Edini slovenski dnevnik E v Zedinjenih državah, s-
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- [[]
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily in the United States
Issued every day except [I] Sundays and Holidays :-
^IBC

TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT.
Entered as Second- Clan Matter, September 21, 1933, at the Post Offioe at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3,1879.'
TELEFON PISARNE: 4SS7 OOETLANfrft
NO. 174. — ŠTEV. 174.
NEW YORK, MONDAY, JULY 27, 1914. — PONEDELJEK, 27. JULIJA, 1914.
VOLUME XXn —i LETNIK TE*17
VOJNA MED AVSTRIJO IN SRBIJO NEIZOGIBNA
Avstrija in Srbija sta pripravljeni. Rusija posvarila Nemčijo in Avstrijo. V Londonu še vedno upajo na mirno rešitev.
POROČILO O PRVEM SPOPADU MED AVSTRIJO IN SRBIJO. DEMONSTRACIJE NA DUNAJU. VSI SRBSKI REZERVISTI POKLICANI POD OROŽJE. NEMČIJA BAJE MOBILIZIRA. VOJNA Z RUSIJO JE NEIZOGIBNA. FINANČNI MINISTER DOVOLIL 325 MILIJONOV KRON. ZNAČILNA PREPOVED. SRBSKI GENERAL PUTNIK ARETIRAN V BUDIMPEŠTI. SLOVANSKE DEMONSTRACIJE V PARIZU. NEMŠKI CESAR IN PREDSEDNIK. SITUACIJA SKRAJNO RESNA. POGAJANJA OSTALA BREZ USPEHA. SEJA FRANCOSKEGA KABINETA. OBORO ZEVANJE V BELGIJI.
Dunaj, Avstrija. 26. julija. — Vojna «lo*»*<laj ae ni bila napovedana, napovedana ho pa v teku par ur, ker Srbija še ni podpisala nobenega »sklepa mirovne konference v Haagu.
Iz Zemnna poroeajo o prvem spopadu med srbskimi in avstrijskimi vojaki. Spopadli so se pri S**in end ri ji, 24 milj jugovzhodne od Belgraila. Srbi so streljali na avstrijske rečne vojne čolne in ranili nekaj vojakov.
Poročilo, da je že zapustil srbski pohlanik Jovanovič Dunaj, je neresnično. Zunanje ministrstvo mu je šele danes poslalo listine in potne liste in bo skoraj-gotovo že danes odpotoval.
Danes je dospel sein avstro-ogrski poslanik na srbskem dvoru baron (Hesl-Gieslingen. Iz <Yti-nja prihajajo poročila, da je začela vlada mobilizirati.
Čeravno je danes eel dan deževalo. so se vršile velike proti-srbske demonstracije. Fred vojnim ministrstvom se je zbrala velikanska množica občinstva, ki je navdušeno pozdravljala vsakega častnika, ki se je prikazal pri oknu. — Po ulicah so peli ljudje cesarsko himno in protestirali proti Srbiji. Vse je silno razburila vest, da je sklenil borzni svet za tri ali štiri dni zapreti borzo.
" Neue Freie Presne" poroča, da j* dovolilo finančno ministrstvo 325 milijonov krou v vojne avrhe; svoto lahko po poljubno-sti zvišajo. Tukajšnji vo«Hliii krogi so zelo optimistični, in še vedno upajo, da se bo dalo vse mirnim potom rešiti.
Cesarska kabinetna pisarna je dovolila poitnim uradom, da smejo odpreti vsa pisma in natančno kontrolirati vse brzojavke. Listi, ki prinašajo natančna poročila <* oboroževanju, so večinoma vsi zaplenjeni. Železniške proge straži vojaštvo.
Vojna s Srbijo je gotova stvar. Xe glede na zadnji dve balkanski vojni ima Srbija še precejšnjo število vojakov, ki so od prvega do zadnjega prepojeni s sovraštvom do Avstrije. Avstrija je prepričana, da ne ho na Donavi in na Drini naletela na hud odpor. Srbska glavna vojna sila
je zbrana v sredi dežele, blizu Kragujevaca in Niša.
Dunaj, Avstrija, 26. julija. — Danes je posetil zunanje ministrstvo italjanski poslanik vojvoda Avama in zagotovil, da ho Italija vedno izpolnjevala svoje dolžnosti kot zaveznica.
4' Neue Freie Presse"' je izdala poziv za .potiporo onim družinam, katerih očetje so bili poklicani v vojaško službo.
Trgovinski minister dr. Schuster pl. Bonnott je sporočil, da je ves telefonski promet z dru-l gimi državami ustavljen. Vsč" ' privatne brzojavke pridejo pod j strogo kontrolo. Enak odlok je baje izdala ruska vlada.
Budimpešta, Ogrsko, 26. juli-ija. — V Budimpešti so aretirali I šefa srbskega generalnega štaba generala Putnika in njegovo hčer.
London, Anglija. 27. julija. — i Petrogradski dopisnik je sporo-| čil ''Morning Post ', da sta ime-; la nemški cesar in predsednik francoske republike Poincare ta-I jen sestanek v Stockholmu. Nemški cesar si baje na vse načine ; prizadeva, da bi se preprečila nevarnost vojne med Avstrijo in I Srbijo.
Pariz, Francija. 26. julija. — i Danes se je posvetoval Bienvenu Martin, predsednik francoskega ; ministrskega sveta, z nemškim j poslanikom pl. Sclioenom.
London, Anglija, 27. julija. — | Današnji jutranji listi pozivajo zunanjega ministra Sir Edward I Greva, da naj posreduje med Avstrijo in Srbijo.
Berlin, Nemčija, 26. julija. — Neki evropski diplomat je danes izjavil, da je napetost med Av-| strijo in Srbijo tako velika, da vojne pod nobenim pogojem ne I bo mogoče preprečiti.
Berlin, Nemčija. 26. julija. — Nemččija bo zavrnila predlog Nemčija bo zavrnila predlog i Brvana, da naj se vsi sporazumi podvržejo posebnemu razsodišču.
Berlin, Nemčija, 26. julija. — j Iz zanesljivih virov je znauo. da se bo jutri zadela mobilizacija j nemške armade. Vlada odločno zanikuje, da bi bila kaj v zvezi j y ultimatom, katerega je poslala Avstrija Srbiji, smatra pa za dolžnost, da pomaga v vseh ,slu-
M POZOR!
POZOR!
Čitetcljem naznanjamo, da bomo zaceli v kratkem času priobčevati roman
0 HIOŽU, II JE OKBHDEL SVET
smo, da ga bodo čitali z veseljem tjem, ker je roman čisto nekaj ▼ svetovni književnosti.....
čajih svoji zaveznici "Norddeut-sche Allgemeine Zeitung" pravi, da se. velesile ne bodo popolnoma nič umešavale v avstrijsko-srbski spor.
Konservativna "Neue Preusi-selie Zeitung" poroča med drugim tudi sledeče: — Nikdo noče vojne, v slučaju, da pa izbruhne, se bomo postavili vsi brez pomisleka na stran Avstro-Ogrske.
Tukajšnji avstro-ogr.ski generalni konzul R. Szarvasy je izdal povelje, da se morajo vsi v Nemčiji bivajoči avstrijski rezervisti nemudoma vrniti nazaj v Avstrijo. Stroški za pot in prehrano za pot jim bodo povrnjeni.
Monakovo, Bavarsko. 26. julija. — Policija je komaj zatrla protisrbske demonstracije, ki so so vršile včeraj po mestu. Ljudstvo je ravnotako razburjeno kot je bilo leta 1870.
Ko je dospela vest. da so med obema državama prekinjene vse diplomatiene zveze, je zavladalo po vsem mestu grozno veselje. Nemci so nekaj Srbov dodobra pretepli, če bi pa takoj ne stopila policija v akcijo, bi se zgodilo še kaj hujšega.
PetrogTad, Rusija, 26. julija. Skoraj vse tukajšnje časopisje poroča pod debelimi naslovi "Na predvečer vojne", "Vojna je neizogibna " itd. podrobnosti glede spora med Avstrijo in Srbijo.
"Novoje Vremja" pravi, da bi edino Nemčija zamogla preprečiti vojno, dočim izraža "Ree" upanje, da se bo vse brez posredovanja mirnim potom izvršilo. Vsa poročila o ruski mobilizaciji so konfiscirana. V Moskvi se je vršila velika protiavstrijska demonstracija. nakar je odpotovalo par sto srbskih rezervistov in častnikov nazaj v domovino.
Zunanji minister Sergij Sasa-nov se je dalje časa posvetoval z nemškim poslanikom. Vsebina konference ni znana. Ko je šel nemški poslanik po stopnicah, je bil grozno razburjen, iz česar se da sklepati, da se državnika nista sporazumela med seboj.
Rim, Italija, 26. julija. —Italija še ni začela mobilizirati in se sploh tako obnaša, kot da bi se popolnoma nič ne brigala 'za napete razmere med Avstrijo in Srbijo.
London, Anglija, 26. julija. — Tukajwiji bolgarski poslanik je dobil iz Kragujevca brzojavko, da je zaukazal prestolonaslednik Aleksander kot regent generalno mobilizacijo srbske armade. Jutri se sestane skupščina v Nišu, ker je premeščena vlada iz Bel-grada v Kragujevac.
Ko je zapustila kraljeva družina in ugledni državniki Belgrade so zaprli vsi trgovci svoje trgovine. Po mestu se vršijo demonstracije. Vojaštvo je dobilo nalogo z orožjem prepoditi demonstrirate. V okolici Semendri-
je so se vršili prvi spopadi med Srbi ki Avstrijci. V Belgradu je ostalo primeroma malo vojakov. Ce lačno Avstrijci obstreljevati te bo moral v teku ne-
London, Anglija, 26. julija. — Amiraliteta je izdala danes zvečer sledeče povelje: — Mornarji, ki so dobili dovoljenje za dopust, se pozivajo, da ostanejo na svojem mestu. Vse bojne la-dije se morajo vrniti v pristanišča in čakati nadaljnih odlokov.
Nocoj so patrulirali po ulicah vojaki narodne garde in razganjali demonstrante. Avstro-Ogr-ski in srbski konzulat sta močno zastražena.
V	Parizu demonstrirajo dijaki. pojejo narodno himno in izražajo željo, da hi Rusija udarila na Avstrijo. Slovani so se zbrali v neki kavarni k dolgemu posvetovanju. Na tratoarju so napravili ogenj in zažgali več kot sto avstrijskih zastavic.
Toulon, Francija, 26. julija. Manevri francoske mornarice so bili zadnj i ca s odpovedani.
Bruselj, Belgija, 26. julija. — Belgijsko vojno ministrstvo je izdelalo načrte za splošno mobilizacijo. Vojaška oblast je dala podminirati most pri Luettichu in poklicala M.OOO mož nazaj poti orožje.
Pariz, Francija. 26. julija. — Danes se je sestal francoski kabinet k posvetovanju; vojni minister Adolphe Messinv je pojasnil politični položaj, nakar so še ostali ministri povedali svoje mnenje. Za enkrat še ni mogoče ničesar ukreniti, pač je pa treba, da je Francija na najhujše pripravljena.
Odgovor Srbije na avstrijski ultimatum se glasi:
1.	Srbija je pripravljena odgovoriti v uradnem glasilu na avstrijsko noto in kaznovati vse one, ki bi posredno ali neposredno propagirali v Avstriji za Veliko Srbijo.
