Usto X.
sminai, dne 19. marca 1930
Št. 12.
V.b.b.
Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. Jn gospod, društvo, klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za J'igo-lav i<>
četrtletno:	Din. 25-—; celoletno: Din. 100'—.
Deželni zbor.
(Nadaljevanje.)
Ribolovni zakon.
Predloženih je bilo že več tozadevnih zakonskih °snutkov, ki pa so bili odklonjeni. S tem zakonom se J'ibolovstvo postavno ureja in daje podlaga za gojitev, *Qv in izkoriščanje rib. Zakon urejuje ribolovne pravi-Ce. zvezo teh pravic z drugimi pravicami, ribarstvo [P nadzorstvo. Na Koroškem je 7000 ha stoječih voda ,r> več sto kilometrov tekočih, ki so vse bogate rib.
Pogozdovanje polja.
Posebno veleposestniki so pogosto pogozdili pol-in travnike, ki ležijo ob gozdu. Ti umetni gozdovi delali pozneje veliko škodo okoliškim travnikom ‘h njivam. Da se zaščiti poljedelstvo, je bil sprejet zakon, kj pravi, da se mora pogozdovanje parcel, ki ne spadajo pod šumarski zakon, naznaniti okrajnemu glavarstvu. Okrajno glavarstvo obvesti o tem vse Mejaše, kj se morejo proti temu pritožiti v teku treh Mesecev. Pogozditev dotične parcele okrajno gla-varstvo na podlagi ugovorov lahko prepove ali pa zaukaže, da se mora pustiti ob meji primerno širok D®*, da sosedne njive ne bodo trpele škode.
Podaljšanje šolske dobe.
Parlament je sklenil tozadevni temeljni zakon Pred dvemi leti. Šolska vodstva so se izrekla za to, Jja morajo šolarji, ki so dokončali 14. leto, posečati *olo do konca šolskega leta, ugovarjajo pa proti temu, |% bi se uččnci v zadnjih letih nič ne naučili. Proti Podaljšanju je bilo samo 9 šolskih vodstev, zato pà krajnih šolskih svetov, napram 77, ki so se izrekli podaljšanje šolske dobe. Tako poročevalec. Posl. \lernler je drugega mnenja in pravi da na eno- in “vorazrednicah učnega načrta za 8 let sploh ni in da SP bodo učenci po 14. letu učili samo lenuhariti, ker Pi učne snovi. V prejšnjih šolah smo se več naučili P^go v sedanjih. Kmetje šole vzdržujejo in bi morali ‘hieti pri tem tudi svojo besedo in korist od svojega Ppnarja. Če se kje prične šolsko leto v novembru, Plrok pa bo 6 let star šele v decembru, sme v šolo ^ele prihodnje leto. Po 14. letu rabijo kmejte svoje °iroke doma za delo. Tudi drugače so kmetje na fkbšem. Plačevati morajo obenem za glavne šole. a Kristi od njih nimajo nobenih. Ta zakon ne upošteva Gospodarskega položaja in naj bi se s takim zakonom Pozadovoljstvo kmečkega prebivalstva ne stopnjevalo "0 bolj. Prihodnje leto bo veliko občin, ki bodo imele ‘*00 do 500 odstotno občinsko doklado. Šolski referent Pp Angerer je čutil seveda potrebo, da z medklici za-Govarja učiteljstvo, ki naj več ve nego starši, kaj se °tróci naučijo.
Predlog so vložili soc. dem. Ker so naše podeželje šole po večini dvo- in trirazredne, morajo otroci 0statj 3 do 4 leta v eno in istem razredu. Celo na “^razredni šoli v Dobrli vasi so morali šolarji dosegi tri leta sedeti v petem razredu, sedaj bodo sedeli r 4 leta. Najbolj čudno je bilo stališče posl. Feiniga, Je že v šolskem odseku zagovarjal podaljšanje °lskega pouka in naglašal, da se bodo slovenski otroci eč nemščine naučili. To mnenje je po njem prevzel .senemški poročevalec posl. Fuss in ga zastopal na ‘avni seji, kar je pri naših poslancih izzvalo glasen uieh Torej naši otroci se v sedmih letih ne naučijo Peščine, zato še podaljšanje. Naša poslanca, vsi rsČ. soc, poslanci, vsi poslanci Landbunda so glaso-ka!i Proti podaljšanju, edino posl. Feinig je vsako-Dt kot edini izmed kmètskih poslancev glasoval za . “daljšanje.' Pri tretjeiti čitanju se mu je pridružil še Schauer od trgovske in obrtne zveze, ki pa je. ddj seštavni del Landbunda. To si je treba zapomniti.
Jamstva.
, Sklene sc. da prevzame dežela jamstvo za obfe-dp dolgoročno odplačevanje posojila za vzpenjačo '' ObètVéìlach do kolodvora v znesku 400.000 S,-j dlr&ilhtea m posojilnica'v Spittahi, zadruga z ome-Pp^hvezo je prišla v denarne težkoče, ker je bila
premalo previdna pri dovoljevanju posojil. V najslabšem slučaju ji more zmanjkati 365.000 S. Potrebni denar da žirocentrala. Tej pa jamči 14 odbornikov hranilnice z vsem svojim premoženjem, trg Spittal s 150.000 S in za ostanek dežela. To pa za to, da se zopet utrdi zaupanje prebivalstva in da se morejo izvršiti izplačila brez težkoč.
Deželni glavar odgovarja.
Ob pričetku seje dne 7. marca je odgovoril deželni glavar na razna vprašanja poslancev. Glede projektirane ceste iz Labudske doline preko gorovij na Štarejsko (Packerstrasse) je zveza obljubila 70 odstotkov stavbnih stroškov, ki bodo znašali za 17,4 km dolgo cesto — do deželne meje — 5,100.000 S, če dežela prevzame 33 km ceste v svojo upravo. Delo bi trajalo 5 let. Deželna vlada bo skušala omejiti pogoje zveze in doseči višjo podporo. — Glede tetefon-skih pristojbin v Gornjem Dravogradu se ne da napraviti ničesar. — Na Koroškem je dovoljeno mlinarjem, da pečejo črn kruh. Proti temu so se pritožili peki. Obrtni red to dovoljuje, če se peče kruh kot soobrt mlinarske obrti z mlinarskim osobjem. Nekateri mlinarji to izrabljajo. Zato so dobila okrajna glavarstva nalog, da nastopijo napram mlinarjem, ki so prekoračili v obrtnem redu določeno mejo, s primernimi sredstvi.
