POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnine v Jugoslaviji snaSa mesečno Din 19.—. v Inozemstvu mesečno Din 15.—> — Uredništvo in apr a voj Maribor, Ruška cesta 5 poštni predat 22, telefon 2326. Cekovnt račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi s* ne vračalo. — NetranJtirano pismu se ne sprejemalo. — Mali oglasi trgov, značaju, vsaka beseda Din , maU oglasi, ki sioMio v socialne n o m e n e delavstvo in nanaič suče m vsaka basMiDi Din Peta
Štev. 77 m Maribor, sobota, dne 8. julija 1939	*	Leto XIV
Ali se iasni ali ne?
Če hočemo ugibati, kakšno bo vreme, pogledamo proti nebu, če je oblačno in kam in kako se vlačijo megle ali oblaki, kakšen veter imamo, vonjamo zrak, ali je suh ali vlažen, potem pa sklepamo, kakšno utegne biti vreme. Drugi zopet opazujejo toplomer in baromoter, ki nas pa pogostoma prav tako varata kakor veter ali zrak. Tako tavamo v negotovosti glede vremena, ob čemer pa ostane vendar ena resnica, to je ta, da je vreme izpremenljivo in da pridejo za grdimi dnevi vedno lepi, ki se jih tembolj razveselimo, čim neprijetne je nam je bilo slabo vreme.
To je tako naraven argument v naravi, kakor mora biti naraven v mednarodnem političnem položaju ali pa v domači politiki.
Pretresa in muči nas mednarodni položaj. Neljube so nam izredne politične razmere 5 t * ’*u ki trajajo že nad deset let ? t i	•'	«*tsi
Delavski razred teh razmer ni niti najmanj zakrivil. Neomahljivo se1 je zavzemal ves čas za plemenito pravično rešitev problemov, zaradi katerih so se drugi tepli, pobijali in prepirali zgolj zaradi hegemonizma in — dobička. O enkapiavnosti in solidarnosti ni bilo govora. To je žalostna slika minulosti, ki
Parlament mednarodno
organiziranega delavstva
Kod greš Mednarodne zveze delavskih strokovnih organizacij v Curihu
Letošnji kongres Mednarodne zveze pol milijona članov, je pristopila že1 Na curiškem kongresu bodo razprav-delavskih strokovnih organizacij je pri- med londonskim kongresom^ Čez leto ljali med drugim tudi o problemu počel v Curihu 5. julija in bo trajal do 8. dni je najavila svoj pristop ameriška bijanja krize. Stavljeni bodo predlogi julija. Letos je bila prvič po svetovni strokovna organizacija, ki ima nad o enotnih ukrepih v produkcijski, krc-vojni za ta kongres izbrana Švica, zad- tri in pol milijona članov. Tudi novo- ditni, finančni ter socialni politiki. Ve-nji kongres se je vršil leta 1936. v Lon* zelandske strokovne organizacije so se lik del časa se bo pečal kongres z med-donu. Od tega časa pa do danes je pridružile Mednarodni zvezi.	j	narod, t-oložajem in z akci:o o zagoto-
Razveseljivo je dejstvo, da se je šte-! ™tvi miru: Ra?ume se, da bodo delav-vilo članstva strokovnih organizacij v sk.f organizacije vse storile, kar ,e v demokratskih državah od zadnjega kon- ?llhovi m0C1' da se ohrani mir, prav ta-
mednarodno delavsko strokovno gibanje zadobilo težke udarce: v Sudetih ter na Češkem in Moravskem ni več svobodnih strokovnih organizacij. Vi bivši Čehoslovaški so bile močne strokovne organizacije. Koncem leta 1937. je štela centrala svobodnih strokovnih organizacij 684.000 članov. Tudi v Gdansku in Memelu so svobodne strokovne organizacije zadušene in tudi v Kljub temu, da na
gresa sem povečalo. Francoske strokovne organizacije so imele leta 1936. 1 in pol milijona članov, danes jih imajo 4 milijone. Strokovne organizacije na Angleškem, ki so po uničenju nemških, danes najmočnejše, imajo organiziranih članov 4 milijone 700 tisoč. Šte-
Pogalanla v Moskvi
Načelen sporazum glede osnovnih vprašanj že obstoja.
Londonska »Times« poroča o stanju in Turčijo in ugotovi tudi, koga je mo-pogajanj v Moskvi. Anglija, Francija goče smatrati za neposrednega in po-in Sovjetska Rusija so s v načelu spo- j srednega napadalca
Španiji jih m vec ivijuo temu, oa na ^ članstva se }g p0večal0 na §ved. imenovanem ozemlju m vec^ svobodnih	Norye&kemi Danskem, v Finski
organizacij, ,e v zadnjih treh letihi pri- j ter y šyid Dan£S jg priključenih Med-
dobila zveza nove elane tako, a le narodni zvezi strokovnih delavskih or-7-Hlo ooiacanje. V Mednarodno zve- ganizadj s sedežem v parizu 18 milijo-
...	,	.	...	•	j,	„	■	iz?. S0»?a1n?r,ec Prist°P, nove orA&r}\z* nov 160 tisoč članov. Lepa armada!
jo jugoslovanski proletariat najodločneje cije: Mehiška delavska zveza, ki šteje
obsoja, najhuje občuti, ker prav proletariat, dasi ni zakrivil ničesar, najbolj bridko občuti posledice Ne more povedati svojega jjnnenja, ne more sodelovati v javnem življenju kljub svoji najboljši volji. To je za proletariat bridka preizkušnja, *■
V tej neprijetni politični krizi proletariat budno opazuje toplomer in barometer, veter in zrak ter presoja, kakšno do politično vreme jutri, pojutrišnjem.
Kakšen veter vleče in kakšen zrak. U-giba obenem, o političnem vremenu.
Mogoče je, da nas opazovanja trenutno varajo. Vemo pa, da so take razmere za daljšo dobo nemogoče. Zjasniti se mora; potrebno je v javnem delu odkrito in svobodno sodelovanje; potrebna je kontrola javnega delovanja, ki je mogoča le v svobodni diskuziji. Vse te stvari so potrebne državi pravtako, ka-or suhi zemlji dež ali prenapojeni zem-1’ solnce. Zato smo prepričani da se jasni m da Se bo zjasnilo.
i ,e av®ki razred mora nepopustljivo zahtevat! SVQje pravicet a sg obcnem
u- pij?rfv‘ti duhovno, da bo v jasnejši dobi odločno in pošteno vr§i, syoje pfa.
vice in svoje nal01sei ker je prolelariat vazen politični faUtor y držayi_
ko se pa razume, da miru nočejo kupiti s popuščanjem in kapitulacijo demokratskih držav.
Kongres se bo pečal z vprašanjem vstopa ruskih strokovnih organizacij v zvezo. Verjetno je, da ruske organizacije ne bodo sprejete, ker so v Rusiji strokovne organizacije državna ustanova, pa se zaradi tega nekatere članice zveze upirajo njihovemu sprejemu. Nadalje bo kongres tudi obravnaval taktiko in politiko strokovnih ortfani-zacij ter njih odnos do države. V ta namen bodo sprejete gotove smernice,
36 bolgarskih poslancev v Moskvo
36 poslancev bolgarskega sobranja, vladinih in opozicijska, je sklenilo na povabilo ruske vlade odpotovati v Moskvo. Odposlanstvo bo vodil predsednik zunanjepolitičnega odbora v branju Dašanov.
razumele, da bodo sodelovale z namenom preprečiti napade na posamezne države in v interesu jačanja lastne varnosti. Anglija je potem predložila podrobne predloge, da se dajo jamstva Belgiji, Poljski, Romuniji in Grčiji. Sov-ietska vlada pa je zahtevala, da se za-
Glede jamstev Švici in Holandiji je težava v tem, da Rusija s tema državama nima diplomatskih odnošajev. Vendar je švicarska vlada med tem že sklenila obnoviti svoje diplomatske zveze z Rusijo.
Anglija se pa protivi ruski zahtevi
jamči tudi neodvisnost Finske, Eston-1 glede baltiških držav, po kateri bi Ruske, Litve in Letske. Potem je angleška sija lahko zahtevala intervencijo v teh vlada razširila svoje zahteve, da se državah, ako bi se v mejah teh dežel mora v njenem interesu dati jamstvo tu- pojavilo Rusiji neprijazno gibanje, reci-di Švici in Holandiji.	mo fašistično ribanje, glede katerega
Nato je sovjetska vlada še zahtevala, je mogoče misliti, da bi bilo pokrenjie-da se sklenejo jasni dogovori s Poljsko no s pomočjo Nemčije.
Aniieiki zunanji minister v Moskvo?
Zatrjuje se, da bo angleški zunanji Tudi francoko-ruska pogajanja, ki so minister Halifax odšel v Moskvo, da se vršila pred leti, se niso mogla zapri vede pogajanja do zaključka. Tako ključiti dokler ni odšel v Moskvo te
potovanje zagovarjajo zlasti v Franciji,
Mnenia o
so-
Mnenje slovenskega JRZ glasila o po-gojanjih z Moskvo.