2.	Armadno vodstvo bo priobčilo ta odgovor v vojaškem dnevnem povelju.
3.	Srbija bo razpustila vsako društvo oziroma klub, ki se peča z intrigami proti Avstriji.
4.	Srbija bo uvedla revizijo tiskovnega zakona.
5.	Srbija bo izključila iz armade vse one častnike, ki so se pečali s protiavstrijsko propagando.
6.	Srbska vlada .pod nobenim pogojem ne dovoli, da bi avstrijski policijski uradniki uvedli v Srbiji kako preikavo.
London, Anglija, 26. julija. — Neki uradnik avstroogrskega poslaništva je rekel daness:
— Avstrija nikakor noče vojne, pač je pa njena dolžnost zahtevati. natančno razjasnitev situacije. Če bi hotela Avstrija bojevati, bi imela za to dovolj priložnosti za časa zadnje balkanske vojne. Rusija je pripravljena storiti vse. samo da bi se preprečila vojna.
London, Anglija. 26. julija.— Dokler ne bo končana mobilizacija, je še vedno čas, da se uravnajo razmere med Avstrijo in Srbijo.
• * •
V	slučaju, da izbruhne vojna, bo veliko hujša kot je bila za časa Napoleona. Sovraštvo med posameznimi državami bo izbruhnilo z vso silo na dan. Umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda je le pretveza, pod katero lioee Avstrija zadostiti svoji mrž-nji do vsega kar je slovanskega. Ko je umoril Italjan avstrijsko cesarico, se je obsojalo samo morilca, ne pa cele Italije. V temu slučaju je čisto drugače. Cabri-noviča in Princija bi bilo treba kaznovati, nikakor pa ni pravilno, da se zaradi smrti enega človeka vzame tisočim in tisočim življenje.
Nad tisoč otrok v enem blotoL Philadelphia, Pa., 26. julija. — Več kot tisoč otrok v starosti od šestih do šestnajstih let stanuje v enem bloku v- južnem delu Phi-ladelphije. Ti otroci govore 18
hi&Me&Mi: ..
Posvetovanje v Saltillo. Delegati pred. Carbajala.
Delegati predsednika Carbajala so dobili povelje, naj se takoj podajo na pot.
POLNOMOČI.
Zastopnik Carranze v Washing-tonu pravi, da se mora Carbajal brezpogojno udati.
Washington, D. ('.. 26. julija. Iz državnega departmenta se poroča, da se bodo vršile konference med zastopniki Carranze in provizoričilega predsednika Carbajala v Saltillo. ne pa v Tampi-co kot se je sprva poročalo.
Tudi druge priprave, katere se je odredilo za to konferenco, kažejo, da se bo v najkrajšem času prevedlo vladno ohlast v roke konstitucijonalistov. Glasi se, da bo imenoval Carbajal dva delegata, ki bosta takoj odpotovala v Saltillo. Cepeda. ki je zadnji teden odpotoval iz Vera Cruza v Saltillo. se ne bo vdeležil konference, ker nima vspričo sedanje situacye dosti potrebnih polno-moči.
V Washington je dospel Feli-citas Villareal, podtajnik v za-kladniškem uradu Carranze. Njegova naloga je preskrbeti plošče in oblike za denar konstitucijo-nalistov. Villareal je odločno zanikal vest, da je Carranza privolil v splošno amnestijo pristašev Iluerte in drugih političnih nasprotnikov. Nadalje je omenil, da nameravata Huerta in Felix Diaz vprizoriti novo ustajo ter da bi bilo vsled tega neumno, ako bi Carranzo privolil v splošno amnestijo.
Carbajal se mora brezpogojno udati in smešno je, ako hoče staviti premagani pogoje za predajo. Konstitucijonalisti so tekom cele vojne pravično postopali s svojimi nasprotniki ter bodo storili isto tudi v času. ko bodo zasedli glavno mesto. Nikakor pa se nočejo vezati ter bodo vredili svoje postopanje tako. kot bodo zahtevale razmere.
Tampico, Mehika, 26. julija. Ameriški admiral Mavo je obiskal danes Carranzo ter mu bo slednji vrnil obisk. Od generala Obregona so došla medtem podrobna poročila glede bojev v Guadalajari. Padla sta dva federalna generala ter preko 200 vojakov. Ujetih je bilo 52000 ter so zaplenili konstitucijonalisti 500 pušk, 14 strojnih pušk in 4800 krogelj za topove.
Nova teorija glede: i umora v Haverstraw.
Cleary je baje ustrelil svojega zeta Newmana namenoma in pri polni zavesti.
IZJAVA OKR. PRAVD NI KA.
Neresnična so poročila, da je Cleary v ječi zblaznel. Nadaljevanje preiskave.
Haverstraw, X. Y„ 26. julija. Glasi se. da hoče dvigniti okraj-■ ui .pravdnik, ki ima v rokah slu-i čaj mestnega uradnika Cleary-ja ; radi umora Eugene Newmana, j proti aretiranemu obtožbo radi umora po prvem redu.
Natančnega ni ničesar znanega, vendar pa ima baje okrajni pravdnik dokaze v rokah, da CI aery ni streljal raditega. ker mu je Newman zapeljal hčer tem-Clearv ni streljal raditega, ker ga je Newman prekanil ter poročil njegovo hčer. Cleary je hotel na vsak način preprečiti nameravano ženitev.
Svojo obtožbo bo opiral okrajni pravdnik v prvi vrsti na izjavo Cleary, ki je rekel napram Newmanu: "Ti misliš, da si me ukanil, a sedaj te imam."
Cela zadeva bo imela tudi politične posledice za Rockland County.
Clearv-ja bodo jutri privedli pred sodnika McCable ter ni iz ključeno, da bi ne prišle na dan posameznosti glede cele zadeve.
Kot neresnična se je zavrnile kolportirana poročila, da je Cleary v celici zblaznel ter da sc ga morali utakniti v prisilni jo pič. Te vesti so spravili v svet najbrž prijatelji Cleary-ja, ki b radi dokazali, da je izvršil Clea-rv dejanje v trenutni blaznosti •povzročeni po močnem pitju ir. žalosti. Ako se bo s tem mnenjem prodrlo pred sodiščem, se ga bc morda obtožilo umora po drugem redu.
Okrajni pravdnik bo baje do kazal, da je Cleary povabil mla dega moža, naj sede na stol tei da je imel vnaprej namen, da u streli mladega moža.
Newmana so danes pokopal: na Mount Repose pokopališču. V službi je bila cela policijska si la, da drži ceste proste. Značilne je. da se pogreba ni vdeležil nit en član družine Cleary-ja.
Grof Karolyi.
Cleveland, O., 26. julija. — Grof Mihael Karolyi. vodja ogrske neodvisne stranke, ki se mudi na agitacijskera potovanju, bo odpotoval nazaj domov in sicer radi izbruha vojne med Avstrijo in Srbijo.
Zdravnik izgubil spomin.
Dr. Franklin R. Packarda. znanega zdravnika iz New Britain, Conn., so našli včeraj v Plain-field, N. J. Ni vedel, kje se nahaja in kako mu je ime. Pred kratkim je prestal težko živčno bolezen. Vzel ga j£ na svoj dom neki njegov sorodnik.
Proti državni prohitticiji.
Austin, Tex., 26. julija. — Pri demokratičnih primarnih volitvah za državo Texas je bil nomi-niran kot governerski kandidat James E. Ferguson s 25,000 glasovi večine proti kandidatu Thomas H. Bali, katerega je bU. priporočil predsednik Wilson. Odklonjen je bil tudi predlog, naj se uveljavi natavni amendment za uvedbo državne prohibicge. •
Na Irskem teče kri. Državljanska vojna.
V Dublinu so streljali vojaki v množico ljudi, ki j« bila povsem neoborožena.
4 MRTVI, 30 RANJENIH.
_. .Q
Krcglje so zadele ženske in otroke. Vojaki so preprečili izkrcanja orožja.
Dublin, Irska, 26. julija. — Regularni vojaki so streljali danes v ljudsko množico ter ubili tri može in i*iio žensko, doeim je bilo ranjenih preko 30 oseb.
Streljanje je bilo posledica spopada med vojaštvom in narodnimi prostovojci ter je vsled tega opravičena bojazen, da bo eventuelno izbruhnila državljanska vojna.
Povod za nastop vojaštva je dalo izkrcanje orožja za irske na-eijonaliste. Kakih tisoč prostovoljcev je imelo danes zjutraj parado. Množica je korakala nato v 10 milj oddaljeno mesto Howth. kjer je stražila izkrcanje orožja in municije, ki je dospela z neko privatno jahto. Dva policista sta hotela posredovati, a ju je množica odrinila ter se je spra—— vilo pošiljatev na kopno.
Medtem pa je došlo iz Dublina 80 policistov in sto mož škotskega mejnega polka. Vojaki in policisti so pričeli razoroževati prostovoljce, a niso mogli dosti o-praviti, ker j« večina ušla v Dublin.
Ko so se vrnili vojaki in policisti v mesto, jih je sprejela množica s kričanjem in kameni. Naenkrat je padel strel od nekod ter se glasi, da je nekdo z revolverjem ustrelil med vojake. Ta strel je bil signal za salvo, katero je nato oddalo vojaštvo.
Po streljanju so se ljudske množice razkropile na vse strani. Prebivalstvo je strašno razburjeno ter se obrača jeza proti vsakemu vojaku, katerega se zaloti na cesti. Veliko vojakov, ki niso ničesar vedeli • celem dogodku, je bilo tepenih, predno so došli v vojašnice. Glasi se tudi, da je bilo suspendiranih mnogo policistov, ker niso hoteli pomagati pri raz-oroženju nacijonalistov.
V čolnu zadet od strele. Philadelphia, Pa., 26. julija. — Strela je ubila včeraj Roberta Spies, enega izmed petih možkili. ki so se nahajali tekom nevihte _ v motornem čolnu pri izlivu Pen-, sauken reke. Trije drugi so bili' omamljeni, dočim je ostal peti, posestnik čolna, nepoškodovan. Signaliziral je policijskemu čolnu za pomoč, nakar so prevedli ra-' njene v bolnico. Glasom zdravni-j ške izjave je bil Spies na mestu | mrtev.	J
Konec tekmovalne vožnje.
Hazleton, Pa., 26. julija. — Elmer Dean in Clark Harrv, oba stara 22 let ter sinova znanih družin v Berwick, sta našla danes smrt pri tekmi z avtomobilom. Dva druga mlada možka, ki sta se tudi nahajala v avtomobilu, sta bila le lahko poškodovana. Vsi štirje so se vračali na poti domov ter so priredili tekmovalno vožnjo z nekim drugim avtomobilom. Naenkrat se je pokvarilo krmilo in avtomobil se je zaletel v drevo.
Icr
vožnja
i In brsel parni*
(Avitro-American proge/
Martha »Washington
tdplijc t soboto, int 8. avgusta
▼otaji do Trt ta sama 13 (tat.
b do Trsta ali Rak« ▼osnih listkov: do Ljubljano • « do Zagreba - -
929A0 $30.1«
ts&esj
% MMbl
*4.00ti
IL la m. nmdtB poltvics.
>m kaWu (addclok ________.00 rat h odraai«, u
tnilMB priponCu«.	/
»•tal. H«**c \m 4«Mtt pri r*. SAKSBa, W OntiM4| St., B«V
t»S»ja]
GLAS NARODA. 27. JULIJA. 1914.
M
GLAS NARODA"
* 111 Siovenic Daily.) «
and published by the
fttovenic Publishing Co.
t» corporation.) , if Km N K SAKSER, Prt-sident. JANKO PLESKO, Secretary. ' LOblS BENEDIK, Treasurer.
Rac« of Business of the corporation and
addressee of above officers : «3 Portland t Street, Borough of Man-batten, New York City, N. Y.
