PREDSEDNIK H. HOOVER BO ZOPET KANDIDIRAL KAMPANJO ZA ZOPETNO IZVOLITEV HOOVER J A BO VODIL POSTNI MOJSTER BROWN Kandidatura za zopetno izvolitev predsednika Her-berta Hooverja je bila zato tako zgodaj neofici-jelno objavljena, ker so neodvisni republikanci pridobili na moči. — Hoover bo objavil kandidaturo, ko se bodo vršile primarne volitve v Ohio.— Kongresnik Baldrige priooroca stiriodstotno pivo. — M okra č i so edini. Premogar kriv morilne zarote WASHINGTON, D. C., 14. januarja. — K-er so začeli progresivci oziroma neodvisni republikanci pridobivati na moči, se je zdelo Hooverjevim pristašem potrebno, da so že zdaj objavili Hooverje-vo kondidaturo za zopetno izvolitev. Kandidaturo je objavil generalni pošlni mojster Brown, ki bo tudi voditelj njegove kampanje. V kratkem poročilu je pojasnil Brown, da bo skušal predsednik Hoover ponovno doseči nominacijo ter da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da dobi delegate na republikanski narodni konvenciji na svojo stran. Brown je dostavil, da bo on predsednikov kampanjski voditelj. Ako bi bil Hoover ponovno nomi-niran in izvoljen, bi postal Brown prihodnje leto predsednik republikanskega narodnega odbora. — Brown bo načeloval mali, toda zelo vplivni strate-gični skupini, ki stoji predsedniku Hooverju najbližje. Splošno se domneva, da bo tudi sam predsednik v doglednem času objavil svojo kandidaturo. Največ preglavic bo delala Hooverju država California, kajti ta ima odločnega nasprotnika v osebi republikanskega senatorja Hirama Johnsona. WASHINGTON, D. C, 14. januarja. — Pred senatnim odsekom, ki se bavi s predlogo senatorja Binghama, je izjavil danes republikanski kongresnik Baldrige iz Nebraske, da bi se pitje žganja znantno omejilo, kakorhitro bi bilo dovoljeno izdelovanje štiriodstotnega piva. Za vzgled je navedel Nemčijo, kjer pijejo ljudje skoro izključno le pivo. Baldrige je edini mokraški kongresnik, ki je bil izvoljen v takozvanem 'suhem pasu Srednjega Za-pada". Rekel je, da so mu znani slučaji, ko so zahtevali mladi ljudje v Omahi od gostilničarja pivo, toda gostilničar jim je začel pripovedovati, da je pivo zanič, ker nima niti pol procenta alkohola in jih je slednjič napotil, da so začeli piti žganje. Za Binghamov predlog, ki zahteva povratek štiriodstotnega piva, sta se zavzela tudi republikanska kongresnika Maas iz Minnesote in Cooke iz Bu-ffala, New York. Maas je reke 1, da bi pomenjalo štiriprocentno pivo prvi korak v pravo smer. Zastopniki republikanskega mokraškega bloka, kateremu načeljuje Beck iz Pennsylvanije in z a-stopniki starega mokraškega bloka, ki ga vodi de-mokrat Linthicum iz Marylanda, so se danes posvetovali in zedinili v svrho skupnega delovanja. ŽELEZNIČARJI ZA SVOJE TOVARIŠE Dva miljona železničarjev j e pripravljenih sprejeti 10-odstotno znižanje plač. — Brezposelni naj dobijo delo. Chicago, III., 14. januarja. — Zastopniki dveh milijonov železniških uslužbencev s*> ponudili železniškim družbam, da jim znižajo plače /a deset odstotkov pod pogojem, da dajo delo brezposelnim železniškim delavcem, katerih j«* pa») milijona. O tej ponudbi bodo sklepali na skupni konferenci med zastopniki železniških družb in železničarjev. V svoji spomenici na železniške družbe pravijo železuičarji. da so se odločili do tega koraka zato, da rešijo železnice in železniški' uslužbenec. Zastopnik železničarjev, ki noče, da bi bilo imenovano njegovo ime. je rekel : — Ko bo David 1*. liobertson, predsednik unije želez, uslužbencev, prišel z dvajsetimi drugimi linijskimi voditelji k predsedniku Baltimore in Ohio železniške družbe, Danielu Willard in na-daljnim osmim ravnateljem drugih železniških družb, tedaj bodo načelniki unije trezno in prijateljski razpravljali o zadevi z ravnatelji železnic. — Priznavam, da so tudi želez-niee zelo prizadete vsled sedanje depresije in bodo zelo težko sprejele pogoje; toda pol milijona naših tovarišev j<* brez dela. Pripravljeni smo sprt-jrti deset odstotno znižanje plač za eno leto, vsled cesar bodo imele želeiznicc okoli 2-"r0 milijonov dolarjev manj izdatkov. Povišana tovornimi bo prinesla družbam okoli sto milijonov več dohodkov in s temi novimi dohodki o.~>() milijonov dolarjev morejo družbe zaposliti mnogo naših nezaposlenih tovarišev. To je naš namen in upamo, i da bomo tudi dosegli. SESTRA BIVŠEGA KAJZERJA UMRLA Bivša grška kraljica Zofija je umrla za rakom. Mešala je balkansko politiko v svetovni vojni. TORNADO NA JUGU Dvanajst mrtvih, 150 ranjenih. — Več sto ljudi je brez strehe v državah - , - .. njih na-sprotmkov. Alabama in Mississippi. Frankfurt ob Meni, Nemčija, 14. januarja. — Bivša grška kraljica Zofija, sestra bivšega nemškega cesarja Viljema, je sinoči nmrlu v bolnišnici za rakom. V Krankfnrt je prišla v novembru lanskega leta. 12. novembra je bila. operirana, toda zdravniki m> našli, da je njena bolezen že preveč napredovaJa. da bi jo bilo mogrče ozdraviti. .Njeni otroci George, Paul, He-lerta. ki je romunska kraljica, ill Irena, so bili poklicani k njeni smrtni postelji. iKj-aljica Zofija .je z rasti a na pruskem dvoru ob času. največjega sijaja. Ker je bila tako zelo vdana svoji domovini, je bila središče političnih viharjev v svetovni vojni. Ko se je 27. oktobra poročila s tedanjim grškim prestolonaslednikom princem Konstantinom, so jo (Jrki sprejeli z velikim navdušenjem. kajti stara grška govo-roca jim pravi: kadar bosta Konstantin in Zofija na grškem prestolu. bo (irska zopet dobila Carigrad in bo prišla do svojega nekdanjega sijaja. ■Njeni podaniki so jo med svetovno vojno smrtno črtili. ker je kralja pregovorila, da ni stopil v vojno na strani zaveznikov. Dve leti po poroki je prestopila v grško ortodoksno cerkev, česar ji njen brat cesar Viljem ni nikdar odpustil, in ji je prepovedal še kdaj stopiti na pruska tla. Zavezniške države so se mnogo trudile, da bi pridobile (trško na svojo stran, toda Zofija je vse to preprečila. Pozneje se je t ud izvedelo. da je Zofija stalno pošiljala tajne brzojavke svojemu braiu o zavezniških državah. Pozneje je tudi bilo dokazano, tla tudi na posredovanje kraljice Zofije stopila Bolgarska in Turčija na stran Nemčije. Na soški fronti je celo korakala z nemško armado in povsod je bila ž njo grška zastava. Italijani niso mogli razumeti, zakaj je grška zastava v vrstah KAZNJENEC UMORIL HČER ZDRAVNIKA Črnec j e umoril hčer jetniškega zdravnika. — Nikdo ni ničesar slišal o zločinu. — Sam se je prijavil. Bellefote, Pa., 14. januarja. — Kaznjenec Fred Collins, črnec, je napadel, oskrunil in umoril 22 let istaro Bottv llickock, hčerko zdravnika v kaznilnici dr. A. L. Hickocka. Collins, ki ima odsedeti dvajset let zaradi umora, je zalotil Miss llickock v kopalnici v njenem stanovanju. Potem ko jo je oskrunil, ji je skoraj odrezal glavo z mesarskim nožem, nato pa je .skoro eno miljo daleč šel v kaznilnico in se je sani izročil kazuilniški oblast i. <'<»11 ins je bil štiri leta v opazovalnem oddelku pod nadzorstvom tir. Ilickocka. Četudi je bil poznan da je malo ntumen, veiiddr so ga vsi smatrali za nenavarnega. V zdravnikovem stanovanju je bil zaposlen kot kuhar in strežaj. Vsak čas je mogel v hišo in iz hi-še. Collins je Izvršil svoj zločin v kopalni sobi tako tiho. tla drugi stanovalci v hiši niso ničesar slišali. Kazniluiškim oblastim je mirno priznal svoje kruto dejanje. Kaznilniški ravnatelj Stanley P. As lie pravi, da bo Colinsa težko postaviti na zatožno klop poti ohdolžbo nmora po prvem redu, ker duševno ni bil popolnoma zdrav. Da v kaznilnici ne bi nastali kaki nemiri, je governer poslal oddelek vojakov. Kaznilnica je edina v Združenih državah, ki nima zitlu, temveč ima okoli samo o-•rrajo. Vsakemu kaznjencu. ki pritle v kaznilnico, povedo, tla bo moral, ako se ne bo dobro obnašal v kaznilnico v Pittsburgh, kjer je strožji retl. V času ko je bila umorjena Miss Hickcock, se je nahajal njen oče v Harrisburgu, odkotler se je na-glod odpeljal domov, ko je izvedel o zločinu. WILLIAM HIGHT0WER BO OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO MOUNT STERLING. Ky., 14. januarja. — Porota se ni brigala za dokaze, ki so izpričevali nedolžnost predsednika U. M. W. v Evarts, Ky., Wm. Hightowera, in ga je spoznala krivim, da je snoval zaroto za umor. Kot William B. Jones, bo tudi on obsojen na dosmrtno ječo. V juniju leta 1^17.so zavezniki zahtevali, da kralj Konstantin odstopi. S svojo družino je odpotoval v Švico in njegov drugi sin Aleksander je zasedel grški pre- ŠVEDSKA BO ZNIŽALA PLAČE Stockholm, Švedska, 1.1. jan. — »Švedski državni poslanci so bili naprošeni. tla sprejmejo znižanje dnevne plače sedem kron ($1.38). Posedanja plača je znašala 32 kron $<>.08) na dan. V svojem prestolnem govoru je rekel kralj (J ust a v, da bo Švedska na konferenci v Ženevi v februarju zagovarjala in se potegovala za razorožitev. Rekel .je tudi. da je v letošnjem državnem programu večji primanjkljaj kot pa laiksko leto. GLAS NARODA" — List slovenskega naroda y Ameriki I — Naročajte ga I Birmingham, Ala., 14. jan. — Tornado, ki je divjal po južnem delu države, je zahteval 12 žrtev, nad ITiO pa je bilo ranjenih. Tornado, ki je prilirnl v Alaha-j stol. K.o je 25. oktobra 1920 Alek-mo in Mis-dsippi. jt- usmrti enajst i xander umrl. s>e je vrnil Konštan-osob, med katerimi je deset črn- tin in je zopet zasedel prestol, cev. V Tennessee je utonila neka i Tedaj se je (Irska zapletla v voj-deklier. ko se je avtomobil nje-1 no s Turčijo in ker je bila grška nega očeta prevrnil v vodi. | vojska poražena, je Konstantin Mrs. Simmons je bila ubita, ko s kraljico -za vedno zapustil Ur-je njeno hišo prevrnil vihar v Ha- ško v januarju 1922. Konstantin m i I ton. Minn. .Xj^na hči Helena je je umrl v Palermu v januarju bila nevarno poškodovana. 11023, Zofija je nato živela blizu -- {Florence; ko pa je zbolela, je odpotovala v svojo domovino, kjer je sedaj umrla. PONESREČIL V OPUŠČENEM ROVI) Shamokin, Pa., 14. januarja. — Ethvard Topolski. star 22 let, ki je v nekem zapuščenem rovu nabiral premog, je smrtno ponesrečil. Ko je nabiral premog, se je utrgala plast nad njim in ga za- P0Z0R, BO JAKI! llightower je bil obtožen, da je bil v zaroti, ki je dovedia do u-smrčenja pomožnega šerifa Dali ielsa. Tekom celega procesa je bilo pa jasno razvidno, da gonja ni naperjena proti llfghtoweru kot zarotniku, pač pa k<»t delavskemu organizatorju. Sedeminsedemdesetlet ni obl o-ženec je poslušal krivdorek popolnoma mirno. V dvorani je bila navzoča tudi njegova žena. Kot poroča Kentucky Miner's Defense and Relief i'oinittee, se je začela v Harlan okraju organizirana kampanja premogovnih baronov, ki je naperjena proti linijskim delavcem in organizatorjem. /ene in hčere majnerjev se pritožujejo, tla jih kompanijski na-jeteži ne puste pri miru. Večkrat so katero že dejansko napadli. Majnarji zaslužijo na dan kveč-jem $1.25, in vsled tega so prišli do prepričanja, tla je ediuole v organizaciji njihova rešitev. TURŠKE POLICISTKE Ištambul, Turčija, 13. januarja. Novo presenečenje za stare turške tradicije bodo ženske v policijskih uniformah. Policijska postava turške repu- AMERIKANEC JE BIL OBEŠEN NA IRSKEM Cullens je plačal zločin na vešalih. — Izrabljal je Zaro Agha. — Umoril Turka. —Pred usmr-čenjem je bil miren. Belfast, Irska, 14. januarja. Edward Cullens, star 28 let in ameriški državljan, si je zjutraj skrbno počesal lase, si opilil in pobarval nohte, nato pa je mirno šel na dvorišče kaznilnice. kj»*r je bil obešen. liil je popolnoma miren in njegovi živci so bili trdni, ko je bil pod njegovimi nogami iz po t Ima k-njen stol. Cullens je zjutraj, predno je odšel na morišče, pisal dolgo pismo svojemu bratu Joshua Cullens v New York u. Nato se je zahvalil kazniluiškim uradnikom in odkorakal poti visliee. Na zadnji poti ga je spremil judovski rabi. Cullens je bil rodom Turek, to- blike dovoljuje vstop žensk za | da biI ,<4t v Združenih ilr- razna inesta policijske službe. S teiu so dobile turške žene veliko pravico, odkar jim je bilo dovoljeno stopiti v javno življenje. ZASUTI RUDARJI SE VEDNO ŽIVE Bl&znikove PXATIKE so prodane. Ne naročajte jih sVda.