Glavno slovensko glasilo JRZ »Slovenec« piše o pogajanjih zapadnih velesil z Moskvo:
»Evropa, zlasti pa mi Slovani, neprestano padamo v zmoto, ker v Stalinu in drugih Azijatih ter Judih, ki de-
Velik socialistični uspeh pri volitvah
na Finskem
Rezultat je v celoti ta-le- domovinska narodna stranka (fašisti) 7 (leta 1936 *4), finska napredna stranka 8 (7), kmet-ska stranka 55 (53), stranka malih krnela 3 (2), socialni demokrati 85	(83),
Vedi 18 (21).
Socialni demokrati so na Finskem re-ativno najmočnejša stranka. Zastopani ?° *udi v vladi skupno z naprednjaki in naetijci. Pred leti je bilo na Finskem ° nevarno fašistično gibanje, ki je
grozilo, da se bo polastilo države. Odločen nastop delavstva pa je preprečil fašistični državni udar. Toda ne z uvedbo diktature, ampak z utrditvijo demokracije se je pozneje posrečilo likvidirati fašistično.gibanje lapovcev, ki so pri teh volitvah zgubili še od preostanka svojih mandatov polovico, dočim so socialni demokrati še napredovali.
danji francoski zunanji minister Laval
pogalanlih
jansko odločajo v moskovski politiki, gledamo kar naprej neko dobro, nacionalno slovansko matuško Rusijo! Prizadevanje zapadnih demokracij, da takorekoč za vsako ceno pridobita naklonjenost Stalina, je gotovo pogreš-no. — Opravičilo angleške taktike z Moskvo bi mo^lo biti ^mo to čp bi zveza z Moskvo mogla za 'daljšo dobo zagotoviti mir v Evropi in svetu ... v vsakem drugem slučaiu na je treba gledati bolj na bodočnost Evrope kakor pa na morebitni trenutni politični ah vojaški uspeh.«
Nemški diplomat* oa pravijo: Rusija liro orav, ako odklanja hinavščino ,..
»Deutsche diplomatische Korrespon-denz« piše o pogajanjih v Moskvi tako
Anglija oborofuje svoje zaveznike
Na razpolago bo 38 milijard dinarjev kredita.
Angleški parlament bo še ta teden sklepal o odobritvi oboroževalnih kreditov v znesku 100 do 150 milijonov funtov šterlindov za države zaveznice: Poljsko, Turčijo, Grčijo in Romunijo.
Jahja paSa v Beogradu
Egiptovski zunanji minister prispel na obisk.
Na svoji poti po Balkanu je egiptovski zunanji minister Jahja paša prispel 6. julija v Beograd na služben obisk.
Krvava Palestina
V Palestini še vedno obračunavajo Angleži.
Palestinski spori med Judi in Arabci so razmeroma prav krvavi. Merilo za resnost sporov in uporov pa je to, da je palestinsko vojno sodišče v prvi polovici tega leta obsodilo 59 oseb na smrt. Krvavo upravljanje Palestine ni najboljše spričevalo za civilizacijo pristojnih upravnih oblasti.
Krivci teh razmer v Palestini so pa seveda tisti tuji agenti, ki hujskajo Arabce proti Judom in iz političnih razlogov skrbe za stalno vznemirjenje v Palestini.
laponska vlada sa pogaja z Anglijo
radi Tijencina. Generali groze vladi.
Med japonsko in angleško vlado je prišlo do sporazuma glede pogajanj o tijencinskem vprašanju in ukinitvi blokade inozemskih koncesij s strani Japoncev v tem kitajskem obmorskem mestu.
S tem pa zopet niso zadovoljni japonski generali, ki vodijo politiko na svojo pest. Radi teh pogajanj zahtevajo generali odstop vlade in nadaljevanje politike nasilja proti Angliji.
Japonska vlada seveda ocenjuje pole: »Besede »jamstvo« in varnost malih ložaj drugače kot pa generali, ki se ne držav« predstavljajo samo sklep dveh' zavedajo, da so državne blagajne praz-velesil (Anglije in Francije), ohraniti ne in da tudi zlato, ki ga pobira japonska vlada sedaj pri privatnikih, ne more
»*'oi ooložai in vpliv Nabavno je Moskva odklanja pridružiti se tej navščini.«
da
hi-
kriti velikih mesecev.
izdatkov dalj kot za par
Kal je eksistenčni minimum ?
Eksistenčni minimum je dohodek prejemkov, s katerimi človek lahko primerno živi. Primerno življenje je sicer subjektiven pojem, vendar velja tudi neka konkretnost. Končno je naše stališče glede eksistenčnega minimuma potrjeno tudi uradno. Storil pa je to minister financ s služčenim predpisom. Toda za nas je to važno, ker se je minister financ z enim svojih odlokov povsem približal našemu stališču glede višine eksistenčnega minimuma.
Stvar je taka:
Minister financ je te dni predpisal »postopek z rabljivimi predmeti, ki se pošiljajo iz inozemstva siromašnim osebam v naši državi«.
Poštne pošiljk namreč, z rabljivimi predmeti (obleka, perilo, obutev itd.), ki pridejo iz prekomorskih dežel, se (jodo puščale v državo brez carine in brez predložitve izpričevala o uboštvu
in dokaza, da so poslane kot darilo, če carinski nameščenci ugotove pri pregledu, da vsebujejo rabljive predmete.
Toda, če carinarnica domneva, da je prejemalec imovitega stanu in da kaka oseba dobiva zaporedoma več takih pošiljk, mora zahtevati predložitev potrdila o siromaštvu in pismo pošiljalca, da se tozadevne stvari pošiljajo kot darilo.
Kot siromašne osebe se bodo smatrale one osebe, ki ne plačujejo več neposrednega davka kakor 400 din, brez dopolnilnih in samoupravnih doklad, kakor tudi one osebe, katerih prejemki od nesamostojnega dela ne presegajo zneska 1800 din mesečno, če so samci, oziroma 2200 din, če so oženjeni.
Nedvomno je ta odlok ministra financ nov argument za naše trditve, da veljavno uradno stališče glede eksistenčnega minimuma, oziroma minimalnih mezd niti približno ne ustreza stvarnim potrebam.
doma in pa
Ali Nemčija res nima dovoli surovin za svoje gospodarstvo?
gumija
sur. in raf. olja železne rude bakrene rude
Že par let sem se v časopisju mnogo razpravlja o nemških zahtevah po kolonijah, ki jih utemeljujejo s tem, da Nemčija nima surovin za svoje gospodarstvo. Pa tudi v gotovem delu inozemskega časopisja se pojavljajo vesti, da je treba Nemčiji omogočiti svoboden dostop do surovin in na mednarodni konferenci razmotrivati o odstranitvi gospodarske stiske totalitarnih držav.
Kot podlaga	za	razgovore o	teh zahtevah	služijo najbolje številke	o	nem-
škem uvozu surovin; Nemčija je uvozila:
1933	1937	1938
v tisoč tonah 60.5	123.2	108.5
2.647.5	4.306.3	4.967.8
4.561.6	23.138.7	23.612.8
240.9	555.6	653.9
sur. žel. in star, žel. 431.7	747,7	1.611.3
V primeru z letom 1913., ko je imela Nemčija še kolonije, je znašal uvoz bakrene rude v 1, 1938. 25 krat več, uvoz bakra je narasel za 50 odst., mineralnega olja se je uvozilo štirikrat več, kavčuka triinpolkrat več, kljub temu, da se je obenem povečala tudi domača proizvodnja rude in umetnega kavčuka.
Enako stopnjevanje uvoza zaznamuje Nemčija tudi pri žitu. Pšenice je uvozila 1. 1933. 770.3 tisoč ton, 1. 1936, 77.1 tisoč ton, 1. 1937. 1219 tisoč ton, leta 1938. 1267.7 tisoč ton. Enako je pri uvozu koruze. Toda vsa ta količina žita služi kot rezerva za slučaj vojne. Omejila pa je Nemčija uvoz bombaža in preje, ker uporablja nadomestno volno in znatno zmanjšala uvoz olja in masti za prehrano.
Največji del svojih surovin je Nemčija dobila iz držav britanskega imperija, Belgije, Francije in Holandije ter
njenih kolonij. Nemčija je izvedla svojo oborožitev s pomočjo švedske in francoske železne rude, ruskega mangana, kanadskega niklja itd.
Nemčija ima torej surovin na razpolago v izobilju.
Seveda je treba surovine plačati v devizah, teh pa Nemčija sedaj nima. — L. 1929., v dobi najvišje normalne konjunkture v Nemčiji, ki še ni poznala oboroževanja, je imela Nemčija dovolj surovin. Za uvožene surovine je plačala 13.5 milijard mark, prav toliko je pa dobila tudi za svoj izvoz v druge države. Radi deviz tedaj ni poznala zadrege. V 1. 1933. je Nemčija izvozila za 6.3 mUijarde mark več kot pa uvozila in je torej imela na razpolago kot v času svoje najboljše konjunkture 1. 1929,, toda te surovine je porabila za oborožitev, ne pa za predelavo in izvoz. Izdatki za oborožitev so se stopnjevali od 1 milijarde mark v 1. 1933. na 22 milijard mark v letu 1938.
Nemčija torej do 1. 1933. z izvozom svojih izdelkov plačevala uvožene surovine. Sedaj pa je uvoz surovin ogromno stopnjevala, toda surovin ni predelala v blago namenjeno za izvoz, ampak jih je naložila v topove, utrdbe, municijo itd. Vsled tega čuti Nemčija ne pomanjkanje surovin, ampak deviz, ker ogromno uvozi, pa le neznaten del tega proda.
