERAS in prikupna ter solidna pevka KIM STYLES v pravlji~ni baladi SHOW ME THE WAY (*****).
Ameriška pevka AALIYAH je žal umrla v letalski nesre~i in ponovno je žalostno, da je njena popularnost zrasla šele po tem dogodku. Posthumno so v ZDA izdali zbirko njenih uspešnic z naslovom I Care 4U. Založniki in producenti so poiskali še neobjavljeno pevkino sentimentalno pesem MISS YOU (****), ki so jo vokalno dopolnili tudi Lil Kim, Toni Braxton in Missy Elliott.
Najuspešnejši izvajalec v letu 2002 je bil EMINEM, ki je blestel s hiti Without Me, Cleanin' Out My Closet in Lose Yourself. Izdal je album The Eminem Show in zaigral je tudi v filmu 8. Mile. Iz slednjega omenjam tudi naslednje tri novosti. Ameriška pevka MACY GRAY izvaja klasi~no r & b temo TIME OF YOUR LIFE (***). Ljubitelji rap nakladanja gotovo že poznate Eminemovega velikega prijatelja OBIE-ja TRICE-ja, ki žaga sem in tja grobe rap rime v komadu RAP NAME (***). Novinci na sceni pa so 50 CENt, ki izvajajo preve~ vzor~en in trdi rap v groznem komadu WANKSTA (**).
Ameriški najstniški trio B2K je bil zelo priden v letu 2002, saj je izdal dva albuma B2K in Pandemonium ter hit Uh Huh. Skupina pa osvaja z novo sproš~-eno groovy r 6 b plesno temo BUMP BUMP BUMP (***), v kateri s svojim rap vložki sodeluje tudi F. Diddy.
Mr. Loverman oziroma SHAGGY je še v modi s hitom Hey Sexy Lady, ki pa je debela senca njegovih naslednjih hitov Oh Carolina, Boombastic, H Wasn't Me in Angel. Pravi maco ima novi vroči zavajajoč komad STRENGH OF THE WOMAN (****), ki združuje atraktivne r & b, rap in regiritme.
Legendarni TOM JONES je lani brcnil v meglo, ko je izdal skupaj z Wyclef Jeanom komad Tom Jones International. Walški pevec je z albuma Mr. Jones snel dinamično priredbo klasičnega hita BLACK BETTY (***), ki so ga v originalu izvajali člani skupine Ram Jam.
DARREN HAYES je bil osrednja osebnost avstralske skupine Savage Garden in je kot solist lani posnel debitantski album Spin. Po baladah Insatiable, Strange Releationship in Miss You se talentiran pevec preizkuša v energični pop/rock pesmi CRUSH (***).
***
Glasbena televizija MTV tedensko predvaja nadaljevanko o družini Osborne in glava družine Ozzy je lani zmagoval s skladbo Dreamer. Njegova hčerka KELLY OSBORNE pa je zavila v glasbeni svet z rockersko priredbo klasike Madonne z naslovom papa Don't Preach. Najstnica pa v novem komadu
SHUT UP (***) izkazuje željo za neposrednim in trdim rockom.
***
Glasbena založba Menart pa je pohitela v leto 2003, saj je radijskim postajam servirala tri sigurne velike slovenske glasbene hite z naslovi Poljub v srce - TABU, Le kako naj pozabim te - SEBASTIAN in Ob tebi - GAME OVER.
David Breznik
"09.8	MiJz^
Y^X/pizX - HDBBIE X/	YoursElf -	^
Îe've Got Tonight - RDNAN KEATING-^ 4/ÎBnnv From The Block - JENNIFER LGPEZ SySorpy Seems to be the HardestWoi ' -BLUE & ELTON JGá B. M^yhe - ENBIOUE IGLEBIAS> ' Ligs She Baid - TA^ ,B. The^-ast Goodbye - ATOMIC hx. / 9. Mundian fc Back Kb - PANJABI ME I. Dbjeiiion (Talngo) -
K
Vsakť? s>o\?o\:o m«sd "2.0. in	uro
BLUE - ONE LOVE
Skupina Blue je prvič udarila na sceno z albumom All Rise, ki se je samo v Angliji prodal v ve~ kot 12 milijonih izvodov. Odtlej veljajo Duncan James (24), Anthony Costa (21), Lee Ryan (19) in Simon Webbe (24), ki sicer živijo v Londonu, za enega najboljših fantovskih bendov.
V slabem letu dni so po vsej Evropi (morda malo manj le v Sloveniji) postali najstniška atrakcija številka ena. To, da so kljub poplavi fantovskih skupin v zadnjih letih tako zelo uspeli, pa gre pripisati dejstvu, da vendarle izstopajo od obsto-jecih tovrstnih skupin. Njihova drugačnost se namrec odraža tako v avtorstvu pesmi kot tudi njihovih vokalih. Očitno je, da imajo v sebi nekaj več in niso zbrani skupaj po receptu: vzemi 4 ali 5 lepih fantov, daj jim najboljše pisce glasbe in besedil in jih postavi na oder. Dejansko so tudi sami glasbeno angažirani.
Da zaradi hitrega uspeha niso zaspali na lovorikah, dokazuje-
jo z novim studijskim albumom One Love, ki tokrat cilja na malce starejšo publiko kot prej. Izvajalsko in pevsko je vseh 15 novih pesmi (med njimi priredba Sorry Seems To Be The Hardest Word, ki so jo posneli z vzornikom in avtorjem pesmi Eltonom Johnom) na zelo visoki ravni, kar so morali priznati celo najostrejši glasbeni kritiki. Veliko manj pa je na albumu rit-miziranja, vokalnega harmoniziranja in tistega breaky-dance naboja, zaradi katerega je skupina tako zelo izstopala od drugih fantovskih skupin. Pesmi so bolj umirjene in slogovno manj pestre kot na prvencu, toda to gre pripisati dejstvu, da so se
fantje pač našli v svojem stilu. V sodelovanju z najboljšimi producenti so fantje večino skladb napisali sami. Med najboljšimi skladbami so 'One Love', lepa soul-balada 'Don't Treat Me Like A Fool', nalezljiva 'Ain't Got
BlueOneLove

A.4
> J.
You' in umirjena 'She Told Me'.
Albumi, kot je na primer One Love, se lahko vselej pohvalijo z izvrstno produkcijo, odličnimi obdelavami posameznih glasbenih aranžmajev in dobrim zvokom. Ta glasba ne odstopa od znanih obrazcev in je narejena za sam vrh lestvic, kar so fantje dokazali tudi s številnimi glas-
benimi nagradami. Zato tudi ni potrebno podrobno opisovati vsake pesmi posebej — če vam je všeč nosilni in istoimenski single albuma One love, vam bo všeč tudi ostalo. Trenutno se na lestvice preriva duet z Eltonom Johnom Sorry Seems To Be The Hardest Word, kjer so fantje še enkrat dokazali svoje pevske sposobnosti, saj suvereno dopolnjujejo vokal legendarnega Eltona Johna in morda s sodobnejšimi aranžmaji še bolj čutno in zanimivo zaokrožajo ljubezensko bistvo pesmi. Prav ljubezen pa ostaja njihova stalnica in rdeča nit v besedilih, ki bodo nedvomno podžgale njihove 'stare' mlade oboževalke, obenem pa z nekoliko zrelejšo, bolj definirano glasbo pritegnile k poslušanju tudi tiste, ki bodo počasi zapustili najstništvo. Trenutno so Blue na turneji po Angliji, kmalu pa lahko pričakujemo tudi njihovo prvo samostojno evropsko koncertno turnejo.
Erika Bager
8 ŽENSK (8 femmes)
(kriminalka, drama, mju-zikl)
Dolžina: 103 min Režija: Francois Ozon Producent: Olivier Delbosc, Marc Missonnier Scenarij: Francois Ozon Igrajo: Catherine Denevue, Isabelle Huppert, Emanuel-le Beart, Fanny Ardant
Za ljubitelje dobrih kriminalk je v naše kinamtografe prišel še en film, vreden ogleda: 8 žensk. Režiser Francois Ozon je vedel, kakšne ženske mora postaviti v ospredje, in poiskal odlično igralsko zasedbo, v kateri je tudi Catherine Denevue: lepe, silovite, inteligentne, čutne in nevarne so prav vse. V filmu tudi vse sumljive, ravno prav skrivnostne in vsaka s svojim motivom za umor starega gospodarja. Zaradi posebne lepote vseh osmih žensk, ki prepriča občinstvo, se
skušal prislikati svetlo in zabavno plat ženskosti, približati igralke, razredne boje in družinske skrivnosti.
Film se dogaja v samotni graščini in se vrača v leto 1950, ko se na zasneženem podeželju v Franciji med prazniki po dolgem času zbere vsa družina. Med njimi je osem žensk, ki so vse tesno povezane z umorjenim gospodarjem. Katera je morilka? Je to njegova mogočna žena? Ali morda njena sestra, stara devica ali celo njuna sko-puška mama? Mogoče predrzna sobarica ali pa zvesta gospodinja? Morda bi celo lahko bila ena izmed njegovih ljubkih hčera?
Nepričakovan obisk glamurozne sestre umorjenega očeta da raziskovanju nove razsežnosti. Duhovite situacije, začinjene z mračnimi družinskimi skrivnostmi. Razodetje skrivnostne ženske psihe. Ena od osmih
žensk je nedvomno kriva. Le katera bi to lahko bila?
In tu se začne umazana igra. Ženske se med seboj tako sladko sovražijo, da jih je več kot užitek opazovati v prav vseh prizorih. To morda malce spominja na Sartrea in njegovo knjigo Zaprta vrata, kjer je posameznik postavljen v prostor brez izhoda, kjer si mora kratiti čas z ljudmi, ki jih le stežka prenese.
Posebej izstopajo glasbeni vložki, v katerih se dame predstavijo vsaka v svoji luči.