~Njegovo *truplo*so 'našli, ko ker jih ne bomo vee dobili. las- več. je bil že 12 ur mrtev. Uprava Qlas Naroda. Bauthen, Nemčija, 14. jan. — Rudarji, ki kopljejo za sedmimi svojimi tovariši, katere je zasula plast zemlje in kamenja pred desetimi dnevi, so še vedno živi, kar so naznanili s trkanjem na steno rova. Ko se je pred desetimi dnevi zrušrla zemlja, je bilo zasutih 14 premoga rje v. V nedeljo so rešili sedem rudarjev, sedem drugih pa je ostalo še v bolj oddaljenem predalu rova. S trkanjem na ste-no so naznanili, da so še živi. Prejšnji nemški prestolonaslednik, ki ima v bližini rova svoje posestvo, je obiskal v bolnišnici sedem rudarjev, ki so bili rešeni 10. januarja ter je dal vsakemu zavitek cigaret in dvajset mark. ŽENSKE BODO PARADIRALE NAGE Brisbane, Avstralija, 14. jpn. Nezaposlene ženske v Krisbane so zagrozile, da bodo po mestnih u-licah |>a rati i rale nage, ako notranji minister ne dovoli, da bi se ž njimi razgovarjal o njihovih težavah. Policija je dobila naročilo, da mora zelo paziti na kake nemire, toda število brezposelnih žensk je toliko, da policijske oblasti dvomijo, ako bodo mogli polieisti aretirati vse ženske, ako res vpri-zorijo, kar so zagrozile. Te ženske so se že nekolikokrat udeležile raznih demonstracij. zavali, in je postal ameriški državljan. Cullens je v prepiru umoril Turka .Musa. ki je skupno ž njim delal reklamo za Turka Zaro Agha. ki trdi, da je star lf><) let in sta oba kolikor mogoče iz-; koriščala starega Turka. Cullens in Musa sta se sprla zaradi skupnega dobička in Cullens je v prepiru umoril Muso. Polieija je Cullensa aretirala v Londonu v Hyde parku, kjer se je njegov avtomobil vsled neke poškodbe ustavil. Sojen je bil v Belfast u, kjer je izvršil svoj zločin. Obsojen je bil na smrt na ve-šalih. VILJEM IMA BRONHITIS Dorn, Holandska, 14. januarja. Prejšnji nemški cesar Viljem je zbolel na trdovratni bronhitis. Njegov pribočnik .je rekel, tla je bil Viljem že dalj časa prehlajen in tla se mu je slednjič vnel di-halnik. PET MEST NE MORE PLAČATI USLUŽBENCEV Boston, Mass., 14. januarja. — Pet mest države Massachusetts se lakho tolaži s slabimi razmerami mesta Chicago. Mesto Chelsea je za nedoločen čas ustavilo plače svojim unfldnikom in u-službenceui. Chieoppe je tudi naznanilo vsem uslužbencem, da ne dobijo plače, kajti v nekaj dnevih mora biti plačan dolg 150.000 dolarjev. Mesto Lowell dolguje samo za kratek rok dva milijona Preti desetimi dnevi se je Viljema. ki bo 27. januarja star 73 let, J dolarjev. Že pred nekaj dnevi me-lotila influenca in njegov zdrav-j sto ni moglo plačati učiteljem nik ga je poslal v posteljo. Pozne- $106.000. Mesto Lawrence je ime-j je je sieer influenca popustila, lo naložen svoj denar v dveh ban-I toda Viljem je ostal v stanova- kali, ki sa zaprte. Svojih usluž-nju. bencev izato ne more plačati. Me- I Zopet pa se je razvila bronhi- sto Revere bo mogoče moglo v netiš in mora zopet nekaj dni ostati kaj dnevih plačati svoje usluž-v postelji. bence, ako dobi posojilo* ^ rj.t, a q lvr a pnn a fršš?7] i »7.00 J Ust slovenskih delavcev ▼ Ameriki. I ^oooiww j TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TTrT.Bfnw • »—3878 NO 12 - 6TEV 12__NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 15, 1932. — PETEK, 15. JANUARJA 1932 ™ VOLUME XXXX. — LETN«XXXX! SAKSER STATE BANK V LIKVIDACIJI J. Kerns: DOM SLEPIH V LJUBLJANI Kakor smo izvo «lne 4. fehriKirjo n»<»rajo l>iti vložene vse terjatve, ki morajo hiti ]KMlj»rte s potrebnimi dokazili. Ako je imel košiljaleu denarja potrdilo, katero je treba dobro spraviti. Ker ni do 4. februarja niti mesec dni, naj rojaki, ki še niso vposlali terjatev, to nemudoma store, kajti državni superintendent za banke je objavil, da po 4. februarju Ue bo sprejemal nobenih terjatev več. Ko je banka prenehala s svojim poslovanjem ter poverila svoje posle dr/avnim oblastim, ni bilo nikjer nobenega primanjkljaja. Vodstvo banke je storilo to le zategadelj, ker je domnevalo, da bo cena obvezni«*, v katerih je imelo naložen fcvoj denar; še bolj padla ler bi v leni slučaju ne imelo na razpolago ]K>tr«4>nega ilenarja za pokritje. Državna oblast prodaja sedaj obveznice po najvišjih ce nah, ki jih more d«»biti zanje. Da t«- eene niso tako vi-,soke kot so bil«* one, y.:t k«-it<'!-<* so bih* kupljene, je samo pose bi umevno, kajti v zadnjem času se je z malimi izjemami cena vseh vn-dnostnih papirjev znižala. Vsaka likvidacija, posebno pa bančna, je zvezana z velikimi stroški, kajti treba je plačali državne uradnike, odvetnike, najemnin«* it«l . Ko Ixwlo vse obveznice prodane za čimvišjo mogoče Ceno, bo začela državna oblast izplačevati denar. To se bo zgodilo po zatrdilu državnega bančnega superintendent a kotieem marca oziroma začetkom aprila. Zaenkrat, s«* še ne ve. za kakšno vsoto bo mogoče prodali obvezni« «* in koliko bodo znašali stroški likvidacije ter vsledtega še ni mogoče natančno ugotoviti, v kakšnih obrokih bo izplačan vlagateljem denar in koliko jim bo izplačano. Državna bančna oblast lx> že skrbela, kolikor bo pač v njeni moči, da bo zavarovala vlagatelje pred. izgubo. Ako ihi se dalo prodati bomle po istih cenah, po katerih so bili kupljeni, bi ne bil niliče prizadet. To pa najbrž ne b«> mogoče, kajti kot rečeno, se eena vrednostnih papirjev neprestano niža. V sled splošne denarne in gospodarske krize trpe vsi bančni zavrni i. liane, ki jih je kriza prizadela skoro slehernemu, so te/k«4, tixla s pogumom in vztrajnostjo jih bo mogoče srečno preboleti. NASI V AMERIKI Po dvadnevni mučni bolezni je u-mrla v Clevelandu rojakinja Katarina Tomšič, rojena Plut, p. d. Pen-kotova, stara 48 let. Doma je bila iz vasi Verča, fara Hinje. V Ameriki je bivala 27 let. Ranjka zapušča žalujočega soproga Jerneja in osem o-trok, Mary, omoženo Ferenčak, Terezijo, Josephine, Angelo in Jerneja, Franka, Edvarda in Viktorja, sestro Alojzijo Peskar ln dva bratranca. Njen brat Matija Plut je umrl ure tekli teden. Družina Skubic iz Aurora, Minnesota brzojavno sporoča, da je v nedeljo preminul njih oče Anton Skubic. Anton Skubic je bil vdovec in poznan mnogim po Ameriki. Svo-ječasno je bil glavni podpredsednik KJSJC.J. Poroča se, da je bil v St. Louis, Missouri, odpeljan od banditov na farme in oropan Anthony Prijatelj, sin dobro poznane družine Anton Prijatelj v Clevelandu. "Slovenski Narod", list, ki se vedno zanima za revne in potrebne in izkazuje mnogo Koeijalne-ga čuta, je objavil dne 2. t. m. večji rlanek glede "Doma slf^p- M cev . Ker je članek čisto stvaren, ga objavim tukaj dobesedno in jiaj služi našim rojakom ."m vsem dobrotnikom. ki so kaj darovali za "Dom slepih" kot moje lastno po-rza ta fond toliko, je narasel na prav iiupozantno vsoto. Prav po-febno agilen je pa v društvu tudi blagajnik g. ravnatelj Janko Xep. Jeglič, ki je pred 4 leti prevzel 136,000 :Djin domačega denarja, sedaj pa varuje že pičlih 400,000 dinarjev. Zaradi usluge, ki jo je nflki odbornik Doma slepih napravil sorodstvu 'pokojne rodo-Ijtibkinje Helene Baudkove, je pa ta dobrosrčna, žena zapustila vse svoje premoženje z znano hišo pri 1'lčarju na Zaloški cesti. S takim premoženjem je bilo društvu omogočeno kupiti od barona Co-dcllija 12.000 kvadratnih metrov veliko parcelo v kotu. ki ga na Kodeljevem tvorita struga Gruberjevega kanala in cesta, ki vodi od vojaškega skladišča proti mostu v Štepanji *rasi. Omenjamo, da je bil ta svet deloma nasut ob času regulacije Grubarjevega ka-nalo. Plačanih je bilo zanj 350.000 dinarjev. Odbor pa ima že "tudi toliko premoženja, da je lahko pričel študirati načrte za dom slepih, ki si ga nekako takole preza perilo, veliko kuhinjo, centrauno kurjavo, pralnico, lika Inico itd. Powlopje si odbor zamišlja začasno enonadstropno z visokim pritličjem ter z velikim, širokim vhodom, od koder bi nekaj stopnic vodilo v prostorno avlo.'Del sob naj bi bil v glavnem traktu, ostale pa v dveh dvoriščnih prizidkih ob krajih glavnega trakta. Iz avle bi vodila vrata na desno in levo v prostore določene za učilnice, kabinete in knjižnico. v pisarno voditelja, spre-jemnieo itd., v ozadju avle bi bila pa s stranskimi prostori večja dvorana za telovadbo in razne prireditve. Podprrtlični prostori, ki naj bi bili pa visoki najmanj 4 metre in bi segali le polovico pod nivo zemlje, bi bili z večino pod projektirano telovadnico. Tako bi Dopisu New York, City, N. Y. iXeki meni neznani osebi, naročnici vašega lista, ki me je že dvakrat brezuspešno iskala, pojasnim v vašem listu sledeče: Tistim, ki ne vedo. kdaj naj pri napredek tukajšnje naselbine, Mr. Charles Sternisha je bil na odru ter govoril. Izvrstno si povedal, le tako naprej, za napredek naselbine. Hvala Ti! Ravno tako vsem. kateri ste pomagali pri pri- hajajo v slovensko cerkev v New ! redit vi, vštevši tudi posetnike. Vorku k spovedi, sporočam in naznanjam. da sem vsako soboto cel popoldan na razpolago. Z doma grem le v zelo nujnih slučajih, n. pr., sprevidet umirajočega. Imam pa hišo in cerkev vedno zaklenje-j no, ker se je svoje čase dogaja-| lo, da so otroci s ceste hodili v 'j cerkev krast iz puščic, ako je bi- * j la cerkev odprta in ljudi ni bilo * j notri. Kdor torej najde hišo za-, | k len jen o naj kar pozvoni (na le- ■ vi strani vrat je gumb), pa se hiša Gospodova vsakemu skesanemu grešniku gostoljubno odpre. To v pojasnilo osebi, ki me je pisnieno vprašala. Ustreženo pa bo tudi marsikomu drugemu, ki pride v Xew York po opravkih, pa ne ve. kdaj. kako in kje se lahko razun denarja iznebi tudi druge butare. -Rev. Hijancit Podgoršek, bila v podpritličju kuhinja s stranskimi prostori, torej z umivalnico. pomivalnieo. shrambo, kletjo za krompir in podobne pridelke ter s prostorom za drva in premog. Tu hi bile tudi delavnice, in sicer dve pletilniei, ščetar-na. mizarska delavnica, tiskarna in knjigoveznit-a. Pod avlo bi bila velika skupna obednica. od o-beh straneh pa pralnica, sušilnica in likalnica ter naravno tudi centralna kurjava ter eventualno tudi kopališče z bazenom in prhami. Seveda bi se deloma dali našteti prostori namestiti, da bi bili v tem nadstropju. V visokem pritličju bi bili na vsaki strani po dve učilnici za približno 100 gojencev s G klopmi ter knjižnica, kjer bi mogoče našle prostora tudi naravoslovske zbirke in aparati. V visokem pritličju bi bili tudi dve sobi za pouk glasbe, a s ceste bi bil dostopen prodajni lokal predmetov, ki bi jih izdelovali slepci. V avli bi bila t tuli portirska loža s telefonom ter vhod v predsobo in pisarno ravnatelja. Predsoba bi se morda dala porabiti za portirsko ložo ali pa za sprejem obiskov, oziroma za govorilnico. V telovadnici bi bili slepi čez ti an v prostih urah. a tu hI prirejali tudi razne igre in nastope. Tudi šivalnica in šola za ročna dela bi bili v tem nadstropju- V enem stranskih prizidkov bi bile sobe za strokovno učiteljstvo, a v drugem stranskem prizidku bi bile v visokem pritličju slepe deklice, v I. nadstropju pa slepi de*"ki. Ti prisridki bi seveda imeli tudi posebne dohode x dvorišča. V 1. nadstropju nad prostori za strokovnXa dvorišču bi bila lopa za vr-varje in evetualno tudi za barvanje. na vsem ostalem prostoru pa ekonomija z malim gospodarskim poslopjem za konja in svinjerejo ter obširen vrt za zelenjavo. Že dosedaj je torej zbrana vsota, da društvo lahko prične v kratkem zidati, poudariti pa moramo, da so ogromno večino denarja darovali priprosti ljudje in da je samo mariborska škofija naenkrat zbrala 18,500 D. tako rekoč po dmarjih. Seveda delajo tudi vsi funkeijonarji popolnoma brezplačno ter fieprestano iščejo novih virov in dohodkov, ker je treba zbrati še prav visoko vsoto za stavbo in njegovo opremo^ nadalje pa tudi za oskrbo slepih in za plače ueiteljstvu in osobju. Odbor nam je da! že z nabrano vsoto najlepši vzgled, zato naj pa v veselju božičnih praznikov nikdo ne pozabi na nesrečo -slepcev in naj vsak zbere vsaj najskromnej-šo vsotico ter naj pošlje odboru. Xa izdatno podporo države dosedaj odbor se ne more računati, pač pa je ban g. dr. Marušič ob anketi glede preskrbe slepih v naši banovini obljubil podporo, če bi »zavod prevzel šoloobvezne o-troke. Drnatvo je torej podpore vsestransko potrebno, saj kar da- East Worcester, N. Y. Že dalj časa se nihče ne oglasi h naše naselbine, zato pa jaz hočem malo poročati. Naše farmarske razmere so se poslabšale