,,Delcu/sUa Politika" ne. doliva noteniU su&vencii, zato pa-cavnoi nacocnino taka\!
Beseda o voditeljih. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše v članku »Vedno z narodom«; »Stranke brez naroda, brez članstva in brez navdušenja v svojih vrstah, se v resnici ne morejo nadejati velike bodočnosti, niti ne računati z večjimi in trajnejšimi uspehi.« Potem ipa načenja poglavje o voditeljih in piše: »V poslednjih letih je nastala pri nas moda, ki ne odgovarja niti naši mentaliteti in našim tradicijam. To je moda umetno ustvarjenih avtoritet in kulta posameznih strankarskih osebnosti. Naš narod, ki v svoji zgodovini sploh ni poznal vodij, in ki pod voditeljem razume osebo vladarja in državnega poglavarja, je dobil ducat voditeljev. Mnogi političarji, ki bi mogli biti komaj prvaki kje v domačem kraju, so dobili apetit, da postanejo voditelji...« — Kaj bo rekel »Slovenec« na to pisanje svoje posestrime, ki tako kruto obračunava z voditelji, bomo šele videli. Da se »Slovenec« s temi izvajanji ne more strinjati, je jasno.
Muslimani po smrti ministra dr. Spahe. Muslimanski voditelji so imeli po pogrebu ministra dr. Spahe konferenco, na kateri so izvolili za predsednika muslimanskega gibanja ministra dr. Kulenoviča. V razglasu pravijo, da bodo nadaljevali politiko pokojnega dr. Spahe in podpirali dr. Cvetkoviča v prizadevanjih za hrvaški sporazum. Razglas so podpisali »Muslimanski Senatorji in poslanci JRZ«.
8000 Sokolov je odšlo dne 6. julija iz Jugoslavije na slavnostne prireditve bolgarskih Junakov v Solijo. Pri tej priliki moramo u-gotoviti, da so prvi obiskovalci po vojni, ki so navezali stike med Jugoslavijo in Bolgarijo, bile naše delavske organizacije, ki so' pošiljale svoje delegate v Sofijo in druga bolgarska mesta. Tedaj ti obiski vsaj pri nas niso vzbujali simpatij, zato pa so tem bolj navdušili bolgarsko socialistično delavstvo, ki je tedaj živelo v dobi najhujše reakcije.
»Nudijo nam tako ogromne ugodnosti, da ne moremo drugače kot da jih sprejmemo«, je pisal kartel nemških tvornic papirja nekim svojim odjemalcem z ozirom na predlog kartela tvornic papirja v Jugoslaviji, da se dvignejo cene papirju za 15 odstotkov in nemškim tvor-ničarjem da jamstvo, da se ne bodo imeli bati nobene konkurence, ako bodo papir prodajali v smislu tega dogovora, ci* •	»	> t : '.gr
il.j« Les se ni podražil, celuloza tudi ne, tako, da ni nobene podlage za podražitev papirja. Mi se le čudimo, da veliki časopisi tako vztrajno molče o tem škandalu, namesto, da bi začela širom vSe države akcija protit podražitvi papirja, ki služi vendar , kulturnim potrebam naroda. Zakaj ta molk? Zakaj se nihče ne »gane? Zakaj nihče ne protestira proti raz-I dajanju našega narodnega premoženja v inozemstvo? Zakaj potem strogi devizni predpisi, ki preprečujejo izvoz denarja, dočim ga na crugi strani izvažamo, kot da ne bi veljali nobeni devizni predpisi?
Kcl zastopnik prometnega ministra je bil imenovan namesto umrlega ministra dr. Spahe minister brez listnice dr. Džafar Kulenovič,
Cena pšenici je na svetovnem trgu padla na 80—90 din za 100 kg. Pri nas je določil minister ceno pšenici na 165 din. Cena ni v skla-
du s ceno na svetovnem trgu in je tudi v naših sosednih deželah mnogo nižja.	’1 • *
; r Veleproducenti bodo lahko drago prodajali svoj pridelek, konzumenti pa plačevali drag .kruh. Mali kmeti od teh cen nimajo' nič, ker imialo prodajo ali pa so že ob posetvi prodali svoij bodoči pridelek, dočim veleproducenti sedaj lepo zaslužijo. Pri nas je namreč običaj, da veleproducenti že ob posetvi pokupijo eventualni pridelek po »primerni« ceni in ko je to delo opravljeno, se določijo — višje cene žitnim pridelkom. I. i.-itt.i*
Ti presneti iramazoni. »Slovenec« ponatis-kuje neke hrvaške liste, ki dolže framazone, da rujejo proti sporazumu s Hrvati. Očitno je, da mora	biti moč	teh	framazonov	od vraga
velika, ker sporazuma še vedno ni, J«- o .
Združenje vlakospremnega in premikalncga osebja je imelo kongres v Ljubljani, katerega se je udeležilo 200 delegatov iz vse države. Sklenili so resolucijo, v kateri so ponovljene zahteve, ki so bile doslej predložene merodajnim še	sleherno	leto	n t J» ' 11	»	•	C«
Jugoslovansko jeklo d, d. je dovršeno podjetje, ki je dobavilo doslej 2700 vagonov železniških tračnic. Podjetja družbe so sklenila tudi z inozemstvom (Romunijo, Madžarsko, Češko-moravsko in Nemčijo), s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah in plavžarno v Topuskem, da jim dobavijo v petih letih tri milijone ton železne rude iz rudnika Ljubija. Nemčija dobi en milijon	ton tega	blaga. Cena	rudi	je 120	din
za tono.	Po petih	letih	upajo,	da	se bo	vsa
ruda porabila doma.
Državna pedpora »Aeroputu« znaša za leto 1939-40 18 milijonov, za leto 1940-41	21
milijonov, za leto 1941-42 24 milijonov, za leto 1942-43	27 milijonov, za leto 1943-44	30	mi-
lijonov dinarjev. Družba mora nabavljati potrebščine doma, če domače niso dražje vsaj 25%. Izredne polete lahko vrši »Aeroput« poljubno. Pogodba je bila odobrena na ministrskem svetu ne 27. februarja t. 1.	d
Preje iz češkega protektorata ne morejo dobiti naše tekstilne tvornice, dasi je bila dobava pravomočno sklenjena. Sedaj bo intervenirala naša vlada.
63 letnico neodvisnosti Zedinjenih držav Severne Amerike so na izredno slovesen način proslavili 5. julija zlasti v vseh večjih ameriških mestih.
Roosevelt je sprejel sovjetskega veleposlanika. Sovjetski veleposlanik Umanski je imel te dni daljšo konferenco s predsednikom Rooseveltom, ker se je hotel natančno prepričati, kako gledajo Združene države na nastali mednarodni položaj in kakšno stališče zavzemajo. Umanski bo v kratkem odpotoval v ^us;i ki-- -bo prebil svoj šesttedenski dopust. Ko bo prispel v Moskvo, bo osebno obvestil svojo vlado o stališču Združenih držav. Poslanik Umanski je imel tudi dolgo konferenco z ameriškim državnim sekretarjem Hullom.
Južno Koroško bodo kolonizirali z Nemci iz južne Tirolske, ki se morajo izseliti od tam v smislu 'dogovora med Mussolinijem in Hitlerjem.
Irski teroristi še ne mirujejo. Preteklo nedeljo so na sedmih postajah v Angliji ekslo-dirale bombe, ki so jih položili irski teroristi.
C. Nordhoff in J. N. Hall:
77
HURIKAN
Marama je gledala sedaj na gospo de Laage, ki je negibno ležala v svojih sponah, in potem zopet na svojega moža.
»Ali bo ostala živa?«
»Mogoče!«
Kdo bi vedel, kakšne misli so se jima v tem trenutku porajale?
Tako Terangi, kot tudi njegova žena sta bila izborna plavalca. V normalnih razmerah bi ne bilo za nju nič posebnega, ako bi bila plavala dve milji daleč, pri čemer bi oče vzel Tito enostavno na hrbet. Pa tudi oslabljena, kakor sta bila, bi jima ne bilo pretežko doseči kopno. Toda gospe de Laage nista mogla vzeti s seboj. Na zapadu je ležala Motu Ateja in — rešitev; na vzhodu odprto morje in gotova smrt za njih vse skupaj... Mogoče sta se docela zavedala teh dejstev, toda govorila nista o tem. Ostala sta, kjer sta bila ...
Čez nekaj časa je skočil Terangi ponovno pokonci. »Ostanita'pri njej, jaz hočem plavati na otok. Mogoče se mi posreči, da najdem kak čoln ali kakšen tram, in da zgradim splav.«
»Le ]x>dvizaj se«, je rekla Marama, toda glas se ji je tresel. Dala je Terangiju katranast plašč, v katerega je bil zavit otrok. »Pritrdi ga na desko. Na ta način imaš lahko neke vrste krmilo.«
Terangi je storil tako. Odložil je obleko in jo podal Marami pod seboj. Vedela sta drug za drugega kaj sta v tem trenutku mislila. Možnost, da najdie Terangi na bregu kakšen čoln je bila silno majhna.
| Pretekle bodo ure, predno bo Terangi stesal količ-l kaj primeren splav in se z njim vrnil; med tem pa se [bo znočilo. Kako daleč bo med tem zaneslo drevo? Kako naj ga Terangi potem zopet najde?