Pri igralskih kreacijah, ki so jih prikazale francoske igralke treh generacij, si vse zaslužijo
njihove krutosti in grozote zdijo še bolj žive, pomembne in nepričakovane.
Film, ki so ga označili za kri-minalko, dramo in mjuzikl, na prvi pogled spominja na Poi-rotov božič pisateljice Agathe Christie, čeprav je režiser navdih za film dobil po dramski igri 8 žensk avtorja Roberta Thoma-sa, ki je sicer zaznamoval 70. leta francoskega gledališča. Ozon je tako skušal ustvariti komedijo v kombinaciji s klasičnimi kriminalističnimi vložki v stilu Agathe Christie, v zaprtem okolju, kjer je morilec eden izmed skupine. Pod površjem pa nam je
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo je režiser filma 8 žensk?
Odgovor:_
Ime reševalca: Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Katarina Čeh, Mestni vrli 65/a, Ptuj.
Odgovore pošljite do ponedeljka. 20. januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6. 2250 (za Info).
Center interesnih dejavnosti
c^i^d
VABIMO VAS NA ODPRTJE
V	petek, 17. januarja, bo ob 16. uri slovesnost ob odprtju prostorov Centra interesnih dejavnosti, v okviru katerega delujejo mladinski klub, into točka in spletna kavarna.
KONCERT
V	petek, 17. januarja, ob 20. uri bo koncert ptujske (a ne samo ptujske) glasbene skupine KVINTON. '^/stopnine ni!
USTVARJALNE DELAVNICE
V	soboto, 18. januarja, začenjamo ustvarjalne matineje. Vsako soboto bomo od 10. do 12. ure pripravljali zanimive delavnice, ki bodo potekale pod strokovnim vodstvom, udeležijo pa se jih lahko osnovnošolci, mladina in odrasli. V zimskem delu leta bodo delavnice usmerjene v oblikovanje in likovno ustvarjanje. Prva nosi naslov "SLIČICE IN MOBILI IZ SVILE". Prijave so potrebne (zaradi priprave materiala) na tel. 780 55 40 vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Kotizacija za delavnico je 1500 SIT in vključuje material, saj udeleženci izdelke odnesejo domov.
ZIMOVANJE NA RIBNIŠKI KOČI
Vse otroke, stare od 6 do 11 let, ki imajo radi sneg, smučanje, sankanje in veselo druženje, vabimo na zimovanje na Pohorju. Potekalo bo med zimskimi počitnicami, in sicer od nedelje, 23. 2., do petka, 28.2.
Ponujamo: šolo smučanja, sankanje in igre na snegu, urice iz astronomije, predavanje o gorah, turnem smučanju, nevarnostih v gorah, predstavitev pravil in varnosti na smučiščih in še veliko drugega, kar bosta z otroki v prostem času ustvarili učiteljici Vida Gaiser in Silva Forštnarič.
Cena zimovanja je 30.000 SIT in poleg naštetega vključuje polni penzion, prevoz, pedagoško vodenje, učitelja smučanja, tedensko vozovnico za vlečnico in zavarovanje, po želji pa tudi izposojo tekaške opreme.
Prijave sprejema Center interesnih dejavnosti, Osojnikova 9, Ptuj, vsak delavnik med 8. in 15. uro. Otroci potrebujejo lastno smučarsko opremo.
POVABILO
K sodelovanju vabimo mlade, ki bi želeli sodelovati pri novinarskem delu — pisanje prispevkov, lotografiranje itd. Oglasite se osebno ali po teletonul
pohvalo, saj so več kot prepričljive, dokazale pa so tudi pevske in plesne talente. Malce pa vseeno izstopa Isabelle Hupert, ki se zdi kot narejena za vlogo stare device, ki večno sanja o moških. To je veliki šok, če pomislimo na njeno zadnjo vlogo v Učiteljici klavirja, ko je bila tam čisto nasprotje.
Kljub vsemu že napisanemu je vseeno to tudi film, pri katerem se nasmejiš. Zagotovo eden boljših filmov tega leta in osvežitev predvsem nasproti 'popcorn' produkciji, ki se povečini vrti po kinematografih.
Erika Bager
>u s
>2
II s
. CDiS
l-EI
Od 1. novembra 2002 do 31. januarja 2003 pri vašem prodajalcu gospodinjskih aparatov.
gorenje
dobra zamisel
***
***
***
***
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ ^^ ^
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si

ČRNOBELO IN BARVITO FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	TT Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
KOMENTIRA: JOŽE MOHORIČ
Od vrha na dno in nazaj
O Primožu Peterki je bilo v zadnjem mesecu dni p'relitega veliko črnila in povedano veliko besed. A vseeno ne bo odveč, če zadevo pogledamo še z enega konca.
Primož je že na svoji prvi tekmi svetovnega pokala, star šele 16 let (1.1.1996) z 8. mestom pokazal, da je rojeni zmagovalec. Dve sezoni je kraljeval v svetovnem pokalu, osvojil veliki kristalni globus ter si prislužil veliko denarja. Ce si bogat pri 17-ih letih, potem na življenje gledaš zagotovo precej drugače, kot povprečen dijak. Tukaj je sledila šola življenja, ki je ne more nadomestiti noben učbenik ali knjiga, tudi dobronamerni nasveti staršev in trenerjev ne. V tej šoli vse temelji na lastnih izkušnjah, vse moraš doživeti sam. Tudi »normalno« življenje mladostnikov. V Primoževo glavo se je zakoreninila ideja, da bo lahko zmagoval še naprej, tudi s spremenjenimi delovnimi navadami. A ni šlo.
Sledila so leta vračanja v vrh skakalnega športa. Vrnitev v vrhunskem športu je precej težja, kot prvi naskok na vrh. Šlo je zelo postopoma, od depresivnih sezon 1998/99, 1999/2000, 2000/01, do prvih znakov izboljšanja v lanski sezoni. Če bi bila tudi letošnja sezona podobna lanski, bi skoraj zagotovo obupal. Obrnilo pa se je strmo navzgor, krivulja je skoraj neverjetna. Nadaljevanje zgodbe že poznamo.
Primož je lani postal tudi novopečeni očka in tudi ta dogodek je zagotovo pripomogel k zadnjim uspehom. Je še eden izmed vrhunskih športnikov, ki je znal iz starševstva potegniti dodatne motive. Upajmo, da bosta po njegovih stopinjah znala stopiti tudi alpska smučarja Jure Košir in Matjaž Vrhovnik.
MIRAN SENČAR - predsednik zrk mercator tenzor
Ptujska ekipa trdna in udarna
V ŽRK Mercator Tenzor Ptuj je zavel nov veter. Napredek je očiten, z njim pa doseg domačih deklet - 1. mesto v družbi rokometnih B-ligašic - vzhod. Ptujčanke so pokazale podobo, ki znova navdušuje in "trgovke" doživljajo novo pomlad. Toda še pred kratkim ni kazalo tako. Zapuščina iz prejšnje sezone ni bila spodbudna in pred novim vodstvom je bila težka preizkušnja. Na vročo trenersko klop je sedel Ormo-žan Vlado Hebar, ki že sestavlja in pripravlja ekipo, sposobno za boj s prvoligaško konkurenco. Predsednik kluba g. Miran Senčar pa je v pogovoru za Tednik povedal, zakaj bo v nadaljevanju rdeče-belim lažje in tudi težje.
V jesenskem delu sezone je ptujska vrsta ZRK Mercator Tenzor pokazala povsem dru-ga~no podobo kot v preteklih. Spremenil se je slog igre, miselnost znotraj kluba. Kje vi vidite najve~ji napredek?
"Treba je bilo najti pravo mero samodiscipline in organiziranosti. Ustvarjalnost igralk je dobro-do{la, saj je to nadgradnja na~r-tnega dela. V primerjavi s prej-{njim obdobjem smo pridobili predvsem z igralskim kadrom.
Ce smo imeli takrat v nekaterih fazah igre težave, je sedaj re{itev precej ve~. S Katjo Šincek, Sabino Majcen, Katarino Mikoli~, Manuelo Molnar, Bernardo Ram{ak, Tja{o Brumen, Lucijo Hamer{ak, Katjo Kelenc, Lino Bezjak. Zal mi je za Evelin Pod-vr{ek, ki bi dobila precej ve~jo minutažo, ~e se ne bi po{kodo-vala. Okrepitvam se je torej pridružila vrsta obetavnih rokometa-{ic, ki lahko igrajo na tej ravni."
Je bilo to, kar smo videli
DAVORIN GABROVEC - vrhunski športnik
Če ima človek konkretno določene cilje, je pot bistveno lažja
Znani ptujski športnik Davorin Gabrovec se poslavlja iz sveta športa. Davorin je aktualni svetovni prvak v kickboxu ter dobitnik mnogih športnih priznanj. Ker se v v tem športu v Evropi ne vrti veliko denarja, se od tega ne da živeti. Se pa Davorin še kako zaveda da je potrebno poskrbeti za svojo eksistenco in za nadalnji razvoj. Davorin odhaja iz športnega sveta kot neporažen tekmovalec in aktualni svetovni prvak, kar pomeni da se je za odhod odločil dejansko na vrhuncu športne kariere.
Že leta 94 je kot mladinec v ~lanski kategoriji na odprtem prvenstvu Slovenije osvojil zlato medaljo. Takrat je spoznal da je to športna panoga v kateri želi postati najboljši. Njegove mladostniške sanje so se dejansko uresni~ile že leta 2000 ko je kot prvi Slovenec zmagal na Odprtem prvenstvu ZDA v Bostonu. Z naslovom uradnega naziva SVETOVNI PRVAK ko-
Davorin Gabrovec se je rodil 17. januarja 1977.
Kickboks je začel trenirati leta 1993 v Klubu borilnih veščin Ptuj.