Davek na motoma vozila.
Pokazala se je potreba spremembe tega zakona. Davek na tovorne avtomobile se ni mogel znižati, pač pa se sme uporabljati motorno vozilo še med trimesečno odpovedjo. Doslej se je motorno vozilo odjavilo in se ni smelo več uporabljati, davek pa se je moral plačati še za tri mesece. Poštna uprava za svoje osebne avtomobile doslej ni plačevala nikakega davka. Zdaj namerava otvoriti svoje avtobusne proge tudi zvezna železnica. Ne gre, da bi bile tudi te davka proste. Dalje se je vpostavilo v zakon, da morajo plačati davek tudi tuji vozovi, če so najmanj 4 mesece v deželi. Tovorni avtomobili, ki prevažajo tudi ljudi, se morajo temu primerno obdavčiti, najmanj z 10 S. Poostrijo se določbe glede šoferskih izpitov in uvede obvezno odgovornostno zavarovanje. Posl. dr Angerer je mnenja, dabi bil najpravičnčjši davek na bencin. Posl. inž. Pichler je proti obveznemu odgovor-nostnemu zavarovanju motornih koles in bo njegova stranka stavila predlog, da se tovorni avtomobili in motorna kolesa sploh oprostijo davka. Posl. Kapla-ner misli, da avto kmeta nadleguje in mu odvzema zaslužek pri vožnji ter obenem zaslužek raznim obrtnikom, kakor kovačem, kolarjem, sedlarjem itd. in pokvarja ceste. Zato avtomobili nikdar niso dosti obdavčeni. Avtomobili so zelo nevarni, ker prehitro vozijo. Zakon je bil vrnjen odboru.
Obrtno-nadaljevalno šolstvo.
Tozadevni zakon je bil sklenjen pred približno enim letom, a ga je ministrstvo zavrnilo in zahtevalo nekatere spremembe. Po lanskem zakonu je v drugi inštanci odločeval deželni glavar, po novem pa deželni šolski svet. Deželni šolski svet se zato izpopolni z enim članom obrtnega šolskega sveta, ki ima glasovalno pravico. Posl. dr. Angerererju je posebno drago; da je dobil v roke vse šolstvo deželni šolski svet. Proti zakonu sta glasovala naša poslanca, ker pozna zakon samo nemški učni jezik in se ne ozira na slovensko manjšino.
Izsuševanje Bleistattskega močvirja.
Imenovano močvirje leži ob Osojskem jezeru. Obsega 611 hektarjev površine in bo stala melioracija 2,761.732 S. Prizadetih je 207 posestnikov in bo mogla ta površina preživiti 200 kmetskih družin. K stroškom izsuševanja prispeva polovico zveza inpolovieo dežela. Dežela da '777.224 S podpore in 603.642 S brezobrestnega posojila, ki se mora vrniti v 16 letih.
Z Vsemi stroški, pride en hektar meliorirane zernje na 2426 S. izsuševanje 1 ha samega pa 2009 S. To ozemlje davno ni (oliko vredno, kolikor bo stalo
izsuševanje, ko se morejo kupiti posestva po 1000 S en hektar. Odprto je še vprašanje, ali bodo mogli posestniki po šestih letih zemljo tudi posejati z lastni* mi sredstvi.
Cesta Žvabsk—Pliberk.
S tem vprašanjem se je že neštetokrat bavil deželni zbor. Vsi uvidavajo potrebo zveze med Podjuno in Labudsko dolino, ali dežela baje nima denarja. Zato se prosi zvezna vlada, da cesto popravi s svojim denarjem. Predlagatelj predloga posl. Steiner pravi, da so predlagatelji izrecno želeli, da se vpostavi med Pliberkom in Labudsko dolino poštena cesta iz zveznih sredstev že vsled tega, ker je padla v vodo vzhodna železnica. Feinig ve povedati, da je zveza za letošnje jubilejno leto že obljubila prispevek. S tem denarjem naj se predvsem popravijo ceste. Nato je bil predlog vrnjem odboru. — Upamo, da pride po plebiscitni slavnosti zadeva zopet na dnevni red, če je prej ne odkažejo slavnostnemu gospodarskemu ' odboru.
Cestna zveza Techendorf—Stockenboi se prihrani za bojše čase. — Za cesto Metnitz—Flattnitz se subvencija odkloni. — Kršč. soc. predlagajo, dà bi se spremenila rdeča-bela koroška deželna barva v „ru-meno-rdečo-belo“. Ali gg. poslanci res nimajo drugih skrbi?	„ (Dalje sledi.)
Seja deželnega kulturnega svela, dne 27. svečana 1930.
Prodajanje krompirja.
Italija je uvoz avstrijskega krompirja menda nekoliko olajšala. Medtem je izšla v Avstriji postava, da se krompir iz tujih držav ne sme več prosto prevažati skozi državo. Krompir, ki se vozi skozi Avstrijo, mora imeti izpričevalo, da je zdrav in odkod prihaja.
Osrednji urad za obrat s špiritom.
Osrednji urad je določil kontigent in ceno špirita. Cena se je določila na i. 30 S za liter, zadrugam in kmetijskim žganjamam i. 35 S. Treba bo uplivati nà to, da se kmetom dovoli večji kontigent. Ko se postavljajo zadružne žganjame naj se tem zadrugam prideli večja množina špirita v izdelovanje. Kulturni svet ne odobrava, da nekatere žganjame žgejo tujo koruzo. Kulturni sveti so priborili dovoljenje za domače žito, ne pa da se uvaža še več koruze.
Uvozni listki.
Država je uvedla uvozne listke za konje in mlečne pridelke. Gornji Avstrijski se je na te uvozne listke za maslo povrnilo od države 1 18.000 S. Iz tega se vidi, kolikega pomena so ti listki za kmeta.