Tita je stala na veji poleg Svoje matere, svoje močno telesce izpostavljeno soncu. Ko je oče splezal ob deblu k vodi, da bi se spustil v njo, je pritajeno zaklicala: »A hio na! Oče, poglej!« Pokazala je proti severu.
»Kaj pa je tam?«
»Čoln. Ali ga vidiš?«
Med tem ko je val zazibal deblo, da sc je dvignilo iznad gladine, se je ozrl Terangi napeto v smeri, kamor je kazala roka njegove hčerke. S svojimi vnetimi očmi uajprvo ni mogel ničesar razločiti^ toda Marama je opazila čoln. Ko jih je val v drugič dvignil, se je mati prepričala o tem. da je Tita videla prav. Terangi je z močnimi sunki plaval v smeri, katero mu je bila naznačila Marama; končno je tudi on opazil čoln, ki je ležal na vodi. Toda zopet ga ie zgubil izpred oči; potem, ko je ponovno zagledal čoln, ki ie plaval z zadnjim delom navzgor, ni bil oddaljen od njega več kot petdeset metrov.
Ko je priplava! do čolna, je takoj ugotovil, da je bil nepoškodovan in da je bilo v njem dovolj prostora za vse štiri. Najbrž je čoln.odneslo z Manu-ktire, ko so se jeli valovi razlivati čez otok. Zavlekel se je v čoln in v kratkem času zopet dosegel plavajoče drevo. Z Maramo nista spregovorila nobene besede. Mati in otrok sta zlezla z drevesa in vstopila v čoln, ki ga je držal Terangi. Potem je Terangi previdno odvozljal vrv, s katero je bila privezana gospa de Laage in je spustil nezavestno v čoln poleg Ma-rame.
Položila sta gospo de Laage v sredino čolna in
krenila proti kopnem.
Ko so bili s čolnom na pol poti je vjela Marama neko na vodi plavajočo palmovo vejo in jo takoj uporabila kot veslo.
Potem so se že približali čerem, v katere se je peneč in hrumeč zaganjala pljuskota. Terangi je počakal, dokler se mu ni nudil ugoden trenutek; potem je v naglici dal svoji ženi nek ukaz in kot blisk urno potopil svojo desko v vodo. Oba sta veslala z vso silo. Pljuskota je visoko »dvignila čoln, ki je zletel kot pšica na grebenu nekega vala skozi peneči se vodni vrtinec čez koralne čeri in se znašel v neki mlakuži ob bregu. Bili so rešeni...
Terangi je skočil v vodo, ki mu je segala do kolka, zgrabil čoln, predno se je mogel potopiti in ga potegnil na breg. Nesel je gospo de Laage v senco nekega grma in jo položil v pesek.
Med tem je bilo skoro poldne. Z Maramo sta nabrala nekoliko palmovih vej, jih spletla, zvezala z nekoliko kosi drevesne skorje in na ta način napravila majhen zaklon proti soncu. Potefn ko sta prenesla gospo de Laage pod ta zaklon, je pokleknila Marama poleg še vedno nezavestne gospe in ji je trla roke in sklepe. Končno je bela gospa odprla oči in zmedeno strmela pred se. Ko jo je Marama nekoliko privzdignila, se ji je izvil pritajen bolestni vzklik, med tem pa ji je Terangi potisnil pod vzglavje blazino, ki jo je napravil iz listja okoli katerega 3° ovil svojo srajco.
Nekaj minut pozneje sta ležali Marama in Lita speč poleg gospe de Laage. Terangi je sedel poleg njiju, glavo podpirajo z roko ie zrl na široko morje. Mnogo kasneje se je tudi on zleknil poleg svoje žen in zaspal.	.v
(Dalje prihodnjič)
l>z toašiU UccUcv
ZAGORJE OB SAVI
Prošnje ljudi brez sredstev. Po zakonu mo-'rajo biti vse vloge na oblasti kolekovane s kolkom za din 10, torej tudi prošnje ubogih za podporo. Na neki proračunski seji naše občin-činske uprave je bilo na pobudo s. Arha sklenjeno, da se brezposelnim in ubožcem:, ki prosijo za podporo, pa se njihovi prošnji ne ugodi, povrne kolekovina iz proračunske postavke za nepredvidene izdatke. Zgodilo pa se je nedavno, da je nek družinski oče napravil prošnjo za podporo na občino. Prošnja mu je bila zavrnjena. Ko pa je dotični potem napravil nekaj šihtov pri občinskih delih, mu je bilo pri izplačilu odtegnjeno din 10 za kolek, za prošnjo, ki jo je svoj čas vložil in je bila odklonjena. V smislu prej omenjenega sklepa občinske proračunske seje bi se to ne smelo zgoditi. Želeli bi pojasnilo, ali se je to zgodilo nevede ali vede, in če vede, potem tudi zakaj, da bodo vedeli drugi za v bodoče.
LITIJA
Delavski kolesarji gremo 16. julija v Trbovlje na kolesarski dan. Vabimo vse sodruge in Sodražice, da se nam priključijo.
ZABUKOVCA
Mednarodni zadružni dan je proslavila zadruga drž. uslužbencev dne 2. julija. Na prireditvi je bil velik srečolov, za katerega so prispevali nekateri dobavitelji in so člani ter članice prejeli tem potom poklonjena lepa darila. — V okviru prireditve je predaval zadružni revizor Iršič iz Beograda, ki je v lahko razumljivem, toda zelo stvarnem govoru obrazložil pravilno 'pojmovanje .zadrugarstva in njegovo važnost za gospodarsko moč naroda in vsakega posameznika v veliki družini za-drugarjev. Prireditvi je prisostvovalo gotovo nad tisoč ljudi, ker je vsak zadrugar pripeljal s seboj tudi ženo in otroke. Seznanjanje žen in otrok z zadružno idejo je gotovo najbolj potrebno in so s tem naši zadrugarji, ki so napolnili velik vrt s. Ivana Zupanca v Migoj-nicah, pokazali svojo zavednost. Odbor zadruge si je nadel nalogo, da bo idejo zadružništva razširil tudi v okolici, med delavstvom in revnejšimi sloji in jim na ta način pomagal ter jih zaščitil pred privatnim izkoriščanjem. — Zadrugarstvo je revnemu človeku v veliko oporo, zato moramo širiti zadružno idejo povsod in ob vsaki priliki.
JESENICE
Člansko	zborovanje	Splošne gospodarske	in
konzumne	zadruge za	Gorenjsko, d.	z. z o.	z.
na Jesenicah za prodajalni Sava in Jesenice se iz tehničnih razlogov preloži na torek, dne 11. julija t. 1, ob pol 8. uri zvečer v dvorano »Delavskega doma«. Vse člane vabimo, da se članskega zborovanja sigurno udeležijo. Pomoto v razglasu v »Delavski Politiki« je pa napravil tiskarski škrat in prosimo člane, da tej šali tega navihanca oprostijo.
Volitve	obratnih	zaupnikov za podjetja
Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in Javorniku	se vršijo v petek, dne	21. t,	m.
Kakor smo pa informirani, bo najbrž vložena samo ena lista, ker so se vse strokovne organizacije sporazumele na skupno listo po dosedanjem stanju, in sicer SMRJ 8, NSZ 4, JSZ 3 in ZZD 1. Strokovne organizacije razmišljajo o tem, kakor bi popravile neznosno stanje delavstva v tovarni, kjer je priganja-štvo na višku in so tudi mezdni pogoji zelo slabi ter zaradi tega noče svojih vrst slabiti z medsebojnimi volilnimi borbami. Enotnost, ki jo je pokazalo delavstvo v sedanjih časih, kaže visoko razumevanje dela strokovnih organizacij v delavčevo korist.
Delovni čas v Splošni gospodarski in konzumni zadrugi. Vsem članom in kupovalcem •sporočamo, da je delovni čas v naši zadrugi v prodajalnah od pol 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3. ure popoldne do 7. ure zvečer, v pisarni pa od pol 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 4. ure popoldne do 7. ure zvečer. To velja za meseca julij in avgust in prosimo^ da se to upošteva.
Zvočni kmo Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob 3. uri popoldne le ob slabem vremenu) velefilm »Trojka«. V glavni vlogi Jean Murat in Ch. Vanel. Med dodatki domač kulturni film in Paramountov zv. tednik. — Sledi »Mala ad-miralka«.
KR/VN.I
V Kamnik pelje tudi avtobus. Kakor smo že poročalii se^ na delavsko prireditev v Kamniku, 'dne 9. julija organizira vožnja tudi z avtobusom. Odvoz je ob 7. uri zjutraj izpred »Cankarjevega doma«, odnosno s Primskove-iNekaj mest je Še praznih, zato naj se tisti, ki žele v Kamnik z avtobusom, nemudoma 'Priglase; kdbr bi se priglasil šele tik pred' odhodom, bo dobil mesto ali pa tudi ne. Priglasiti se je v soboto od 18. do 20. ure v »Cankarjevem domu«.
LJUBLJANA
Na proslavi 20 letnice delovanja kamniškega delavskega pevskega društva »Solidarnost«, ki se bo vršila 8. in 9. t. m. v Kamniku, bo zastopala glavni odbor »Vzajemnosti« s. Angela V očetova. Sodrugom in sodruižicam v Ljubljani in okolici priporočamo, da se te velike kulturno glasbene prireditve udeleže. V soboto na
predvečer je pričetek ob 8.30 uri zvečer, v ncGbo na ob 9 uri dopoldan.