Borba, ki se je najraje spominja: proti Italijanu Andrei Misianiju v finalu svetovnega prvenstva v Mariboru, kjer ga je vzpodbujalo tudi veliko ptujskih navija~ev
Nastop pred največ gledalci: na ameriških turnirjih se je zbralo tudi do deset tisoč gledalcev, ki so v dvorani s 40-timi blazinami ustvarili živi ring
Nasprotnik, s katerim se je najraje pomeril: Jason Facey (Team Paul Mitchel). Ko sta se prvi~ pomerila, je Jason z neverjetno hitrostjo zmagal po vsega nekaj sekundah. Potem sta nekaj ~asa celo skupaj trenirala.
Nekaj največjih uspehov:
-	1. mesto Svetovno prvenstvo 2001 (Maribor)
-	1. mesto Ocean State Grand Nationals 2000 (ZDA-Boston)
-	1. mesto Svetovni pokali 1997, 98, 99, 00 (Madžarska)
-	1. mesto open World Cup 2001 (Italija)
-	1. mesto mednarodne tekme (Italija 1999, Avstrija 2001, Nem~ija 2000,...)
-	1. mesto Državno prvenstvo 1996, 97, 98, 99, 2001
-	ve~ kot 60 medalj iz mednarodni tekem po vsej Evropi in S Ameriki
-	kategoriziran športnik mednarodnega razreda
-	najboljši športnik Kicboxing zveze Slovenije za leto 2001 _
nec leta 2001 (WAKO - najmočnejše kickboxing organizacije), pa je dodal še piko na i željam vsakega športnika.
Zraven vseh teh uspehov pa mu veliko pomenijo tudi proglasitev za najuspešnejšega spor-tnika Slovenije v kickboxinugu, sprejem pri predsedniku Republike Slovenije g. Milanu Ku~anu, proglasitev za najuspešnejšega študenta in športnika na fakul-
teti, naziv športnika Mestne občine Ptuj.
Ker so je o njem v zadnjem ~asu malo govorilo, oziroma smo več slišali o njegovem podjetniškem ustvarjanju, kot o športnih dosežkih, smo ga povprašali o njegovih odločitvah in načrtih.
"Že pred ve~ kot letom dni (takoj po osvojitvi naslova SP) sem se odločil zaključiti svojo športno kariero. Potrebno je poskrbeti zase in v tej smeri gledam tudi naprej. Ve~ kot sem dosegel v moji športni panogi žal ni mogoče (kickbox ni olimpijski šport), poslovil sem se kot neporažen tekmovalec in aktualni svetovni prvak in na to sem ponosen. V življenju ostajajo tudi drugi cilji in ker sem zelo ambiciozna oseba, imam zastavljene nove cilje." je povedal Davorin Gabrovec
"Res je sicer, da kar tako dolgoletne športne kariere ne mo-
reš prekiniti, zato sem v začetku lanskega leta sprejel nalogo glavnega trenerja kickboxing kluba Maribor, s katerim letos aprila prirejamo tekmo za Svetovni pokal, naslednje leto 2004 pa tudi Evropsko prvenstvo. Tako da na prvenstvu ne bom nastopil kot tekmovalec, ampak kot trener svojih varovancev.
Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem sponzorjem, ki so mi pomagali na moji športni poti, staršem za vzpodubo, prav tako pa trenerjem in trening partnerjem, skratka vsem kateri so mi zaupali in verjeli vame, da sem uresničil svoj športni cilj."
Da pa so vrhunski športniki sposobni in uspešni ljudje dokazuje tudi dejstvo da je Davorin v tem obdobju ustanovil že drugo podjetje in da svojo nadarjenost potrjuje tudi na intelektualnem področju (Davorin je dolgoletni Zoisov štipendist), predvsem na podro~ju računalništva in informatike. Sedaj je tudi zaposlen v svojem podjetju, kjer razvijajo lastne programe specializirane za podro~je interneta - internet aplikacije. Pravi, da je navajen trdega dela in da je njegov delavnik zadnje 2 leti v povprečju dolg 14 ur ali več, veliko pa mu pri delu koristi njegov občutek za razporeditev časa in organizacijo dela, še bolj pa je navajen boja in prou~evanja konkurence, katere je v tem poslovnem svetu zelo veliko.
Davorinu lahko zaželimo uspešno pot še naprej in ne dvomimo, da bo tudi na poslovni poti tako uspešen, kot je bil v športni.
Jože Mohorič
v prvem delu, najve~, kar je mogo~e ta ~as povle~i iz te ekipe?
"Težko bi ocenil. Izpolnili smo vse dogovorjeno, precej pa je napredovala tudi igra, ki je zdaj za gledalce privla~na in navdu{u-jo~a. V~asih bi lahko igrali bolj po~asi in nekoliko hranili mo~i, a prihodnost rokometa ne gre v to smer, temve~ v visoko dina-
~en pristop in dodatno ostrino. Rodi~eva je z dosedanjimi predstavami pokazala, da je izjemno raznovrstna igralka in se dobro znajde na vseh položajih. Zelo nas je prizadela po{kodba Šijan~eve, njena dalj{a odsotnost bo nedvomno pomenila veliko pomanjkljivost, saj je bilo od nje veliko odvisno v obrambi in v napadu."
Prav turnir "Kurentova
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
miko igre, visok ritem, protinapade, veliko kombinatorike v napadih s hitrim zaklju~kom."
Torej je {e nekaj stvari, ki bi se jih dalo popraviti?
"Obramba je bila gotovo na{ najbolj{i del. V napadu je {e nekaj težav. Dijana Radek in Marjeta Nojinovi~ sta kot na{i najmo~-nej{i igralki nenehno pod drobnogledom tekmic. Nanju se najbolj pripravljajo in igrajo najbolj trdo obrambo. O napredku Edite Pu~ko in Silvije Cvetko ne gre izgubljati besed. Rezerve so predvsem v zorenju in pridobivanju izku{enj igralk, ki prihajajo. Prehod iz kadetske in mladinske lige na to raven je zanje zelo velik korak."
Napake v napadu so bržkone povezane z dobro igro v obrambi. V njej ogromno energije porabi Tanja Raukovi~, ki ji nato zmanjkuje sape pri organizaciji igre.
"Raukovi~eva je res odli~no igrala v obrambi in pri tem porabila ogromno mo~i. V Merca-torju Tenzorju imamo na zunanjih položajih pa~ ve~ igralk, ki lahko razbremenijo Velenj~anko, Snežo Rodi~ in Meto Majnik."
Najve~ja rezerva je vseeno v širitvi igralskega kadra. Kakšni so na~rti za priklju~itev poškodovanih Metke Sijanec, Sneže Rodi~ in Lidije Srebernjak, ki kon~uje študij v Ljubljani?
"Ne glede na to, da vse igralke napredujejo, bo brez {e kak{ne okrepitve preskok iz srednjega razreda na vi{jo raven bržkone nemogo~. Potrebujemo kvalitetne dopolnitve, pri katerih pa bomo morali ravnati sila preudarno in ne pri~akovati, da bodo z njim uspehi pri{li sami od sebe.
Z Biljano Laki~ smo pove~ali vrednost vratarskega para, pod velikim vpra{ajem pa je vrnitev krožne napadalke Srebernjakove, katere kakovost bi nam predvsem v obrambi prinesla druga-
maska" - Ptuj 2000 opozarja, da se pri Mercator Tenzorju osre-doto~ate predvsem na delo z mladimi in ustvarjanju bodo~ih prvoligaških igralk.
"Ne gre pa~ prezreti spo{to-vane ptujske {ole, ki je vzgojila vrsto sijajnih rokometa{ic, kot so bile Renata Petek, Nina Maračič, Anja Poto~nik in {e mnoge druge, ki so igrale vidno vlogo na slovenski sceni. Pravi rokometni dragulji pa so Srebernjakova, Pod-vr{kova, Brumnova, Majnikova in Bezjakova, s katerimi bomo zagotovo igrali eno izmed vidnih vlog v najvi{jem razredu tekmovanja."
Je bil projekt "1. A ZRL 2003" na trdnih nogah, ~e potegnete ~rto pod to, kar se je s ptujskim klubom dogajalo minulo jesen in stvarmi, ki se mu obetajo v prihodnje?
"Cilj je visoko zastavljen in bo zanj treba {e veliko postoriti. Z nekaj izbolj{avami so odprte vse možnosti. Jesenska preizku{nja je uspela, a se je treba zavedati, da nam bo vedno težje. Na{a ekipa je postala resna, tekmice nas spremljajo in snemajo, poznajo na{e igralke. Vseeno pa pričakujem, da bo za ptujska dekleta nadaljevanje odskočna deska za napredovanje v vi{ji rang tekmovanja."
Novo leto?
Sončno!
Ivo Kornik
L
AL d.o.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Tudi Ljubijaniani za Soniek
V soboto smo na Ptuju v dvorani Center lahko spremljali zanimiv nogometni večer. Videli smo šest zanimivih tekem, ki so dodobra ogrela dlani številnih ljubiteljev nogometa.
Organizator, KMN Poetovio Ptuj, je ves izkupiček od vstopnine ter sredstva sponzorjev in donatorjev namenil v dobrodelne namene in sicer Društvu za cerebralno paralizo Son~ek iz Ptuja. Za nastop najatraktivnejše ekipe ve~era, jesenskih prvakov, nogometašev Vege Olimpije imata zasluge predvsem Franci Fridl in Vlado Kokol (v prihodnji številki Tednika bomo objavili tudi intervju s slednjim). Ekipa Vege Olimpije je nastopila v naslednji postavi: Golob, Fridl, Lazi~, Kokol, Rudonja, Kosi~ in Kmetec.