zaradi slabe trgovine. Mleko ima nizko ceno. jajca ravno tako. Farmerski pridelki so clobili jako nizko ceno. ako pride jo na market, so pa še previsoko prodani. Kam gre dobiček? (Sami veliki prekupei ga spravljajo. Tukaj so se začeli potepa vat i visoki možje, profesorji z deželne šole Cabbleskill. X. Y. za organiziranje farmerjeev. Tako je bil sklican sestanek, in nastopilo je več govornikov, pa kaj pomaga, ko je profesor govornik vprašal navzoče občinstvo, kaj in kasno resolucijo žele postaviti, saj skoraj ni dobil odgovora. To je jako žalostno, ker tisti čas. ko je >za govoriti in povedati svo je mnenje, se pa nihče ne upa oglasiti. Profesor je kar nekako nervozen postajal, ker gotovo ni take molčečnosti pričakoval. Naposled sta bila stavljena dva predlog-a. ki pa ne zadostujeta po mnenju višjih oseb. Sestanek bo zopet s'klica n v kratkem času. Želeti je. da se farmer bolj zanima za svoje interese. Moram še to povedati javnosti, da ima into letos jako lepo zimo brez snega. Xabolj mrzla noč je bila od 10 na 11. januar, ko je toplomer padel na 12 stopinj, danes pa kaže 52. to je 33 januarja, kar je izvanredno »za ta čas. Anton Ilabine. Gowanda, N. Y. Z delom gre tudi tukaj bolj slabo m plače so tudi zelo nizke. Rojakom se priporoča, da ne hodijo sem za delom, ker se ga absolutno ne dobi. Toda vseeno Slovenci v naselbini prirejamo zabave in igre, da tako pozabimo vsaj za par urie naše grenko življenje. Petletnica S. tX. Doma. katero smo proslavili dne 2. januarja t. 1. je še precej dobro izpadla v teh kritičnih časih. Bil je raznovrsten program«. Tudi naš dogoletni delavec za mo njemu, damo najnesrečnejšim svojim bratom in sestram. Tukajšnja javnost dobro ve. da našim rojakom v Ameriki v sedanji svetovni krizi niso tla z rožicami posuta in da ima vsak v prvi vrsti za sebe in svojo družino skrbeti, vendar pa upamo, da se bodo dosedanji in novi dobrotniki, ako jim je mogoče, zmislili na najbednejše med bednimi in prispevali po svojih močeh, da se bo uresničila želja, da boma imeli slepe reveže naše banovine pod eno streho in jim nudili četudi skromno, vendar pa človeško življenje. Pomagajte po svojih močeh; Glas Naroda bo, kakor dosedaj. gotovo rad posredoval in podpiral vašo dobrodelno akcijo. Jaz hočem gledati na to, da se bo tudi tukajšnji tisk pričel več zanimati za ta blagohotni namen in da bo imela pobuda Mr. Walter Predoviclia. iz daljnega Saera-menta, Cal., vendar enkrat svoj pravi uspeh. Prihodnja veselica v S. »X. Domu se vrši dne 23. januarja, katero priredi tukajšnje angleško poslujoče dr. Gowanda Booster's. S. X. I*. J. Imeli bodo nekaj programa. potem pa izvrstno godbo za plesaželjne, katera bo igrala več slovenskih kakor pa angleških melodij. Članstvo omenjenega društva hoče da v prvi vrsti ust reže nam Slovencem. In ker je omenjeno društvo precej zastopano na naših prireditvah, upajo, da jih tukajšnji rojaki in rr>-jakinje, posetite v obilnem številu. za kar vam garantirajo, da vam ob priliki povrnejo. Torej ste vsi uljudno vabljeni, da se udeležite omenjene veselice. in s tem pokažete. da so vam slovenski otroci v tujini v resnici pri srcu. m s te:n pomagate mladini. katera je potrebnn vaše ]><»-moči. Torej vsi v S. X. Dom dne 23. januarja ob 7.30 zvečer. Zabave bo za vse dovolj in tudi za lačne in žejne bo preskrbljeno v vseh ozirih. Vstopnina je za moške 50c. za ženske 25e. Xa svidenje ob prvi obletnici društva "Clowanda Iloo.vterV. Članstvu društva pa moje iskrene čestitke k napredku, katerega, so imeli v piicin letu. -I. Matekovieh. Barberton, Ohio. Zimo imamo prav lepo letos brez snega in mraza. Hop- se nas je vseeno usmilil toliko, da nas ne tepe s hudim mrazom, da bomo nekoliko prihranili na premogu, ker moramo na vseh koncih ln krajih gledati in št edit i. da imamo vsaj za najbolj potrebno. Svetovne depresije noče biti že konca ne kraja. Ob ljubo val i so nam .gospodje baroni, da bo takoj po novem letu boljše. Danes, ko to pršem, je že 13. januar, pa ni nič boljše. Sedaj pravijo, februarja bo boljše. Menda bo tako, da bodo mesec za meseni obljubova-li, da bo drugo novo leto prišlo, pa še bo po starem ostalo. Seveda oni lahko norce brijejo iz nas, ker oni ne trpijo pomanjkanja. Oni lahko čakajo s polnimi žepi. Ali kdo jim je napolnil žepe* 1'bogi trpin, delavec. Moram končati o tem. tla predaleč ne !>. — pravi zdravnik bolnemu profesorju. Kratko premišljevanje . . . — 207. Zagovornik olajševalni priči: — Vi poznate obtoženca že mnogo let in ste njegov intimen prijatelj. Ali vi njega smatrate za sposobnega, da bi ukradel denar ' Priča: — Koliko pa je bilo.' Kar za glavo sem se prijel, ko sem te dni črtal, da nimajo v starem kraju več "kranjskih" klobas, pač pa — čujte in strmite — da imajo sedaj v starem kraju dravske klobase. Menda zato, ker nekdanje Kranjske ni več. ampak je tisti čudovito lepi kos zemlje vključen v Dravsko banovino. To pa ni prav. ljudje božji, to ni prav niti po kraljevskih niti pe. božjih postavah. Prav nič -te nismo pritoževali, ko so nas izprcmenili iz Avstrijcev v Slovence. In le malo mrmranja je bilo čuti. ko so nas iz Slovencev izpre-nienili v Jugoslovane. Odločno je pa treba protestirati. ko nam hoeejc podraviti oziroma pojugoslovaniti našo najlepšo in najplcmenhejšo svetinjo — kranjsko klobaso. \\se prebolimo in vse pretrpinm v b«»rbi za narodov blagor in za lepo jugoslovansko idejo, če pa hoče minister za soeijalno skrb in prehrano (zdi se mi. da je to njegovo maslo), žokati v kranjsko klobaso in ji zdevati priimke, ki jih ne zasluži, bo naletela njegova akcija na odločen odpor. Štajerci oziroma Dravčani naj imajo svoje klobase, mi pa svoje. Te pridobitve, ki je plod dolgih stoletij intenzivnega študija in napornega dela, pridobitve, za katero je žrtvovalo na stotisoče prašičev svojo kri Ln življenje, pridobitve, ki je bila skuhana s stotisočerimi tonami kislega zelja in zalita z neštetimi vedri sladke vinske kaplje, ne damo tako zlepa iz rok. Kranjska klobasa je bila od pamtiveka kranjska klobasa, je in ostane. Salament. tako sem se navdušil, da imam kar suho grlo in »la se mi sline skoro po bradi cede. V očeh mi gori navdušenje, roka pa sega po nožu. Poglej. Marjanca, če je že kuhana. kar sem jo daj. da jo raz-režem — in malo zelja ali hrena zraven . . . Nič zato. če je danes petek. Bog mi bo odpustil greh. kajti zavzel sem za enega najvišjih ciljev, kar jih ima povprečna slovenska duša. zavzel sem se za stvar, katero hočejo ponižati, razžaliti in degradirati v pravem pomenu besede. || "Glas Naroda" | Owntd And PnbUahatf by BLOTXNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) rmnk SaJtaar, Pr—L. Budil. Trm*. Place of finalniw of tU« corporation and addresses of above officers: «M W. l»th ttreei. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Tales sf ths Psetfs) Issued Every Day Except Sundays aad Holidays •a celo Isto valja Hat aa Ameriko Za New York ma oelo leto I7.0C 1» Kanado_______________KJ-00 Za pol leta---——---$3.5C fa poi leta________$3.00 Za Inozemstvo sa celo leto---f7-0C la ftetrt lato____11.50 Za pol leta .......................iSJC ^ _____ Subscription Yearly $0.00.__ Advertisement on Agreement. _ "Olss Naroda" Uhaja vsaki dan lrvzemU nedelj ln prsanikov. Dopld bres podpisa la osebnosti ss ne prtobdujejo. Denar naj ae blagovoli poilljatt po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, prosimo, da aa nam tudi prejftnje bivalliče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NABODA", tli W. lBth Street, Nem Ysrk. N T. Telephone: CBelsea 3—3878 ^------------- ^ v * Žalostna usoda velikih izumiteljev Življenj« In borbe državnikov ter hrabra dela junakov v vojni tvorijo eno najzanimivejših poglavij svetovne zgodovine. Še večja in pomembnejša pa je armada prvobo-riteljev napredka. Marsikateri sestradan genij, ki je delal v svojem laboratoriju ali delavnici, je temeljito posegel v življenje milijonov ljudi. Nekaj izumiteljev, ki Jih komaj kdo pozna po imenu je s po polnilo parni stroj in izumilo še nekatere druge stroje, ki so docela zrevolu-cionirali staro tekstilno industrijo in prinesli deželam blagostanje, katerega se ljudje nikoli niso nadejali. Njih stroji so cisto spremenili ustroj socialnega sožitja stotisočev ljudi. Bili so ustvari tel j i industrijskih dežel, sprožili so mednarodni boj za sirovine, za tržišča v gospodarsko še nerazvitih pokrajinah — boj, ki je na kraju dove-del do svetovne vojne. Kako malo so se ti veliki magijci strojev razumeli na ceneno reklamo v lastni prid! Le malokdo je že čul o Kayu, Hargreavesu, Ark-wrightu in Crcmptonu ter o Wattu in Jacquardu. Kdo je napravil, da je bila zadnja vojna najstrašnejša v zgodovini — generali in admirali, katerih slike pozna vsak zemljan iz časopisov — ali peščica neznanih iznaj-diteljev, ki so konstruirali daleko-strelne topove, podmornice in letala? Šolski mladini se vtepavajo v glavo življenjepisi in zvijače državnikov, ki so se v Ameriki borili za zakonitost in proti ^lženstvu, toda komaj enemu na tisoč aka-demično naobraženih ljudi je znana, da je dal prvo pobudo za pobijanje suženjstva, ki je .dovedlo do mehikanske in do državljanske vojne neki Američan, ki je izumil stroj za predelavanje sirovega bombaža. Egrenirni str:j Elija Whit-neya je prinesel človeku ceneno obleko in obogatil hkrati farmarje ln tovarnarje. Njegov stroj je rešil problem pridelovanja bombaža v tolikšni množini, kolikor ga morejo predelati v tkanino tekstilne tovarne. V južnih državah a-merlške Unije so zasadili z bom- poklicom ter na način počasi razpletel boj ženstva za enakopravne st na vseh poljih človeškega udejstvo-vanja. Pisalni stroj je postal res uporaben šele 1876. Med tem pa se je razočarani izumitelj Soul že u-maknil od nadaljnega vmešavanja v afere krog svojega izuma in svet ga je pozabil. Življenje tistih, ki so utemeljili dobo stroja pa tudi vseh enih, ki so v dobrem ali slabem oblikovali današnjo civilizacijo, je bilo prav malo romantično. Ustvarjajočim genijem materijalnih dobrin, ni bilo prizanešenih nič manj težkih in grenkih bojev ket umetnikom, če prav so nam slednji mnogobolj znani kot iznajditelji, ki so se prav tako borili in voljno prenašali najtežje preskušnje, v bridki revščini, samo da pripomorejo svojemu delu do zmage. Stradale so njihove družine, dostikrat brez strehe nad glavo, ker so vse imetje požrli poskusi. Njihovo delo j« zorelo v najtežavnejših okoliščinah. Največkrat ga je spremljalo posmehovanje ali celo neprikrito naspretstvo, najmanj pa brezbrižnost sodobnikov. In vendar so dosegla njihova dela sijajen uspeh, če prav so bil ustva-ritelji premnogokrat ogoljufani za zasluženo plačilo. Nove, napredne ideje so bdle na-daljnih korporacij. Nasprotno. V večini primerov so jim delali bas državniki in zai^nodavci največje ovire. Johson, ki je proučil ponudbo pa je poročal, da ga brzojav med Wash-ingtonom in Baltimoremom ni nič kaj zadovoljil, in da bo glede na visoko tarifo za brzojavke ali nerentabilen, ali pa bodo izdatki enaki dohodkom, tako da ni računati na dobiček. Prof. Langley "Stric -Joe" Canncn je bil eden izmed članov Kongresa, ki se je zelo energično boril proti vsakemu nadaljnemu podpiranju profesorja Langieya, cčeta modernega zra-koplovstva. Toda ko se je pozneje posrečilo po Langlejevih načrtih zgraditi prvo porabno letalo je "Stric Joe" spoznal svojo zmoto in si je poslej mnog d prizadeval vsestransko podpreti ameriško letalstvo, zlasti izumitelje in inženjerje, ki so se bavili s to svrho. Izumitelj stereotipije V 18. stoletju, ko pričenja stoletje stroja, so delali napredku tehnike in industrije veliko oviro delovni sloji, iz bojazni, da jih bodo stro-j pripravili ob kruh. Izumitelja stereotipije, to je odlivanja celin strani tiska v svinec, sta bila prava mučenika starih predsodkov. Ne eden izmed genijev napredka, ki so v preteklem stoletju ustvarili sijajne novosti na polju mehaničnega tiska, je moral preživeti u-sodo pravega mučenika. Bridke izkušnje Gutenberga in njegovih tovarišev, ki so pred več ko tristo leti temeljito spremenili metode črne umetnosti z izumom izmenlji-vih črk, so bile nekak prereški o-pomin, da čaka enako težka borba tudi njihove naslednike. Stereotipijo sta