Podpiranje pitovne živine (Anmàstungsaktion)
Podpiranje živine, ki se nekoliko prednapita, da postane pripravna za pitanje v velikih tovarnah, se bo nadaljevalo. Lani se je po ti poti vzelo iz domače živine 15.000 glav in se je cena mesa dvignila pri kili za 25—30 g. Dr. Peter od poljedelskega ministrstva se je izrazil, da se je oddajanje živne najboljše uredilo na Koroškem in Predarelskem.
Vračanje voznine.
Deželam, ki so daleč od Dunaja in imajo izredno drago voznino, država vrača voznino za prevažanje živine, da domači producent lažje tekmuje z Madžarsko in Češko, ki sta tik pred Dunajem. Zdaj se je iznova prosilo, da bi država vračala tudi voznino za svinje ini ne samo za govejo živino. Poljedelski minister pa je poročal, da je upati, da država ustreže kmetom tudi v tem. Podpora bi se izplačevala kulturnemu svetu in ta bi voznino vračal v slučaju, da je pošiljatev svinj prišla na neugoden trg. Kadar pride pošiljatev v ugodnem času, pošiljalcem ni treba vračati voznine.
Tuji sezijski delavci.
Večja posestva so več ali manj vsako leto prisiljena,' da dobivajo tujih delavcev, Slovake i dr. Tako/n. .pr. Fišl pri Celovcu. Zdaj se je določilo, da bodo smeli
tuje delavce sprejemati samo tisti večji gospodarji, ki kupujejo pitovno živino v Avstriji ter je ne naročajo iz inozemstva.
Boljša odškodnina za rejo žrebcev.
Gospodarjem, ki imajo erarične celjake, se bo zanaprej plačevalo nekaj več odškodnine. In tudi zasebnikom, ki imajo žrebce, se bo dajala izdatnejša podpora.
Carina na umetna gnojila.
Da bi se mogla umetna gnojila izdelovati tudi v Avstriji, se je pred nekaterimi leti uvedla carina na takšna gnojila. Zdaj pa zahtevajo kmetje, da se ta carina odpravi: V Avstriji je samo ena mala tovarna za umetna gnojila, in da se ta varuje, se nalaga vsemu kmetijstvu breme visoke carine.
Pridelovanje žita.
Pridelovanje žita je v veliki nevarnosti: ko cena 'naprej pada, bodo ljude nehali sejati, in vendar to ni prava pot. Zahtevalo se je od vlade, naj določi za vzdrževanje poljedelstva 1 1 milionov S, in če vse nič ne bi pomagalo, naj se vpelje monpol na moko.
Ljudje odhajajo z dežele.
Zasedanje predsednikov je govorilo tudi o ljudeh, ki odhajajo z dežele in o podpiranju brezposelnih ljudi, in se bo o tem razpravljalo še na posebni seji. Ako se hoče zavirati brezposebnost, se mora vstaviti beg kmečkih ljudi.
Premalo denarja.
Predsedniki so se razgovarjali o vprašanju, ali bi ne bilo mogoče, da se da na razpolago zadružnim zvezam denar kmetijskega penzijskega zavoda? Temu predlogu se je soglasno pritrdilo.
Bolgarski vrtnarji.
Okoli naših mest, tudi v okolici Celovca, se je naselilo nekaj bolgarskih družin, ki se bavijo z vrtnarstvom. Domačini se pritožujejjo radi konkurence, češ, da Bolgari delajo z lastno družino in vsled tega z bremeni niso tako obteženi kakor domači podjetnik.
Davčne doklade.
Neznosen in nesmiseln je sedanji položaj, ko se vse doklade nalagajo samo na zemljišče - Ljudje, ki nimajo nič, govore v zastopih in naročujejo, kmet in lastnik zemljišča pa plačujeta račune. Zahteva se, naj se doklade nalože tudi na druge davke, naj doklade za cerkve in Šolo plačuje tudi uradnik,	(Dalje sledi.) ;
M POLITIČNI PREGLED |
Avstrija. 12. t. m. se je mudila na Dunaju deputacija deželnega kulturnega sveta. Predsednik Supersberg je opozoril poljedelskega ministra na pomen ugodnega izida plebiscita za Koroško in Avstrijo, na potrebe kmetijske izobrazbe in pospeševanja 'kmetijstva s posebnim ozirom na jezikovno mešano ozemlje. Ob priliki lOletnice plebiscita naj bi minister Fbder-tnayr dobrohotno uvaževal predloge dež. kult. sveta. — Na seji glavne komisije za carinsko premirje se je glasovalo o določbi, po kateri naj bi pogodbene države podaljšale svoje trgovinske pogodbe do 1. aprila 1931. Avstrijski delegat je izjavil, da se dunajski Vladi ni mogoče obvezati, preden ne revidira svojih trgovinskih pogodb. Francoski trgov, minister je izrazil svoje začudenje, da zavzema tako stališče vlada, katero je dosedaj evropska solidarnost tako zelo podpirala, ki pa sedaj to solidarnost krši. Ta člen je v polnem obsegu sprejelo 17 držav, 7 držav je bilo odsotnih, 5 s pridržkom in samo Avstrija je predlog odklonila.