1* celo leto velja list za Ameriko in
Can&do ......................$3.00
" pol leta....................... 1-60
•• Cato za mesto New York........ 4.00
" pol ietia za mesto Ne* York ... 2.00
ftrropc za v&«i lete...........4.60
"pol leta............. 2.65
» ' ** četrt leta............ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan tsvzemši nedelj in praznikov.
k
"GLAS NARODA"
I 'Voice of the People") .».««?er> day except Sundays i Holidays. Subscription yearly $3 60,
la, oči izbulile, p o vsem telesu in v duši je zavladala apatična otrp-nost in brezčutnost.
Mater je skrbelo za svojo hčerko; pričela se je resno bati za
Milwaukee, Wis. — V naše mesto zahaja vedno pogosteje smrt. Pred kratkim je padel rojak Roz-!nJeno življenje, ker se je čutila man po stopnicah v klet in si ta-'krivo- Očitno je bilo, da je ona ko pretresel možgane, da je že, povzročila njeno bolezen, ker je po preteku osmih, dni umrl. Do- bila Jelena zdrava in močna prav u)a je bil iz Nazarij ,ia Spodnjem	usodepolnega dne. ko
Štajerskem. Društvo "Sloga" 3° Je (Jit» tepla v svoji slepoti, mu je priredilo lep pogreb. Dne Izprva so zdravili Jeleno z do-21. julija je ugrabila smrt rojaku mačimi zdravili. Gospa mestnega Liviekimu (*.) soprogo. Zapustila »sodnika Szalleja je prinašala
mu
soprogo, in eno
AdrartiMincnt on amanant.
I*op • " *ez podpisa in osobnoet) se ne
priobčujejo. D»u*r uaj «e blagovoli pošiljati pc —
Money Order. Pri »jrfmeoibi kraja naročnikov pre-•uc ., ia se nam tudi prejšnje Mvaliiče naznani, da hitreja najdemo naslovnika.
je tri otroke in eno sestro.|vsaK aan zdravila, prepričujoč Lahka jima bodi tuja zemljiea. mater, da se mora deklici obrniti Sorodnikom izrekamo svoje so-,tako.i lia boljše po njenih zdravi-
žalje. — Janez Vodovnik.	llh- GosPa sodnica J« obšIa P°
Ratcn, N. Mex. r— Dne 4. juli-j,nestu vse znane bab<? inazačke, ja je umrl tukaj splošno priljub-!še ee]o takp- kl	že na na-
1 jeni rojak Andrej Cencelj. Ro- tezalniei, obtožene kakor čarov-jen je bil leta 1858 v Zagorju ob!nlee- Ah vsa ta zdravila niso po Savi in se je leta 1878 udeležil s "lagala Jeleni. Hujšala je od dne 'sedemnajstim pešpolkom vojne v do <Ine ginila; izgubila je tek Bosni in Hercegovini. V okolici Jedl> ** ceI° zdravila ni mogla Ratona je bival kakih 32 let injmč več jemati. Te odurne pijače je bil večinoma zaposlen po trgo- jso se ieJ tako pnstudile, da ni vinah. Razen Slovenecv so ga tu-|m°gla vee prenašati njihove-di Amerikanci in druge narodno-|Sa vonJa.
sti visoko cenili. Ko si je preskr- Pametnejše gospe so svetovale bel v novi domovini zaslužek in | Oiti. da naj pusti sodnico in lije-bodočnost. se je vrnil za nekaj j ne čarovnice pri miru. pa naj po-
1 « p'dOtr in poSiljatvam naredite ta |	naslov:
"UUIS NARODA- *
ti Cortlandt St.,	New York Cfty.
leefoo 46"^ Cortlandt.
Nevarnost vojne.
Politični barometer Evrope kaže zopet enkrat vihar. Ultimat, katerega je poslala avstrijska vlada Srbiji, drla vojno skoro neizogibno. Svarilo Avstrije napram sosedni državi je tako ostro, da je videti, kot da hoče Avstrija izzvati vojno ter onemogočiti Srbiji izpolnitev stavljenih zahtev.
Xa Dunaju dolže srbsko vlado, da se je indirektno vdeležila a-tcutata v Sarajevu. Srbski čast-•wuiki-iu uradniki so bili. ki so dali atentatorjem orožje in bombe. Nadalje se dolži vlado v Belgra-du sovdeležbe pri velikosrbski propagandi, ki ima namen odtrgati avstrijske dežele od monarhije. Z ozirom na te obdolžit ve stavi sedaj Avstrija Srbiji zahteve, kojili izpolnitev bi pomenilo direktno ponižanje in ouečašče-lije Srbije. Zahteva se, naj izrazi Srbija svoje obžalovanje radi vdeležbe srbskih častnikov in u-radnikov pri atentatu v Sarajevu; naj srbski kralj v dnevnem povelju na armado izjavi, da bo v bodoče z vso strogostjo zasledoval vsa prekucuška gibanja med častniki"; naj se srbska vlada zaveže, da bo zatrla vso proti-avstrijsko propagando ter posebno pazila na časopise; naj se razpusti vsa velikosrbska društva.
Tem in sHenim zahtevam ne more* ugoditi Srbija, ako ae noče vlada jt|>mtiyiti najhujšemu ponižanju. Zahteva, da mora Srbija tekom 48 ur odgovoriti na ultimatum, kaže, da hoče Avstrija prisiliti Srbijo do najhujšega ponižanja.
Avstrija bo s svojo premočjo brez t c ž koč pritisnila k tlom majhno Srbijo, ki je že itak oslabljena vsled zadnje balkanske vojne. Za Srbijo pa stoji Rusija. Vpliv Rusije je sicer paraliziran v sled Nemčije in Italije, ki sta s postopanjem Avstrijo proti Sr-# kiji zadovol jni ter bi ji v slučaju potrebe stali na strani, a tudi v
' "Mislite y
"Gotovo!... To več pomaga nego vsa Rochellejeva zdravila", je odgovorila zdravnikov?. "Idi-te k jezuitskemu rektorju, patru Percajiču, da poiščete pri njem nasveta."
"Imate prav, to storim!" obetala Gita.
je
"Bog pomore!" je rekla Gita mirno.
"To se ve. da brez Boga ni nič. ali radi tega ni treba zanemarjali mojih zdravil", je rekel doktoi*, malo užaljen v svojem sam olj ub-ju. "Gospica naj jemlje zdravila kakor jih je včeraj."
Ko je zdravnik odšel, je pripo-
"Kolikim jp že pomagala Mati vedovala Gita sodnikovi, kako jej božja v Bistrici!" je povzela sod-'.ie lahko pri duši in da trdno upa, nikova živahno ter se znova pre-j da Jelena ozdravi. Ali bolezen se križala. "Pojdite, draga Gita, k dala tak« liitro pregnati. Jele-rektorju. gotovo vam da najbolj- na Je shujšala, da je bila sama ši svet!"	kost in koža.
"Takoj pojdem!" j? rekla Gi- Ko sta lieko^ setleli mati in vstala s stola. "A dokler Magdalena P" bolničini postelji,
ostanete pri bolni-
časa v stari kraj in se je pri tej priliki na Dunaju seznanil z vrlo Čehinjo, s katero se je kmalo po-tem poročil. Bila mu je do smrti zvesta in udana družica. Razen žene zapušča tukaj tudi sina in hčer, v stari domovini pa brata in sestro. Zapustil je precejšnje premoženje in kar je glavno, svojim otrokom je dal izvrstno izobrazbo. Dvajsetletni sin je pomožni blagajnik v National Bank of New Mexico, 181etna hči je pa stenografinja pri nekem odličnem advokatu. Lahka naj ti bode tuja žemljica, ljubi Andrej ! — Vinko Pole.
Udovica.
— Povest ii 18. stoletja. —
Napisal I. E. Tomic.
(Nadaljevanje.)
Gita se je sedaj čutila osamljeno. Pričela je premišljati o svoji in Jelenini usodi. Glede sebe je imela še časa a odločitev, ali Jelena jej je delala tem veej > skrb. Dekle je trdoglavno, a kdo ve, č« se bo pokoravalo materini zapovedi, da vzame Petkoviča?... Dekle je lepo in bogato. . srni-bačev bo še preveč... Saj Pet-kovie tudi ni dosti prida, pa naj zato, da stori po volji Pudencija-ne, s katero se je ločila, tira sedaj hčer v naročje moža, ki ga ne ljubi? Ravno pokazati hoč* baronici, da se je popolnoma o svobodila njene oblasti in da zna delati tudi po lastni volji.
Napisala je pismo podžupanu Petkoviču, kjer mu javlja, da Jelena noče na noben način vzeti njegovega sina, a ona da ni v moči, siliti jo v zakon, ki bi prinašal nesrečo za nesrečo.
Staremu podžupanu ni bilo nič kaj povšeči to pismo, še manj pa sinu, kateremu je bilo žal deklice in njene dote. Toda drugega pomočka ni bilo — molčati in pretrpeti.
Giti je bilo lažje, ko je odpravila pismo Petkoviču... Komaj je čakala, da pove Jeleni, kaj je ukrenila... Sirota je ležala še drugi dan v neprestani vročnici. Tako jo je potrl kruti materini nastop.
Pred no je šla spat, je pogledala Gita po Jeleni, prvič v teh dneh. Deklica je dremala in težko
kliče zdravnika, ki bo takoj videl, kaj je deklici in kako se jo mora zdraviti. Skrbna mati je poslala po zdravnika, gospoda doktorja Roehelle-a, rojenega Francoza, človeka vesele, živahne narave. Zdravil je že skoro dvajset let boljše kroge v Zagrebu, pa se je tudi hvalil, da je s svojo veščostjo že marsikateremu bolniku zaprl pred nosom nebeška vrata.
Doktor je skrbno pregledal bolnico, in ko je bil gotov, je odšel v drugo sobo* stisnil ustnice ter pričel tolči s prsti ob zlato verižico, kakor da premišlja o nečem.
"Kaj je. ekscelenea?" je vprašala Gita doktorja boječe, dajoč mu naslov, s kakoršnjim so takrat častili doktorje medicine in ki jim ga je odvzela cesarica Marija Terezija s posebnim dekretom.
"Ni najboljše", je odgovoril doktor. "Febris nervosa, zelo nevarna bolezen."
"Za Boga!" je vzdahnila Gita ter prekrižala roki.
"Koliko dni že leži mademoiselle?" je vprašal zdravnik.
"Osem dni."
"Zakaj me niste že preje poklicali?"
"Mari je prekasno?" mu je vpadla plaha tlita v besedo.
"Nevarno, zelo nevarno je. Sicer pa Bog, Rochelle in mlada njena narava morejo narediti eu-lež'\ je rekel Francoz, smehljajoč se, pogledal še enkrat Gito ter odhajal.
"Čez pol ure pošljem zdravilo", je rekel zdravnik pri odhodu. "Mademoiselle naj je marljivo jemlje, vsako uro eno žlico. Jutri pridem zopet."
Doktor je poljubil Giti roko ter jo zapustil samo z bolnico. Kar je slišala mati od zdravnika, je bila slaba tolažba. Njegove besede "nevarno", "zelo'nevarno", so jej vedno šumele po ušesih. Razburjena je sela na stol pri Jelenini postelji. Deklica je ležala z napol odprtimi očnri, govorila ni nič; ne mir, temveč največja brezčutnost je počivala na njenem obrazu.
"Izgleda kakor mrlič", je govorila Gita sama sebi. "Bolezen jej je izpila vso moč. Če umrje, znorim. Dokler bom živa, me bo grizla vest, da sem jaz bila vzrok njene smrti... njena morilka... Žalostno in grozno! Ah, Bog ne
je spregovorila Magdalena: "Tako bo izgledala Jelena, kadar bo stara babica."
In v resnici ni bilo nobene sledi na bolnici, da je mlada deklica. Kdor je ne bi poznal, bi gotovo mislil, da leži v postelji kaka
(Pride še.)