izumila pisar William Ged in njegov sin iz Edin-burga na Angleškem. Ko se je raz-vedelo, da se Gedova bavita s po-I skusi, kako odlivati cele strani teksta v kovino za nadaljno odti-skavanje, so spletli črkestavej proti prekocuhoma zaroto, v topi nevednosti niso mogli predvidevati, da b: baš uvedba stereotipije v U-I skarstvo povzročila večje povpra-I sevanje po tehničnem osebju. Z grožnjo in pas ti jem so cviraii delo marljivega pasarja. Da je lah-i ko prekusil svoj novi postopek, je 1 moral njegev sin pregovoriti tiskar-I ja, pri katerem je bil v službi, da i je po noči, ko so črkostavci že od-1 šli, pripravil tekst, ki naj bi se j steretotipiral. Ged je izdal za po-| skuse vse premoženje in je umrl razočaran in dejanski brz beliča v f žepu. Tudi njegovemu sinu Jamesu se še ni posrečilo spraviti v svet , očetovega izuma. Izzselil se je na Jamaico kjer je v veliki bedi umrl. Proti novotarijam v tekstilni industriji 1 Prav tako je nasprotovalo delavstvo tudi reformatorjem tekstilne industrije izumiteljem raznih strojev, s katerim naj bi se zamenjalo trdo in nezdravo ročno delo z mehanično delo silno zmanjšalo proizvodne stroške, a čemer je narast-lo povpraševanje po blagu, tako da i so tcvarne delale celo več kot poprej. Razen tega pa se je zaradi večje potrošnje cenenega blaga razvilo še mnogo drugih podjetij, tako da tekstilna industrija poslej ni preživljala nič manj ljudi kakor nekoč. Le spočetka, v prehodni dobi je bil stroj nezaželjeni konkurent ročnih delavcev, j Skromni obrtnik John Kaj, ki je izumil tkalni čolnič, s katerim se je lahko v enakem času naredilo j dvakrat več in boljše tkanine kakor poprej, je naletel pri delavstvu na odkrito sovraštvo kjer koli se je pokazal. Preganjali so ga od mesta do mesta in ko se je slednjič zate-rekei v rodno mesto Bury, da bi tam na tihem spopobijevai svoj izum, je za las ušel linčanju. Naščuvani ljudje so# vdrli v njegovo hišo in mu razbili vse orodje in vso opravo. Slednjič so mu še tvorničarji iz Yorksihra ukradli izum, tako da je bil popolnoma uničen. Zaman se je boril pred angleškimi sodišči za svoje pravice. Prošnja na vlado, da bi mu priznali vsaj odškodnino, ni bila uslišana. Obupan, brez sredstev se je preselil na Francosko, kjer je umrl kot berač. Slična usoda je doletela izumitelja stroja za izdelovanje drobnega prediva Jamesa Hargreavesa. Svojega stroja, ki je pozneje skoro popolnoma izpodrinil stare kolovrate, si Hargreaves samo Iz strahu pred maščevanjem delavstva ni tipal ponuditi nobeni tovarni in ga Stephenson — oče železnice K) je George Stephenson dejni, da bo njegovo lokomotiva lahko vlekla celo vrsto voz z brzino 20 milj na uro in ko se je pričela razprava o njegovem načrtu železnice med Manchestrom in Liverpool cm, so ga poslanci v parlamentu zasmehovali. Neki član parlamenta, ki je "examiniral" velikega izumitelja, je dejal da je baš "zrel za norišnico". Neki drug, ki ga je zanimalo, kaj je na njegovem načrtu, če se ga "premc/tri z vseh vidikov", je zastavil Stephensonu naslednje vprašanje: — Nu, denimo, da. bi eden teh strojev tekel po tračnicah z brzino 9 ali 10 milj na uro, pa bi ji zdajci pritekla na pot izgubljena krava, — ali se vam ne zdi, da bi nastal jako siten položaj? Stephenson mu je odvrnil, da bi bil položaj res zelo nesrečen — za kravo. / j Izumitelj električnega brzojava Ko je Morse prvikrat razstavil električni brzojavni aparat in po-' slai ž njim depešo 10 milj daleč po žici, ji!a, vo pismo src ii mize in prepoznal;! njegovo pedantično pisavo. Pismo je bilo priporočen«*. Predeli ga j«- odprla se jt» popolnoma slekla in vrgla rjavi kroj na st« li«-o. Razpustila j«* svoje kostanjeve lase, se zavila v tanek jutranji plašč, vzela pismo in se z bosimi nogami zlcknila na divan. Pismo se jt* tako zaeelo: "Draga hčerka! Y odgovor na Tvoje pismo z dne 10. t. m. (temu poslovnemu slogu se je dekliea namrnila) Ti sporočam svoj načrt. Ni moja želja. «la greš na vseučilišče. \ Rusiji imamo itak dovolj prismojenih ženščin. Ti si razumna in boš znala svojo bistromnnos*t. koristnejše izrabiti v gospodinjstvu in pri vzgoji svojih otrok. rpam. da se boš kmalu poročila. Naš prijatelj, Peter Borisovič, ki se ga gotovo še spominjaš, te ima v najlepšem spominu in njegova vroča želja je, da hi te vzel za ženo. Kakor veš, je resen dečko, ki ti more nuditi liaj-prijetnejše življenje. Pridobil si je že ugleden položaj v trgovskem svetu in zanj jamčim kakor zase. Zdaj pojdem v neko zdravilišče na Kavkaz za mesec časa. Y septem-| še nekaj minut, in to celo v navzočnosti ne-j bru. ko se vrnem, upam, da Te najdem v čakinje in svojih prijateljev. Petrogradu. Jesen bomo preživeli v Pav- Ljubosumje jo je mučilo in ji šepetalo, J lovsku, kjer ima Peter Borisovič krasno da ima Vladimir novo prijateljieo. Začela' letno hišo..." ga je nadzorovati, mu skušala brati z ob-! Hčja misli, zasledovala njegove poglede ter i poslušala celo, kako povdarja besede. 1 Poprej ni nikoli šla iz hiše v teku jutra, zdaj pa je begala po ulicah in se stokrat zaporedoma znašla pred hišo ljubljenega moža; celo z vozom se je peljala za njim. Toda kclo more zasledovati pota zdravnika, ki ga mnogi žele ? Izgubila je svojo veselost in brezskrbnost srečne žene, ki ji gre vse po želji, ki ji življenje poteka brez ovir. Ko je tistega dne Arijana prišla domov po zaključnem izpitu, je Varvara sedela z nekaterimi prijatelji za mizo, dasi so že davno pokosili. 44 Ali si izx>it dobro prestala t" Preden je deklica utegnila odgovoriti, so se odprla vrata in Vladimir Ivanovič je vstopil. Bilo je, kakor da je oprezoval Ari-jano, ker je vstopil takoj za njo. Bil je med onimi ljudmi, ki imajo vedno mnogo opravkov in se jim mudi, skoraj petdesetletnik, gladko obrit in sivečili lasi. Imel je najlepše zobe in pod košatimi črnimi obrvmi liaj-živalmejše oči na svetu. Vsaka njegova kretnja je izdajala čudovito samozavest. Varvara je skočila pokoneu in mu prožila roko. "Kako pozno prihajate!" Vladimir Ivanovič ji je i>oljubil roko ter se takoj oddaljil od nje, da je pristopil k Arijani, ki je nepremično obstala. 4 4Prišel sem samo zato, da vam čestitam, ski moter, in polet se mu je sijaj- , , . . . ., , no posrečil. To letalo, ki je prav kd;,J l>r<',)lj V(M'01' V »MUlllieill SilloilU poza prav Langieyevo in ne Curtiso- W njene sobe, s težavo ga je pregovorila, vo delo, je zdaj razstavljeno na da je stopil v njo; čas svejega kratkega ob-častnem mestu v narodnem muze- iska je rajši prebil v jedilnici, kjer so'bili ju V Washingtonu, d. c. zbrani razen Arijane in njene prijateljice Iz vseh teh zgodb se vidi, da je i - - i -i - i i i - - a' * Olge, ki je bila ze dolgo lia hrani pri A ar- bilo življenje velikih izumiteljev . v . .. ... 1 večkrat tragično, kakor srečno. In Vim> se 1»SM prijatelji, sličnih primerov bi se dalo navesti ^ izgovore ni bil nikoli v zadregi. Zdaj brez števila. Brez pom:či kake pe- se je žena vrnila z dežele, drugič je bila bol- sniške fantazije, bi se nam razgr- lia< aJi pa je moral k bolnikom na dom, 111 mla pretresljiva življenjska drama Ateto (1rilgih izgOVOrOV je navajal. Var-velikih iznajditeljev in usode nji- . , ^ i A - , , - - hovih del, ki jih dandanšnji uži-? vam ^ °bupavala; ta ženska, ki se je pona-vamo vsi ljudje. « i šala s tem, da ni nikoli prosila, se je tako ________ponižala, da ga je moledovala, naj ostane BOJEVITOST IN VRAŽE JUŽNOAFRIŠKIH ZULOV Med južnoafriškimi zamerskimi rodovi so Zuli vselej imelj največjo vlogo. Pravijo, da niso pravi zamorci, temveč mešanci po nekem plemenu, ki je prišlo sem pred pamtivekom iz Male Azije in ki jim je zapustilo kot dedščino živinorejo, d očim so se domači rodovi prej bavili samo s primitivnim poljedelstvom. Že na zunaj se ločijo od drugih zamorskih rc-dov po svoji visoki, krepki postavi in tudi po svoji bo-jevitosti. 1818 je njih mladi glavar Čaka uvedel v rod popolno vojaško orga-niztcijo. Ves sposobni moški svet se je delil po vojaških edinicah, ki so bile cborožene s sulicami in meči. S to vojsko si je Čaka osvojil Južno Afriko do Zambezija in jezera Viktorije. Z brutalnostjo in krvoločnostjo je iztrebil mnogo sosednih rodov in spremenil širne dežele v puščave. Kakcr vsi zamorci, so tudi Zuli zelo vraževerni ter strahoma častijo svoje čarovnike in- čarovnice. Trgovina z amuleti pri njih močno prospeva. Živinske kuge pa "pobijajo" med drugim tako, da vtikajo v zemljo rogove, ki so napolnjeni s čarovnimi snovmi. Zuli prebivajo v okrcnje vezano ..........................."0 i % ....Jfinejie usnje vezano ........1.20 (ZA «iDltAKI.I-. • Key at Ur»v«n: v eelold vozsip« ........................1.28 j v celohl najfinejši vez ...........1.30 f v fino u*njsč vesta no ................1.50 I Otholir Pocket Manual: t firm usnje T C/ji no ................1.30 i Ur Maria: v lin.. usnje vezano ................1.40 j POUČNE KNJIGE j Angleško slovensko berilo ............2.— Angleško-slov. in skiv. an*!. slovar .00 Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angcljska služba ali nauk kako so naj streže k sv. maši .................10 Boj nalezljivim hole/,uim ...................75 ; < erkufckn Jezero................................1.20 Domači živiuozdravnik broilrano .1.25 Domači zdravnik |k> Knaipu: lir»&lruiit) ................................ Govedoreja ........................................1.30 Hitri ručunar .....................................15 Jugoslavija < Mcllk > 1. zvezek 1.50 *_'. zvezek. 1 2 snopič ............1.80 Kletarstvo (Skalicky) ..........:.........2.— Kratka srbska gramatika ................30 Kratka rgodoviua Slovencev. Hrvatov iu SrUov .........................30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako »i postane ameriški državljan .15 |(ujiga o dostojnem vedenju .........50 Hat. Katekizem ................................60 $i*lčus Računka .............................1» |iit»«rallzeoi ........................................-*0 IJubavna in snubilna pisma ......... .35 Mai*«* lu ftueriUa -i................ MUula Ista dr. Janeza Ev. Krek* .75 Mladeničem. L *v............................AO n. «%:.........-....................-........m ((His skupaj 8* cesto v) Mlekarstvo .......................................L— Nemško angleški tolmač ...............1.40 ^JMtf« KahATies. «18 ftr. lejio vez. (KalinVk > ............. .5.— NemUln* krti učUel*: . 'Z. «1-1 ..........................................30 NMMako-alfvMMia alsvar ................2.85 Največji spissvittk IJnhavnib ln drugih pisem ................................75 ftiafen heUn „..................................Ji0 <***S kntffS*«**ve .....................2A0 Psr*«*«^vo. trdo vez. ......lj£ ^rm^ltMto ...................................... q^MflMI M. MM .....................^»jmmJp " £». : il, .; ... Izbrsni spisi dr. Iran Mencinger: 2 zvezka ____________________________L50 Igračke, broširano —................'........JIH Igralet- .................................................73 Jagnje..........-.......................................-30 Janko In Metka (za otroke i .............30 Jernač Zmagovač. -Ved plazovi .........50 Jatri (Strug) trdo vez .......................73 broš. .................................................00 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ................................10^-r- o. zve«'*: lir. Zvber — Tujon^er 4>roširano .................................... .75 .tuap i.Mserija (Povesti iz španskega. življenja .1........................._................50 Kako se seni jaz likal (AlfSovoi'i I. zvezek .....................00 Knfao sem se jaz likal (Alešovee) 11. z v........................-CO Kako sem se jaz likal (A1ešovce( 111. zvezek .............60 Korejska brata, povest iz misljonov v K.»rt ji .......................................-Ml Krvna os%eta .....................................30 K ni f tki punt < Šeima > .........................60 Kuhinja pri kraljiei t; os j i no/tet ...50 |isj se je Markaru sanjalo .............23 Kazalii .................................................00 Križe v pot patra KupLienika .........'0 Kaj mi j« izmislil IIUs..................43 Levstikovi zbrani spisi .....................5HI 1. z v. Pesmi; Ode in elegije; So-netje; Komanee. balade in lusetid«; Tolmač f Lev slik .......70 5. z v. Slika Levstika in njegove kritike in poleiuike .......................70 Tnlo vezano ............................1-—- Ljubljanske slike. UlS.ni lastnik, Trgo'-ec, KnK-ijski straZnik, Iv.