Zanimiva manifestacija v Ljubljani. V četrtek zvečer je odpotovalo iz Ljubljane več sto Sokolov na sokolski zlet v Sofijo. Ob odhodu je občinstvo priredilo zletnikom velike mani-icsiacije m jih obmetavalo s cvetjem.
CELJE
MARIBOR
Škandalozne socialne razmere na našem podeželju
— pastirčka ponesreči s krampom po glavi.
V Zg. Dupleku je sedemletni Vinko Gerlič, 1 star sedem let, mora prenočevati v listnjaku
ki je služil za pastirčka pri nekem kmetu, spal v listnjaku, v katerega je pozno zvečer prišel hlapec Pulko, da si nagrabi listja za steljo v hlevu. Ne vedoč, da se je pastirček zaril v listje, je pričel s krampom razkopavati trdo stlačeni sloj listja in pri prvem zamahu pogodil spečega fantka s krampom po glavi, — Otrok je dobil tako močen udarec, da je bi! ves omamljen. Kljub temu pa je naslednje jutro s težavo vstal in odgnal živino na pašo. Na paši je polegal in ko ga zvečer ni bilo domov, so pogledali za njim ter ugotovili, da je umrl.
Stvar ni samo tragična, ampak predstavlja pravi socialni škandal, kakršnih je polno na našem ljubem podeželju. Prvič se s tem v zvezi pojavlja vprašanje, kako je mogoče takega malega fantiča, ki ni niti goden za šolo, najeti za pastirja in mu poveriti nadzorstvo nad živino, med katero so lahko pohlevne živali, pa tudi take, ki so muhaste, ki rade bodejo in so tudi sicer človeku nevarne. Kdo bi bil klican na odgovornost, ako bi se dečku na paši pripetila kakšna nesreča? Kje je tukaj vest, če že ne zakon, ki bi odraslim ljudem morala povedati, da ne gre na ta način izrabljati otroka? Drugo poglavje tega socialnega škandala pa je vprašanje prenočišča. Otrok,
in ker ga ponoči zebe, si mora pomagati na ta način, da se zakoplje v listje. Kako higijenična mora biti taka postelj, v kateri mrgoli raznih živalic, klopov itd. Kaj je to res primerno prenočišče za sedemletno dete? Pri nas se vodi akcija za asanacijo vasi in ne vemo kaj vse, pa so mogoče take razmere, da niti za otroka ni postelje v hiši oz. higijeničnega prenočišča. Potem pa se govori o morali, o grehu itd.! Ali se ne zgrozi človek, ako primerja življenje takega otroka in otroka, ki spi pod svilenimi odejami in baldahinom?
In potem ta tragičen slučaj! Domači so morali vendar vedeti, da otrok prenočuje v listnjaku in priporočiti opreznost hlapcu, ki najbrž ni šel prvič ponoči po steljo. Druga strahovita stvar pa je v tem, da je otrok, ki io je skupil s krampom po glavi, ostal brez zdravniške pomoči. Mogoče bi bil kljub vsej negi vendarle umrl, toda to ni opravičilo. Dejstvo je, da je sedemletni otrok umrl kot žrtev škandaloznih razmer, ki vladajo v našem podeželju. Tu zastaviti kulturno delo in socialno akcijo, bi bilo bolj prav, kot pa praskati tam, kjer nikogar ničesar ne srbi. Tu bi bilo delo za kmeta in njegov naraščaj!
Olepševalno društvo se bo moralo zanimati tudi za take stvari. Sprehodi k trem ribnikom so gotovo zelo privlačni za mestno prebivalstvo, pa tudi tujci zahajajo tjakaj, če ne drugače, spotoma, ko obiskujejo okoliške razgledne točke in gostilniške postojanke. Prvi ribnik, ob katerem stoji tudi paviljon s čolnarno, je dokaj lepo urejen. Želeti bi bilo samo to, da bi se od časa do časa' omejle pod stropom čolnarne viseče ogromne pajčevine in zid prebelil. Absolutno zanemarjen je pa drugi ribnik, na katerem pozimi sekajo led. Na površini ribnika se nabira od prvega cvetnega do cestnega prahu vsa nesnaga, ki v vodi pričenja gniti. Vzduh okoli tega ribnika, zlasti v vročih poletnih dnevih, je naravnost oduren in pogled na ribnik vse prej kot lep. Ali bi ne bilo mogoče zahtevati, da se ta ribnik redno čisti? Svoj čas so v poletnih mesecih iz tega ribnika izpustijj vodo in je do jeseni rasla tam bujna trava, ki so je tudi redno kosili. Sedaj se je s to prakso prekinilo, zato pa bi bilo potrebno, da se ribnik redne čisti na površini in na dnu na ta način, da se odstranijo preobilo razrasle vodne rastline. Vendar bi se v slučaju čiščenja ne smelo postopati tako kot pri prvem ribniku, da se vse, kar se pobere iz ribnika, zlasti vodni mah in druge ^stline, nagomilajo kratkomalo v velikih kupih ob bregu, kjer potem na soncu gnijo naprej, razširjajo smrad in predstavljajo vališče za milijone muh v vsej okolici. Na drugem ribniku sekajo pozimi led, ki se sicer ne uporablja za jedila, toda vsekakor bi tudi tak led moral biti bolj čist, kot pa je s tako one-
snaženega ribnika. Upamo, da bo to opozorilo Hutter in drug.
Osemdesetletnico rojstva je praznoval dne 6. julija vpokojeni želez, delavec s. Beleskovič Jakob. Jubilant je delal v delavnicah d. žel. polnih 48 let in je sedaj že nad 12 let v zasluženem pokoju, 29 let je bil tudi aktiven član požarne brambe. Kot zaveden delavec je bil ves čas organiziran in vedno na mestu, kadar ga je klicala dolžnost. Kljub visokim letom je še vedno čil in zdrav in mu želimo, ta bi tak ostal do skrajnih mej človeškega življenja!
Kolesarsko društvo »Poštela v Radvauju
priredi v nedeljo, dne 9. julija v gostilni Mihevc Pepce (preje Mautner) v Radvanju veliko vrtno veselico. Vstopnine ni. Kolesarska društva in ceni. gosti vljudno vabljeni.
Pekovski pomočniki, pridite na zborovanje,
ki se bo vršilo v nedeljo, dne 9. julija s pri-
- t' — -v, ^01 io. uri dopoldne v organizacijskem lokalu pri »Zlatem konju«. Slišali boste poročilo o poteku pogajanj za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Naj torej nihče ne manjka!
Mariborski zadrugarji so lepo proslavili mednarodni zadružni praznik dne 5. julija. Na
slavnosten prostor so odkorakali v povorki z godbo na čelu. Tam sta nagovorila zadružnike in člane njihovih družin v imenu Nabavljalne zadruge dr. Juhart, v imenu Železničarske nabavljalne zadruge pa Artič. Skupno se je u-deležilo proslave 5000 oseb. Vsak zadrugar je prejel darilo.
Tovarno svile, ki bo izdelovala samo za izvoz, namerava urediti tekstilna tvornica J.
pomagalo in da 'bo Olepševalno društvo našlo sredstva in pota, da se to uredi.
Vprašanje ljubljanske bolnišnice se ureja, kakor poroča »Slovenec«. Na jesen bo odprt nov kirurški oddelek. Kdaj pa se odpro vrata oaviljona mariborske bolnišnice? Mogoče se bo stvar s podpisom sedaj pa vendarle uredila?
Davčni odbor za odmero pridobnine bo zasedal od 20. do 25. julija.
Vrtna veselica Prvega godbenega društva tekstilnih delavcev in nameščencev, ki bi se
bila morala vršiti v nedeljo, dne 2. julija, je bila radi slabega vremena preložena na nedeljo, dne 9. t. m. Vršila se bo v gostilni Mraz v Studencih. Vabimo vse prijatelje godbe in druga delavska društva. Za prijetno zabavo in postrežbo je preskrbljeno. — Začetek ob 15. uri. Vstop prost. Odbor.
RUŠE
V Bakar na letovanje, Tvornica za dušik je odposlala 15 otrok na letovanje v Bakar. —
7 motornim kolesom se je nonesrečil na železniškem prelazu' pri tvornici za dušik delavec Pečnik Anton. Poškodoval se je težje po glavi, zlomljeno ima tudi ključnico. V nezavestnem stanju je bil prepeljan v bolnico v Maribor.
Eden najstarejših Rušanov, posestnik Bukovnik Štefan, je umrl dne 4. julija zjutraj. Učakal je lepo starost 96 let.
POBREŽJE PRI MARIBORU
Zvočni kino Pobrežje. 8. in 9, julija prekrasen barvani film »RAMONA«.
KOLESA
Zniiane cene!
IGN. VOK
umnim nun i
Tržič - Jesenice - Kranj
Kolesarji, vsled novih, znižanih cen Vam je omogočeno, da si nabavite kvalitetno P U C H kolo! Ugodna mesečna odplačila! Brezobvezen ogled! Celje . Novo - mesto.
TEZNO PRI MARIBORU
»Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 9. julija na vrtu gostilne Felič vrtno veselico s pestrim sporedom. Nagradno streljanje prične ob 8. uri dopoldan. Začetek veselice ob 15. uri, Pridite! Vabi odbor.