Rezultati: Majolka - Ko-vinostrugarstvo Zamuda 5:1,
NK Stojnci - NK Hajdina 4:3, Ke-rami~arstvo Koren - KMN Vitomarci 4:4, NK Drava - NK Aluminij 3:1, Župan in mestni svetniki - upravni odbor NK Drava 4:1, Vega Olimpija - KMN Poetovio Ptuj 5:1. (Jože Mohorič)
Ček za 250.000 tolarjev je prejel predstavnik društva Sonček. Foto: Matija Brodnjak
mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
SKUPINA »A«
Rezultati 10. kroga: Zgornja Pristava - Slikopleskarstvo Cebek 5:6, Dra-ženci - Kozminci 1:3, Klub ptujskih študentov - NK Apa~e 2:5, SKEI Ta-lum - Šterntal bar 7:1, Butik Ivana -Club 13 4:6, NK Skorba - Simba 11:2
SKUPINA B
Rezultati 10. kroga: Tomani~ Vulka-nizerstvo - Polenšak 7:5, NK Cirkulane
-	Avtoli~arstvo Kac 1:7, Avtoelelktri-ka - Telekom Maribor 13:2, Kerami-~arstvo Koren - KMN Poetovio Ptuj 7:3, Macho Juršinci - ŠD Juršinci 0:5, Strojna - Rim 4:2
Danilo Klajnšek
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
SKUPINA »A«
Rezultati 4. kroga: NK Lesko vec -NK Tržec - veterani 2:3, Leskovec veterani - Šturmovec 1:2, KMN Majolka
-	ŠD Lancova vas 5:1, ŠD Majski vrh -prosto
SKUPINA "B"
Rezultati 4. kroga: NK Tržec bar Osmica - ŠD Zg. Pristava 0:1, Lancova vas veterani - ŠD Pobrežje 1:1, NK Vi-
dem ~lani - Videm mladi 4:2, NK Videm mladina - PROST
Darko LAH
ZLMN ORMOŽ
1.	LIGA
Rezultati 7. kroga: Mark 69 - Belcont 2:3, Holermous - Zidarstvo ~urin 3:3, Kog - Mladost Miklavž 4:0, Litmerk -Nova Slovenija 1:4, Pušenci - Trsnica Žiher 10:3, Belcont - Holermous 6:2, Mark 69 - Mladost Miklavž 5:2.
2.	LIGA
Rezultati 6. kroga: LDS - Prednost 6:10, Borec - Stenvent 2:6, Juniorji -Mladost Miklavž ml. 4:6, Mestna graba - TSO 7:2, Mladost Miklavž vet. -Pušenci vet. 4:3.
Uroš Krstić
LIGA MALEGA NOGOMETA GORIŠNICA
Rezultati 7. kroga: Žiher - Kuki Dom Juršinci 2:3, Klub Obrtnikov Ga-jevci - Zavr~ 5:2, Gorišnica - KMN Bresnica 1:4, Op team - TVP Formin 8:2, Moškanjci prosti
Pari 8. kroga: TVP Formin - Moška-njci, KMN Bresnica - Opteam, Zavr~ - Gorišnica, Žiher - Klub Obrtnikov Gajevci, Kuki Dom Juršinci prosti
Leon Pignar
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
ODBOJKA
1. DOL MOŠKI
V	12. krogu 1. DOL za moške, bodo odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice s pricetkom ob 18.00 uri gotili ekipo Šoštanj Topolščica. PREOSTALI PARI: Maribor Stavbar IGM - Calcit Kamnik, Merkur LIP Bled - Fužinar Meltal Ravne, Pomurje Galex - SIP Šempeter, Astec Triglav - Salonit Anhovo.
1.	DOL ŽENSKE
Pari 10. kroga: Luka Koper - Benedikt, ZM Ljutomer - Sladki greh Ljubljana, Nova KBM Branik Maribor - Formis Bell Miklavž, TPV Novo Mesto - HIT Nova Gorica, AC Pivka jama Evivital - Varstvo Broline.
2.	DOL ŽENSKE
V	12. krogu 2. DOL za dekleta bodo odbojkarice Fiat Prstec Ptuj s pričetkom ob 17.00 uri v gimnazijski telovadnici gostile ekipo Bleda. PREOSTALI PARI: Solkan-Gradbeništvo Stane Mežica, Prevalje - Kočevje, Dravograd - Ljubljana II., Purus Tabor Maribor - Mislinja, Piran - Spodnja Savinjska.
SMUČANJE V DRSTELJI
Smučarski klub Drstelja organizira v soboto in nedeljo zanimivo in atraktivno smučanje. V soboto bo na sporedu smuk, v nedeljo pa veleslalom. Sicer pa so smučarske prireditve v Drstelji vedno privabile veliko število nastopajočih in pa seveda obilico gledalcev. Oba dneva se bo tekmovanje pričelo ob 11 uri.
SKOKIV JURŠINCIH
ŠD Juršinci pripravlja v nedeljo tradicionalno smučarsko prireditev in sicer tekmovanje v skokih na 25-metrski skakalnici. Pričetek tekmovanja bo ob 13.00 uri.
ROKOMET
Rokometašice Mercator Tenzorja iz Ptuja bodo v soboto, s pričetkom ob 18.00 uri, v športni dvorani Center na Ptuju, gostile ekipo Čakovca. 21. januarja, s pričetkom ob 16.00 uri, pa bodo Ptujčanke v športni dvorani v Zrečah gostile ekipo Podravke iz Koprivnice.
Siivo Berko novi trener Ptujianov
Nogometaši ptujske Drave Asfalti so prvi del prvenstva v 2. SNL končali na četrtem mestu. Če ne bi bilo domačih spodrsljajev, bi bili še v veliko ugodnejšem položaju. V mislih imamo predvsem poraza proti Triglavu iz Kranja in pa Livarju iz Ivančne Gorice. Vendar pa v športu ni enosmerne ulice, ko bi lahko z gotovostjo pričakoval samo uspehe.
Dragan Grbavac je sedaj že bivši trener Drave (postal je trener Nafte iz Lendave). To je bilo za navija~e ptujskih "modrih" majhen šok. Uprava je po tehtnem premisleku v klub pripeljala novo strokovno mo~ in sicer Silva Berka iz Maribora, ki je bil nazadnje trener Izole, še prej pa Železni~arja iz Maribora in Pohorja iz Ruš. Klub bo zapustil tudi nogometaš Tihomir Zde-lar. To pa je že nekaj stvari, da smo na krajši pogovor povabili podpredsednika Drave Asfalti Martina Vogrin-ca. O minulem prvem delu prvenstva je Martin Vogrinec povedal naslednje: "Z jesenskim delom tekmovanja v 2. SNL smo vsekakor zadovoljni. Na~r-tovali smo uvrstitev nekje okrog petega, šestega mesta, na koncu pa smo osvojili ~etrto mesto. Z istim delom,
Silvo Berko, novi trener nogometašev Drave Asfaltov Ptuj
z enakim tempom, vsaj mi tako mislimo, da bomo nadaljevali. Omenjena poraza na doma~em igriš~u sta vsekakor bole~a, vendar je bil to splet oko-liš~in, še posebej poraz proti Triglavu. Pobrali smo se na sre~anju z Nafto, visoko premagali Krško, nato pa doživeli brodolom v Grosupljem. Ekipa ni bila takšna, kot bi morala biti, in zato smo bili kaznovani.
Kar se ti~e trenerja, nam je za Draganom Grbavcem zelo žal. Z njim smo se razšli sporazumno. Povedati moram,
da smo bili z njegovim delom zelo zadovoljni in mu v Lendavi želimo vse najboljše. Težko ga bo nadomestiti, od-lo~ili pa smo se za Silva Berka, ki ptujski športni javnosti ni toliko poznan, vendar vemo, da se že nekaj ~asa nahaja v slovenskem nogometnem prostoru in to predvsem na drugoligaškem. V igri za mesto trenerja je bilo okrog deset kandidatov, med njimi tudi iz tujine. S številnimi trenerji smo imeli kontakte. Odlo~ili smo se za Silva Berka, se z njim dogovorili do konca prvenstva, in ~e bomo vsi skupaj zadovoljni, se bomo potem pogovarjali tudi za naprej. Upamo, da bo vse v redu in da bomo nadaljevali z istim moštvom in cilji, ki so bili že prej sestavljeni."
O spremembah v igralskem kadru in o delu pri Dravi je Martin Vogrinec nadaljeval: "V igralskem kadru je prišlo do manjših sprememb. Odšel je Tiho-mir Zdelar, ki bo odslej igral na Hrvaškem. Vsi ostali igralci ostanejo. Z nami je pogodbo za leto in pol podpisal tudi Emil Šterbal. Na preizkušnjo bosta prišla dva tujca, ob tem moram povedati, da se nudijo igralci iz Maribora in okolice. O angažmaju bo svoje rekla stroka. Mnenja sem, da imamo dober kader za drugoligaško tekmovanje in da z njim lahko to mesto tudi obdržimo."
Danilo Klajnšek
Nasiov ostai v Slovenski Bistriti
Poleg državnih prvenstev je mednarodno tekmovanje v judu za pokal Pohorskega bataljona eno največjih in najbolj prestižnih v Sloveniji. Letos so v Slovenski Bistrici organizirali že 34. tekmovanje po vrsti. Na dvodnevnem tekmovanju je bilo prisotnih 281 tekmovalcev in tekmovalk.
V soboto so nastopali v mlajših kategorijah, v nedeljo pa so številni gledalci lahko videli še izredno zanimivo tekmovanje v ~lanski konkurenci, kjer so nastopili judoisti iz devetih držav, tudi nosilci medalj z velikih tekmovanj. Ekipni naslov je ostal v vitrinah doma~ega Impola. Slovenski tekmovalci pa so dobro nastopili tudi v posami-~ni konkurenci, saj sta Andrej Pavlin in Klemen Ferjan postala zmagovalca v svojih kategorijah, Boris in Gregor Greif ter Darko Petelinšek pa so nastopili v finalu.