-uliiiL. Joži«" n i doktor, (tostll-ni.'ur. Klept-rnlje, Natakarca, Duhovnik, itd..................................G0 Lucifer ..............................................1.— Marjetica .............................................50 Materina žrtev ....................................A0 Moje 2ivljei|je ...................-................73 Mali l/oril .............................................80 >mjooar brez denarja........................73 Maeon, krščanski deček iz Libs> uotia .............................................23 Mladik zauikernežot lastni živo- topiš ............................................73 Mlinairjev Janez .................................50 Musolinq.................................................40 Mrtvi Ciostač .......................................33 Mali Klatež ........................................70 Mosija ................................................AO Malenkosti (Ivan Albret-bO ..........25 Mladim sreom. Zbirka povesti za slovenska mladino ...........-...............23 Misterija, romau .............................. 1,— Na različnih potih ............................40 NvtSrj^v nos, humoreska ...................35' Narod, ki izmira .................................40 Naša vas, II. del, 9 povesti...............90 Nova Erotika« trove>t .........30 Rdeča mesta ........................................7» Rdeča kokarda..... .............................1.13 Slovenski šaljive« ..............................40 Slovenski Robinzon, t nt. rez............-75 Sueški invalid....................................-25 Sveta Genovefa ........................... .......50 Solnre in soire ..................................-03 Skrivnost najdeoke ...........................-35 Skozi širno Indijo ..........................A0 Sanjska knjiga, mala........................00 Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1.501 SivuuUii -luzo^lovanske^a dofaro- voljca. 1014—1918 ......................-1.25 Srttkziuti, trd. vez. .........................00 Uroš........;........................................40 Stranote vojne .................................A0 Štiri smrti. 4. zv............-....................35 Smrt pred hiš« ...................................63 Stanley v Afriki ...............................AS Spyumiu znanega potovalra ............1.50 StriUrkva Autbologija, hroš .........80 Sisto Seslo, povest i/. Ahru«-ev .........30 Siu medvedjega tyvea, Potopisni roman .................................................30 Študent naj bo, V. zv.....................-13 Sveta Not bur ga ..................................A3 Spis je. male |tov«-sti .............................35 Stezosledce............................................A0 SopeU Samotarke ..............................33 Sveti. uoe .............................................30 Svetlobe in .tence ..............................1-20 Sljjte (MeŠko) ...................................00 Sprite. Injiporeska, tr ..Testament ljudska draina v 4 dej.. broS. 105 strani .....................................33 St. 4. (Cvetko Gola rt ..poletu« klasje. Izbrane |K*smi, 184 str., broS'rano ......................................AO At. u. (Fran MiK-inski) Gospod FtidoUa Žolna in njegove druži žina. vesolomoilre črt ite I., 72 strani, broširano .........................25 Št. «». {Novak) Ljuohsumnost .....30 št. 7. Antfersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani, hro.š. ................A3 Št. 8. Akt Stev. 113 .......................75 Štev. !». (1'niv. prof. dr. Frane Weber. > Problemi sodobne filozofije, o47 strani, broš. .............70 Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Temoue, reUjefua karikatura lu minulosti, 55 str., broš. .........25 Št. 11. (Pavel Golla) Peterekove poslednje sanje, boSičua povest Št. 12. (l>r. Kari Engllš) Denar ■ narodnogospodarski spis, pošlo venil dr. Alblu Ogris, 236 sir., broš...............................................Afl Št. 12. (Fran Mileiuski) Mogočni prstaiv narodna pravljk-a v 4. dejanjih, U1 str., bruš..................30 Št. 11. (V. M. (iaršlni Nadežda NikoLajevna, roman. jKisloveuil 1!. Žui), 112 str.. broiS.........i...........A0 Št. 14. (Dr. Kari Engllš) Denar, narodno-gosjHMlarski spis, jtoclo-venll dr. Albiu OgrLs, str., broš.................................................gO Št. 15. Edmoud in J.ples de Gon- court, Renee Mauperin ...................40 Št. lfi. (Janka S a hum- i Življenje, pesmi. J12 str., broš. .....................45 Št. >7. (Prosper Mnrimee) Verne duše V virafc, psrest, prevel Mlr- Ko Pretnar, 80 stra.....................AO Št, 18. (Jarosl. ^Vrcblk-lyr) Opo-ro^ lukovSke^ gra^ščaka. veseloigra v emui dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 strani, brnSirano ...........................................25 ;Št. 10. (Gerbart Hauptman ) Fo-toHM aram. hajka v pe-tth dejanjih, poslovenil Anton Fun tek. 124 strani, btofi. .......AjE Št. 20. (Jul. Zoyer) Go«pači in Komu rajski, ja [ionski roman, iz t-eV-iOe prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, broš. .................„43 Št. (FrRol i n Žolna > Dvanajst kratkoiaaalh igsdbie, H^ 73 str. broš. .....................................—.......Al St. (Tolstoi). Mrtatotr*** stS^i^ypsv m***™* ms tors, posiov. O.' ODlir, 00 str. Psihične motnje na alkoholski podlagi ...............................................73 Praktični računar ...............................75 Pravo in revolurija (Pitamir) ........A0 Predhodniki in idejni utemelji cu- skega idejali/ma ....................1.50 Radio, osnovni pojmi u Radio tehnike, vezano ........................2.— broširano ....................................1.75 Računar v kronski iu dinarski veljavi .........................................75 Bolni slov, italijanski in jtali- janski-slovenski slovar .............90 Ročni spisovnib vsakovrstnih pisem ...........................................50 Solnčenjc ..............................................A0 Slike iz živalstva. ir \rjcaii.-i ........................S.— Sadno \ i no........................................tO Spolua nevarnost ..............................25 Sadje v gospodinjstvu .....................73 Slavonic Annriran Year Itooji ....1.— l'(-benik angleškima jezika trdo ve/......................................1.50 broširiino ....................................1.25 1'rua knjiga in berilo laškega jezika ............................................-00 1'vod v filozofijo (\elijpr) 1.50 Veliki slovenski spisuvnlk: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike iu trgovce ................1.25 VošHIna knjižica .........................AO Zbirka domačih zdravil .....................C0 Zdravilna zelišfa ...............................40 Zel in plevej, slovar naravnega zdravilstva..................................1.30 Zgodovina |'uietnvsti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ...........................1.23 Zdravje iu bolezen v domači hiši, 2 /sczku ....................................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Mellk) IL zvoatffe .....................................80 Prorokovalne karte ......................— POVESTI in ROMANI Amerika, povsod dobro, doma najbolje ........................ ..........G5 Agitator (Kersnik) broš..................80 Andrej Hofer ......................................A0 Beneška vedeževalka .........................33 fltelgrajski biser ................................A5 Beli mecesep ......................................40 Bele noči, mali junak ........................60 Balkansko-Turška vojnka .................80 Balkanska vuj^iui, s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvoda .............C0 llelfegor .......;.......................................80 Bo.v, (roman) .....................................63 Bnrska vojska ...................................40 Beatin duevuik ..................................60 Božično darovi ...................................35 Itožja pot na Bledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 Cankar: Grešnik Lenaril, broš. .................70 Mimo življenja ............................80 Aleje življenje ...........................73 Romantične duše .........................60 Cvetke ...................................................25 Cvetina Barograjska ........................A0 čebelica ...................................................23 Črtice iz življenja na kmetih .........33 Drobiž, in razne povesti — Sphsal Mili in.-ki .........................60 Darovana. /.gt«pMy«MVflH>*fiHW|w.................... Št. 24. (E. L. Rulwer) Poslednji dnevi Pompejev, 1. del, .355 str., broš...................................................M št. 25. Poslednji dnevi Pompeja. II. del ................................................A0 št. -2G. (L. Andrejev> Črno maske, poslov. Josip Viilmar, fci str. braS. ..............................................A3 št. 27. (Fran Erjavec* Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. .............33 Št. 20. Tarzan sin opie _________________A0 Tarzan sin opic« trdo vez....1.20 št. SI. Boka roko .............................25 Št. 32. Živeti __________________________________S3 št. (Gnj Salnstlj Krisp) Vojna * Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš. ___________________50 Šr. o«. {Ksaver Meško) Listki, 144 strani .........................................63 Št. 37. Domače živali ....................30 št. 3S. Tarzan in sret ..................1.— Štev. GO. La Boheme .......................90 Št. 47. Mlsterij duše ....................1.— Stev. 4S. Tarzanove živali .............90 Štev. 40. Tarzanov siu, trd vez ....1.20 St. 50. Suka De Graye ................1-20 Št. 51. Slov. balade in ronmnee.....80 št. 54. V metežu ............................L— Ar. ">3. Namišljeni bolnik ................AO št. To in oukraj Sotle.................30 Š(. -57. Tarzanova mladost, trd vez .............-..........-......................1.20 Št. 5S. Glad (Hamsun) ...................90 šr. r,:». (intstojevski) Zapiski iz-.mrtvega doma, 1. del ....................1.— Št. 00. (Dostojevski) Zapislo iz .nu-tvega doma, II. del ..................L— št. «l. (Golar) Bratje in sestre.....75 Št. 02. Idijot, L del (Dostojevki .90 št. 02. Idijot, II del .......................90 Št. 04. Idijot, III. del .....................90 šr. (15. Idijot. IV. del .....................90 Vsi 4 deli ............................... 3.25 št. oo. Kamela, skozi uho sivau- ke, veseloigra ...................................45 Slovenski pisatelji IL zv.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice .................-................................2A0 Tigrov i zobje ......................................L— Tik za fronto .......................-............"ft Tatič, (Bevk), trd. vez. .....................75 Tri ipdijanske povesti ......................A0 Tunel, soe. roman ............................1-20 Trenutki oddiha .................................50. Turki pred Dunajem .........................301 fri legende o razpelu, trd. vez......65 Tri rože .................................................80; Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja ........................1.— V krempljih inkvizicije ..................1-10 V robstvu (Matičlč) ........................1.23 V gorskem zakotju ...........................-33 V oklopnjaku okrog sveta: • l. del .............................................90 2. del ............................................90 OBA SKUPAJ............................1.C0 Veliki inkvizitor ..............................L— Vea (Waldova), braš......................35 Vojska na Balkanu, s slikami .........25 Vrtnar, (Rnhlndranath Tagorei, trdo vezano .75 broširano ....................................... 60 Volk spokornik in drags povesti....L— trdo vezano .......................-.......1.25 Vlšnjega repatica, roman, 2 knjgi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv......35 V pustiv je šla. III. zv.........