TEHARJE
Kaj je s sirotišnico? Takoj po smrti viteškega kralja Aleksandra I. so gospodje v Te-harjih ustanovili odbor za postavitev sirotišnice v čast blagopokojnemu. Pobirali so denar z nabiralniki po trgovinah in gostilnah, prispevali so šolski odbori in razna kulturna društva, tovarne, -obrtnim in posestniki so pa obljubili prispevek, a se ni pobiral. Westen je daroval din 15.000, vsaj tako se je čitalo. Iz tega je razvidno, da .mora biti nabran že lep znesek. Vprašamo, kako stoji sedaj ta prevažna akcija?
MOSTE PRI LJUBLJANI
V Kamnik! Vsem sodrugom in sodružicam, ki stanujejo v Mostah, sporočamo, da je zbirališče kolesarjev, ki pojdejo na delavsko kulturno prireditev »Solidarnosti« v Kamniku, pred gostilno Lasan, Pokopališka ulica 14. Odhod v nedeljo točno ob pol 7. uri zjutraj. Želimo največjo udeležbo. — Udeleženci dobe v soboto zvečer ob 8, uri istotam, v lokalu kovinarske organizacije, vsa pojasnila. Tam se dobe tudi jubilejni znaki.
Sirite naš list!
Pekovski pomočniki v obrambi za svoje pravice.
Združenje pekov je odpovedalo kolektivno pogodbo, ki je vsaj za silo uredila znosne razmere, določila mezdo in druge delovne po-fr (-. Na ta način je bilo mogoč-' gov^-iti -> urejenem delovnem razmerju med peki in njihovimi pomočniki. S to kolektivno pogodbo so pripomogli, da je prenehala blazna konkurenca med peki, ki je šla seveda na račun že itak slabo plačanih pomočnikov.
Po enem letu pogodbe so se mojstri spomnili, da je treba pogodbo odpovedati, da se bodo pričeli zopet tisti nezdravi pojavi, kakor so bili pred sklenitvijo kolektivne pogodbe. V svojem dopisu sporočajo, da ne žele več pogodbe in da naj vsak mojster napravi s svojimi pomočniki pogodbo, če jo ravno hoče in želi. Vsak mojster bo pa v bodoče sam ocenil zmožnosti pomočnikov in tudi sam. določil plačo.
Upamo, da se ta nakana g. mojstrov -ne bo posrečila.
Pomočniki bodo nastopili enotno kakor en mož za svoje pravice.
Delavce in vse delavske gospodinje, kakor tudi ostalo pošteno javnost prosimo, da nam stoji ob strani in nam pomaga, da si priborimo to kar nam gre po vseh človeških pravicah.
Mi vemo, da bo javnost z nami, ker ona hoče zdrave, čiste pomočnike, ne pa tuberkuloznih in zapuščenih.
Javnost bomo obvestili o našem težkem življenju potom posebnega letaka, da bo videla, da se borimo za osnovne pravice 'delovnega človeka.
»Domovina« proti profesorju.
"v Jui oo 'fehoslovaški Ira^edui, ko ie bilo tudi pri nas precej razburjenja in žalosti, se je pojavil v izložbenem .oknu knjigarne »Domovina« zemljevid v zelo kričeči barvi, ki je kazal novo nastale meje zelo okrnjene bratske Čehoslovaške.
Radi tega zemljevida se je vršila v četrtek razprava pred kazenskim sodnikom poedin-cem dr. Verličem,
Tožnik Maks Hubert je navedel v obtožnici, da je profesor Rojšek Franc priporočil svojim učencem, naj ne kupujejo več v knjigarni »Domovina«, ki je last tožnika. Čutil se je vsled tega prizadetega na časti, oklevetanega, kakor tudi moralno in gmotno oškodovanega. Tožnik je dalje navedel, da je hotel nastali položaj izkoristiti le v svoj trgovski interes in korist.
Tožnik je zahteval, da se profesorja kaznuje in da se obveže, da ne bo v bodoče priporočal učencem takih stvari, kakor v tem slučaju.
Obtoženec se je zagovarjal, da je na več vprašanj svojih učencev moral izreči, da je zemljevid netočen in Ja meje, naribane njem, ne odgovarjajo resničnemu stanju. Priporočil jim je, da naj puste tako knjigarno pri miru, ki razobeša tak napačen zemljevid v izložbi in žali naroden čut in dela psihozo ne-razpoloženja in negotovosti.
Obtoženec je navedel v svojo obrambo, da se čuti ne samo profesorja, ki naj razlaga znanost in suhoparne številke, ampak tudi vzgojitelja mlaine, ki naj bo pravilno poučena v narodnem in državnem duhu.
Ker tožnik ni doprinesel dokazov, je sodnik oprostil toženega profesorja vsake kazni in krivde.
Družinski izlet »Vzajemnosti« se bo vršil mesto to nedeljo, drugo nedeljo, dne 16. julija. Vse podrobnosti izleta bomo priobčili v prihodnji številki.
Razno
Palačo gradbenega ministrstva bodo zgradili v Beogradu. Z deli so že pričeli. Stroški bodo znašali 16.5 milijonov dinarjev.
Eden, ki je prejel zasluženo kazen. V zaporih okrajnega sodišča v Petrinji je umrl tamkaj zaprt cigan. Pri razt^.esenju so dognali, da je imel cigan polomljena rebra in druge težke poškodbe, radi katerih je umrl. Kot krivca so zaprli sodnega paznika Babiča, ki je cigana tako nečloveško zdelal. Sedaj je bil Babič obsojen na leto dni ječe in izgubo službe. Splošna sodba je, da je dobil še premalo za svoj zločin.
S čim vse se hrani velemesto? V Zagrebu so oblasti preteklo leto pregledovale življenjske potrebščine v 12.179 primerih in našle, da je bilo v 5171 slučajih blago pokvarjeno. — Od 3487 primerov pregledane smetane je bila v 1147 primerih neužitna. Od 464 vzorcev surovega masla so oblasti zaplenile 314 vzorcev, pri siru so ugotovili neužitnost v 69.4 odst. slučajev, pri jajcih v 77.8 odst. Pregled slaščic, ki jih prodajo po cestah in sladoleda je dal porazne rezultate. 30 odst. pregledanih slaščič je bilo neužitnih. V sladoledu so našli celo bakterije iz človeških črev. Te bakterije so mogle priti v sladoled le potom prenosa od strani samih prodajalcev oz. izdelovalcev sladoleda, Prevozna sredstva za življenjske potrebščine s,o bila v 90 odst. neprimerna za te svrhe.
Dalmacija sme saditi samo tretjino toliko
tobakovih stebel kot pred vojno. Na njo odpade sedaj 30 milijonov tobakovih stebel, pred vojno pa 85 milijonov.
Nov romunski patrijarh. Patrijarh Miron Christea, ki je bil po ukinitvi ustave precej časa ministrski predsednik in je potem umrl, je dobil svojega naslednika v osebi metropolita Nicodema.
Dve italijanski vojni letali sta se zaleteli v zraku nad Viterbo in padli na zemljo. Devet oseb se je ubilo.
Strokovne organizacife in država
Vprašanje, ki ga bo obravnaval VIII- kongres mednarodne strokovne zveze
v Curihu.
nevidnim prepira. Ali pa opazite globoko zamišljenega mo-ža, ki si je očitno vtepel v glavo kakšen problem. Če ga slučajno podregaš in zmotiš v razmišljanju, je v stanju, da se takoj
Iz ČeSIc«
Kako je postal državni praznik Jana Husa?
v četrtkovi prilogi »Narodni Prače«, posve- _________  ^
ceni državnemu prazniku Jana Husa, opisuj« prepira ali celo stepe s teboj. Oba tipa, kot 1	'	’	1	j 'S * sr\jf •	l! tuidi pomanjkanje smejočih se ljudi, kažeta, da
Od 5. do 8. julija t. 1. bo zasedal v .čim večji sporazum in čim ožje sodelo- češkega pisateljskega društva »Maj«, v kateri je mnogo ljudi, ki zgubljajo svoje duševno rav-
Cud!m,v.š™i ™: k,”&s	irrzv_aiaicem	in ki	s&jssf&rirss: *«sss
odporni pa izvrše samomor ali se jim .omrači um. Število duševno bolnih je pri nas poraslo letno za 17.000 ljudi. Vsak mesec odpeljejo praški reševalci 100 ljudi v zavod za duševno bolne
ne strokovne zveze, ki ima svoj sedež, razdeljujejo dobrine v Parizu.
Eno glavnih vprašanj, ki bodo postav ljena na dnevni red tega kongresa, bo: |žirafe "konkurence vloga strokovnih organizacij v državi in gospodarstvu.
Referent o tem vprašanju bo E. Ku-pers. Njegov referat je že izdelan. Referent postavlja načelo, da mora vla dati v državi ravnotežje med dolžnostmi
po obsodbi cerkvenega koncila v Kostnici živ
rr ,	■	•	j	i •, i. .-x_j sežgan Jan Hus, za državni praznik.