Politične vesti. Konferenca za carinsko premirje v Ženevi je sprejela predlog, po katerem se za dosego carinskega premirja obvežejo vse države, da se podaljša rok trajanja obstoječih trgovinskih pogodb, da od sedanjih vzajemnih carinskih olajšav ne bodo odstopile, da se bodo pravočasno medsebojno obveščale o morebitni izpremembi carinske tarife in da bodo odslej uredile vse carinske in trgovinske sporazume recipročno, ali pa jih podaljšale ali pa sporazumno likvidirale. — Po dolgotrajni krizi je bila sestavljena nova albanska vlada. Nova vlada si je nadela nalogo, da vzdrži moralo v narodu in ga izobrazi. Tujim društvom bo dovolila olajšave; sprejel se bo novi meščanski in trgovski zakon, izvedla agrarna reforma, sestavila komisija, ki bo proučevala državne dohodke in ugotovila, ali bi se ne dali znižati davki in pristojbine, ki preobremenjujejo narod. — Po ostavki dr. Schachta je postal predsednik nemške državne banke dr. Luther. — Predsednik nemške zbornice Loebe je imel v Hanau shod. na katerem je govoril
tudi o nemški zunanji politiki ter ugotovil, da bo postala glavna naloga te po izpraznitvi Porenja, postaviti v ospredje zopet vprašanje priključitve Avstrijske k Nemčiji. V Nemčiji nihče ne misli na nasilno izvedbo priključitve, ker vlada splošno prepričanje, da jo je mogoče doseči samo mirnim potom. Pri tem pa je lahko računati z dejstvom*, da bo upravičene zahteve nemškega naroda vpoštevala Evropa, ki bo ! s tem pripomogla samo k splošnemu pomirje-nju. Končno je še napovedal, da bo še tekom letošnjega leta izročen prometu v Nemčiji in Avstriji skupni, kovani denar, ki bo imel isto tečajno vrednost. — Nemški parlament je sprejel Youngov načrt z večino 75 glasov. Podpisat i ga je tudi že državni predsednik Hindenburg. Ob tej priliki je izdal na nemški narod proglas, v katerem pravi, da ie s težkim, pa čistim srcem, po temeljiti, vestni proučitvi podpisal Youngove zakone. Kljpb težkim bremenom, ki jih Youngovi zakoni za dolga leta nalagajo nemškemu narodu, je prišel do prepričanja, da pomeni Youngov načrt v primeri z Dawesovim načrtom zboljšanje in razbremenitev ter gospodarski in politični napredek na težkem potu osvoboditve in obnove Nemčije. K odklonitvi Youngovih načrtov se iz čuta odgovornosti ni mogel odločiti, ker bi bile posledice za nemško gospodarstvo in nemške finance nedogledne. Parlament je sprejel tudi likvidacijsko pogodbo s Poljska. —* Jzgleda, da se bo londonska raz-orožitvena konferenc^ razšla brez vidnega uspeha. Francoski listi že predlagajo, da bi Francija sklicala evropsko razorožitveno konferenco. Italija predlaga sredozemsko pogodbo, h kateri naj bi pristopile Francija, Španija, Grčija. Jugoslavija in Turčija. — Poljska vlada je podala ostavko, ker je enemu ministrov izrekel parlament nezaupnico. — V Indiji se je borba proti angleški upravi pričela. Na Gandhi-jev ultimat je odgovoril podkralj Irwing, da pomeni akcija kršitev zakonov in nevarnost za javni red in mir, proti čemer bo nastopil z vsemi razpoložljivimi in zakonitimi sredstvi. Podkralj je dalje prepovedal vsem javnim osebam govoriti na javnih shodih in zborovanjih. Podpredsednik indijskega parlamenta je prekršil ta ukaz in bil zato kaznovan s Smesečnim ,	in visoki	z\&ox. Gan dhi, m
izdal oklic, v katerem poziva vse Indijsko prebivalstvo, naj ustavi delo. Na več krajih je prišlo do spopadov z vojaštvom. Aretiranih je bilo 26 članov vseindijskega kongresa. Borba se bo vršila brez vsakega nasilja. Indija stoji na pragu velikih dogodkov._______________
j DOMAČE NOVICE [
Položnice priložimb prihodnji številki. Priložimo jih samo onim čenj. naročnikom, ki naročnine še niso plačali naprej. Marsikateri bo dobil položnico, četudi misli, da ima naprej plačano. Ta je gotovo v teku let izpustil naročnino za eno ali več četrtletij, česar se mogoče niti ne zaveda, njegov račun v upravi pa izkazuje primanjkljaj, razen da je bil v tekočem tednu poravnan ali še bo pred koncem meseca. Pohvalno moramo omeniti, da je veliko naročnikov plačalo list za celo tekoče leto.
Porota. V pondeljek dne 10. t. m. je stala pred porotnim sodiščem, kakor že omenjeno, perica in pomožna natakarica Julijana Gbtzen-brunner iz Celovca. Je 41 let stara in ločena. Svojega moža je zapustila, ker je sedel povečini v zaporu in ni mdgel skrbeti za njo. Tudi ona je bila že 16krat predkaznovana radi goljufij in tatvin. Za svojega življenskega tovariša si je izbrala 9 let mlajšega mesarskega pomočnika Tomaža Reichmaha. Pila ga je rada. Dne 19. decembra je popila' z dvema drugima ženskama 32 vrčev piva v eni gostilni in v drugih gostilnah še nekaj zraven. Doma ji je moral isti večer prinesti Reichman še liter piva. Nato se je pričel prepir radi ovčarskega psa, ki je Reichmana vgriznil. Ker je Gotzenbrunner psa branila, ji je prisolil R'eichman zaušnico. Pijana Gotzenbrunner je vzela oster nož in n$u ga zasadila v srce. Po par rpinutah je umrl. Nato se je sama javila policiji, in dejanje priznala. Porotniki so vprašanje krivde potrdili in Gotzenbrunner je bila na podlagi tega obsojena na 4 leta težke ječe. — Drijjgi dan se je obravnaval slučaj Primoža Šelandra Iz Bilnjbvsa v bilčov-ški občini radi poskusnega zavratnega umora, prestopka proti varnosti življenja in orožnega patenta. O zadevi je naš list začetkom letošnjega leta že poročal. Obtožnica pravi, da je Še-lander 29. decembra fl(£!29, igral pri Kranjcu v
Bilnjovsu karte z nekaterimi tovariši. Medtem so popili 2 1 žganja in je Šelander nekoliko napit pričel prepir z 78letnim vžitkarjem Zavar-jem. Zavar se je hotel izogniti prepiru in zapustil sobo. Šelander mu je sledil in ga pred vrati udaril na čelo. Ker je Zavar krvavel, je pozval Franc Krušic Šelandra na odgovor. Pri tem mu je dal zaušnico in ga vrgel ven. Oba sta padla po stopnicah. Pri odhodu je zagrozil Šelander Krušicu, da bosta v eni uri drugače govorila. Šel je domov, vzel vojaško karabinko in ustrelil skozi okno med družba. Trije, Franc Krušic, Pavel Šavnik in Josip Krušic, so bili ranjeni. Šelander se je nato vrnil domov im povedal svaku, da je Krušica ustrelil in da bo še ustrelil vsakega, ki bi hotel v sobo. Ta večer je obiskal še 3 prijatelje in dejanje vsem priznal. Zjutraj ob 6. se je vrnil domov in bil aretiran. Obtoženec se je zagovarjal s pijanostjo, da je hotel s strelom Krušica samo prestrašiti, drugače pa se na ničesar ne spominja. Radi telesne poškodbe je bil že enkrat kaznovan. Priče so izpovedale, da je Šelander nasilen, kadar je pijan. Za strah je že enkrat ustrelil pred sestro in materjo v zemljo. Po pravdoreku porotnikov je bil Šelander obsojen na 2 leti težke ječe. Državni pravdnik je vložil priziv radi prenizke kazni.