-...........35 Valentin Vodnika izbrani spisi ..-.30 Vo&iilt svojemu narodu ...»................23 Vodikov« pjcaOHa l- 1927 ---------------AO VodniHova pratika 1. 1928 .................30 Vodniki in preporoki .........................60 Zmise^ smrti .—------------...--------------.60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60 Za kruhom, i>ovest .—.......................A5 Zadnja kmečka vojska .....................75 Zadnja pravda, vez. ...........................70 Zgodovina o. nevidnem človeku ........A3 Zmaj iz Bosne ...............................-...,70 Življenje slov. trpina. Izbrani spisi Alčšovee, 3. zv. skupaj ............1A0 Zlatokop« ..............................................20 Ženini naše Koprnelo .........................45 Zqaote iu konee gdč. Pavle.................45 Zlata vsa ...............-......-.i...................A0 Zbirka narodnih pripovedk: ' I. del .................................................40 . U. del __________________________________4« Znamenje štirih (Doyle) ..................AO Zgodovinske anekdote .............-......... 30 Z ognjem in mečem ........................3.— Zlofiq in ' I. In H. zvezek .......................L*- . vezana ........................................1.25 Zfo^be Kapoj^onAveca Ivwte........-60 , vezana .............................Z...........80 Zgodbe zdravnika Mnmiks ...............-70 Zlaa psnkar ..................*...........-.......A0 Zvestoba ds graha______________________1AO ZB1EKft SLOVENSKIH POVESTI 1. z v. Vojnomlr «11 Mjpuiflvo -------A3 2. zv. Hndo trtižteaT.......______________AS 3. at. Veselo psveotl _______________________35 4. ss. Psvsott In, ajlks _________________Ji ' i. ss. Štmšmš noi| * W. Na8 va^i- i -4mk tak-------8f Slovenski pisatelji IL zv.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice .................-................................2-30 Tigrovi zobje ......................................L— Tik za fronto .......................-............70 Tatič, i Bevk), trd. vez. .....................75 Tri indijanske povesti ......................A0 Tunel, soe. roman ............................1-20 Trenutki oddiha ...........................M1 PESMI ill POEZIJE Turki pred Dunajem .........................301 fri legende o razpelu, trd. vez......65 Akropol is in Piramide Tri rože ...............................-................80 i Koplcti (Grum». Ireni Mihce, — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo. :> zvezki skupaj L— Kupleta Kuza Muca \Parma) .........40 PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....250 2. Koroške slovenske narodne pesmi (ttvikarštfi 1. 2., ln 3. zv. skujiaj .................................. MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne hisane _______13 šr. la. Št o čutiš. Srbine tužni .....15 št. lo. Na planine .............................15 Št. IL Zvečer ...................................15 št. 12. Vasovalec ...............................15 Št. 13. Podoknica ...............13 Narodne pesmi za m'sdiiMi (Zi-rovniki I., It. in U. stopnja , I »o ;..................................................20 VSE S stopnje skui .50 Troglasni oiladinski zbor primeren za trojdasen ali zuožki zhor. ].", jH'siuii'- iPregel) ......1._ Mešani in moški zbori lAljaš) — zvezek: P^ilm lis; TI veselo l»oj; Na kri«-a : I*ri svadbi; I*ri mrt vaSki'm ^ri'«"iti j-> lioti (rne-zlinrt; Prijatelji in seu-ea (iii«'A.'iii zIkii-i : Sr.iji. solnčiee st.ij : Kmet>ki Iii-^i .........................40 CERKVENE PESMI Domat-i glasi, Cerkvene pesnil za mcAiin zlu.r .................................... 12. Tantum Ergo (l'rcmrl i .............50 Mašite pesmi za mešati zbor — (Sa ftuer i .........................................50 12 1'ange iLngua Tantum Ergo Ge- uitori. i Foerster i ...........................58 12 Pangc Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (Gerliii"-! .................................50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 2<) pesmi na rast svetnikom i Premrl i .................................40 10 obhajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu »(imun ...............35 Missa in honorem St. Joseph! — (Pogaehniki .....................................40 Kyrie .....................................................00 K svetemu Rešnjemu telesu — SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..............'.......-..........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S po- .................................................... O. zv. t rilo vezano. Vinsli brat ........AO O. zv. trdo vezano. Vseluije lo povesti ................................................Jio IGRE Beneški trgovec. Igrokaz T 5. dejanj .00 Cyran de Bergerae. Heru'-ua komedija v jietili dejanjih. Trdo ve-MD" .................................................1.70 Edela. ilraina v 4. dej........................60 Gospa z morja. 5. dej. ......................Jj Lokalna železnica, dej..................50 Marta, Semenj v Riehmoiulu. 4. dejanja ...............................................30 Ob vojski; rgro^iz v štirib .slikali.....:i0 Tončkove sajne na Miklavšev ve- čer, Aliadinska igra s j»eljem v , 3. dejanjih .........................................G0 R. I'. R. Drama v «. dejanjih s predigro, (Oapek). vez..................45] Revizor. 5. dejanj. trJ.a vezana .......75 Veronika Deseniška, trda vez ........1.50 Za križ in svobodo, igrokaž v 5. dejanjih ............................................. Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............«0 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........(»0 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neia, Sanje .....................................00 IS. snopič. Vestalka. Smrt Marije Device, Marijin otrok ....................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .............30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ...............................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o* roka ..........................30 PESMI in POEZIJE Akropol is in Piramide ......................HO broširano .......................................HO Azazel, trdo vez. ...............................1.— Balade in romance, trda vez ........1.23 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kraguljčki (Utva) ...............................65 trdo vezano ...................................80 Moje obzorje. (Gnngl) ....................1.25 Narcis (Gruden), broš......................30 Primorske pesmi, (Gruden >, vez......35 Slutne (Albreht), hro?.......................30 Pohorske poti (Glaser), broš............30 Oton Zupančič: - Sto ugank.........................................50 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka iiesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ......-......90 Zlatorog, pravljice, trda vez ...........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčle) 'Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po .........30 10 zvezkov skupaj ........................2.50 S mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih perml • PreJovee) ...................................80 Šest »>nrodnih pesmi (Prelovee) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek .......................................75 11. zvezek .........................................73 Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska lira(IIolmar) 1 — Orlovske himne (Vodopjvec) ........1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ..................-.................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčlč) —* Izdala Glasbena Matica -.........40 Narodna nagrohnica (Pavčič) .........35 Gorski odmevi (Eaharnar 2. zv......45 DVOGLASNO: Našli himni............................................A0 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sv. (Lsharasr) .. .45 Trije metanl zbori. Izdala Glaafcc-na Matica «40 RAZNE PESMI S SPREMI JEVA-NJEM: Domovini, (Feester) .........................40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) četvero in petero raznib glasov .........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom In priredbo za dvospev......:....................... .......... «20 V pepelnlčni noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor In orkester isdals. Glasbena Matica_____75 Dve poiiift IPrriavec), sa moSkl abor tn bariton solo ..................A0 (Foersteri .....................................40 Sv. Nikolaj ...........................................60 NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na citrah. 4 zvezki ........................3.50 Buri pridejo, li^račniea .......................20 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi sa tanfes raški zbor in petje (Bajuk) ....1.30 Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih iiesml (Bajuk) ............L— Na Gorenjskem je f let no ................1.— RAZGLEDNICE Nevvyorške, ltazliene. uučat .............40 Velikonočne, božirnc in novoletne ducat ................................................40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ..........................40 posamezne po .................................03 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč ' liirn papirju s platnenimi pregibi ....................................................7 A0 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .............................30 Jugoslavija ...........................................30 Gorenjska ........................................AO Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje .............................................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .............................30 Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje ....................................«30 Prekmurje in Medumurje .............30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje ........A0 Canada .................................................40 Združenih držav, veliki ....................40 Mali ...................................................13 Nova Evropa....................................... Zemljevidi: Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana. Mississippi. Washing- f,ton, Wyoming, vsaki po .................25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia, Ohio. New York — Virginia, Ohio, Nonr Ysrk —■ kl po .................................................40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni ti ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA* 210 W. It Street 1 % NEW YORK £9'I KRATKA DNEVNA ZGODBA j | Q ARKADI J AVERČENKO: DOBRA KUPČIJA Ko sem dodobra spoznal Carigrad, tem sklenil lctiti se kakega posla.' Izvedel sem, da s? vsi poslovni ljudje zbirajo v neki kavarni v Peri. Odšel sem torej tjakaj, naročil skodelico kave in v pričakovanju • ;edel za miz'co, — mogcie bo kaj. Pravijo, da se dobremu lovcu zverjad sama postavi pred puško. K meni je prisedel neznan gospod, me pztrepljal po rami in dejal: — Zdravstvujte gospod pisatelj! Ali me ne poznate? — Kaj vas ne bi poznal, — sem z zacpano vljudnostjo odgovoril. — Narobe, kar precej sem vas spoznal. Kako vam gre? — Vedno imam kak ptsel. In vi? — Ja? bi se tudi rad kakega lotil. — Imate lire? — Bo nekaj! Udaril sem se po žepu. Lies mojega sobčsednika je izražalo napelo pozernost. — Hm!.... Kaj bi bilo neki za vas pripravnega?.... Hm!.... Imam majh-ro delo za vas, da.... Sicer pa, kar: razdelila u ga bova. Povejte! Ali mogoče veste koliko tehta oven? — Kakšen oven? — sem se začudil.