Kongres je mnenja, da kapitalistični	K
režim, ki temelji na načelu brez-	na češka katoliška pisatelja, duhovnika J4
in izključnega	šimon Baar in František Dvorak.
privatnega dobička, ni v stanju zagoto-	>e kil izvoljen Karel Horky za člana,
viti proizvodnje in razdelitve dobrin v	^katoliški duhovnik J. šimon Baar:"
interesu celokupnosti. Kongres se ne	»Sramotno je, da mi Čehi ne praznujemo 6.	___
protivi uravnavanju tega razmerja, ki	julija. Predlagam, da pošlje občni zbor vladi	tektorata	je	postal	orožniški	general	Josip
* bi pospeševal sporazum in sodelova-	memorandum z zahtevo, da se proglasi praz- j	Ježek,	ki	je	služil	v	bivši	Avstriji	na	Dunaju
«	mir	(Vrt	i	cfro	lo«x Hno* •»*» rlr7o rfn, »»«•»> v«ilr ,,	■	*	11*1	1	l_	’	•	1	l	*	Tl	T)
Umobolnice potrebujejo okrog 1000 postelj več, če hočejo uspešno zdraviti vse slučaje. — K sreči pa ostaja mnogo duševno bolnih v domači oskrbi.«
Novi notranji minister vlade češkega pro-
mp	Tnrla	trv	ro	«nmr>	pnn	stran	toda	nix ^jstra	'Jana Husa	za državni	praznik.«	I	in se je odlikoval v bojih proti Rusom v Banje.	roaa	to	je	samo	ena	stran	teg	§e danes	vidim ožarjene oči krog sebe	in	kovini. Kakor se zatrjujeje, je pristaš spora-
Ako	se namerava stvoritl	ganotje, ki	je nastalo	po besedah	češkega du-	j	/.urna z Nemci in podpornik češkega fašizma.-
Dež v juniju je bil povsod v Evropi obilen.
V Pragi je padlo v juniju nič manj kot 95 litrov dežja na en kvadratni meter. Normalno bi smela znašati moča v tem mesecu največ 06 litrc-V.
če-
in pravicami. Država, ki najde pravilno,	,	-
, .	j	-■	..	.	p	j	vprašanja.	/mu	o«.	uauinma	aivci...	ganotie, ki je nasiaio po neseaan cesueea au-
srednjo pot med cim večjo prostovoljno gOSpQdarske edinice, potem je treba hovnika. Seveda je bil prelog sprejet soglasno.
disciplino m primerno ter zdravo svo* skrbeti za to, da bodo take vrste or- A kdo je prvi dvignil svojo roko? Kdo je prvi
bodo, lahko računa na Čim večjo pri-	glasoval za predlog Simona Baara?
Dravlienost svobodnih strokovnih orga- I izacl1 podvržene drzavn mu n	Rimokatoliški	duhovnik	František Ksaver
pravljenost svobodnih strokovnih orga j zorstvu in da bo država imela možnost, Dvorak.
ni^C1, sodelovanja. ...	zatirati	zlorabe,	ki	se	v	zvezi	s	takimi	Bil	sem	presenečen	nad	tema	dvema
Nedavno se je vršil izredni kongres
svobodnih strokovnih organizacij v Belgiji, ki je razpravljal o organizaciji poklicev in gospodarstvu.
Predsednik kongresa Segier je govoril o tem vprašanju in rekel:	»Mi vse
organizacijami pojavijo.
lil u Ivtll VUiuucill U lil ibn^ii	»	ov	,	1*1	•	•	v	•	i 1 v
preveč oklevamo, kadar je treba za-	diskusijo o vprašanju kakšno
vzeti stališče k vprašanjem, ki nam jih, stahs?.e naj zavzamejo strokovne orga-postavlja čas. Moramo se prilagoditi, ™le ^ drza^ in ^ ^zave ,e opu-
 	nt, n trm / a tvitprvl mo donoconin 17 0 l/rctltr
škima duhovnika, ki sta se tako pozitivno po-r.	,	stavila	za	spomin	Jana Husa.«
Kar velja V državi, velja tudi med- I (Mesto odgovora na izpad v petkovem »Slo-narodno:	Treba	je	zavzeti	stališče k vencu«. Ur.)
temu vprašanju in ne več oklevati. Da bi omogočila čim večjo in čim bolj ne-
novim razmeram. To prilagojevanje je pri delu v vsakdanjem življenju že pričelo. Sedaj pa si moramo biti na jasnem, ali smo sporazumni s tem, da se dejansko stanje, ki že vlada, spravi v zakonit okvir.«
Poročevalec J. Rens, tajnik zveze belgijskih strokovnih organizacij, je razlagal zakonski načrt v vseh podrobnostih in zaključil s temi besedami: »Strokovne organizacije niso več to, kar so bile v preteklosti. Postale so mogočne in predstavljajo steber socialnega življenja. Njihova moč jim nalaga nove odgovornosti. Nikakor se ne morejo omejiti samo na to, da postavljajo zahteve, ampak morajo sodelovati pri izgraditvi nove družbe.«
Kongres se je izjavil za gospodarski poslovni red, ki med drugim predvideva to, »da je v gotovih okolščinah v interesu vsega gospodarstva ali pa tudi
stila vsako misel na donašanje kakršnih koli sklepov glede tega, dokler se ne bo izjavil mednarodni strokovni kongres. Ta vprašanja se tičejo najrazličnejših problemov kot so: Strokovne organizacije in stare ter nove državne oblike; stališče strokovnih organizacij do državne obrambe, njihovo razmerje do celokupnega gospodarstva, do kolektivnih delovnih pogodb, do obveznosti kolektivne pogodbe za vsa podjetja ene stroke ali industrijske panoge, do nadzorstva nad mezdami in cenami, do konkuriranja s totalitarnimi, državami, do poravnalnega in razso-diščnega postopka v delovnih sporih.
Usoda demokratične oblike države odvisi od tega, ali se bo našlo v svobodnem skupnem delu pravo mejo med prisilnim in svobodnim udejstovanjem, med državnim uravnavanjem gospodarstva in državnim nadzorstvom ter
General Gajda razpustil fašiste. Ponedeljskim češkim dnevnikom je dostavilo predsedstvo češke fašistične stranke poročilo, da se je vršil v neeljo zbor delegatov faštične stranke iz Češke in Morave. Po referatu predsednika in generalnega tajnika se je vršila debata, katere se je udeležilo 19 govornikov. H koncu je proglasil predsednik stranke, general Rudolf Gajda, da se ie zbor odločil razpustiti fašistično stranko in bodo njeni člani vstopili vsi v edino še preostalo oficijelno češko politično stranko »Narodne zveze«. Zbor je baje sprejel to odločitev generala Gajde z navdušenjem in mu izrazil popolno zaupanje in udanost. Pondeljska »Narodni Prače« pristavlja k temu. da je vprašanje, če bodo ta sklep zbora poslušali tudi radikalni elementi v fašistični stranki, ki so bili že zelo nasprotni generalu Gajdi, zlasti fašisti v Brnu, ki že dolgo niso zadovoljni s politiko generala Gajde.
Porast duševno bolnih, V »Pritomnosti« raz-motriva pisatelj J ir i Soumar v članku »Duša hoče počitka«, o pojavu naraščanja duševno bolnih v Pragi. Uvodoma navaja pisatelj: »Če
Zadn|e vesti
O bratstvu med nemškim in bolgarskim narodom v svetovni vojni je govoril nemški poslanik Ribbentrop na večerji, ki jo je priredil v čast bolgarskemu ministrskemu predseniku, kateri se mudi v Berlinu.
Izglcdcv ze> zboljšanje mednarodnega položaja ne bc toliko časa, dokler se ne bo vsepovsod ukoreninilo zavest, da so časi napadov in ropov za vedno minuli, je izjavil 'bivši an-geški zunanji minister Eden na nekem zborovanju v Londonu, dne 6. t. m.
Poljska vlada je ukrenila vse potrebno v s vrbo zaščite svojih koristi v Gdanskem.
Pregnani kralj Zogu je iz Bukarešte odpotoval v Varšavo.
Jabja paša je razgovarjal v Beogradu o gosp cdarskih odnošajih med Egiptom in Jugo-claviv).
Mrdžari pridobivajo dnevno 46 vagonov nafte
in s tem krijejo tri četrtine svojih potreb.
Pr držrvlienje radio oddajnih postaj v Kanadi. V Kanadi bodo radio oddajne postaje letošnjo jesen podržavili.
VookHci učiteljev na Slovaškem. Iz Slovaške poročajo, da .bodo za časa šolskih počitnic vpoklicani vsi učitelji in profesorji na orožne vaje.
opazujete ljudi na praških ulicah, vidite, da se Na ta način skušajo nekoliko zakriti pomanj-malokateri od njih smeji. Prej srečata človeka, kanje oficirjev v slovaški armadi, ki je nastalo ki govori sam s seboj in se pri tem z nekom radi odpusta čeških in židovskih oficirjev.
samo posameznih panog, da se ustvari osebno in kolektivno inicijativo.
Chamberlain se posvetuje z delavskimi zastopniki
To zahteva načelo demokracije.
Ministrski predsednik Chamberlain je povabil te dni na daljšo konferenco tri zastopnike delavske stranke, in sicer glavnega tajnika strokovnih organizacij sira Walterja Citrinea ter poslanca Dal-cona in Morrisona. Glavni predmet razgovorov je bil mednarodni položaj. Pri razgovorih je bil navzoč tudi zunanji minister lord Halifax.
Kaj so videli danski
mornarji v Španiji?