Drobne koroške novice. Od 1. jublija 1928 do 30. junija 1929 se je' zbralo za Marijanišče v dekaniji Celovec-dežela 859, Pliberk 767, Dobrla vas 2009, Borovlje 1171, Rožek 1343, Tinje 498, Beljak 1647 in Velikovec 823 S. Koncem preteklega šolskega leta je bilo v Ma-rijanišču 207 gojencev. — Dne 8. t. m. se je zglasilo pri zveznem kanclerju odposlanstvo nekaj oseb iz Pliberka, Suhe, Labuda in Železne Kaple, ki je prosilo za pomoč za gospodarstvo in ceste. Da niso izročile te osebe svoje želje deželni vladi, je značilno. — Na zborovanju zadruge kovačev okraja Celovec in Borovlje so zastopniki Rožne doline povdarjali, da na kovaškem strokovnem listu nimajo interesa, ker ga ne razumejo. — Razpisane so naslednje učiteljske službe za stalno namestitev'' Grebinj, Srednje Trušnje in Gornje Libuče. Mesta so predvidena za učiteljice. — Beljaška občina je podpirala lani 315 ubožcev z meseč-

okrog 50 občanov je bilo stalno v bolnišnici' Ubožnih izpričeval je bilo izdanih 1406. To je stalo občino 329.000 S. —- Vojak Franc Repar, ki se je 30. sept. lanskega leta prevrnil z motornim kolesom na cesti Kriva vrba—Celovec, je bil kaznovan z enotedenskim strogim zaporom radi prestopka proti varnosti življenja-Njegov brat se je pri tem padcu tako poškodoval, da je na posledicah umrl.
Žitara vas. (Razno.) Naš občinski odbor je na svoji seji dne 4. t. m. sklenil za letošnje leto ISOodstotno občinsko doklado, napram 80% v lanskem letu. Poleg tega najame občina še 10.000 S posojila, da bo mogla plačati najnujnejše zaostanke zadnjih let, kakor najemnino lova itd. Ker se s tem denarjem ne bo ustvarilo nič novega, temveč se bodo krile samo vsak-1 danje potrebe občine, ki se po večini diktirajo od zgoraj, je to najznačilnejši dogodek ob desetletnici plebiscita. — Najemnik Društvenega doma plačuje od trgovine in gostilne toliko davka, kolikor dva druga trgovca in štirje gostilničarji iste občine skukaj. Tudi koroška špecijaliteta! Tukajšnje izobr. društvo je imelo 9. t. m. svoj letni občni zbor ob veliki udeležbi. Govoril je zvezin predsednik č. g. Polja- J nec. Govor je navzoče tako navdušil, da je vplačalo takoj lOnovih članov po 2 S članarine-Med posameznimi točkami in po zboru sta prepevala naš moški in mešani pevski zbor po“ vodstvom g. Jerneja Eberweina iz Goselnc vasi. Nastop naših pevcev je pokazal, da manjka pri naših društvih samo dobrih pevovodij-Eberwein odhaja kot organist v Lipo, ki ji čestitamo k tako dobri pridobitvi. — Kmetu ‘P*' rovcu v Goričah je poginil konj, ki je bil vreden 900 S. Kje bo dobil sedaj drugega?
Ožbolt Melišnik t. V torek, dne 11. marca je preminul g. Ožbolt Melišnik, preglednik Pra' vosodne straže v Celovcu v 61. letu starost^ Skoro celo življenje je trpel na vnetju bedme' ga živca, ki ga je držalo zadnji čas 4 mesece priklenjenega na posteljo. Trpel je strašanski bolečine. Bolezen je morel dobiti že v rnladostj-ker so ga že po enem letu odpustili od vojaščine, nakar je služil kot pomočnik zemljemercem na Helldorfovem posestvu in prišel končne k justični straži. Doma je bil v župniji Ruda n1
vse svoje življenje ni zatajil svojega slovenskega pokolenja. Znan je bil kot vesten in zanesljiv nameščenec in je bil vsled tega tudi povsod jako priljubljen. Da bi sladko počival! Globoko Potrti vdovi naše iskreno sožalje!
f DRUŠTVENI VESTNIK j
Prireditve. Izobr. društvo „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 23. marca 1930 ob pol treh popoldne pri Voglu v Št. Primožu. Govori zvezin tajnik. Po dolgem času zopet nastopijo tamburaši. — Kmetijska podružnica v Šmihelu pri Pliberku ima dne 23. marca popoldne po blago-. slovu svoj letni občni zbor s predavanjem čg. Poljanca. — Čebelarska podružnica v Šmihelu Pri Pliberku priredi dne 25. marca 1930 enodnevni čebelarski tečaj. Videlo se bo vse potrebno orodje. Nastopijo trije govorniki. — V nedeljo 23. marca imamo ob 3. pop. društven sestanek v Svečah v dvorani pri Adamu. Na sporedu je petje, deklamacije ter skioptično Predavanje o Rimu in sv. deželi
Velinja vas. (Igra.) Prvič so 9. t. m. nastopili igralci društva Bilke na svojem novem °dru. Vreme slabo, Knabrlova dvorana pa polpa. Uspeh prireditve zelo dober. Ugajale so •epe deklamacije dveh hčerk našega župana. Prav moško je nastopila Micka Parti z deklamacijo „Kamniti ribič". Zahvala gre čg. žup-Piku Ruprechtu za njegov izčrpni govor o po-rpenu ljudskega odra. Naj omenimo še igralce. 1 V splošnem je bila igra „Spokornica‘‘ dobro •grana, le nekateri so govorili prehitro in skoro Pretiho. Sicer prvi nastop ne more biti brezhiben ali plahost ne ugaja občinstvu. »Čarodejna Privnica" je povzročila mnogo smeha. Dobro je Pila podana, a vendar je kvarno vplivalo čakanje na šepetalca. To se pravi, da se je treba yloge dobro naučit. Pohvaliti moramo tudi bil-^Pvške pevce. Želeli bi, da bi društvo kmalu 2opet kaj priredilo!