* — Navaden. Ali veste, koliko tehta? — Kaj vi ne veste, koliko tehta oven? — ie očitajoče dejal neznanec. — Nisem imel prilike. Sicer pa, če ie potrebno, bom že kako te dni.... ko bom imel čas.... — Nu, torej! Vedite, da oven .srfdnje veiikosti tehta tri pude. Moj obraz je kazal napeto zadovoljstvo. — Kaj ne poveste! Kdo bi si bil mislil. — Da, da.... Tri pude. Ali veste, koliko stane funt jagnjetine? Petdeset piastrov. — Da.... življenje se je vobče zdaj precej zmedlo, vse se je podražile... se mz negotovostjo pripomnil. — Nu. za pametnega človeka je življtnje vendarle enostavno kakor prst. Torej, dalje. Ali pa mogoče veste kolik: velja cel oven v Ka-dy-Kioji? Deset lir« Evo kaj vam predlagam: vi boste dali dvajset lir in jaz dvajset — kupil bom dve ovci. in zaklal.... — Ni ju treba zaklati, — sem ga Bolečine v hrbtu Bodisi lumbagu, bodisi prenapetim mišicam je hitro pomagano z linimentom PAIN-EXPELLER sentimentalno prosil. — Tako so ?rčkane. — Kak- bova pa potem prodala meso? Sam ju bom zaklal, ne bojte se. Torej za vaših dvajset lir- 'boste imeli šest pudov ovčjega mesa v predaji na drobno — šestdeset Ur!!! Pa še kozo in roge povrhu. Jaz sicer do tedaj še nisem videl rogate ovce, toda mislil sem si, da mora biti v teh krajih pač taka pasma doma. Pokimal sem z glavo, kakor to delajo strokovnjaki: — Prav lep posel in zaslužek. In kdaj naj prinesem denar? — Kar zdajle ga dajte! Čim prej, tem bolje! Kcjiko pa imate pri sebi? Ravno dvajset? Nu hvala lepa! Jutri zjutraj- bova ovna že imela. Če hočete, vam ju pripeljem domov? Meni je bilo nerodno. — Ne vem, ali bi se spodobilo.... Kar namah se pojavita v stanovanju ovna.... Mimo tega pa' moja gospodinja vobče ne mara tujih obiskov.... Ne, rajši ju kar zakolji-te. Samo ne mučite ju, kajne da ne beste? Moj novi kompanjon mi je zago-tcvil. da bosta nedolžni bitji umrli popolnoma brez blečin in da bo njuna smrt lahka kakor sen. Stisnil mi je roko in s skrbnim obrazom na licu odhitel.... Od tedaj je minilo osem dni. Med tem časom nisem videl niti kompa-niona niti ovnov niti denarja. Kompanjonu se je cčividno nekaj pripetilo.... Ponoči me časih peče vest; ali je bile prav, da sem zaupal temu slabotnemu človeku opasn;. proceduro klanja ovnov? In kaj, če sta mu spotoma ušla? AH pa če sta pred smrtjo, razjarjena zaradi u-s-de, ki ju je čakala, planila nadenj in ga raztrgala?.... Včeraj se mi je primerilo nekaj čudovitega: šel sem po ulici in mahoma zagledal svojega kompa-njona, ki mi je prihajal naproti. Vesel sem planil k njemu. — Zdravstvujte, prijatelj! N u, kaj je ž ovnoma? Začudeno me je pogledal: — S kakšnima oraoma? Oprostite. toda jaz vas prav nič ne poznam! — Ka—a—j? Saj sva vendar hotela vkup zaslužiti pri ovnih. — Oprostite, prvikrat vas vidim. Res časih kaj zaslužim pri ovnih, toda sam. Odrinil me je proč in odšel dalje. Toda vendar, kako sta si čudo- vito podobna, — sem mrmral pod nos in ga spremljal s pogledom. Isti obraz, isti glas, in še celo pri ovnih časih kaj zasluži, kakor eni! Mnc>; tajnosti hrani v sebi o-čarljivi, zagonetni Vzhod! PALAČA KRIVOVERNE KRALJICE Pri izkopavanjih v Tel el Amar-ni v Egiptu so odkrili 3000 let staro kraljevsko palačo. Gre bržkone za rezidenco slavne kraljice Ne-fretete po njenem razstoličenju. Kraljica Nefreteta je bila žena Faraona Amencfisa IV., ki je tu vladal ln hotel uvesti monoteistič-no vero v stari Egipt, namreč čaščenje sonca. Odredil je odpravo stare vere in zasledovanje Amono-vih duJnovnov. ki so bili njegovi politični nasprotniki. V tem času je tudi egiptska umetnost debila izrazito realističen in cesto fcari-katuren značaj. Kralj sam se je dal Tiašproti vsem tradicijam karikirati — v persiflažo "bogu na prestolu Horusa". Toda po njegovi smrti je zmagala spet stara smer. Kraljica Nefretea je bila svojemu možu v njegovem reformnem delu največja opora; zdi se celo, da je bila njegova gibalna sila. V Berlinu hranijo nje prekrasni, barvni doprsni kip, zaradi katerega sta se nemška in egiptska vlada teliko prepirali. Kako je končal Amencfis IV., naravne smrti ali nasilne, ni znano. Sledil mu je pristaš stare vere, energični general Horemheb. temu pa znameniti Tutankamon. Egiptskega svetovnega kraljestva pa je bil takrat že konec. NEZNANI LJUDJE IN ZIVAH V AFRIKI KDO JE IZUMIL.. Raziskovalec Hans Schonburg, ki je pred časom z večjo odpravo odpotoval v Afriko, da bi raziskal nekatera močvirja, ki so bila Evrop-cem do danes neznana, .sporoča po daljšem presledku, da se mu je posrečilo pc. dolgem m napornem potovanju letos 21. oktobra doseči cilj ekspedicije, jezero Bangweolc. Pot je bila zelo težavna, zato pa je trud cdprave bogato poplačan. — Schonburg in tcvariši' so odkrili mnoge doslej neznane živali. Med njimi so našli tudi vodne antilope, ki so jih celo filmali. V krajih teh živali je cdkrila ekspedicija tudi neko pleme močvirskih pritlikavcev, ki doslej še niso prišli nikoli v stik z evropskimi civiliziranci. Eks pedicija se bo vrnila domov z nenavadno obilnim zoološkim plenom in z divnimi posnetki novih krajev Trenutno potuje odprava proti An-gori. Jezero Bangweolo je odkril leta 1868. znani raziskovalec Livingstone. ki ga je smatral za močvirje ne pa za jezero, ker je globoko komaj pet do šest metrov. V te kraje se niso podajali Evropci zaradi malarije. Pritlikavci, ki jih cmenja Schonburg. so pigmeji Bat-ve. Ljudi jih je tako strah, da se pred njimi takoj skrijejo, splezajo na drevesa in se umaknejo na nedostopne močvirske predele. . . . žveplenko? Človek se je sicer že zelo zgodaj naučil delati .ojjenj po najrazličnejših načimh, toda do izumitve žveplenke je trajalo tisočletja. Šele v začetku 19. stoletja leta 1812. je izumil Chancel šibice, ki Sid. se vžgale, če jiih je pomočil v žvepleno kislino in. ki so bile precej nevarne. Desetletja pozneje so jih nadomestile prvo sibice na drgnjenje. V glavici so imele kemične snovi (kalijev klorat in žvč-pleni antimon), drgnili -so jih pa oh pešeeeni papir. Skoraj istočasno so izumili fosforne vžigalice. k"> so jih pa zaradi njihove no varnosti spočetka prepovedali Šele lfV4o so prišlo spet v promet a leta 1S48 jp izumil kemik Dott eher današnjo varnostno vžagali op. ki so hitro izpodrinile vse druge. Želodčno zdravilo, Id preskrbi zdravje in dolgo življenje "Chicago. Dec. 8.—Jaz sera gotova, šalo zdravje in življenje z rži ran jem clft mn0£0 lJtwH hi »i Inhko jwwlatj- TRINERJEVEGA GRENKEGA VIN« l\i je bilo mojo zdravilo zadnjih 10 l*»t. V moji soned-sčini je ženska 68 lot stara. jx>lna življenja in še veti no hodi na delo. tvr hvali Trinorjevo grenko vino kot njeno -glavno oporo zdravja. Jaz jxiznam ženskp. ki so šlo skozi spremembo življenja brez. dir bi niti opazile' ln edino Trinorjevo grenko vin» jih je* preneslo skozi to varno. To je čudovito zdravilo. Vaša, Mrs. Marie Filip. Kertvale Ave." Ako luičete biti prosti zaprtnice. imeti dober u pet i t in redu o dnevno odvajanje ostankov iz tele>«. v kaTereni- fe zMrajo strupi in ki vodijo do n.'-vnpiih sitnosti, poslrtžite se tesa nnsvetn in rabite Trlnerjevo »renko vino. katero je prestalo že 4li letne skušnje in so pokaz-.tlo najboljše odvajalno sredstvo. jačevalec želodca nad drugimi zmesi. Zdravniki ga pri|torof-ajo. V vseli lekarnah v malih in velikih steklenicah, vrednosten kupon v vsakem zavoju. Ako se ga ne dolu v vaši sosedšeini. tedaj pišite na .los. Triner Co.. 1333-43 Ashland Av-fuue. (*h ienjro. <11 ' - t Adv.) . . . kompas? Prastara kitajska kronika po- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City ZVITA BUČA, TODA NE POPOLNOMA men. da jo kitajski cesar I. 1160 pred našim štetjem podaril poslanik n neko tuje države "fse nan" (kazalec jugol, da hi našel pot domov. V Evropi pa se* je kompas pojavil šolo v začetku 13. stoletja. Italijanski pomorski pilot f.lavi« < i loja je postavil prosto nihajočo magnetno iglo na žebljiček f leseni škatli in dno je opremil z vetrnico.- Kompas si je potem hitro osvojil Evropo. . . . žepno uro? I're same na sebi so ljudje po- __' znali že v pradavnih časih, prvo na vzhodu prej ka-^uro na kolesa in z utežmi pa jo iznašel neki italijanski duhovnik leta 1R50 prvo žepno uro na pero namestil uteži je izumil Norim -boržan Peter llelo (»Heiilein) leta 1505. Te ure so imenovali "noriin-bfiška jaea". Njeno poro je bilo iz .ščetine, leta H»74 ga je llnv-gons nadomestil z jeklenim zavoj-častim peresom. . . . elektrižno žarnico? Električno žarnico je izumilo samostojno več oseb in ie 1. 184."> je .fobard v IJruslju predlagal, da bi vžigoli v brezzračneni prostoru oglje z eloktfičnnim tokom. Edison je nadomestil samo dotedanje nepraktične vrste oglja r. z zogljenimi bambusovimi nitkami. a njegova žarnica je bila prva praktično uporabna. L. jo na parniku "Columbia" zagorelo 115 takšnih žarnic kot prva večja naprava te vrste. Xa svetovni razstavi v Parizu leta lS^I jo dosegla EdLsonova žarnica o-gromen uspeh. Pozneje je komik 'Xernst nadomestil ogljene nitke s platinskimi zavojicami. a takšne žarnice so bile pretira pre. Xo ve nitko so. kakor znano, iz težkr talečih se kovin, tantala. osmi j; iti? NAJVAŽNEJŠA ODKRITJA V MINULEM LETU Dan vstaja kor na zapadu in to čim vzhodne-je leži kakšen kraj. "Danes" je na drugi strani zemeljske obleže '"jutri". To preprosto resnica je izkoristiti na Francoskem neki kandidat, ki bi moral položiti predpisan državni izpit. Državni izpiti se vršijo na Farncoskem in v njenih kolonijah istega dne in tudi vprar anja so ista. Naš kandidat je imel v Indokini prijatelja, ki je tudi polagal izpit, a ker ga je položil zaradi razlike kakšnih 100 dolžinskih stopinj med Parizom in Indokini celih 7 ur prej, je kandidatu v Parizu na prošnjo utegnil sporočiti po brzojavu pravočasno vsa izpitna vprašanja, tako da si je ta lahko pripravil odgovore. Toda mož je napravil veliko napako s tem. da je še pred izpitom prodajal naloge svojim kolegam za visoko vsoto. Zaslužil je precej, a eden izmed kandidatov, ki je padel navzlic temu, da si je pri njem kupil vprašanja, je ves jezen zaradi neuspeha spravil stvar na dan in take bo moral naš junak pred sodnike. SLOVENSKI NOTAR ALOIS SKULJ 72-23 — 65tb Place Brooklyn, N. Y. Tel. Evergreen 2-5540 Pravkar preteklo lete- nam je poleg mnogo negativnega prineslo tudi mnogo uspehov in to zlasti v podr:čju naravoitovnih ved. Tako se je posrečilo odkriti zadnje tri prvine, ki so še manjkale v periodičnem sistemu, po katerem znaša število vseh prvin, kakor znano 92. Prvine, ki so še manjkale v njem, so bile označene s številkami 61., 85 in 87. Prvo je odkrilo več raziskovalcev cbenem, kar je imelo za posledico, da ji še niso določili definitvnega imena. Amer. odkritelji ji hočejo dati ime "Illinium' po državi Illinois, italijanski odkritelji pa 'Florentinum'. Prvini 85. in 87. sta odkrila po kratkem presledku* dva profesorja na ameriški Cornell:vi univerzi. Za sedaj še ni znano, da-li je število prvin res 92, ali jih je še več. Važen korak naprej je storila znanost z odkritji v področju vitaminov. Doslej ugotovljenih vitaminov je pet in se imenujejo A. B. C, D, in E. Lansko leto je prof. Nindaus pridelal vitamin D, ki preprečuje rahitičnost, v čisti kristalizirani obliki. Isto je uspelo Švedu pr:f. Euler-Chelpinu in Švicarju prof. Karrerju za vitamin A. ki oskrbuje rafct, švedskemu učenjaku dr. Ryghu pa za vitamin C, ki preprečuje skerbut. Zelo važni so uspehi v področju hormon: v. Docentu dr. Buten-nandtu. ki je že prej pridelal kemično čisti ženski spolni hormon, je lansko leto isto z meškim hor-menom. Oba hormona sta skoraj iste vnanje in notranje sestave — malenkostne razlike pa so odgover-ne za razliko med žensko in mo- Iz Slovenije. Novi grobovi. V Kokri je preminul v (>1. lotu starosti »Jurij Povšnar. prostilni-oar in posotnik. imetnik reda sv. Save V. razreda. — V Novem mestu je po let za zastrupijenjeni krvi frančiškan pater S.*v.*rin Kabiaui. znan med svojimi tovariši kot dober glasbenik in .slikar. — V visoki starosti !W) let je u-mrla v Spodnjih Gorčali pri J$ra-slovčah ena najstarejših bra.slov- • škili občank Alojzija Milherjeva. teta polkovnika v pokoju. Nesreča pri božičnem obdarovanju. Na -Štefanovo so priredili v Litij? na Stavbah božienieo za otiao-ke predilničarjev. Mnogo otroea-di je zbrala okrop: sebe darežljiva predilniška uprava, ki je v največje vesolje dcee postavila tudi lepo božično drevesce. Ka m> zasijale lučke v pravljičnem čaru in so pričeli z razdeljevanjem daril, je pritisnila deea k drevescu. 