REZULTATI - ČLANI:
Do 60 kg: 1. Andrej Pavlin, JK Šiška, 3. Slobodan Matarugi~, Impol.
Do 66 kg: 1. Marek Matuszek, Dukla, Slovaška, 3. Luka Vukovi~, Bežigrad, 7. Dani Rus, Impol.
Do 81 kg: 1. Klemen Ferjan, Bežigrad, 2. Boris Greif, Impol.
Do 90 kg: 1. Hrvoje Panži~, Hrvaška, 2. Gregor Greif, Impol, 5. Jure Šimic, Olimpija, 7. Primož Ferjan, Bežigrad in Robi Pesjak, Jesenice.
Do 100 kg: 1. Nebojša Mandi~, Jugoslavija, 3. Damjan Petek, Impol, 7. Aljaž Arta~, Olimpija.
Nad 100 kg: 1. Harris Popalanov, Madžarska, 2. Darko Petelinšek, Ivo Reya Celje, 3. Matjaž Ceraj, Ivo Reya Celje, 5. Gorazd Recek, Lendava in Robert Rajh, Branik Maribor, 7. Damjan Fras, Juršinci.
KADETI:
Do 50 kg: 1. Mitja Vidmar, Krmelj, 3. Uroš Tajhman, Drava Ptuj, 5. Denis Skrbiš, Oplotnica, 7. Mitja Brence, Im-pol.
Do 55 kg: 1. Rok Dominko, JK Lendava, 3. Kristjan Crni~, Impol in Jan Belšak, Gorišnica, 5. Marko Janžeko-vi~, Drava Ptuj.
Do 60 kg: 1. Andrej Brda, KBV Lendava, 7. Matjaž Mršnik, Drava Ptuj.
Do 66 kg: 1. Marko Prodan, Šiška, 3. Renato Štibler, 5. Blaž Hvala, Oplotni-ca, in Rok Murko, Drava Ptuj, 7. Aleš Belšak, Impol in Roki Tajhman, Drava Ptuj.
Do 73 kg: 1. Rok Ferjan, Olimpija, 7. Denis Brumen, Juršinci.
Do 81 kg: 1. Mitja Rjavec, Sankaku, 2. Ivo Motaln, Oplotnica.
Do 90 kg: 1. Rok Kos, Duplek, 2. Matija Jerenko, Drava Ptuj
Danilo Klajnšek
B. Simonii, Raušiova in S. Simonii v reprezentanci
O tem, da so strelci SD Kidričevo Tenzor uspešni, ni nobenega dvoma. Minuli vikend so dosegli uspehe tako v streljanju z zračno pištolo, kakor tudi v streljanju z zračno puško.
V	soboto so se udeležili tekmovanja za prehodno Skirco v Trzinu, kjer so v streljanju z zra~no pištolo ponovno potrdili svoj primat v Sloveniji. Prep-ri~ljivo so osvojili prvo mesto v ekipni konkurenci, saj so nastreljali 1711 krogov, kar je rekord tekmovanja, druga je bila ljubljanska Olimpija z 1664 krogi, peti pa SK Ptuj s 1642 krogi. V posa-mi~ni konkurenci je Boštjan Simoni~ (SD Kidri~evo Tenzor) osvojil drugo mesto (574 krogov), njegov klubski tovariš Cvetko Ljubi~ je bil ~etrti (573), šesti je bil Simon Simoni~ (566), 14 je bil Zlatko Kostanjevec, 20 Franc Be-dra~, 23. pa Robert Šimenko - vsi SK Ptuj.
V	nedeljo je bilo tretje kontrolno tekmovanje za sestavo reprezentance vse kategorije. V ~lansko konkurenci je po pri~akovanjih prvo mesto osvojil Boštjan Simonč iz SD Kidri~evo Tenzor (572 krogov), tretji je bil klubski tovariš Cvetko Ljubi~ (568), peti Mirko Moleh iz Juršincev (562), sedmi in osmi sta bila Natija Poto~nik in Lud-
vik Pšajd mlajsi SD I. Pohorski bataljon Ruše (561). Normo za DP je potrdil Jur~ek Lamot SD Kidri~evo Tenzor (558) in deveti Simon Simon~, ki je kon~al kot enajsti. 18. mesto je osvojil Zlatko Kostanjevec, 27. mesto Robert Šimenko, 31. mesto Franc Bedra~, 36. mesto Milan Stražišar, 41. mesto Borut Sagadin - vsi SK Ptuj.
V	ženski ~lanski konkurenci je bila najboljša Majda Raušl SK Ptuj s 374 nastreljanimi krogi. Pri mladinkah je tretje mesto osvojila Nina Pavlin SD Juršinci (355 krogov).
V	konkurenci mladincev je bil najboljši Simon Simonič, Juršinci, s 559 krogi, Sebastijan Molnar je dosegel 513 krogov.
Tekmovanje je služilo za dolo~itev slovenske reprezentance za mednarodni turnir »Ruše 2003«, ki bo potekal naslednjo soboto in nedeljo. Ob tem je potrebno pohvaliti trenerja SD Jur-šinci Darka Pavlina, saj mladi iz tega društva dosegajo najvišja mesta na državnih tekmovanjih.
V	streljanju z zra~no puško so bili v soboto uspešni tudi strelci iz Kidri~e-vega. Kontrolno tekmovanje je potekalo v Ljubljani. Strelci iz SD Kidri~evo
Boštjan Simonič, Peter Tkalec, Vinko Srečko, Cvetko Ljubič in Simon Simonič
Tenzor so potrdili norme za nastop na državnem prvenstvu. Ekipo sestavljajo Gorazd Maloi~ (573 krogov), Aleksander Zelko (565) in Aleš Ivan~i~ (559 krogov). Za slednja dva je bila to kontrolno tekmovanje tudi prvo soo~enje s slovensko konkurenco. Omeniti je tudi potrebno, da je SD Kidri~evo edina ekipa, ki se bo udeležila tega prvenstva iz naše okolice.
Na nedeljski tekmi v Trzinu pa so strelci SD Kidri~evo Tenzor v streljanju z zra~no puško osvojili sedmo mesto z 1716 nastreljanimi krogi, a za tretjim mestom zaostali za samo enajst krogov.
Danilo Klajnšek, SI
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
RADIODITEDNIK
Izdaja:RADIO-TEDNIK, d.o.o.
Direktor: Božidar Dokl
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
TEDNIKje naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevil-ka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Naro~ni{ka razmerja: Majda [egula (02)749-34-16.
Cena izvoda je 230 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev.
Transakcijski ra~un: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo.
Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89.
TEDNIK:
rJ
Û^JJJi
ŠtaJerskenamcB
Odgovorni urednik:
Jože [migoc
Vodja tehni~ne redakcije:
Slavko Ribari~ Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Slavko Ribari~ Uredni{tvo:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metli~ar
E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIO PTUJ
RADIOPTUJ
89,8'98,e-l04;3MHz
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredni{tvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago [alamun
Telefon uredništva: (02) 749 34 25
Vodja tehnike:
Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E.mail: nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE Vodja marketinga:
Simona Krajnc Pavlica
Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39
Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10,
Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
Mali oglasi
KMETIJSTVO
SVINJO DOMAČE reje za zakol ugodno prodam. Tel. 766-90-91.
KUPIM BIKCE simentalce. Ponudbe na tel. 041 263-537.
TELICI simentalki od A-kontr-ole, breji 7 in 8 mesecev, prodam. Tel. 031 623-356.
PRODAJAMO bele pi{~ance doma~e reje. Irgoli~, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 36 33.
KORUZO, v klasju ali lu{~-eno, in je~men prodam. Tel. 02 787-68-00,
Prodajo svinjo doma~e reje. Telefon: 031 222-084.
Prodajo 350-litrsko hidravli~no stiskalnico. Telefon: 041 504-204.
PRIKOLICO, samonakladalno, prodam. Tel. 041 809-381.
BELE KOKOÎI IN PETELINE, težke od 4 do 4,5 kg, po 850 SIT za kos, prodam. Naro~ila po tel. 688-13-81, Re{ek, Star{e 23.
PRODAMO pra{i~e doma~e reje, teža 120 kg, ter mlado kravo za zakol, cena po dogovoru. Tel. 719 22 18.
SVINJO doma~e reje, za zakol, prodam. Marija Ga{pari~, Mestni Vrh 121, Ptuj, tel. 751-04-11.
STORITVE
ZA DVORI[ČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
PO ZELO UGODNIH cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Inf. 041 326-006, Aleksander [ket, s.p., Irje 3/d, Rogaška Slatina.
STROKOVNO in ažurno vodenje poslovnih knjig za družbe, s.p., zasebne zdravstvene dejavnosti, davčno in podjetniško svetovanje. GAMA-S, d.o.o., Osojnikova 3, Ptuj, telefon: 02 779 13-41.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V M. V Vojko Milenkovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij,	vgrajevanje
stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.

Opravljajo notranje in zunanje strojne omete. Telefon: 02 687-1651, GSM 041 726-398. IUST Vinko Kokot, s.p., Ulica Paherjevih 4, Dravski Dvor, 2204 Miklavž,
POPRAVILO vseh vrst GSM, RTV in hi-fi aparatov. Branko Kolari~, s.p., PE Gub~eva 23, Ptuj, ob Mariborski cesti (pri baru Mitrej). GSM 041 677-507.
POSOJILA NA SVOJO nepre-mi~nino, lizingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij [lehta, s.p., Hausenbichlerjeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 571-55-55.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, Tel. 629-10-95. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik.
30 LET SOBOSLIKARSTVA-PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo, priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
NEPREMIČNINE
GRADBENO PARCELO z njivo in gozdom ter gradbenim dovoljenjem, delnim materialom, prodam. Tel. 719-43-71, mob. 041 429-658.
V	HALOZAH (RODNI VRH) prodamo staro hi{o s 5 ari zem-lji{~a, son~na lega, lep razgled, do parcele vodovod, elektrika in asfalt. Tel. 02 788-56-06.