Zbirka čevljev.
starem švicarskem mestu Ar-'
ta ter
se ne vrnem, ei?..."
"Drage volje! Pričakovala vas bom ter molila za njeno zdrav-je."
S temi besedami je potegnila iz krilnega žepa rožni venec z debelimi srebrnimi jagodami ter gaistar položila na krilo.
Gospa Szallejeva je molila vso uro pri Jelenini postelji, dokler se ni vrnila Gita. Bila je razburjena in nemirna. Za hip je sela. zopet vstala ter se šetala po sobi. bon ob Bodenskem jezeru je pred dokler ni sodnikova ikončala mo- kratkim umrl notar Santer. ki je litve.	zapustil nenavadno zbirko. Mož
"Ali ste srečno opravilije namreč je zbiral čevlje in je zbral vprašala sodnikova potem, ko se »asoma eel muzej, v katerem je je trikrat prekrižala v znak, da bil° 7000 Parov čevljev raznih; je dovršila z molitvijo.	j narodov ill raznih časov. Tega
"Jutri moram k spovedi, ^mueja pa ni pokojnik nikomur
glavni spovedi, tako zahteva pa-^,okazaL mtl *VOJ1 zeni- ZWka ter!" je rekla Gita. e"Prav ste storili! Bog vspreje-ma prošnje samo od čistili duš."i
"Moram se pripraviti za spo- Znano je. da so vsa večja mesta ved čez vse življenje", je nada- J tlakovana, bodisi s kamenjem, le-ljevala Gita.	soni? asfaltom ali kako drugo tr-
"Da, da! Storite to, potrebuje-' pežno snovjo. Glavne ulice in trgi te ves dan. da se dobro pripravite Prage in skoraj vseli manjših čelu skesate. Jaz odidem, da vas ne j škili mest so bile tlakovane že v bom motila, samo dobro se pri- prvi polovici 16. stoletja. Staro pravite. Bog se vas že usmili." | Prago so tlakovali že leta 1331.
Sodnikova se je poslovila od Pariz so tlakovali že leta 1186, (lite. ki se je ves dan pripravljala Kodanj na Danskem 1. 1500. Na v molitvi in pobožnem premišlje-J Nemškem se nikjer ni tlakovalo vanju. Kadar se je spomnila razgovora s patrom, je pričela še bolj iskreno moliti.
Ko je stopila v jezuitovo sobo, jo je pričakoval z milim in lju-beznjivim obrazom; ko mu je povedala, da je prišla iskat utehe v sveti veri in pomoči pri Bogu, je bila njegova beseda mila in sladka kakor med; ko mu je pa Gita v največjem zaupanju pričela praviti vso zgodbo z Jeleno, resnično, kakor da se izpoveduje, je postajal jezuitov obraz čim da-
Pazite na ta ovitek!
Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expcller-ja dobite često" ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime j Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih le-karnarjih.
F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y.
baje vredna 25,000 frankov. Tlakovanje cest.
Velika prodaja F0N0GRAF0V
Ta krasni Columbia IV. prramofon ima najslajši najčistejši in najglasnejši Kla^. Omara je velik.« in pripravna ter zitovljena iz tnieea hrasta, 12 inčev v kvadratu in 7 inčev visoka, ima velik, črno emajliran rojj. z zlatnimi okraski ter jamfen za 15 tet. Ta stroj se je prodajalo za S40, a radi konkurente'hočemo prodajati ta krasni gramofon na vse stiani Zdr. d r/.av in Canatie s 12 najbolj; imi slovenskimi spevi, katere izberete iz nagega cenika, in 500 igel ZA LE
cest pred 14. stoletjem. Tlakovanje cest ima pred vsem namen, odstraniti s ceste blato, omogoče-vati lepše čiščenje teh prometnih prostorov,
'Avstrc-Ogrska'
Zemljevid te dežele vreden 25 centov se odpošlje ZASTONJ
na naročilo pri
Austro-American Line
i je resnejši in mračnejši; njegova 2 Washington St. New York, N. Y. vprašanja, njegovi ukori so jo__aiipri agentih._
na lahke obroke po $1.00 na mesec.
Prodajamo tudi dobroznane Victor trramofone in dražje Columbia Erramofone na lahke obreke Piiite po naš novi veliki ilustrirani katalog, katerega vam po-1 jemo povsem ZASTONJ.
SAUL BIRNS, 117 Sccond Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK.
Za newyorske odjemalce imamo o<)prto zvečer in v nedeljah
Rad bi zvedel, kje se nahaja moj brat FRANK ZUPANC. Pred enim letom se je nahajal v državi Colorado. Sedaj sem pa slišal, da se nahaja v Chicago, 111. Ce kdo ve za njega, prosim, da mi naznani, ali naj se sam javi svojemu bratu: Marko Zupane, 819 Grove Avenne. Johnstown. Pa. (25-28—7)
Rad bi izvedel za svojega prijatelja JAKOBA FJABLANČIČ. Pred kratkim je bival v Sheboygan, Wis., sedaj pa ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njega, naj mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa če se mi sam javi. — Anton Marold, 311 1st Ave., Milwaukee. AVis.
(25-28—7)
dihala. Gita je sela kraj nje ter!daj, da pride do tega!"
jo opazovala. Smilila se jej je. 4*Moj Bog", si je mislila pri sebi. ''kako sem mogla biti taka ž
Sklenila je roki ter pričela tiho moliti k Bogu.
V tem je nekdo potrkal na vrata in na Gitino "ave!" je vsto-< > lo balkansko vprašanje in ogro-lnirna na svetu, razven mene, a j pila v sobo gospa mestna sodnica.
lučaju bi se zopet razvilo j »jo? Sirota brez očeta, nobenega
•n bi bil mir cele Evrope.
Vsakemu je jasno, da je aten-* v Sarajevu le pretveza nasto-
jaz sem jo tepla, mučila. Ubogo dete!" V Giti se je vzdramilo materinsko srce. Polabno je prijela Jeleno za roko, nagnila se
!, m z'"*« nad Bulgari je pri- laaf, nfl 7aioWfJ4 cela v Srbiji širiti gibanje za u-
stanovitev velikosrbskega car-Htva. lie majhen del Srbov živi v Srbiji sami. Drugi žive v Avstriji, na Ogrskem, posebno pa v Bolmi in Hercegovini ter se povsem naravno žele združiti s Srbijo. Avstrija ima vsled tega dosti vzroka za bojazen, da bi ta velikosrbska propaganda ne ogrožala njenega poaentnega stanja. K temu še pride, da se želi Srbija združiti s t rnoforo ter dobiti s tem vpliv na Albanijo.
Na Dunaju smatrajo seda j tre-
debela, a majhna ženska kakih petdeset let, dobrohotna in pri-prosta.
"Kako je mali?" je vprašala
Gito, spusti vsi se na stol. 4 4 Ali je bil doktor tu!"
Gita je pokimala z glavo mesto odgovora.
*'Kaj pravi?"
*4 Nevarno, zelo nevarno!" je ''Ah, dete moje, odpusti mi!(izrekla Gita usodne besede, ki so Svobodna si, ali čuješ?... A iaz in -rerinrk sem tako nesrečna!"
lase, pa zajokala.
"Mama!... Kaj ti je?" je vprašala Jelena s slabotnim glasom. kakor da bi se še vedno bala matere.
ete moje, odpus
A jaz
Mati in hči sta se iskreno poljubili ter pretakali solze v dolgem presrenem objemu.
Gita je mislila, da Jelena o-zdravi takoj, čim zve, da je svobodna in da jej ne bo treba vzeti Petkoviča. Ali dekle je vedno in
še dalje bolehalo in mi moglo za-nutek za ugoden, da se izžene j pustiti postelje. Opasna, tiha Srbom enkrat za vselej željo po j vroenica jo je mučila in slabila raziirjenju njihovega posestnega dan na dan, da je bila zdrava 'moja, napravite kako obljubo,"ali stanja, katera želja postane lah-j jedra deklica čez par dni podob-(Bogu dobro delo, pa vam Bog poza A v »tri j o velik* nevarnost na usahli roži. Lica so jej upad- more.,,
jo vedno mučile
"Slabo izgleda!" je pristavila sodnikova, motreč Jeleno, ki je poslušala ves ta razgovor, ki jo pa ni prav nič dirnil, kakor da je iz lesa.
"Meni je grozno težko!" se je potožila Gita. "Če bo trajalo dl;e časa, se zbolim... "
4'Bog bo pomagal!" je rekla sodnikova ter se pobožno prekrižala. "Zatecite se k Bogu, draga
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
vso potrl i. In ko jf naposled z največjo muko povedala, da je življenje njene hčere v nevarnosti in da je prišla Boga prosit pomoči, je zagrmel nadnjo jezuit s silnim glasom:
"Xa kolena, gresnica!" Kakor da bi jo zadela strela, je klonila Gita na tla ter pogledala plašno jezuita, kateremu je gorel obraz v plamenu pravičnega gnje-va, kakor da bi klical: "Milost, usmili se me!"
"Pomoči iščite pri Bogu!" je siknil s pridušenim glasom. "Z o-madeževano dušo se hočete približati Bogu? Ako vam umrje hčerka, ste vi njena morilka, ker vi £te uničili njeno mlado življenje. Ali ne veste, kaj pravi ljudska sodba o ubijalcu? Na vešalu ž njim! To je beseda, ki jo rabi ljudstvo. A božja sociba je še strašnejša, ker je večna!... Po-1 mirite se z Bogom, očistite svojo' dušo vsega greha in potem šele! stopite skesano pred božje obličje in ga prosite pomoči!"
Te besede so potrle Gito. Obetala je duhovniku, da stori vse, kar bo zahteval od nje. samo da se reši groznih muk vesti, ki jo je pričela grizti. Z neodoljivo silo je obvladal duhovnik Gito. Odšla je od njega, ali ne s svobodno voljo, temveč vklenjena v verige njegovih besedi in njegovega vpliva.
Komaj je pričakala, da je napočilo jutro. Skesana v duo duše in vsa potrta nad včerajšnjim dnem, je šla Gita v cerkev sv. Katarine. Tukaj se je spovedala, bila pri sv. maši in se obhajala. Po-f postarina je všteta pri teh svo tem je obšla vse mesnic cerkve in tah. Doma se nakazane svote po^ v vsaki je klečeč molila pred ol- pplnoma izplačajo brez vinar j« tarji za zdravje svojega otroka.'odbitka.
Okoli poludneva se ja vrnila j Naše denarne pošiljatve razpo-domov. Poleg Jelenine postelje je gflja na zadnjo požto c. k. poštni sedela sodnikova, a poleg nje je (hranilnieni urad na Dunaju v naj stal zdravnik Roehelle, ki je raz- krajšem času. lagal sodnikovi potihem, kako na- Denarje nam poslati je najpri staja in se razvija bolezen, na ka-]ii5neje do $50.00 ▼ gotovini ▼ pri ten boleha Jelena.	, poročenem ali registriranem pis
S svečanim mirom na obličju je večje zneske pa po Postal vstopila Gita v sobo ter je, ozrši Money Order ali pa po New York se na zdravnika,, vprašala: 4'Kako jej je?" "Enako, madame!" je odgovo ril zdravnik. "S tako boleznijo je'82 Cortlandt St. New York, N.I vedno dolga borba, a uspeh nego-1 €101 St. Clair Atohim, N. B. tov."	i	CUmland, CL
<*) <S) <*) <*)
NAJBOLJŠA
d) d) G) d)
SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Siovenic Publishing Co., 82 • Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platnu vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E.
Farmer je dandanes najbolj
neodvisen človek v Ameriki.
SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SY0J GOSPODAR?
b s a
Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost — zakaj neizpremenite poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer.' — Zakaj se ne oprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku.