6-letnejra fantička, sina ključavničarja IVterce, ki je iirral "božička". in je bil okrašen z bombažem. su tako tesno pritisnili k gorečim sv< čam, da se je bombaž vnel. Mali božiček jo bil takoj v plamenu, po obrazu pa je dobil pr« eej resne poškodbe. Nujno so priklicali zdravnika. Opekline na obrazu so malemu ubožcu povzročile hude bolečine; utegne pa občutiti posledice na očeh. škim. Oče pomlajevalne teorije, prof. Steinach. je lansko leto v ! ostalem cdkril, da se tvori v žen-, skem organizmu poleg ženskega hormona tudi moški. IZGUBLJEN ROKOPIS KORANA SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR — L. 1932! 150 strani dobrega 1 čtiva I POVESTI: Koliko zemlje potrebuje človek, Kena-Kena, Opal, Baklanov, Neznanec, Napadi mrav elj. POUČNI ČLANKI: Kako bo reformiran Koledar, Izrabljanje solnčne toplote, Vizija bodoče vojne, Poganski in krščanski talisman, Čudeži indijskih fakirjev, Grafologija, Petiletka, Angleška svetovna moč, Kako je treba spati, Smrtonosni zvočni valovi, Kukluksklan, Simbolika rok, Elizejska palača, Prebivalstvo Jugoslavije. OPISI: Božja pota. Življenje v širnem gozdu v okolici Snežnika, 2000 let pred Kolumbom, Raj na koncu sveta, Moji doživljaji v Hampshire, Dvajsetletnica potopa tanica", Osvobojen je Maribora, Dvanajst človeških tipov. S poštnino SAMO 50c SLOVENIC 216 WEST 18th STREET Razne povestim I članki [ PUBLISHING Company NEW YORK, N. Y. KOLEDAR LAHKO DOBITE TUDI PRI NAŠIH ZASTOPNIKIH IfflOTI^CCTlPffli"! Opisi, raznoterosti, slike Senzacionalne uspehe je izkazovalo lanska leto raziskovanje stratosfere že z znamenitim poletom prof. Piccaraa v višino 16,000 m. Tehnika je zdaj pridno na delu, da zgradi zračna vozila, ki bode. morda že v kratkem oskrbovala zvezo med daljnimi deželami na strato-sfernih progah. Med najbolj važnimi znanstvenimi akcijami, ki so prinesle cbilo novega, je omeniti tudi ekspedici-jo tragično preminulega prof Wegenerja na Groenland in polet "Grofa Zeppelina" v Arktido. Jeruzalem, Palestina, 14. jan. Xeko poročilo pravr. da je dragocen rokopis korana, ki se ceni na sto tisoč dolarjev, izgrini) L/, mošeje Alfiosa. T'rndniki v moše-ji nočejo uiti zanikati, niti potrditi te|?a poročila. Rokopis j«» bil prod več kot S00 leti pisan na pericramont in tra že pogrešajo več dni. Pop:r»*.šili so ga na dan moha-medanskepa praznika Ramadan, ko so ga hoteli rabiti. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdra-feoih državah. arsTOMasaj ■ S wr&KsiiMZKrr^-'iia'i'sa X.--. ff!" r^fti'^i^rraqLtt^apr i VENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR — L. 1932 MaH Oglasi a m imajo velik uspeh * «... * a Prepričajte se! " osja ' 0 LAI NARODA' HEW YORK, FRIDAY, JANUARY 16, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. VSE SE PREBOLI ROMAM IZ ŽIVLJENJA. a Za Glas Naroda priredil I. H. B II I' RASTOČA INDUSTRIJA 4 (Nadaljevanje.) In ta dan je prvikrat videl Margareto llonu-evo. Kot krasna pravljica je stopila v sobo, kjer sta jo že oba čakala. Alit-mu »ine rdečica v obraz in napravi neroden poklon, ko mu gotipa predstavi svojo hčer. Se nikdar ni vitle! kaj lepšega, kot je bila ta dekliea, da se umi je zdelo, kot bi drapoeena slika stopila iz okvirja. Ali j«* Margareta čutila njegovo občudovanje? Lahna rdečica na njenem obrazu *e je poglobila in v zadregi gleda mimo njegovih uči. — Ali gremo sedaj, mati? — vpraša Greta. — Zdaj sem pripravljena. — Gotovo, (Jreta. Saj sva že čakala na te. Gospa lloinčeva je bila nekoliko razburjena. Zelo se je veselila tega |M»vahila. ki bo prineslo nekoliko i/.premembe v njeno enolično življenje. Zelo dobro je izgledala s svojo krasno dekliško vitko postavo in nežnim, lepo izrezanim obrazom, katerega so obkrožali bogati plavi lasje. Samci njena hoja je bila malo težavna opirala se je na hčer. že kmalu, ko so prišli iz hiše. .loško Ahčhi je to opazil. Konečno se upa ponuditi gospej svojo roko, česar si poprej iz sramu ni upal. — Ali se ne bi rajše peljali, gospa? — pravi Joško. — O. ne. giwpod Ahčin. — pripomni naglo Margareta. — z; mojo mamo je še dobro, če se ma lo premika in danes je tako lepo. — Ha. danes je tako lepo, >— ponovi Joško. Margareta ni vedela, da s tem ni mislil na lepi novemberski dan. ko je sol n ee še tako toplo ogrevalo zemljo in je bilo drevje pokrito z vsemi mogočimi barvami in zrak je bil taka jasen in prozoren — na vse to ni mislil. Mislil je, zato je tako lepo, ker je mo ge| hoditi poleg lepe dekliee in poslušati njen lepi. ljubeznjivi glas. V njun po go v« h- se ni mnogo mešal. Samo. ako ga je katera vprašala. je odgovoril nekoliko naglo in v zadregi. Vse je bilo v njem razburjeno. To je bila Margareta I lom če v«, ki živi v Isti hiši ž žn ji m. Dva tedna je že stanoal v tej hiši in je še ni videl — v svojih | Pred kratkim je bil sestavljen pregled, iz katerega je razvidno, da ljudje kade čedalje več cigaret. To je opažati predvsem v Evropi, pa tudi v Združenih državah, kajti skero nikjer v Evropi se ne pokadi teliko cigaret kot v Združenih državah. Editiole povprečen Anglež pokadi več cigaret kot pa povprečen Amerikanec. V Evropi so kavarne in druge zbirališča, kjer ljudje kade in zato se zdi človeku, da vidi več kadilcev. V Zdru-nih državah kade cigarete zato v večji meri, ker so se poslužili iz-j delovalci modernih metod izdelo-I vanja, predvsem pa procesa pra-1 ženja in uporabe ultraviolet, žarkov. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot *» potovanj« na ogromnih oarnJklhi PARIS 15. jan. (10 P.M.) i i ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb.1 (12.05A.M.) (12.05A.M.) Najkrajša pot po »elesnlel. Vsakdo J« I v P'..HfL.nl Kabini z vsemi modernimi udubni«:nil — Pijana in sIhvok (ran roška kuhinja, ixrtJno nlxko ceue. Vp.dfiajte kateregitkoli1 poobi&ičenetfa agenta FRENCH LINE', 1» STATE STREET j NE V/ YORK. N. Y. | ITALUI na v£< Povsem naravno je, da mcra_biti CADVATirCVE Vf\\irCClIC ga genija in njegovega dela. Jaz ta dežela voditeljica v tobačni in-1 SARKOTICEVE KONCESIJE ,:em bU mCrda med prvimi, ki sem dustriji, kajti v Amenki je tobak! de al, da bi morali v Rimu in ne doma. Ko je dospel Kolumb leta " eslovanskem shodu iskati luč,' "92 v San Salvador, je videl dc- l mačine kaditi in on je zanesel ta običaj v Evropo. Da zadoste vsem potrebam Evrope in ostalega sveta, eksportirajo ameriški farmer-ji vsako leto več nego 525 milijonov funtov tobaka. Lani so ga eks-portirali 579 milijonov funtov v skupni vrednosti $145.600,000. V Ameriki je tobačna industrija ena poglavitnih industrij. Lani so producible tovarne okoli 120,000.000,-000 cigaret. 38 odstotkov tega izdelka je napravila The American Tobacco Company. Poglaviten izdelek te družbe so Lucky Strike, edine cigarete na svetu, ki zaščitijo grlo proti dražljanjem potem izključnega procesa praženja in u-porabe ultra-violetnih žarkov. To prežene getove dražljivce, ki so po naravi navzoči v vsakem tobačnem listu. ! i Polegtega. da so voditelji v modernih metodah pri izdelovanju cigaret, so izdelovalci Lucky Strike posvetili posebno pozornost zavoju. Prej so celophanski ovitek večkrat kritizirali, češ, da ga je težko odpreti. Ako pa kadilec pritisne na en del taba in za drugi del potegne, je zavoj lahko odpreti. Novi cellophanski ovoj ohrani cigarete sveže v mokre tnovarnem humidor ju. To je eno nadaljnih prizadevanj izdelovalcev, da preiderbe najboljši izdelek za milijone moških in žensk, ki dnevno kade Luckies. (Advertisement) ki nam bi bila morala kazati pot. ln sedaj kličem srečo možu, ki bi ga morali vsi pozdraviti k: t vodnika usode naše stare Evrope, ki je dolžna že toliko hvale dejanjem in vzgledu vašega duoeja. M:nti, posebni poročevalec fa- j šističnega lista "II Tevere", je po-i setil znanega hrvatskega renegata, bivšega avstro-ogrskega generala Sarkotiča na Dunaju, ki je tekom —..---——— razgovora med drugim izjavil: v — Mi smo hvaležni Italijanom. MRTVO MORJE SE OŽIVLJA ki razumejo in podpirajo naše težnje. Če nas je v preteklosti veza la- dolžnost, da smo služili Avstri-ji,' smo storili to kot lojalni vojaki. Ko pa so nas pozneje preslepili in se pokazali sovražnike Italije, smo takoj izpremenili svoje stališče. Če se bodo izpolnile naše težnje, tedaj se bomo, kak~r je samo ob sebi razumljivo, postavili na Sven Hedin, svetovnoznani Skandinavski rnanstvenik in raziskovalec pripoveduje o mrtvem morju nekaj zanimivosti. — Globina pod nami prinaša smrt, ne riba ne druga žival ne m:re živeti v tej vodi. Izgubljam tla pod nogami in vendar se ne potopim, temveč stopam pokonci skozi vodo kakor na suhom. Samo da me takšna šetnja kmalu utrudi. Hočem plavati, a noge se mi nočejo držati p:d vodo, temveč mahajo po zraku in gledalci na bregu se krivijo od sn:eha. Plavanje je mogoče samo na hrbtu in z udarci ploske roke. Med zračna in vodno temperaturo ne občutiš razlike in mislili je ta dva tedna prištet k izgubljenim. Z mnogimi besedami jin nekoliko pretirano ljubeznivostjo je K os pa Amanda Grilova pozdravila svoje posle. Margareta takoj prevzame mesto dotnaee lieerke in si je dala iiiik (Ti» opraviti pri kavi in razlienem pecivu. Vedela je, kako je liiln njena mali vedno vesela povabila svoje svakinje, za njo pa so liili obirtki žrtev. 7. bridkim občutkom je Margareta opazila, da se .ie tela obnašala, kot da se milostIjivo poniža do njih, ker so živeli \ gospodarsko slabših razmerah. Zdaj je morala iz sosednje sobe prinesti album fotografij. pn Grilova odpre album in pokaže sliko lepe, mlade gospe z otrokom v naročju. — Ali jo poznate, Joško * — Moja mati in jaz. V zadregi se smeje, kot hi pa bilo sram, da je bil kdaj tako mujheu iu slahoU-ti. * Listajte še dalje. Joško. \ašli boste še vee spominov. Tukaj je vaš NAROČNINO ZA "OLAS NARODA". OZIROMA KK NAROBE. (J A DOJiE ZA — 75 "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New. York, N. Y. NEW YORK Oowanda. Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe H.« Cleveland. Anton Bobek. Chas Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-mk. Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kurršf N.les, Frank Kogovšek Warren, Mrs. P. Rachar Younestown Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge. Frank Jaki* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Brldgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, O. Previč. Louis Zupan čič. A. Skerlj Farrell. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg. Frank Novak Homer City ln okolico. Frank Fe. renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown* John Polanc. Martin $150. Koroshetx Krayn,' Ant. Tattfelj Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demahar Meadow Lands. J. Koprlv&ek Midway, John 2ust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine Art^ J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steetton, A. Hren Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. Fr. Scliirrer West Newton, Joseph Jovan Willock. J. L'eternei UTAH Helper. Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ln Joc\ Koren Sheboygan. John Z or m an WEST ALUS Frank Skok WYOMINO Rock 3prlngs. Louis Tauch»r DlamondvUle. Joe Rollct Vsak zastopnik Izda potrdilo sa svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Stlrl mesece $2.; za četrt leta New York City je $7. celo leto. Evropo i« 17 i Naročnina celo leto. metnik delal tamo zato. da je zaxtuzH denar ii/je s^teni pokazal, da j je Hvoj umetniški duh primerjal z materijalnostjo. To je poniževanje. pred darom, ki mu «ra je dal Bog. To tudi niso umetniki, rokodelci. ki sedejo k por it k u, ko so dobili toliko denarja, da lahko žive brez dela. .Naenkrat jim mine veselje do umetnosti. i — Gret«, ka} ti vse to poveri«? Taka nespainetnost! Teta Asian da jezno zmaje z *rlavo, da tie (»reta upa vprieo Ali-ein« tflko govoriti. Toda ne glede na to pripombo. (Jreta nadaljuje: — Umetniško vstvarjanje prihaja iz notranje grenke potrebe, ali si reven ali bograt. ali mlad star. Pravi umetnik nikdar ne mi- 1 i pri svojem delu na dobi«"ek. ki mu prinese njegrovo delo. Živi samo v potrebi in veselju po dolu. kar niu je mnogo dragocenejše kot pa vse drugo. iSieer vedno tako moleeea Margareta sama ni vedela, kako je pršilo, da je vise to rekla. Morda je bilo iz tihega občutka in želje, da bi jo Joško Ahein drngaee sodil, kot pa mislite o njej njena mati in teta. Joško. ki jo je poslušal z blešeeeimi oenifc ji prikrinia in h ore odgovoriti. Toda predno pride do tega. poprime gospa Urilova besedo in skoro jezno prif-ne zmerjati: (Dalje prihodnjič.) «