PRODAM HI[O z manj{im vinogradom, voda, elektrika in telefon. Gorenjski Vrh 13, Zavr~, tel. 761 20-81.
Na atraktivni lokaciji na Ptuju, oddajo poslovni prostor v velikosti 555 m2, primeren za trgovinsko ali storitveno dejavnost. Telefonska {tevila: 02 788-13-04, 788-13-02.
2,5 sobno neprofitno stanovanje menjamo za enoinpol- ali dvosobno, malo neprofitno. telefon: 02 775-29-81.
V	NAJEM ODDAM dvosobno stanovanje v Gori{nici. Tel. 041 863-170.
DOM - STANOVANJE
Na Ptuju prodajo 4,5-sobno mansardno stanovanje. Telefon: 78 78 787.
NA PTUJU PRODAMO dvosta-novanjsko hišo, v račun vzamem enosobno stanovanje ali garsonjero. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103.
DELO
ART CAFFE, za dnevno čiščenje lokala iščemo žensko. Tel. 788 57 86 ali 031 350-373.
REDNO zaposlitev dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno, »Pri Ciglerju«, Fanika Vrtačnik, s.p., Ravne 103, Šoštanj. Inf. 03/897-18-50 ali 041 613-070.
INFOKOMERC Radovan Male-šev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121.
IŠČEMO DEKLE za strežbo v dnevnem baru v Sp. Dupleku. Tel. 681-70-51, Bar »Oniks«, Marjan Donko, s.p., Sp. Korena 1/a.
SPREJMEMO dekle za strežbo ali prodajalko na Ptuju. Marija Kampl, s.p., Slovenja vas 62, telefonska številka: 782-14-91.
ZAPOSLIMO gradbenega delavca pri izdelavi strojnih ometov. Telefon: 02 685-1651, GSM 041 726-398, IUST Vinko Kokot, Ulica Paherjevih 4, Dravski dvor, 2204 Miklavž na Dravskem polju.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE, UGODNO PRODAMO: felicia karavan,
1997,	rover 216, 1995, AX 1.1,
1993,	rover 214, 1995, micra 1.0, 1991, R 5, 1992, racer GSI, 1994, marea karavan,
1998,	astra 1.4 i, 1993, smart,
1999,	fabia 1.4, 2001, passat 1.8 T, 1996, rav 4, 1996, scenic 1.6, 2000, favorit ,
1994,	sunny 1.4, 1993, scenic 2.0, 1997, astra 1.6, 2000, mercedes c 180, 1999, vectra
1.8	karavan, 1999, audi a6 1.8, 1995, toledo td, 1996, golf
1.9	TDI karavan, 1994, matiz , 1998, peugeot 406, 1995, peugeot 605, 1993, megane coupe, 2000, clio 1.4, 1997, nubira II 1.6, 1999, ... in še več. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76/a, tel. 02/7800-550.
PGD BOROVCI proda gasilsko vozilo TAM 75 T3, vozen z B-kategorijo. Tel. 041 387-110 ali 02 755-3171.
RAZNO
PREKLICUJEM besede, ki sem jih izrekel proti Antonu Korezu st. iz Ptuja, da se svobodno giblje tudi na mojem zemljišču. Anton Božičko, Kočice 45, Žetale.
REZULTATI ŽREBANJA BOŽIČNE NAGRADNE KRIŽANKE TUŠ
Izmed prispelih re{itev nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: POSEBNE UGODNOSTI ZA ZADOVOLJNE KUPCE) smo v uredni{tvu Tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - maj~ka TU[ v vrednosti 2000,00 SIT: Sebastjan Dornik, Hum pri Ormožu 86, 2270 Ormož 2. nagrada - nahrbtnik TU[ v vrednosti 6000,00 SIT: Janez Krajnc, Skoke zvezna 3, 2204 Miklavž 1. nagrada - nakupovalni bon v vrednosti 10.000 SIT: Darinka Strašek, Podlože 60/a, 2323 Ptujska Gora Nagrajencem iskreno ~estitamo. Nagrade lahko dvignejo v upravi Radio-Tednika, d.o.o., Rai~eva ulica 6, Ptuj.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
ODDAM RAZNO opremo (pisalne mize, stoli, fotelji in vino-tečne omare, pladnji, stenske iverne obloge itd.) za ceno, ki jo realno določiš sam. Oddaja bo v nedeljo, 19. l., ob 10. uri na Osojnikovi 3, v kleti(vhod na dvorišča hotela Petovia).
10 tednov stare nemške ovčarje, brez rodovnika, prodam. Tel. 783 90 15.
PRODAM bukova drva, z dostavo. Tel. 03 5827-212 ali 041 544-270.
BELA TEHNIKA
NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * Trgovina Eltro-partner Vida Pernarčič s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj telefon 02/779-40-51 VAM NUDI UGODNI OBROČNI NAKUP -450 RAZLIČNIH gospodinjskih aparatov na šest, dvanajst in štiriindvajset obrokov (GA d.d., Ljubljana). Nudijo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 -sedem tolarjev, obojestransko A 4 - dvanajst tolarjev, vezava -170,00 SIT OBIŠČITE JIH!

Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali po jim samo povejte, do jih imate rodi.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačniška zobna ambulanta
tel.: 787 75 12
1!
I
lil
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/750 560

1
TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
IvanArnušs.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 20.1.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis v OŠ DORNAVA
-	ob 18.00 vpis v OŠ POLENŠAK
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., perSonovai, ptuj	Vabljeni!
Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor?
OGLASITE SE PRI NAS!
Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov alf
gotovino s popustom.
Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, 2250 Ptuj
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA
.iílb€lconticrir
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
POSLOVNA SKUPINA
it^r
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VRTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
UGODNO KREDITIRAIVJE!
standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije
DANA BESEDA OBVEZUJE
RAZPORED DEŽURSTEV ZOBOZDRAVNIKOV
18. 1. 2003 Andreja Toplak, dr. stom. ZA Rajšpova ul. Ptuj
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
Ce bi solza te zbudila, ne bi te črna zemlja krila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice
Marije Šegula
IZ MALE VASI 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sve~e, svete maše in izrečeno sožalje.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: hčerka Marica z možem Francem ter vnuka Sandi in Matej
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da nehal sem trpeti.
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta in dedka
Franca Bratusa
IZ OSLUŠEVCEV 57
5. 1. 1930 - 5. 1. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala osebju internega oddelka ptujske bolnice in infekcijskega oddelka bolnice Rakičan, dekanu Šipošu za opravljen cerkveni obred, govornikom, pevcem za odpete žalostinke, nosilcem zastav, g. Lahu in pogrebnemu podjetju Aura. Zahvala tudi podjetjem MCK Borovci, Žiher Moškanjci, Droga Središče, TVT Merinka Maribor in sindikatu SKEI Talum.
Žalujoči: vsi njegovi
^NOVO NA STAREM MESTUlf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poidičite in preverite
tel.: 02/22-82335 Garandla: pokojnina, plača, kartice...
Mens» d.0.0., Cantar|eva 21. Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Artonoviča v Krapini, ivi. Gubca 49, ordinira vsalí dan po dogovoru. Vse informacije po -ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODOHTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
DEMIT FASADE in OSTALE VRSTE IZOLACIJSKI FASAD
*	vseh debelin in barvnih odtenkov
*	barvanje fasa in napuščev
*	vsa ostala slikopleskarska dela Jože Voglar, s.p., Zabovci 98, tel.: 041 226-204; 02/766-90-91.
Ko lani sem pri šoli pel, je Stefkin glas lepo zvenel, ko zbor domači je zapel, do Gaja čul se je odmev.
Na grob bom šel, tam bom zapel, za njo še jaz bom šel.
Brat Jože
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in tašče
Štefke Vodusek
IZ KOCIC 70
24. 12. 1937 - 2. 1. 2003
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Štefanu Zveru za opravljen obred, duhovnikoma Jožetu Topolovcu in Emilu Križanu za somaševanje, cerkvenim pevcem, pevcem iz Rogatca, govornikoma Antonu Kolarju in Jožetu Krivcu, Društvu upokojencev Žetale, DE Promet TALUM, delavkam BOX MARK-a in podjetju MIR.
Hvala tudi dr. Branki Skledar in medicinski sestri Kristini za pomoč in lajšanje bolečin v času njene bolezni.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franci, otroci Milica, Kristina in Franci z družinami
Pet let na grobu tvojem sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo.
V SPOMIN
Žalosten je spomin na 15. januar 1998, kar te ni več med nami, dragi mož, oče in stari ata
Mirko Horvat
IZ CVETKOVCEV 7
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižgete sveče.
Vsi tvoji
Tam za gozdnim gajem, med valovi črnimi; mir svoj večni najdem, vse vas zapustim.
Vi pa svečko zame le prižgite in mi željo zadnjo - odpustite .
ZAHVALA
ob tragični in boleči izgubi mamice, sestre, svakinje in botre
Marice Rižnar
IZ SOBETINCEV 32
V teh težkih trenutkih smo spoznali, koliko dobrih ljudi je sočustvovalo z nami; nam s stiskom roke, lepo besedo in z dejanji hotelo pomagati ter deliti globoko bolečino. Hvala vsem.
Hči Alenka s Hermanom ter sestra Danica z družino
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Elizabete Lah
roj. Majerič
IZ MO[KANJCEV 54
se iskreno zahvaljujemo VSEM, ki ste ji v času njene bolezni stali ob strani, nam ob njeni smrti izrekli ustna in pisna sožalja, prinašali svečke in darovano cvetje; kakor tudi VSEM, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Nisi živel zaradi skrbi zase, temveč zaradi ljubezni, ki so jo do tebe čutili drugi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Janeza Trafela st.
IZ SP. gru[kovja 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter nam izrekli sožalje.