Danski časopisi prinašajo sledečo poročilo danskih mornarjev, ki ga je potrdil ladijski kapitan:	»Pravkar smo se vrnili s svojo trgovsko
ladjo iz južnošpanskih pristanišč, kamor 'mo prvič pluli po državljanski vojni. Predno je naša ladja prispela v pristanišče Alicante, smo zagledali, kako je na odprtem morju plavalo na vodi 9 mrtvih trupel, oblečenih v uniformo španskih mornariških častnikov. Uverjeni smo bili, da gre za žrtve potopljene ladje, zato smo, ko smo prispeli v Alicante, obvestili tamošnje pristaniške oblasti, kar smo videli, r
Praktični ameriški igralci. Po Ameriki potuje večja skupina poklicnih igralcev po de-
KULTURA
Pisatelj Andersen Nexo sedemdesetletnik.
Slavni proletarski pisatelj Martin Andersen Nexo je obhajal pred kratkim svoj sedemdesetletni rojstni dan. Iz vseh delov sveta in od najrazličnejših krogov je ob tej priliki prejel na tisoče voščil. Imenitni francoski pisatelj Ro-main Rolland mu je pisal sledeče pismo: »Pošiljam svojemu tovarišu bratske čestitke. Po smrti Gorkega je Andersen Nexo največji proletarski pisatelj in najzvestejši borec za pravice proletarijata. Za nas pisatelje je pa njegovo življenje in delo velik kažipot.« — Španski republikanski borci so mu pa tako-le čestitali: »Bišvi prostovoljci kompanije »Martina Andersen-Nexdja«, ki so tvorili del španske republikanske armade, Ti pošljejo za sedemdesetletnico prisrčne čestitke. Če smo soglasno sklenili, imenovati svojo kompanijo s Tvojim imenom, smo to storili zato, ker si bil Ti v vsem svojem življenju neumorni borec za tiste ideale, za katere smo se mi borili v Španiji.«
V ogleda
Strah — dobra reč pri hiši, tako se glasi en slovenski pregovor, ki pa vselej ne drži. In tega strahu, oziroma strahopetnosti, je vedno več v naši deželi, da »se človeku, že kar milo str« ob zgodbi strahopetnosti, kakor smo jo brali n. pr. v zadnjem ponedel-jskem Slovenskem domu«;
»Zadnje čase razburjajo celjsko prebivalstvo številni vlomi in tatvine ... V soboto zvečer ob 22.15 uri je neznanec poskušal spet vlo-miti v trgovino ggspe Šege pri Skalni kleti. Ho-želi in prireja igre. Kot vstopnino :pa pobirajo; tej je vdreti v trgovino skozi skladišče. Ker se igralci ne samo denar, ampak vsakovrstne	ra to n; posrečjlo, je poskušal priti v trgo-
življenjske potrebščine. To pa ima za posle- vjno sk0zi okno nad vrati, ki pa ni pripadali dico, da tudi sami plačujejo tantijeme avtor- skladišču, pač pa neki stanovanjski sobi. Ropot jem vprizorjenih del v naturalijah. Letošnje je zaslišala neka gospa, ki je zločinca tudi opa-poletje igra ta skupina v Abingdlonu v Virgi- z;|a ter opozorila stanovalce nanj. Ljudje so v
Dr. R. H. France:
Zakai nesimo glavo pokoncu?
Težnost je pojav, ki ga opažamo pri vseh telesih od najmanjšega drobca do ogromnega kometa, drvečega v noč vsemirja: telesa gmote imajo drugo na drugo izvesten vpliv. Težje telo prisili lažje v neko določeno odvisnost. Solnce ne izpusti iz svojega območja manjših planetov, ki morajo krožiti okoli njega; mesec je spremljevalec zemlje; zemlja pa privlači tudi vsak kamen, vsako rastlino in vsako živo bitje, da se mora ravnati po nji. V primeri s položajem opoldne, stojimo ponoči z glavo navzdol, vendar pa ne pademo z zemeljske krogle, marveč ostanemo na nji pribiti, kakor železni opilki na magnetu.
Zakaj prav za prav nosimo glavo pokoncu? To skupnost imamo z mnogimi živalmi, toda ne z vsemi. Glavonožci {hobotnice), hodijo z glavo navzdol; trakulji je prav vseeno, v kakem položaju izsesava človeška čreva. Toda že hrošč Si prizadeva na vse načine, da se spravi v pravilno lego, ako ga položimo na hrbet. Njegov ustroj prilagoden samo eni legi. Kadar ob silnem vetru poleže žito, se skuša vzravnati z malimi sunki, dokler klasje zopet ne stoji po-
koncu. Male enooke povodne bolhe, ki jih najdemo v vsaki mlaki, takisto nosijo glavico pokoncu. Ako jih val prevrne, se takoj zopet postavijo v prejšnji položaj. Večji raki imajo na glavi ušesu podobno jamico, v katero si z nožicami vtaknejo droban kamenček. Ako nimajo tega kamenčka, izgube občutek ravnotežja ter lahko stoje na glavi, ne da bi to opazili. Frirodoslovci so z njimi napravili tale poizkus: Dejali so raka v stekleno posodo, kjer ni bilo kamenčkov, mesto njih pa so natresli v posodo železnih drobcev. Rak si je poiskal primeren železen drobec in si ga utaknil vi »uho«. Ako se takemu raku približamo z mag-netem, se rak postavi v položaj, kakršnega želi človek. Magnet ima v tem primeru vlogo zemeljskega središča.
Kdor razglablja o teh poizkusih, bo prišel nedvomno do čudnih misli. Kaj je težnost? Nekaj nezaznavnega, manj ko lahni dih sapice, pa vendar obvladuje vse, kar živi in diha. Tudi mi nosimo glavo pokoncu, ker tudi nad nami vlada zakon vsega življenja.
Delavski pravni svetovalec
Naložba v avstrijskih kronah (Teharje)
Izplačilo dedščine (Teharje) Vprašanje: V notarski pogodbi, s katero sta oče in mati izročila posestvo mlajšemu bratu, sta mi zapisala večji znesek, ki ga bom pa lahko prejel izplačanega šele po smrti obeh. Ali lahko zahtevam do takrat od zapisanega zneska kake obresti?
Odgovor: Ako obresti v pogodbi niso pisane, jih bodete lahko zahteva i šele ako Vam prevzemnik posestva določenega zneska ne bo izplačal v enem letu po smrti starišev in sicer od izteka tega leta dalje.	__________
niji. Dvema avtorjema ie že sporočila, da bosta dobila tantije-me v obliki virginjskib šunk, ki uživajo velik sloves Tudi Bernarda Shawa so obvestili, da mu bodo za uprizoritev »Pyg-maliona« poslali šunko. Shaiw je dal svoj 'pristanek za vprizoritev svojega dela, obenem pa je poslal brzojav tele vsebine: Sem vegetarijanec stop nobene šunke stop špinačo sprejmem.
KOLESA Merer)
originalna, priznana najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih
d I n 100'-
FRANC LEPOŠA d. z o. z.
Maribor, Aiakaandrova casla 30
strahu pred zločincem' zbežali skozi okna. Hrup je pregnal tudi vlomilca (mogoče je skozi isto okno zbežal za stanovalci?), ki pa se je okoli ene ponoči spet vrnil (bržkone se je zamudil v gostilni?), a so ga tudi to pot pregnali (?), ker so bili še pokonci.« Kako so ga tudi topot »pregnali«, »Slov, dom« ne ve povedati, Najbrže so zopet vsi stanovalci zbežali, tat pa za njimi v strahu, da je sam v hiši. Ali vidite na tem nedolžnem primeru, da strah ni nikoli dober ne za tatove, ne za pravičnike®
Tiskovni sklad
Na predavanju v Slov. Bistrici, dne 2. t. m. je zbral s. Dom din 75.75. Konjice: s. Volčič Matija din 15. Trbovlje: Lukač Franc din 10, j Dane Jože din 5, Leskovar Valter din 4. Sv. Lovrenc na Poh.: Bedenik Ivan din 20. Iskrena hvala! Posnemajte!
1 LJUDSKA I SAMOPOMOČ
| v Mariboru, reg. pom. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
1 Zavaruj« xa pogrebnino zdrave ==	osebe obeh spolov od 17. do 70. leta	do
=	največ din	10.000-— In
S	xa doto	mladoletne od 1. do 16.	do
§j	največ din	25 000-— plačljiva ob dovr-
H šenem 21. letu.
I ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO m IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Vprašanje: Po očetu sem podedovala večji znesek v avstrijskih kronah 1. 1914, Moj varuh je ta denar naložil v vojno posojilo. Sedaj, ko je izročil posestvo, mi je v pogodbi zapisal namesto tega zame izgubljenega denarja samo odgovarjajoči znesek v dinarjih, brez vsakih obresti. Ali lahko zahtevam vrnitev v zlati valuti in z obrestmi?
Ogovor: Ako je bil Vaš denar preden ga je varuh naložil v vojno posojilo, kje drugje naložen, tako da bi Vam ne bil šel v izgubo, bi lahko v primeru, če dokažete, da je varuh postopal malomarno, po našem mnenju zahtevali rd' njega povračilo škode. Vendar je verjetno, da bi Vi cd denarja tudi, če bi bil kje drugje naložen, in bi ga varuh ne bil dal za vojno posojilo, danes ne imeli več kot en dinar za štiri krone, tako da niste oškodovani, če Vam varuh sedaj nudi isto.
Prava blagodat za delavce je:
O
ociimca
P. Matkovič
v Celju, Gosposka ulica štev. &
Shajališče delavčevi
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.