Radiše. Občni zbor našega društva se je vršil prav živahno. Običajni spored so izpopolnile prav lepe točke. „Kavarica“, izvajana °d hčerke našega vrlega pevovodje, je ugajala Pam vsem. Tudi deklamacijam članov in go-voru g. Piopivnika o socialnem zavarovanju v_ Avstriji smo z zanimanjem sledili in govor-Piku izrekamo prisrčno zahvalo. Prizor „Na Preji" so podala naša dekleta brezhibno in Predvsem njihove pesmi so nam kaj dopadle. frizor fantov »Bratec, le pij" nas je navdušil ^ naj pohvalimo posebej Andrejčka, ki je bil Padvse dober. Poročilo tajnika kaže, da je dru-mvo storilo velik korak naprej, tudi blagajna še j)! Prazna in v knjižnici dokaj dobrih knjig. Vo-‘•ji smo nato novi odbor, ki nam v svojem se-|tavu jamči za še večji razmah našega društva, pi letos praznuje naše društvo svoje jubilejno ^Q, zakaj, pa vam povemo prihodnjič.
[gospodaBSKl VESTNIK B
Svinjereja.
(Nadaljevanje.)
Vrata za prašiče napravimo v vzdolžno pno, na vsakih 4 m ena. Okna mogoče na rj-unčni strani. Poleti imamo mesto oken lahko peže. Pri enovrstnih krmilnih prostorih bo papa streha samo na eno stran, ker je ta način pij priprost in cenejši. Za streho zadostuje pma ali trsje. Hodnik odgradimo od drugega Pastora z vodoravnimi drogi, da sega nekaj pita pod drogi tudi na hodnik. Za strop nam pPet zadostujejo drogi, na katere namečemo •pimi slame ali listja, toliko da zabranimo pazu dostop. Višina 1,80 do 2 m. Pozimi predemo zunanje, stene s slamo, da v prostoru ,e bo zmrzovalo. Okna moramo dobro zapirati, akoj- {ucjj vrata Krmilni prostor pregradimo ^ 'niamo oddelek za manjše in večje prašiče. s,e ločimo te še enkrat, krmimo lahko v štirih JfPpinah: mali plemenski, večji plemenski, laJl Pitovni in večji pitovni.
Ležišče.
. 'Prašič ljubi suho ležišče. To' je važnejše od kot Brl°e za počivanje napravimo iz desk, d tpri krmilnem prostoru, in sicer dvojnih, da Zon £ork°to. Korit seveda ni treba. Za tlo služi riti	ilovica z vloženim kamenjem. Ši-
Vj,a dveh metrov zadostuje, dolžina pa po šte-p Prašičev. Ce jih imamo enkrat slučajno odgradimo odvišni prostor. Odprtine poteznih skupin so na eni vzdolžni strani. Ob
drugi vzdolžni strani napravimo ležišča iz desk ali drogov, in sicer jih nabijemo na droge, ki gredo vzporedno z vdolžnimi stenami, na nasprotni strani od odprtin za 1 dm više kot pri vratni strani, tako da pride glava, če prašič leži, više nego zadnji del prašiča. Ležišče za večje prašiče mora biti seveda daljši nego za manjše. Temu primerno moramo narezati tudi deske. Strop naj bo nizko. Materijal ne igra vloge. Važno je samo, da ga napravimo toliko gosto, da prašiči slame; ali kar že namečemo na strop za toploto, ne pulijo. Ni treba, da napravimo ležišče iz desk. Navsezadnje zadostuje tudi zbita ilovica, ali da je tlo močnejše, vmesimo v ilovico zrezano slamo in to zmes zbijemo kakor pri betonski zidavi. Ker mora imeti prašič v in iz ležišča vedno prost vhod in izhod in ker sme imeti tam samo toliko prostora, da leži in da je prisiljen puščati svoje blato zunaj, mora biti okoli ležišča napravljeno tekališče in vhod samo nekaka luknja, mogoče zakrita z desko, ki je zgoraj tako pritrjena, da jo) prašič lahko potisne ven ali noter, da se torej zapira za prašiči. Ležišče mora imeti nizek strop, da je toplo in da morajo ležati prašiči gosto skupaj, stene pa tudi tako napravljene, da ne more pihati skozi veter. Za prepih so prašiči jaka občutljivi.
Prašič je pa drugače lahko tudi pozimi v tekališču na prostem. Kadar mu bo mraz, se bo že stisnil v ležišče, kjer-ga čaka suho gnezdo. Suho gnezdo je neobhodno potrebno in ravno radi tega je važno, da ie ležišče primerno majhno. V slučaju, da imajo prašiči v ležišču preveč prostora, ga onesnažijo in zmočijo. Mokro ležišče pa je obenem hladno.
Te misli o ležišču sem podal, ker ima mogoče ta ali oni gospodar dosti krme za prašiče, nima pa dosti svinjakov in ne cvenka, da bi si napravil drage svinjakè. Čisto priprost brlog zadostuje, kot divjemu prašiču, samo da ima tam suho in ne prepiha. Pomanjkanje svinjakov naj tedaj nobenega ne žadržuje, da bi ob tako ugodni priliki, ki je nastopila sedaj, ne pomnožil svojo čredo prašičev.