Še posebna zahvala g. Marku Maučiču za govor, LD Podlehnik in članom drugih LD, rogistom ZLD Ptuj - Ormož, pevcem Feguš za odpete žalostinke, podjetju Medex iz Ljubljane, patrom za opravljen obred in pogrebnemu podjetju MIR.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA.
Žalujoči: sinova Franc in Janez z družinama
Blagor mrtvim, ki umrejo v Gospodu.
ZAHVALA
Zadnjič so zapeli markovski zvonovi v slovo mami, babici in prababici
Mariji Plohl
IZ BUKOVCEV 89
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče, cvetje, za sv. maše, nam izrazili ustno ali pisno sožalje.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govornici za poslovilne besede, podjetju MIR za pogrebne storitve, godbeniku za odigrano TIŠINO, pevcem za odpete žalostinke, zahvala tudi zastavonošema in vsem, ki ste v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami in nam pomagali. Iskrena HVALA!
Z žalostjo v srcu: sin Janez z družino, hčerka Zinka z možem Stankom,
vnukinji Silva in Milena z družinama
Le srce in duša ve, kako boli, kako trpi, ko tebe več domov ni. Zato pot me vodi tja na prerani grob, kjer ti rožice cvetijo, ptički žvrgolijo in svečke v spomin gorijo.
ZAHVALA
Ob nenadni, mnogo, mnogo prerani izgubi drage hčerke in sestre
Barbare Kolaric
IZ BUKOVCEV 121 B
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše ter izrekli ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju MIR.
Posebna zahvala gre osebju oddelka CIIM Kliničnega centra Ljubljana.
Atek, mamica in Marko
	OSMRTNICE
	
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
Ane Požegar
IZ ČRMLJE 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. ma{e, nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Z. Zorcu za molitev in poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke.
Hvala g. K. Vurcerju za ganljive besede slovesa in g. Kuplenu.
Hvala sodelavcem Sadjarstva Lenart.
Zahvala tudi Pogrebnemu zavodu S. Jančiča iz Lenarta in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: hčerka Marica, sin Jože in sin Janko z
družinami
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega
Martina Vojska
IZ RABELČJE VASI 19 B, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Posebej hvala dežurni ekipi Zdravstvenega doma Ptuj za nudeno zadnjo pomoč ter sestram in dr. med. Miloradu Budi-savljeviču - ambulanti za pljučne bolezni za zdravljenje. Hvala govornici, župniku in pevcem za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina ...
V SPOMIN
Francu Arnusu
IZ SESTRŽ 2 PRI MAJSPERKU
Skrita bolečina spremlja spomin na 19. januar 2002, ko smo te za vedno izgubili, naš dragi mož, ata in dedi.
Vsi tvoji najdražji!
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite.
(A.M. Slomšek)
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
Olga Roskar
IZ STRMCA PRI POLENŠAKU 6
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše ter jo pospremili k večnemu počitku.
Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, pogrebnemu podjetju MIR in govornikoma.
Žalujoči: otroci, vnuki, pravnuki
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskočno nas ljubilo do poslednjega je dne?
SPOMIN
16. januarja mineva 5 let žalosti, odkar nas je zapustila draga
Slavica - Miroslava Skledar
IZ KOČIC 23, ŽETALE
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo in ji prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njeni
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da več te ni.
V SPOMIN
Cirilu Priglu
IZ PTUJA
18. januarja mineva leto žalosti, odkar smo ostali sami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Tvoji najdražji
Mnogo solz smo pretočili,
a tebe, dragi Hanzi, nismo prebudili,
niti zbogom nisi rekel
niti roke stisnil nam,
smrt te vzela je prerano,
a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
Hanzija Pecnika
IZ POPOVCEV 28/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti,
darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala g. patru Emilu, govorniku, pevcem ter za odigrano
Tišino.
Žalujoči: sestri Vikica in Milica ter brat Franci z
družinami
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal si trpeti.
SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Janko Hebar
IZ OSLUŠEVCEV 45
Hvala vsem, ki se ga spominjate in z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Niti solza niti pesem te zbudila več ne bo, čeprav si vedno rad zapel si jo.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega atija in dedija
Jožefa Breznika
IZ STRAJNE 30
roj. 10. 3. 1935 - 1. 1. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob teh težko prebolelih trenutkih. Posebej sosedom Srečku in Andreji, Martini K., Eviti, Binetu, Liziki Z., Nadici K., Dragici K., kolektivu Zibert, gospodu župniku za opravljen obred, g. Zeraku za izrečene besede, pevcem Feguš za odpete žalostinke in podjetju Mir za opravljeno delo ter vsem ostalim za darovano cvetje in sveče. Vsem iskrena hvala.
Žalujoča: hčerka Jožica z družino
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, zet, svak in boter
Milan Dominko
IZ STRMCA 11, DESTRNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala velja domačim pevcem, domačemu duhovniku, g. Mirku, pogrebnemu zavodu Jančič, Zvonku, ge. Julčki za ganljive poslovilne besede ter g. Curinu. Najto-pleje se zahvaljujemo podjetju Snaga, d.o.o., Maribor ter Sil-vovemu podjetju Kramberger iz Ptuja za nesebično pomoč. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v zadnjih trenutkih najbolj stali ob strani.
Žalujoči: žena Vera, hčerke Suzana, Klaudija, Mar-jetka in sin Silvo z družinami, vnuki Kaja, Žan in Žiga, brat in sestra, tašča ter vsi, ki smo te imeli radi
Hiša pusta je in prazna, a nekoč prijazna, danes tuja se nam zdi, a spomin na tebe bdi. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
SPOMIN
13. januarja mineva eno leto, odkar nas je zapustila dobra žena, mama, oma, tašča in sestra
Lizika Bratusek
IZ ŠTURMOVCA 28
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in postojite ob njenem grobu ter prižigate sveče v njen spomin.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi, ostaja še spomin na tiste dni, ko med nami bila si ti!
ZAHVALA
Ob smrti
Terezije Milosic
IZ TRAJANOVE 2
17. 9. 1922 - 28. 12. 2002
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Iskrena hvala dr. Fliserju z mariborskega nevrološkega oddelka, osebju internega oddelka ptujske bolnišnice, še posebej dr. Debeljakovi in dr. Letonja, govorniku g. Seguli za ganljive besede, župnikoma, pevcem za odpete žalos-tinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: hčerka Nada z možem Nikom, vnukinja Eva, mož Ivan, sinova Peter in Ivo z družinama
LENART / skozi mesto dnevno 11.000 vozil
Zapora ne bo potrebna
Zgodba o lenarškem glavnem križišču je stara že nekaj let, kajti odgovorni že dolgo iščejo rešitve, kako zagotoviti denar za semaforje v največjem križišču v mestu. Štetje prometa je pokazalo, da skozi Lenart, po glavni cesti Gornja Radgona — Maribor, dnevno zapelje do 12.000 vozil, od tega okrog 1000 tovornjakov. Občinski možje so ves čas prepričani, da bi gradnjo semaforiziranega križišča morala financirati tudi Direkcija za ceste Republike Slovenije. O tem so bili prepričani občani in tudi občinski svetniki, ki so se na sejah občinskega sveta spraševali, ali naj pričnejo postavljati cestne zapore.
Ob koncu lanskega novembra so se zadeve pričele spreminjati, saj so pri~eli gradnjo. Ob sema-forizaciji urejajo {e plo~nike in kolesarske poti. Delo naj bi za-
klju~ili do konca januarja, ~e bo to omogočalo vreme. Celotna investicija je vredna 40 milijonov tolarjev. Glavnino denarja zagotavlja prometno ministrstvo, 10
milijonov tolarjev pa ob~ina Lenart.
Res pa je, da bodo prvi semaforji v Lenartu pove~ali prometno varnost, zmanj{ala pa se bo pretočnost prometa, kar bo povzročalo dodatne težave. Prava re{itev za Lenart je izgradnja vzhodne avtoceste s priključno cesto ali obvoznico, ki je za mesto pomembnej{a od avtoceste. Obvoznica ali priključna cesta bo potekala od Črnega lesa nad lenar{kim pokopali{čem in se pri industrijski coni priključila nazaj na obstoječo glavno cesto proti Gornji Radgoni. Težava pa je v tem, da bo DARS priključno cesto ali obvoznico zgradil ob gradnji avtoceste, za katero pa pristojni v državi ne kažejo velikega zanimanja. Trasa za 12 km avtoceste, ki bo potekala po občini Lenart, je določena in je ni mogoče več spreminjati. Za prvi odsek do Partinjskega potoka so sprejeti vsi planski in prostorski akti, tako da bi lahko pristojni državni organi takoj izdali gradbeno dovoljenje in pričeli z odkupom zemlji{č. Zakaj tega ne storijo, pa je seveda že druga zgodba.
Zmago Šalamun
Slovenska smuiišia vabijo ...
MARIBORSKO POHORJE:
Do 90 cm naravnega in umetnega snega. Naprave obratujejo od 9. do 16. ure. Nočna smuka od 17. do 21. ure. Proge so urejene, tudi teka{ka in sanka{ka. Sanka-li{ča pri hotelu Bellveue in Areh so urejena. Smučarska povezava med Bolfenkom in Arehom obratuje. Smučarski avtobus vozi med Bolfenkom in Arehom.
ROGLA: Do 90 cm naravnega in umetnega snega. Naprave obratujejo od 9. do 16. ure. Proge so urejene, tudi sanka{ka in te-ka{ke. Avtobusna povezava - redna linija iz Zreč na Roglo.
KRANJSKA GORA: Do 70 cm naravnega in umetnega snega. Naprave obratujejo od 9. do 16.30. Nočna smuka od 19. do 22. ure. Teka{ke proge so urejene v Planici in Tamarju. Smučarski avtobus vozi na relaciji Gozd Martuljek - Kranjska Gora. Umetno drsali{če pred hotelom Prisank obratuje med 10. in 22. uro.