Znano je, daje danes f&rmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldo3t — on se ne boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak.
Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, di» postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razven tega na ie obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje Kot vsaki drugi poklic.
	$	K.	%
5-----	1.10	r 130...	. 26.«5
10....	2 15	140...	. 28.70
15....	3.15	150...	. 30.75
20....	4.20	160...	. 32.80
25----	5.20	170...	. 34.85
30----	6.25	180 ..	. 36.90
35....	730	190...	. 38.95
40----	8 30	200...	. 41.00
45....	y.35	260...	. 51.25
50----	10.35	300...	. 61.50
55....	11.35	350...	. 71.75
60....	12 40	400...	. 82.00
65----	13.40	450...	. 92.20
70....	14.45	500...	. 102.50
75....	15.45	600...	. 123.00
80....	16 50	700...	. 143.00
85____	17.50	800...	. 164.00
90....	18.50	900...	. 184.00
100____	20 50	1000...	. 204.00
UD____	«2.55	sooo...	. 408.00
130....	2160	6000...	. 1018.00
Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje. Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na:
■ First Louisiana Foreign Agriculture Society
Roam 104-5-6, 424 4th Ave, PITTSBURGH, PA.
"GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ1

Bank Draft.
TiiNK 8AK8KR


POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročiii večje število
PRAVIH DOMAČIH
S KRANJSKIH KOSE)
V zalogi j'h imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-»kem. Iste se pritrdijo na kosifče z rinkcami. :-:
Cena 1 kose je 1.10.
Kdor naroči B kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; B B cena garnituri je $1.00,	,
Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
DftJje imamo tudi fine jeldene trpe po 50c.
Naročilo je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt 6«^ : - : New York, N. Y.
? nen
D
i
GLAS N'ARODA, 27. JTLTJA, lft14.
EP
Jugoslovanska
B	:
s
Katol. Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI :
Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherry Way or box 57 Brad Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, 0.
Olivni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. ETy, Minn.
Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4 th St., Kansas City, Kani. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, 0. JOHN KR2ji$NEK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lcain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva atv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva štv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od druitva Stv. 114., Ely, Minn.
V«i dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov ae nebode
oziralo.
Društveno glasilo: '-GLAS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.

KRANJSKO.
Umrla j<» v Ljubljani Ivanka Petrovčič, stara :i7 let, soproga vinjega pisarniškega oficijenta.
Nesreča na železnici. Dne 5. julija okolu pol 10. zvečer je kamniški vlak pri kilometru 22.1 zadel ob lojtrski voz ter pa vrgel na stran. Na vozu sta sedela trgovec h slamniki Aleks Mežan iz .Most in njegova žena Terezija, ki sta s«* oba težko poSkodovala. posebno žena ima več reber zlomljenih. Na istem prehodu je pred leti vlak povozil človeka ter ga usmrtil. Skrajni ras je, tla se na pravijo zatvornice.
Razne nezgode. V IV r o vem je žagarski delavec in bajtar doma <lc*ke premetaval. Pri tem je pa ponesreči zadel svojo pet let stalo hčerko na čeljusti in jo opasno poškodoval. — Miha Bohinc, delavec pri baronu Bornu, je v Ro-čettel kopal ilovico. Pri tem delu ga je pa ilovična plast p od nul a in ga čez noge in prsa stisnila; poškodbe so bile težke. — Fr. Demšar, 14 let stari posestnika sin, je pomagal doma v Krnicu pri pokritju strehe. Pri tem je pa stroj, s katerim se opeka kviško vleče, padel raz odra in zadel fanta na glavo ter ga nevarno ranil. — Na sejmu v Mengšu je vol, katerega je kupila mati, 1 "letnega Franceta Remc z rogom pod desno oko sunil ter ga tako poškodoval, da je moral iti v ljubljansko bolnišnico zdravniške pomoči iskat. — France Bric. 12 let stari posestnika sin v Gradiških Lažeh, je pri obiranju č rešen j padel raz drevesa in si pri padcu zlomil levo nogo. — Doma v lški Loki je posestnik Jožef Tancek pri delu tako nesrečno padel iz podstrešja, da je zadobil na glavi in levi Wnogi opasne poškodbe. — V Ljubljani v Kladežni ulici pred hišo št. 11 je neki izvošček ravno v tem trenotku z vprego pridirjal. ko je ravno dve leti stari Engel-bert Podobnik, delavca sin, stopil na ulico. Otrok je prišel pod voz ter zadobil po životu težke okvare. —
Pcnarejalec vina Giaeomo Bovi iz Rive ob Gardskem jezeru, ki je bil po Avgustu Zajcu ovaden, se je dne 10. julija zagovarjal pred c. kr. okrajnim sodiščem v Ljubljani, kjer je bil radi kršitve vinskega zakona kaznovan z de-
pravočasno na sled. bi bilo lahko mnogo gostilničarjev in kavar-narjev občutno kaznovanih, vrh-tega pa bi bili oškodovani slovenski konsumenti in producenti. Bovi je dal vse svoje premoženje med časom preiskave prepisati na svojo ženo. da se s tem zavaruje. To pa na noben način ne more držati, kajti če kaj takšnega zakon dovoljuje, bi se potem vsakdo enakih sleparskih načinov posluževal. Obsojenca zasledujejo tudi hrvatske oblasti potirali-ei. toda hrvatske kraljevine se bo že znal ogibati. Vsa njegova vina no tam že uničena, kar se bo tudi na Slovenskem zgodilo.
Na kečevski gimnaziji je ma-turiralo celih šest dijakov in pa en eksternist, gardni stražmojster Jožef Schober, ki je leta 1897., ko je absolviral štiri gimnazijske jazrede, stopil v vojaško službo.
ŠTAJERSKO.
"Veleizdaja". I/. Slov. Bistrice poročajo, da so v AVreggovi gostilni aretirali nekega gostilniškega slugo, ker je zaklical: Živela Srbija !
Umrl je v Ljutomeru pek in posestnik Roman Peklar.
V Sotli utonila. Iz Podčetrtka poročajo: Pri kopanju v Sotli je utonila 201etna hčerka kmeta Pust išeka iz Verač. Dekle so našli po dvodnevnem iskanju v nekem tolmunu. Sotla je zelo nevarna voda, ki je požrla že na stotine naših ljudi.
S črešnje padel. Iz Ptuja poročajo. da je v Varnici padel 50 let stari viničar Andrej Podgoršek s črešnje in obležal na mestu mrtev.
Vlom. Iz Lave pri Celju poročajo: Pri gostilničarju Špajzarju ie vlomil neki delavec, Krivec po imenu,, in odnesel za 60 k*ron denarja ter več 'cigar in cigaret. 1'zmoviča so orožniki že prijeli in zaprli.
Nesreča na železnici. V Gradcu sta trčila vkup dva tovorna vlaka ; 12 vagonov je razbitih, par oseb je ranjenih.
Zmaga napredne stranke. V Za-bukovju pri Sevnici so bili pri občinskih volitvah na celi črti izvoljeni sami naprednjaki. Klerikalci so vložili ugovor, ki pa ne bode mnogo zalegel. Zabukovje je ena največjih občin brežiškega
narno globo 400 K. Obenem je j političnega okraja.
bil obsojen na 14dnevni zapor ra di ponaredbe zdravju škodljivih živil. Obsojen je bil tudi v plačilo vseh stroškov in povrnitev škode prizadetim ter v priobčite v ob-
Castni občan. V Slovenski vasi pri Ptuju je bil izvoljen za čast nega občana graščak in deželni poslanec Rihard Klammer, največ zato, ker je leta 1912 prav le-
sodbe v vseh ljubljanskih dnev-.po pomagal mnogoštevilnim po-nikih. Bovijev zagovornik je pri- gorelcem pri Sv. Kunigundi. javil priziv, čeprav je bil obsoje-j Imenovanje. Za poštno oficijan-nec radi enakega delikta že pred- tinjo na pošti v Brežicah je iine-kaznovan. Upati je, da bo e. kr 'novana Leopoldina Novak, v/klicno sodišče to obsodbo potr-| Odlikovanje. Janez Pijavec, že-dito. čt ne eelo zvišalo, kajti ako iezpiški vratar v Mariboru, je bil M se _ teran prefrigancu ne prišlo od namestnika odlikovan za 40-
letno službovanje z zaslužno kolajno.
V pokoj je stopil ravnatelj državne obrtne šole v Gradcu, stavbni svetnik Karel Demel.
PRIMORSKO.
Umrl je v Gorici usmiljeni brat Jar osla v Vlasak, star 35 let. Našli so ga mrtvega v postelji; zadela ga je kap. Doma je bil iz Prage
Nesreča. Na praznik sv. Petra in Pavla so streljali v Temnici z možnarji ob priliki cerkvene slavnosti. Otroci so pri tem nabirali ostanke smodnika in so jih potem nesli na ogenj. Pri tem pa je 71etni Fran Stepančič stal preblizu ognja in ko se je smodnik vnel, je otroka hudo osmodil po obrazu.
Pošten čin. Ana Kodelja, perica. stanujoča v ulici Grabizio št. {3 v Gorici, je našla v Stračicah. kjer perejo perice, listnico z zneskom 540 K: Zavila jo je takoj v žepno ruto ter jo nemudoma prinesla na policijo, kjer se je kon-statiralo, čegav je denar. Nekemu gospodu je bila zdrsnila listnica iz žepa. ko je prejšnji večer na ravno tistem mestu pral svojega psa.
Gcrelo je 5. julija popoldne v skladišču drogerije Seppenhofer-£ei v ulici sv. Antona v Gorici. Najbrže je tlelo celo noč. V skladišču je bil nekdo, pravijo, da gospodar prejšnji večer do 11. ure. Kako je nastal ogenj ? Tlelo je v neki vreči, na katero je bil najbrže vržen kos cigarete. K sreči so stanovalci v prvem nadstropju zapazili pravočasno dim, ki je prihajal iz skladišča; poklicali so ognjegasce, ki so prišli ja-ko hitro in udušili ogenj.
Tatovi v cerkvi. V cerkev na Placuti v Gorici so se pritepli 5. julija opoldne neznani tatovi, ki so pobrali iz nabiralnikov miloščino in jo odkurili. Policija jih išče.
Pomanjkanje vede. V tržaškem mestnem svetu se je 6. julija svetnik dr. Pertot pritoževal radi pomanjkanja vode v okolici, dasi se je vodovod razširil tudi v okolici. Navedel je podrobno, kje manjka voda. Govoril je obširnejše tudi pri točki: čiščenje kanalov in potokov, povdarjaje, da zanemarjanje okolice glede na javno snago, pomanjkanje vode in pralnic povzroča oškodovanje občinstva v mestu. Za vodnjake v okolici, poprave na cestah itd. sta se toplo zavzemala svetnika Sancin in Crnigoj.
Najdeno truplo. V Stračicah so potegnili 7. julija proti poldnevu neko truplo; poznali so v njem ponesrečenega dijaka Delchina.
Tatvina. Krčmar Henrik Piki v Trstu je 9. julija hodil sam po \eč gostilnah in je okoli polnoči prišel že precej vinjen v neko krčmo v ulici del Solitario. Tam se je vsedel k dvema neznancema in so vsi trije skupaj popivali. Nato je pa Piki povabil ona dva na izlet v avtomobilu. Ta sta ponudbo sprejela z veseljem, vsi trije so se vsedli v avtomobil, a že pri bližnjem ovinku je skočil eden neznancev iz avtomobila. To se je zdelo krčraarju sumljivo, pregledal je svoje žepe in o-pazil. da mu manjka listnica, v kateri je imel 700 K v bankovcih in turško srečko, vredno 400 K. Kmalu nato je izginil tudi drugi neznanec in krčmar se je peljal na policijski koinisarijat, kjer je tatvino ovadil. Proti jutru so aretirali drugega neznanca, 231etne-ga kovača Karla Pizzula, pri katerem so našli 226 K, kateri denar je dobil od svojega tovariša, ki ga policija še išče.