Če stavimo nove masivne hleve, jih ne zidajmo iz betona, ker beton je pozimi vedno moker. Samo beton iz žlindre ali ugaskov je suh in topel. Ta beton prija prašičem. 15 cm debele stene bi zadostovale. Dobra je tudi žgana opeka. Iz kamenja zidane stene so vedno vlažne. Tudi stalni svinjski hlevi se lahko napravijo na ta način, da napravimo steno iz dvojnih desk in vmesni prostor napolnimo z ugaski, žagovino, pepelom itd., samo da napravimo v steni dosti močne stebre, da nosijo ogrodje. Za steno zbijemo lahko tudi ilovico, kakor beton, kateri damo omet. Tudi obsekan les je za stene priporočljiv, a pri tem porabimo več ma-terijala nego pri deskah.' Kdor pa ima daleč do žage ali težavno pot, bq mogoče z obsekanim lesom lažje stavil nego z deskami. Lahko zidamo tudi v brano. V tjém slučaju postavimo lesene stebre, vmesni pròstor pa zazidamo. Tla hleva naj bodo višja od' okolice, da ob dežju ne moči in da se gnojnica vedno lahko odtaka. Najboljše in najtrpežnejŠe tlo je žgana opeka. Tlo naj primerno visi, da'se gnojnica dobro odteka. Pri cementiranem; tlu napravimo tudi prično. Mlade prasce pa pod nobenim pogojem v cementirane svinjake., Koče v hlevu napravimo iz smrekovih drpgoV, ki jih nabijemo spodaj gostejše, posebno tam, kjer mislimo imeti male pujske sesalce, naj bodo drogi tako gosti, da ne morejo skozi, više žgoraj bolj redki. Koče napravimo, če je le mogoče, tako, da pride na eno čelno stran korito, na'drugo duri, da imamo dosti veliko korito tudi za več prascev. Deske za pregrajo kočev niso pripravne, ker napravijo posamezne oddelke p/etemne, ker so deske dražje in ker se prašiči .odtujijo, če ne vidijo svoje sosede. Tudi tek je. boljši, če vidijo žreti sosede.	; (Dalje sledi.)
I bazne Vesti ~1
Poplave in viharji. Kp je pri nas pretekli teden nastopilo pomladna toplo vreme, so nastali posebno v Franciji1 .silni viharji, poplave itd. Strašni nalivi so se vrstili dan za dnem In hitro tajanje snega je reke hitro napihnilo. Morje je bilo tako razburkano, da so se valovi dvigali do 100 m visok d. 'Reke so narasle za 6 do 9 m in poplavile veliko mest in vasi ter jih odrezale od ostalega ‘šVeta, V neki tovarni je ostalo 16.000 delavcev 'brez pomoči, ki niso mogli nikamor in tudi pdbVoč se jim ni mogla nikaka nuditi. Vode sd poplavile več sto kva-
dratnih kilometrov rodovitnega polja, porušile okrog 1500 hiš, telefonske in brzojavne zveze, mostove, železniške proge, električne napeljave in centrale, vodovode in podrle več nasipov. Že 100 let ni bilo take povodnji na Francoskem.
V	nekaterih krajih je segala voda do prvega nadstropja, da so morali ljudje zbežati na strehe. Življenje je izgubilo 700 ljudi. Uničene so vse ceste, polja zasuta z naplavinami, da jih letos sploh ne bo mogoče obdelati, vse zaloge živil uničene, kakor tudi živina. Vlada je poslala pomožne oddelke vojaštva, ki rešujejo, napravljajo šotorje, kuhajo, dovažajo živila in nudijo prvo pomoč. Škoda znaša nad eno milijardo frankov in je bila vladna podpora v znesku 100 milijonov komaj za prvo pomoč. —
V	južni Kaliforniji je nastal hud potres. V dobi ene ure je bilo zabeleženih 22 potresnih sunkov. Mnogo ljudi je bilo ranjenih in mrtvih, ve--liko hiš porušenih, neko mesto docela razdejano. — Na Kaspiškem morju se je utrgala velika ledena plošča, na kateri je bilo 37 ribičev. Ploščo je zajel tok in jo odnesel neznano kam. Parniki in letala je niso mogli najti in se je led v toplejših vodah ali raztajal ali razbil. — Nad otočjem Fidži je divjal strahovit orkan. Pri povodnji je utonilo 20 oseb. Veliko poslopij je porušenih. Posebno so trpeli nasadi banan. V viharju je poginilo na stotine živine.
Trpljenje škofa v Rusiji. Msgr. Boleslava Sloskana, ki je bil komaj 37 let star, je posvetil Herbigni, ravnatelj ruskega semenišča v Rimu, na svojem potovanju v Moskvo za škofa. Dne 10. avgusta 1927 pridejo po njega vojaki, ki ga uklenejo in ga zaprejo v uto1 na prostem polju, do katere so imeli dohod vetrovi vseh strani. Tam je moral ostati do februarja v poletni obleki celo strašno rusko zimo, ne da bi mogel menjati svoje perilo. Ves ta čas ni bil nikdar zaslišan. Bil je pač brez vsakega povoda v zaporu. Da je res trpel kakor svetnik in da je bila njegova usoda zelo ganljiva, se vidi iz tega, da se je celo delavcem smilil in da so šli prosit, da bi ga izpustili. Nato so ga prepeljali v Kelm v neko barako, kjer je ležal popolnoma hrom več mesecev. Ko je ohromelost izginila in je mogel zopet hoditi, so ga zavlekli v zloglasni samostan na Solovjeckih otokih, kjer je, večina dhhoVnikov in kjer morajo opravljati’ prisilna dela pod najtežjimi pogoji. Izvedelo se je, da ima škof Sloskan opravljati najtežavnejša dela, ki morajo vsakega napolniti z grozo in strahom. Do pasa morajo stati v vodi in lomiti debele plasti ledu. Pri takih razmerah se ni čuditi, da je dvignila vsa katoliška javnost ogorčen protest proti verskemu preganjanju ruskih sovjetov.
Zadovoljen kupec je za trgovino učinkovita privlačna sila, ki ima to prednost, da je stalna in ničesar ne stane. Zato je razumljivo, da vsaka trgovina, ki nekaj nase da in ki hoče obstojati, dandanes vse poizkusi, da bi razširila krog odjemalcev. To se more doseči samo s tem, da se nudi kupcu za njegov denar najboljša kakovost v blagu, ki tudi dobro izvrši svojo nalogo. Dahlia1Gesellschaft to zmore, kakor kaže naslednja izjava kmeta, ki jo je poslal brez poziva: „Rad Vam sporočam, da sem z Vašim Dahlia-posnemalnikom povsem zadovoljen. Izborno posnemanje tega separatorja, lahek, miren tek, lahka uporaba in priprosto čiščenje in poleg tega primeroma nizka cena daje temu stroju prednost pred vsemi drugimi izdelki te vrste, ki sem jih preizkusil. Veliko vrednost ima, posebno kadar uporabljajo stroj uslužbenci, zvonec, ki ureja hitrost obratov. Zato morem ta posnemalnik vsakemu kmetu samo najtoplejše priporočati."