CERKNO: Do 80 cm naravnega in umetnega snega. Napra-
Foto: M. Ozmec
ve obratujejo od 9. do 16. ure. Proge so urejene, tudi teka{ka in sanka{ka. Do smuči{ča vozi avtobus.
VOGEL: Do 45 cm suhega snega. Naprave obratujejo od 9. do 16. ure. LOGARSKA DOLINA: Do
50 cm naravnega in umetnega snega. Vlečnica Logarska dolina obratuje od 9. do 16. ure, smuči-{če Ložekar nad Logarsko dolino pa od 9. do 16. ure. Sanka{ka proga od slapa Rinka je urejena.
CELJSKA KOČA: Do 80 cm naravnega in umetnega snega. Naprave obratujejo od 12. do 16. ure, možnost nočne smuke. Proge so urejene. Sanka{ka proga je urejena.
Nocna smuka je organizirana na Mariborskem Pohorju, Starem Vrhu, Straži na Bledu in Ivarčkem. Teka{ke proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Planici in Tamarju, Cerknem ter Rogu Črmo{njice. Sanka{ke proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Cerknem, Kandr{ah in Logarski dolini.
Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Kranjsko Goro, Cerkno in Vogel.
Sveže in aktualne informacije na snežnem telefonu: 041/18 25 00 ali 031/18 25 00.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes se bo prehodno zmerno pooblačilo, več oblačnosti bo občasno v zahodnih krajih. Zjutraj bo ponekod v nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne pa od -1 do 5, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
Kakor okrog Vincenca (22.) bo, čez leto tako ostalo bo.
Obeti
V petek bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost, drugod bo povečini jasno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V soboto se bo nadaljevalo suho vreme. Jutra bodo še naprej hladna.

e/a d.
• TRGOVINA •VODOVOD

• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85. 2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812
^nfralirof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TEDNIKOV prireditvenik
Gledališče )
□
GLEDALIŠČE PTUJ
Sobota, 18. januar, 9.30, Steven Berkoff: JAMR. Za izven. Režija Matjaž Latin. SKORBA
Sobota, 18. januar, 18.00 dramska igra Transvestitska svatba Vinka Móderndorferja, dom krajanov Skorba, prireja kulturno društvo Draženci Režiser Milan Černelj. GORIÏNICA
Nedelja, 19. januar, 17.00 dramska igra Transvestitska svatba Vinka Móderndorferja, kulturna dvorana Gorišnica. Režiser Milan Černelj , prireja kulturno društvo Draženci.
Kino
J
PTUJ
16., 17., 18., 19. januar, 18.00,
NOČ ČAROVNIC: VSTAJENJE 16., 17., 18., 19. januar, 20.00,
8 ŽENSK
21., 22. januar, 18.00, PLANET ZAKLADOV
21., 22. januar, 20.00, JAJCA NA VERIGI
Nedelja, 19. januarja, 21.00 retrospektiva sedmih filmov nemškega režiserja Wernerja Herzoga, najpomembnejšega predstavnika nemškega novega vala iz sedemdesetih let, retrospektiva se bo začela prav s filmom Aguirre, božji srd.
Koncerti J
PTUJ
Petek, 17. januar, 20.00, koncert glasbene skupine KVINTON, prostori CID-a Ptuj.
Nedelja, 19. januar, 19.00, nastop moške vokalne skupine Akademskih 12, refektorij monoritskega samostana na Ptuju.
Predavanja )
PTUJ
Petek, 17. januarja, 19.00, Viktori-nov večer "IKONA - DIH VEČNEGA" v refektoriju minoritskega samostana. Sledila bo otvoritev razstave ikon avtorjev o. Mihajla Jozafata Hardija, grškokatoliškega duhovnika iz Metlike ter udeležencev njegovega tečaja ikonopisja.
CRNA KRONIKA
IRilNK NA ZASNEŽENEM VOZIŠČU
ZG. PORČIČ * 9. januarja ob 19.15 uri se je na glavni cesti izven naselja Zg. Porčič zgodila prometna nesreča, ker voznik osebnega avtomobila Renault clio F.J., star 24 let, iz Benedikta med vožnjo po klancu navzdol v blagem levem ovinku vožnje ni prilagodil stanju ceste (vozišče je bilo zasneženo, v času nesreče pa je močno snežilo) ter je izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je začelo zanašati ter bočno drseti preko sredine vozišča na nasprotno stran v času, ko je po svojem smernem vozišču pripeljal voznik delovnega vozila znamke Man, Z.Fl, star 35 let, iz Lenarta. Vozili sta trčili. F.J. so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Maribor, kjer je ostal na zdravljenju.
AVTOMOBIL POVSEM ZGOREL
BORL * 9. januarja okoli 2.30 ure je zagorel osebni avtomobil Citroen evasion, s katerim se je lastnik Z.D. pripeljal na grad Borl. Požar so pogasili gasilci. Vzroka požara ni bilo mogoče ugotoviti, ker je od vozila ostala samo še šasija. Škoda znaša po nestrokovni oceni 1.200.000 SIT.
Delavnice )
PTUJ
Sobota, 18. januar, od 10. do 12.00, delavnica z naslovom "SLIČICE IN MOBILI IZ SVILE"; potrebne so prijave na tel.: 780 55 40 vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Kotizacija: 1500 SIT. ORMOŽ
Četrtek, 16. januar, 16.00 izobraževalna delavnica z naslovom "Ko se nam svet približa", udeleženci bodo nadgradili svoje znanje na področju računalništva, predvsem rabe interneta. Delavnica organizira Gimnazaija Ormož in bo potekala na treh lokacijah - v prostorih Gimnazije Ormož, v računalniški učilnici OŠ Ormož in v prostorih E-šole pri Veliki Nedelji.
Razstave
J
PTUJ
Četrtek, 16. januar, 18.00 javno vodenje po razstavi "VONJ PO VINU" avtorjev Stanislave Vauda Benče-vič in Dušana, slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Fišerja. Vodila bo dr. Marjeta Ciglenečki. Četrtek, 16. januar 18.00 otvoritev razstave črno-belih fotografij Primoža Tropa, galeriji Tenzor v Prešernovi ulici 1.
Petek, 17. januar ob 12.00, odprtje razstave Ptuj v prvi polovici 19. stoletja, ptujski grad. SLOVENSKA BISTRICA Petek, 17. januar, 17.00, odprtje likovne razstave slik in skulptur "Metamorfoza" slikarja in kiparja Helmuta Jeraka, galerija Grad v gradu Slovenska Bistrica; prireja Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.
TVPtuj J
TV PTUJ
Sobota, 18. januar, 21.00, ORFEJ-ČKOVA PARADA 2002, glasbena oddaja;
KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, poljudna oddaja
Nedelja, 19. januar, 10.00, OR-
FEJČKOVA PARADA 2002, glasbena oddaja;
KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, poljudna oddaja
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Darinka March, Sela 24, Videm - Tjasc; Renata Lesnik, Placar 67/a, Ptuj -Domna; Lidija Mccnik, Brez-ula 11, Race Fram - Žaka; Natasa Jurkcvic, Vclkmerje-va 11, Ptuj - Matica; Suzana Kclbl, Runec 11, Ivanjkovci
-	Pic; [tefica Cifer, Medrib-nik 30, Cirkulane - Dominika; Katarina Kczel, Poljska c. 39, Ptuj - Misel; Majda Križaj, Mestni Vrh 68, Ptuj - dečka; Suzana Krajnc, Brezovec 19/a, Cirkulane - Sandro. Poroke - Ptuj: Mitja Anžel, Vintarcvci 30/b, in Sonja Or-nik, Jir{ovci 27.
Umrli so: Adolf A~ko, Kraigherjeva ul. 16, Ptuj, rojen 1935 - umrl 02. januarja 2003; Dragan Stefanovi}, Kraigherjeva ul. 24, Ptuj, rojen 1956 -umrl 01. januarja 2003; Alojz Gaiser, Ob Grajeni 12, Ptuj, rojen 1929 - umrl 02. januarja 2003; Ivan Trop, Litmerk 26, rojen 1949 - umrl 31. decembra 2002; Angela Rajh, Vrazova ul. 4, Ormož, rojena 1928 - umrla 03. januarja 2003; Drago Dušan Kokot, Mihalovci 58, rojen 1940 -umrl 05. januarja 2003; Milan Dominko, Strmec pri Destr-niku 11, rojen 1953 - umrl 03. januarja 2003; Jožef Breznik, Strajna 30, rojen 1935 - umrl 01. januarja 2003; Ivan Pe~-nik, Popovci 28/a, rojen 1933
-	umrl 03. januarja 2003; Mihael Petek, Stojnci 8, rojen 1985 - umrl 01. januarja 2003; Terezija Dolenc, rojena Per-šuh, Župe~ja vas 21, rojena 1913 - umrla 05. januarja 2003; Franc Premuži~, Na postajo 1, Ptuj, rojen 1944 -umrl 06. januarja 2003; Franc Friedl, Orešje 85, Ptuj, rojen 1926 - umrl 06. januarja 2003; Milan Bobek, [trukljeva ul. 8, Ljubljana, rojen 1922 - umrl 03. januarja 2003; Štefanija Frangež, rojena Mlakar, Me-dvedce 7, rojena 1941 - umrla 06. januarja 2003; Otmar Sit-zenfrei, Na jasi 20, Ptuj, rojen 1928 - umrl 08. januarja 2003; Martin Vojsk, Rabel~ja vas 19/b, Ptuj, rojen 1934 -umrl 08. januarja 2003; Angela Arnuš, rojena Kolari~, Ki-car 103 , rojena 1929 - umrla 09. januarja 2003; Peter Horvat, Obrež 127, rojen 1912 -umrl 09. januarja 2003.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tei.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611