Beg jetnika. Na Brionskih otokih je sedaj zaposlenih kakih sto jetnikov iz kaznilnice v Kopru. Eden izemd jetnikov, neki Ivan Boschettig, je v eni zadnjih noči na originalen način pobegnil. Zapri se je v stranišče, na tamoš-njem oknu pa je toliko razširil mrežo, da je lahko zlezel skozi nastalo odprtino, nato se spustil po žlebu na dvorišču, kjer je vlomil v skladišče. Tamkaj je zamenjal svojo kaznensko obleko s civilno, šel nato v kopel Saluga, kjer je odpel čoln in se odpeljal proti Fazani pri Pulju. Drugi dan so našli tamkaj čoln. v njem pa listek, na katerega je kazne-nec lastnoročno napisal sledeče: "Prosim, da se ta čoln vrne kopališču Saluga na Brionskih otokih."' Kakor se vidi, je *ta kazne-nec še dovolj pošten. Boschettig je ravnokar sedel v ječi radi nekega vloma v Trstu, radi česar je bil obsojen na eno in polletno ječo. O pobeglem kaznencu še nimajo nobene sledi.
9. julija dopoldne se je pripetila
v tržaški prosti luki nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Delavcu Evgenu G ia con'in i ju, ki je bil zaposlen na angleškem parni-ku "Castilio"'. je pri izlaganju železa padel 70 kg težek kos železa na glavo. Delavec je obležal na mestu mrtev z zdrobljeno čre-pinjo.
Tatica. Na zahtevo gospe Ivanke Ruzzier je 9. julija aretirala tržaška policija 261etno Marijo Degano, doma iz I^atisane v Italiji. Aretirana je bila radi tega. ker je ukradla svoji gospodinji mnogo perila in drugih predmetov v skupni vrednosti 615 kron.
KOROŠKO.
Dve navadni poroki, ena zlata.
Smarjeta pri Velikoveu. Lepo slovesnost smo obhajali 28. junija, namreč dve navadni poroki in eno zlato. Alojzij Dreier se je poročil z Evo Ravnik, po domače Podlesnikovo v Ramočivesi, drugi ženin Tomaž Schuster pa si je izbral Marjeto Wutte iz Zakame-na za kraljico svojega srca. Sta-riši druge neveste, ča titljivi starček Janez Wutte in njegova žena Neža. rojena Leitner. pa sta obhajala zlato poroko na veliko veselje svojih otrok in velike žlahte ter s\ojih prijateljev. Oba sta še precej trdnega zdravja.
Ogenj. Iz Velikovca Dne 1. julija ob 11. uri ponoč* ,e naznanil strel iz stolpa izbruh i>gnja in trobenta je klicala meščane iz spanja. Gorelo je na dvorišču trgovcev bratov Kulterer v Cerkveni ulici. Nevarnost je bila velika, a k sreči se je dal požar s pomočjo požarne brambe kmalu omejiti. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Pogreb utopljenca. „ Podgrad pri Medgorjah. Dne 4. julija je bil tu -pokopan utopljenec, ki smo ga našli v Voglah. Imel je pri sebi lepo uro in 11 K 60 vin. ter svoj naslov: Pavel "Widmar, penz. sodni sluga iz Celovca. Bil je vdovec brez otrok in od doma od 4. junija. Prej kom* se mu je omračil um.
Kresovi Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je gorelo na več krajih, zlasti okoli Veli-kovea, mnogo kresov, kar pač kaže. da ne bo še tako kmalu konec slovenskega rodu na Koroškem.
Pol leta. Djekše. Polovica letošnjega koledarja je že zanič. Preden pa je teh 6 mesecev šlo mimo nas, smo tudi Djekšarji marsikaj doživeli. V začetku je naše hiše pridno obiskovala huda bolezen davica ali difteritis. Štiri pridne šolarje smo položili k večnemu počitku. Trije vrli stari možje v skupni starosti 230 let so odšli v večnost. Bili so to Vr-nikov, Hamrožev in Habrlov stari oče. Dva skrbn gospodarja sta po kratki hudi bolezni šla u-živat večno plačilo. Vsak je zapustil lepo posestvo, žalujočo ženo in tudi nepreskrbljene male otroke. Ta dva sta bila Jank na Djekšah in Tribal v Kneži. — V Beljaku je bil pokopan tukajšnji nadučitelj Anton Rosch. Imel je raka v grlu. Trpel je hude bolečine in večkratne operacije ga niso mogle rešiti. Rajni sicer ni hotel, da bi se ga prištevalo med na-šince, a bil je miren značaj. — V cerkvi smo slišali zanimive podatke iz krstnih knjig. Pred 200 leti (1713) je bilo na Djekšah rojenih 40, pred sto-leti 41 in lani 42. Vsakih sto let napredek komaj za enega otroka. Letos je do-sedaj šele 21 rojstev.
POZOR, ROJAKI!
Dne 23. julija t. 1. je pobegnila moja žena Marija Mele z nekim Andrejom Zal ar jem in je vzela s seboj dva otroka, Viktor je star leta in punčka, ki še ni krščena. pa 14 dni. Ona je rojena v Račicah št. 66 pri Podgradu na Štajerskem, ni prav nič vredna in zapravila mi je vse, kar sem imel. Rojaki naju dobro poznajo in vedo, da sem bil vedno predober. Ona je mati petih otrok in jaz ne vem. če sem oče kateremu. Poziia jo vsakdo lahko, je srednje postave, črnih las, suha, temne barve in zobe ima navskriž. Potepin Andrej Zalar je pa doma iz Ra vnic pri Hribu in kupil je grunt od Mileta v Podskrajniku. Svoječasno je imel kampo v Davis. AY. Ya., pri Babcoek. Doma je pustil ženo in 4 otroke. — Kaj ne. da se je našel res lep par. Ču-j vajte se ju!
John Mele, Dox 17, Baronville. Pa. ___ _(27-28—7)
Iščem svojega očeta FRANKA BUBAŠ. Pred 16. leti je prišel v Ameriko in pred 8. leti je bil v Pittsburghu, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj blagovoli naznaniti njegovi hčeri: Maria Iiubaš ml., 26 Central Ave.. Brooklvn, N. Y. (:ix 27.29.31—7)
IŠčem svojega brata BLAŽA MAUIIER. Doma je iz Vitanja pri Celju. Pred 7 meseci je bil v Seattle, Wash. Prosim cenjene rojake. č»* kdo ve >:a njega, naj mi naznani, ali naj se pa sam javi. za kar mu bodem zelo hvaležna. — Mary Kosmač, 308 14th Ave., Milwaukee. Wis.	(25-28—7)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Montana in Wyoming naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik
g. ROBERT ROBLEK,
kateri je pooblaščen pobirati na-i-očnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stroko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih državah kar najtopleje priporočamo.
BREZ JAMŠČINE
se dobi prodajalna, pripravna za vsako kupčijo, ki dobro posluje. Naslov:
221 E. Northern Ave.. (25-27—7)	Pueblo, Colo.
NAZNANILO.
(lanom društva sv. Barbare postaja št. 32 v Braddocku. Pa., tem potom naznanjam, da se vr-še seje sedaj vsako drugo nedeljo v mesecu in ne prvo kakor popreje. Obenem pa opominjam vse oddaljene člane, da vzamejo prestopne liste in ako pa ni v bližini njih bivališča kaka postaja društva sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa., potem naj vzamejo potne liste. To povem, da ne bode v slučaju- bolezni kakih nepotrebnih izgovorov.
Za odbor: .J. A. Germ. (24-27—7)
PRVA HRVASKO-SLOVtNSKA TOVARNA TAMBURfC V AMERIKI
DAROVI
za štrajkarje.
Anton Turnšek $2.
Po $1: Anton AVidinar, Fran Juvančič, Anton Lorinc in Ignac Widmar.
Po 50cl: Alojzij Zirrzel, Gill Sassi, Mihael Widmar, Louis Htroeh, Fran Zrimšek, Janez Grošelj, Marko Kožmus, Morello Bracco. Green Salsi, Ernest Hummer, Fran Erjavec, Fran Rotar, Fran Lovrine, Josip Oblak in Janez Bajer.
Po 25č: Feliks Blatnik, Martin Beles, Adrian Domerger, Fran Coporla, Janez Bema, Janez Domerger, Genek Malinowski, Janez Tkuansky, Albin Knezensky, Fran Cakansky, Fran Boni in Jožef Abram.
Po 15«1: Fran Guiliai in Fred. Bombard.
Skupaj $16.80.
Najlepša hvala!
Lowber, Pa.
Anton TurnŠek, nabiralec.
Svoto $17 prejeli in odposlali na; Slovenian Strikers Relief
priporoča ae vsem Slovenskim taa -barmškim zborom, kakor tudi posameznikom, ki lju-" bijo tam b ure. V tej tovarni se izdelujejo tam bare po najnoTejiam litte-
mu In najpopolnejših umetniških mm-
črtih.
Okrašene ao z biseri in vsakovrstnimi roiaml.
Velika zalogi vsakovrstnih goda1 in najboljših gra mofonov ter finik slovenskih p!o5č i. t. d.
Veliki ilustrova-ni cenik e slikami polljem vsakemu zastonj.
Ivan Benčič
4054 SL Clair Ave.,
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner CeJar St
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje.
Obed (tri jedila) 25 centov.	Spavanje 25 ceatov.
Z veles pošto van jem	JANKO TUŠKAN, lastnik.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. 3«!
Zdravim V9e bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. PitUber«. Pa.
Nasproti "Hotel Pavlinac". — Kare štev. 1. Z. S in 4 vozijo rinemo moj« dl» i.
^b ofe,	ofe, rtffe <**» rrffe frffe	<rfft> rife ritt
Cleveland, Ohio.

i i i i i i
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci.
Spisal Rev. J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imei veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. ; Dobiti je pri:
Siovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	JNew York, N. Y.
* % % % % % %
V V V' ^ V* V'
Committee, P. O. Box 1181, Pueb-8mrtna ipzgpda pri delu. Dn« lo, Colo.
Uredništvo QUm Naroda.
FRANK SAKSER
V
82 Cortlandt Street, ^ a New York, N. Y.
mmmm PODRUŽNICA: mm mm
6104 St« Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.
-ll=gj|pd
Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka.
Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnitt družb.
Prodaja parobrodne in železniške lističe po izvirnih cenah.

V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženL
pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, \ ker marsikdo je že skusil, da se denaija ne more vsakemu zaupati.
13

m



GLAS NARODA, 27. JTLI.TA, 1914.
Skozi šibe.
Ruski spisal Skitalec.
In začel mi je pripovedovati o Stenici Kazinu. Mraeua velif-an-Stvenoet pečine me je presenetila. Bila j»* liaspiena i use je dviga la naravnost iz vod; zdelo se je, da je Trdnjava, ki jo je sezidal gigant iz ogromnih skalin. Vsa kamenit«, v podnožju obdana od vitkih 1 »orov, j«' zrla grozno in mraeno na nas. kakor da je zatopljena v tn/tie spomine na Ste-pana Tiinotejeviea. Iz razpok lin med divjim |M-eevjem so rastle ravne mlade breze, v dolbinah pa so gnezdili strpni orli. Nekak he-roi<«-n dih j»* vel od on«'i?a mesta k nam. a o«**e mi je pripovedoval pri vi a/-no o junaških einih Kazina. o mogočnih h i.s tori »"ni h prizorih, in oseba Vol^irwya lu-roja je vzrastla v moji domišljiji do gigantske velirine... rpori, raz-bojniitv« in drugi grozni poboji so popolnoma odgovarjali temu romantičnemu kraju; zdelo se je, kakor da so veličastna reka. plešaste gore in mrarne »Vri ustvarjene prav zato, da *e odigravajo tu trajfieni zgodovinski dofrotllja-ji, in /e samo pogled na vse to je vzluijel fantastične, visokoleteee misli.
•' In tako. Kopka," je pripovedoval oee, **s«» jru ujeli, mu vko-vali roke in noge ter ira vtaknili v železno kletko. In kakor zver, so ga peljali v tej kletki v Moskvo. Tam pa so ga na Rdeeetn trgu raztrgali na štiri kose..."
In naslikali mi je prav kakor n-nietnik v pestrih barvah in živih prizorih z velikimi potezami sliko kazni: ' Velikanski trg. osvetljen s krvavim svitom vzhaj-ijo-eega solnea ter polu ljudstva... Satot... Kahelj v rudeei srajei z veliko hrado in s sekiro v roki. .. Razin leži na šafotu... En mah, in odletela je desna roka... Mali. — mah! leva noga... Razin mol-ei... jeeati noee. Ponosen je. Istotako so mu odsekali desno nogo in potem glavo... Tudi ostalo njegovo truplo so razkosali in ga vrtfli psom. Tako se je zgodilo!"
Meni j,- zastala kri v žilah. Za-eud-n sem gledal zdaj na oee t a in potem zopet na peeino, ki se je nagibala kakor grozna prikazen
uav/dol; in z«|elo s,- mi je sedaj,	prašek.
kriva vse telo, na rokah in nogah so mu zrastli tekom trehsto let levji kremplji, veriga se ga ovija kakor kara in se j«* zrastla z njegovim telesom... Tako leži Razin. na svojih prsih pa nosi vso goro. Vsako noe prihajata lev in medved in ga trgata v kosee. In tedaj ječi in od njegovih stokov se trese vsa gora, a na Volgi se vzdigne nevihta. Najbolj eudno je pa to, da se proti jutru raztrgano telo zopet združi v eeloto. kakor da se ni zgodilo nie, in zopet leži junak v verigah in zopet ga davi gora... Tako trpi Razin. in konca njegovega trpljenja ne ho nikdar!"
Oee se je nekoliko zamislil, u-molkuil je in ponovil potem otožno :
"Nikdar!"
Meni se je priljubil Razin zaradi svoje vztrajnosti in zaradi muk, ki jih je moral prestajati. In prevzelo me je popolnoma občutje teh pravljic; v mojih očeh j«- bil Razin poosebljeni ponostni in uporni duh vseh prebivalcev ob Volgi sploh. Prikovan k pečini. je Živel v tell gorah. Nekoliko ga je'bilo tudi v mojem očetu iu
v meni.
Večni duh nepokoja, čegar mukam ne bo nikdar konea, — ta je bival tudi v nama. odtrganima od vsakega rednega življenja, ki sva se mu izneverila in ki sta bila osamljena ter tujca vsem; zato nama je ugajala Razinova drznost. Oba sva ljubila junake, neupogljive in osamljene, hrabre in bojevite. In oče mi je pripovedoval neprestano o njih. Volga pa je oslepilno trepetala v solncu. in v dalji se je prikazal mahoma, kakor da se je dvignil iz dna reke, bel parnik. sličen labodu, in ha rruonično bobneč se je pomikal I roti nam. Njegovo grmenje se je razlegalo po reki ter se izgubljalo za gorami. A v odgovor se mu je krepko odzval oglušilno in divje, hripavo žvižgaje naš parnik : ropotaje s kolesi, se je ves srr. sel in j«- drgetal kakor da ga je zgrabila neukrotljiva besnost in se hoče zakaditi v boj. Mogočni in strašni glas parmka me je pretresel, da sem si zatisnil ušesa. in v strahu s in stekel k očetu: zdelo se mi je, da najdem edi-no pri njem pravega zavetja v tem ogromnem življenju, kjer se-iu izginjal kakor majhen, jedva
da .)<■ tam bivalituV mogočnih senc, a očeje kazal nanjo s palico iu je nadaljeval svojo pripo-vest.
"Na tej skali je bil v kamen vsekan stol, na stolu je sedel Razin, kadar je sodil nepokornike, ki so jih vrgli potem z gore v Volgo.., Jako pri prosto.
Nekoč je plul Razin po Volgi s svojo vojsko na čolnih, — parni kov takrat še ni bilo. Vsi čoln! so liili okrašeni s preprogami in 11 a tovor jeni z ugrabljenim blagom: vdrl je namreč v perzijsko earstvo iu je od vel se boj perzijsko kneginjo. Pluli so in peli pesmi o svobodi, vse naokrog pa so bile divje globeli, pečine in pore Ter Volga, svetlikajoča se v soln-eu. in Razin je izpregovoril: * Ah,
— je dejal — 'Volga mami-
ea !... -
in hlepeče selil poslušal živo-barvno nazorno pripovest, oživljeno s podrobnostmi, kako je kneginja kliknila, kako so se za-bliskali v zraku njeni ..zlati čeveljčki z rudečimi pet i ea mi'' i. dr. Zrl sem na Volgo in na pečev-je ter sem pričakoval nehote, da se prikažejo zdajzdaj izza ovinka okrašeni čolniči z razbojniki in že se mi je zdelo, da pojo pesmi o svobodi in govori Razin: "Ah, ti Volga-mamica!" Toda ničesar sličnega se ni pokazalo. Samo včasih so smukah* mimo nas jadrnice in plavi s svojimi malimi hišicami. A oče je pripovedoval:
"Oče tvoje matere" — je nadaljeval — "tvoj dedek ne veruje, da je Razin umrl in se glede tega vedno prepira z menoj... Veš. med narodom so nastale namreč o njem različne pripovedke — fantazije, bi rekel. Pravijo, da živi prav pod to goro junak Razin. I 'm ret i ne more, določeno je, da mora večno trpeti. V temni duplini leži, slični kleti, vkovan •rige, muči se in ječi, saj je brez zraka in brez luči. Deden pravi, kadar se dvigne na Volgi nevihta, to je znak, da Razin stresa in trga svoje verige. Zdi se, da samo Volga šumi, da buta va-lovje ob pečine; če pa poslušaš natančnejše, slišiš, da stoka on pod goro. Na prvi hip čuješ le šustenjc borov v vetru^ a ee nastaviš uho in poslušaš dobro — zazvene železne verige.
Tam v špilji leii ta orjaški ve-
"Cemii pa se bojiš, norček?" me je miril oče. — "to je pisk. para! Poglej vendar, kako je to narejeno! Ako obrneš držaj, u-darja para ob strani bakrene cevi... "
In ko je parnik zopet nekoliko utihnil, me je peljal oče k eevi, kjer j • Stopal semintja osoren mož /. hrki ter z uniformsko čepico, ter mi je razložil, kako je sestavljena: strastno je ljubil mehaniko in mi je pripovedoval vse s svojo običajno navdušenostjo... pot.-m me je povedel k stroju in mi j.' tudi tu govoreč uprav krasno — vse pojasnil. (Jledal sem radoveden in v stralui v velikanski trebuh parnika, po cele ure sem zrl, kako deluje mogočni in strašni mehanizem, kako se dvigajo ogromni, blesteči valji, obliti z umazanim oljem, in kako se sukajo in brne neštevilna kolesca.
"Vse to se giblje s pomočjo pare!" mi je pojasnjeval oee. — "toda nekoč izumi veda še 'glavni motor', ki se bo dvigal brez pare, sam in večno!" — je nadaljeval 7. globokim prepričanjem. "Ta stroj bo sličen vsemirju in vsem neštevilnim svetovom, ki se sučejo okoli solnea in okoli zvezd. Vsaka zvezda je namreč tudi soln-se!"
O "znanstvu" je govoril oče vedno z največjim spoštovanjem in ljubeznijo, in začel se je mamljivi razgovor o zvezdah, o planetih, o morju in sonleu, o vročih krajih, polnih pravljičnih čudežev, o prebivalcih lune, o človeški duši; in oče je dal svobodo svoji živalmi domišljiji. Znal je pripovedovati z najmanjšimi podrobnostmi o tem, česar sain ni še videl nikdar. Z lune in zvezd sva se vrnila zopet nazaj na zemljo, toda ne k našemu turobnemu življenju, ne v tesne kamrice in bedne kočice, ki so nama bile tako dobro znane, stopila sva v razkošje palače, v prekrasne dvorane, v življenje bogatinov in srečnih ljudi. Oče je vodil moj lačni duh skozi neštevilne bajne sobane, odpiral mi je brez konca vedno nova vrata s kljukami od jaspisa, z zrcalnimi šipami in s čudnimi zvermi pol^g mramornih stopnic. Naposled mi je opisal carjevo življenje, in to s toliko obilico podrobnosti in tako nazorno, kakor da je sam car, ki so ga pahnili s
h k an siv in nag... Brada mu po-J prestola. Popisoval mi je carjevo
■ - gp-
perilo, carjevo hrano, pripovedoval mi je, kaj dela car ves dan ter se je spomnil celo spalnice z visoko zlato posteljo pod krasnim bar-šnnastim baldahinom in z ostrim mečem, ki visi na tanki nitki nad carjevo glavo.
Žalostno najno življenje pa je bilo preneprijaz.no. da 1 »i se bila mogla baviti ž njim: kot rojena sanjarja so naju zanimale predvsem fantazije. Očetove pripove-sti so v moji.duši popolnoma odgovarjale činom Bove in Jerusla-na in moj duh j-1 splaval v aristokratski svet junaštva in vit»štva.
Potem sva začela igrati pred občinstvom, ki je bilo na parniku* V velikem krogu naju je obdajala raznovrstna, radovedna množica. gledala je naju 111 najino harfo kakor nekaj povsem nenavadnega, ki ne spada v njeno prozaično življenje.
In oče je zapel "Pesem o Sten-
ki Razi 11 u "
Izza ostrova pa črez slap p«) širokih rečnih valovih poleteli so pisani ostroprsnati čolni.. •
Motiv te pesmi je bil vznesen ter je vel v njem pravi duh raz-bojništva, in oče ga je pel s silnim glasom, svobodno in široko...
A strune so brnele, kakor da pluskajo vesla, v umerjenih sunkih je donela pesem, in zdelo se je, da v resnici režejo "ostroprsni •olni" šumeče valovje ter bleste dolga vesla v solncu...
<
Na sprednjem Stcnka Razin objema svojo knežjo nevesto; svatbo novo slavi vesel in pijan.
Mene so spravile že očetove pri-povesti v pravo ubranost, in videl sem v duhu celo vrsto čolnov, "okrašenih s preprogami", videl sem smele obraze razbojnikov in Kazina, govorečega z Volgo. O vsem tem je govorila peseiu nad vse čudovito.
Ej. ti Volga, naša mati,
Volga, reka ti svobodna!...
Grmel je silni glas očetov, a meni se je zdelo, da je to glas Ra-
zina.
Tolpa okrog naju se je večala, vsi so čakali, kako pač konča pesem, a oče je umolknil za vsako kitico nekoliko, brnele so samo strune, in zvoki so begali kakor plovejo lahki čolni po vodi.
)
Krepko prime jo in dvigne
perško kneginjo od tal
ter iz čolna ven jo vrže...
1
Tli se prekine pesem rezko: zdi se, da vzdiha jo vsi globoko "ah" ter iztegajo svoja vesla... In zopet se ponavljajo poslednje besede, toda sedaj že nežno, tužno in počasi, kakor da se loči duša od telesa, in da tiho plakajo valovi, sprejemajoči dragoeeni dar:
ter iz čolna ven jo vrže na peneči šumni val...
Tudi v razinovi duši — v njeni globini plaka nekaj... o ljubezni, iztrgani s krvjo iz srca. Toda takoj prenehaja pesem zopet v prejšnji polet, in oče stresa svoje kodre ter poje kakor pravi razbojnik :
ITej, ti Frolka, pleši bes! y Pesmico zapojmo smelo njeni duši na spomin! Izza ostrova pa čez slap, prek valov...
j
In pesem konča, kakor se j začela : čolni beže, valovi šume, vesla pljuskajo, 111 tam, kjer so potopili kneginjo, ni videti nikakili sledov več. Vse je izginilo.
Oče je vrgel iznova svoje kodre navzad in zapel drugo pesem.
Odvzemi mojo mi bolest!...
4
Brezskrbni, živi trilčki ruskih pesmi, očetovo navdušenje in hu-moristieno skakljanje njegovih prstov po strunah, vse to je malo pomalem elektriziralo poslušalce, in v okroglo harfino jamico je padel kar tako drobiž.	%
Ponoči pa se je odelo nebo in Volga in bregovje v gorko meglo, na nebu so migljale svete zvezdice in so se mešale v črni megli obzorja z raznobarvnimi lučicami svetilnikov ter laadij ki smo jih sreča val i. Parnik je brzel v tajin-stveno, brezmejno meglo, iz 0-gromnega črnega dimnika so se dvigale namesto dima celi stebri žarečih isker, ki so ugašale v bar-šunastem ozadju črne noči.
In zdelo se mi je, da bljuje kaka pravljična pošast 2 ognjenoru-
dečimi očmi iskre, kakor zmaj Go" rinič, ter nas vede v neznan, čudežen kraj...
In glej. nekega jutra se je ta čudežni kraj mahoma pojavil pred mojimi očmi. Zbudilo me je čudno petje. Parnik je vozil počasi. V ospredju ob krovu je stal širokoplečast mornar s črno brado in je vtaknil pisano pobarvan dolg drog v vodo ter iskal tal. . .
"Se-est!" je zapel z osornim in mračnim glasom.
Tn takoj se mu je odzval kakor odmev tatu nekje neviden tresoč tenor in je ponovil za njim zateg-iijeno in turobno:
"Šest!"...
In medtem, ko je pel tenor, je pogreznil korenjaški mornar iznova preko krova v vodo svoj drog in je zaklical brezupno: "Pe-et!-"...
"Pe-et!" je vpal tužno nevidni.
"Šest in pol!" je kliknil bodre-"e in urno bas.
"Šest in pol!" je ponovil radostno ter naglo tenor.
Toda mračni mornar je zataknil iznova svoj drog v globino in je zapel potegnjeno in srdito: "Sest!"...
"Šest!"... je donel razočarano in žalostno nevidni tenor.. .
Na obzorju, že povsem blizn. je zelenela visoka gora. a na gori je blestelo pod žarki jutranjega solnea bajnokrasno mesto. Obdajal ga je zobčat, kamenit zid s stolpiči, glave starinskih cerkev so se lesketale v zlatem sijaju, reva nasproti mesta pa je bila od obrežja do obrežja vsa pokrita z ladjami, in zdelo se je, da tvorijo jadreniki teh ladij, okrašeni z ne-številnimi rudečimi in belimi zastavami velik gozd, katerega konca ni bilo videti. I11 naš parnik je prihajal vse bližje-in bližje...
Hodila sva z očetom po obljudenih šumnili ulicah velikanskega mesta, igrala in pela sva pod okni mnogonadstropnih hiš ter se gnetla skozi veselo, raznobarvno, potečo se množico.
S sejma se je dvigal pravi pekel zvokov: iz gostiln je bilo slišati grmenje "glasbenih strojev" s pavkami, kraguljeki in turškim1 bobni ter surovo zborovo petje, vriskanje in hrup plesa.
Po ulicah so ropotali tovorni vozovi in kočije, hrumela je živahna množica; poulični pevci, muzikanti in plesalci so peli, igrali in plesali, dvigaje glave in poglede v vrhnja nadstropja. To so bili so tujci, in ne ruski narod: židi 111 Židinje s harfami in go^li, poulični orkestri Ogrov z medenimi trobentami in hripavimi kontrabasi, muzikanti, akrobati, ki so igrali vsi po več instrumentov, in sicer z rokami, z nogami in z glavo ter končno italijanski goslači z gudki*) pod pazduho v razeefranih in zamazanih narodnih nošah s krasnimi zagorelimi obrazi, z živimi, mehkimi kretnjami, polnimi prirojene gracije. Vse to je hkratu poigravalo, zvenelo, bobnelo, pelo in plesalo ter
je delalo nepopisen hrup: duda je donela v tujih, neruskih motivih, gosli pouličnih goslarjev so škripale, razglašene strune liarf so jt*-čale brezpomočno, trombe so bučno tulile in brnele, zvenele so pavke in bobni so bobneli, pevci in pevke so upile na vso moč. želeč, da bi jih poslušal kdo.
Gosta množica ljudi se je vila povsod; na vseli straneh nerazločen hrup in šumenje. Tupatain so se svetlikali pisani orijentalski kostumi Tatari v zlatih in srebrnih čepicah ter v rumenih ali višnjevih suknjah: Kitajci v opravah, t kakoršnih jih navadno slikajo; v širokih, pestrih hlačah, s čudnimi klobuki in čudnimi obuvali, poševnogledi, temnopolti, z dolgimi, tankimi hrkaini in črnimi skuštranimi kitami. Poulični akrobati v svetlem triko so se zvijali v obroč, skakali so in se prevračali v zraku; nekateri — gibčni kakor opice — so lezli po žlebovih velikanskih hiš navzgor, pogleda-vali so skozi okna gornjih nadstropij v sobe in so tako zabavali občinstvo. Skozi okna gostiln,, odkoder je prihajalo bučanje in hrup glasov, bobnenje lajn in vriše ženskega zbora, so gledale mirno napolo oblečene ženske. Nad vso to pisano, veselo in pojočo množico pa je plaval gost prah, ki so ga zlatili vroči žarki poletneg solnea...
Midva s očetom sva se v tej (gneči popolnoma izgubila s svojo tiho, preprosto harfo.
141 panika*	1 417.T10 !••
flanbirg-Amerika Itta
IU]T«ejft pirobradaa draiba as rati, ki vadita]« 74 railiCalh trt.
RED STAR LINE
Plovitba med New Yorkom in Antwerpnom.
Redna tedenska zveza potom poštnih ; parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
•"VATBRUAND", KO er«Tl]«v dolg, 68.000 ton,
"IMPERATOR", ®19 čevljev dolg, «2,000 tai. Dlrcktma st«m Bed
NEW TORKOM in HAMBURGOM. PHILADELPHIO m HAMBURGOM, BOSTONOM m HAMBURGOM, BALTIMOREM in HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM.
Najiiqc cene sa t stari kraj in nazaj.
Pixki flHMMl 1 t«iV I ■ ilwAi
ZEELLAND 11.304 ton«
FINLAND
< 12,760 ton.
Največje udobnosti v MEDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki vaebaje kabine po 9, 4 in 6 postelj, o bedni ce, kopalnice, pralnice itd. Za aadaljne podrobnosti obrnite aa na:
Hamburg-American Line,
45 Broadway, New York
ali aa krajevna agente.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
KROONLAND
12,760 ton.
VADERLAND
12,017 ton.
LAPLAiND 18,694 ton.
Kratka In ndtbns pot xa potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenbvanimi del«luni je dvojna direktna železniška sveža.
Posebno se Se skrbi aa cdobnost potnikov medkrovja. 'Tretji rasred obstoj1 od malih kabin ca 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljna informacije, cene in voine i stke obrniti sa js nai
RED STAR UIINE;
No. 9 Broadway
NewuYork.
94 State Street
Boston. Man. 1319 Walnut St. Philadelphia. Pa. 619 Second Ave. Seattle. Waah.
No. 14 No. Dearborn St.
Chicago. 111.
1S06 "F" St., N. W.
Wuhington, D. C
210 St. Charles St. New Orleans, La. 11 & Locust St. St. Louie. Mo.
233 Main St.
Winnipeg, Man.
319 Geary St. San Francisko, CaL
121 So. 3rd St. Mineapoli*. Minn.
21 Hospital St. Montreal. Canada.
je
lična knjiga t "VOJSKA NA
BALKANU'
Vsled vsestranske želje uročili imo več iztiaov te knjige in je ■edaj eenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na B&lkann" sestoji iz 13 posameznih seiitkoT, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-oremljeno z 255 slikami, tikajo 5e se opisa balkanskih, držar in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sesitkom je prideljea tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti pf 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča ie pri:
Blovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St.. New York City.
Gompagnie Generale fransallaoliqoe
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna Crta do Havre, Pariza, Sviee, Inomosta in Ljubljane.
Poštni pamiki so:
'LA PROVENCE"
aa dn vijaka
r*LA SAVOIE"
'.um dn vijaka
"LA1LORRA1NE" aa dri tijib!
"LA FRANCE"
■aa Miri rijabs
-	Podpisani
M^k	je iznsjditelj
f jtir	A E^ najuspešnej -
f ray	1 še tinkture na
f { I	svetu Alpen*
^ Savi 1	tinkture in
* _1DT I	K< AJpenDoaade
V - Ženskam in D* 4	r možkim. ka-
'	teri jo rabijo.
zrastejo ▼ šestih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali in ne bodo csiveli. Ravno tako zrast«'možem! v Se«tih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. kostibol. trzanje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline, bale, tare. krasta in kurja očeu, bradavice, potenje no». zebli ne itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravita so reristrirana v Washinjrtonu, znamenje, da bo čiata in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem sra zastonj.
JAKOB WAHCI0, 1092 E. Mth St. Cleveland, 0.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plažam <500.
Szpresni parniki so: "Chicago", "La Toaraine", "Rochambeatf'in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Ckesebronffc Building. Poštni parniki odpluje j o vedno ob iredah iz pristanišča številka
§7 n. m.
•LA SAVOIE 29. julija 1914. t FRANCE	19. avg. 1914.
*LA LORRAINE 5. avg. 1914 *LA SAVOIE 26. avg. 1914. •LA PROVENCE 12. avg. 1914. »LA LORRAINE sept. lf>14. Expresni pamiki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
tROCHAMBEAU 8. avg. 1914. *LA TOURAINE 5. sept. 1914. •CHICAGO 29. avgusta 1914. »NIAGARA 12. sept. 1914. "L0UISIANE" direktno do Bordeaux-a 27. julija 1914. Parnik s kabinami samo enega razreda $45 iz New Yorka v Bordeaux.	,
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
Avstro - Amerikanska črta
(preje Bratje Cosullch.)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna erta za Slovence in Hrvate.
•)Gudok = vrsta primitivnih gosli.
(Pride se).
(
Meri paralk mm Iti vijaka '■▲snu Wa»ivotob"| Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko,
- % 1 M Osna vožnih listkov iz New Yorka sa HL razred so do:
ttf «pOdaJ Fanaefl! pofi _ Erodi na dva vijaka ifluj« brezžični brzojaY XLICB,	LAUHL
Kasta vaxhingto*
argentina. oceania, franz johdqi
i i
•t^:«' • 9— n • M • w w. 'fan •
V T.'.V «
TRSTA .....
LJUBLJANE REKE ......
ZAGREBA ..
KARLOVCA	_______________ _____
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joaeph I. tai Martha Washington znaša $4.00 več.
II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph It od $65.00 do $70.00.
Vsi drogi parniki od $50.00 do $60.00.
$25.0«
$26.18 $25.00 $26j08 $26.2«
Phelps Bros & Co., Geo. Agents, 2 Washington Street, New York, N. Y.