Drobne vesti. Makedonstvujušči so pričeli z novimi atentati, da preprečijo izvedbo jugoslov.-bolgarskega sporazuma. Sicer se ponavljajo napadi vsako pomlad. Na Bolgarskem pa bratomorni boj med pristaši Mihajlova in Protogerova sploh ne preneha. Umori, poboji in napadi se kar vrstijo. 3. t. m. zvečer so vrgli eno bombo v hotel »National" v Pirotu in 2 bombi pred hotelom, kjer se je izprehajalo mnogo občinstva: Ì meščan je bil ubit, 8 težko in 9 pa lahko ranjenih. Atentatorji so pobegnili proti bolgarski meji. Jugoslovanski poslanik v Sofiji je zahteval od bolgarske vlade preiskavo, ki si jo je vlada osvojila. — Ostale države : Na vsem svetu je 341,428.000 katoličanov: od teh jih živi v Evropi 208, v Aziji 16, v Afriki 5, v Ameriki 109 in v Avstraliji 1 milijon. — V In-dokini je jzbruhnila vstaja. Guverner je imenoval izjemno sodišče, da sodi vstaše. Sodišče je prvi dan obsodilo 13 vstaše v na smrt, 1 na dosmrtno in 1 na 201etno prisilno delo. Med na smrt obsojenimi je 1 zdravnik, 1 učitelj, 2 trgov-
ca, 3 kmetje in 5 vojakov domačinov. — Na Kitajskem se rodi na leto 22 milijonov otrok, v Rusiji 5,6, v Ameriki 2,7, na Japonskem 2,1, v Nemčiji 1,2, v Italiji 1,16 milijona, v Angliji 860.000, v Franciji 760.000 in v Španiji 660.000. Koliko otrok se rodi v manjših državah, statistika ne pove. — Za vojsko porabijo Poljska 29,9, Italija 24,41, Latvija 23,75, Francija 21,83, Romunija 21,02, Jugoslavija 19,49, Estonska 19,30, Litva 18,93, Češkoslovaška 18,31 in Švedska 17;98'% vseh državnih izdatkov. Škoda za denar. — Ko so se vračali svatje z nevesto in ženinom iz cerkve v Swinciany na Poljskem od poroke domov preko zmrznjenega jezera Naroczna, se je vdrl led. Vsa družba, ki je štela 33 oseb, je utonila. — V neki moskovski cerkvi je maševal ruski metropolit Sergej. Med službo božjo so začeli verniki demonstrirati proti metropolitu, žvižgati in ga psovati z izdajalcem in Judežem, ker je zagovarjal početje sovjetov. Sergej je baje podpisal neko listino, ki so jo sestavili sovjeti, da se vera v Rusiji
! ne zatira. Metropolit je moral prekiniti opravilo. Hoteč pomiriti množico, je stopil od oltarja j med ljudi, toda množica je bila tako razdražena, da ga je dejansko napadla, mu strgala oblačila in ga opljuvala. — Predsednik nemške j državne banke dr. Schacht je odstopil. — Grči-j ja: Orient-ekspres je 9. t. m. skočil s tira. Lo-i komotiva, tender in en voz so se prevrnili. En železničar je ubit, 3 osebe težko, 5 pa lažje ranjenih. Proga je v razdalji 50 m popolnoma razrušena. — V Pireju je prišlo med delavci in ! komunisti do spopada, pri katerem je bilo j ranjenih 35 oseb in 16Ó komunistov aretiranih. — Ostale države: V premogovniku Marcimelle v Belgiji je eksplodiral jamski plin, pri čemer je bilo 12 rudarjev ubitih, 9 pa ranjenih. Pri eksploziji je švignil plamen do rova, ki je 975 m pod zemljo. Baje je prišlo ob življenje tudi nekaj Jugoslovanov. — Nemška Lufthansa namerava staviti v promet za vso Nemčijo 180 letal kot aerotakse. Vsakdo bo lahko najel letalo z enim motorjem za 6 potnikov, pri čemer bo
DAHLIA-
in Llliput- posnemalniki
posnemajo dobro, tečejo lahko in so trpežni, so boljše kakovosti, kakor bi se dalo soditi po njih ceni in so zaradi tega pri kmetih zelo priljubljeni.
Plačilne olajšave. Prospekte zastonj.
Dahlica-Separatni*
Gesellschaft m. b. H.
Dunaj, XII. 2., Wagenseilgasse 4/47
Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško.
Vabilo
Združena pevska zbora izobr. društev v Logi vasi in Biičovsu
USB ITA
k
ki ga priredita v nedeljo, dne 23. marca 1930 točno ob t-eh popoldne v dvorani gostilne g. Pippan-a v Orbi ob jezeru. Nastopi 28 pevcev pod vo Istvom g. Pavleta Kernjaka s Trebinje
Spored:
Nmav čriez jizaro,
Jes 'mam tri ljubice.
Der grantiqe Bua (Ih. Koschat),
8antr' pojd, santr’ pojd,
£)a b' biva Ijipa ura,
Spomvad pa uštno je,
Moja ljubca m' je pošto posvava.
Župan, kuplet. poje pd. Janšej Iz Holblč.
Du wirst Jo mei Diandle nit liaben, (H. Wlegele) Dober večer, ljuba dakie,
Dečva je činkelca,
5pov tičke pojo,
Bodi zdrava, sestra draga,
Juhe, vigred približa se,
's Herzlensterl (Th. Koschat),
Juhe, pojdamo v Škufče.
Vstopnina 1 S. Predprodaja vstopnic pri g. E r n st-u Tsc h u d e n, ravnatelju pri g. Pippan-u, pošta Velden am Wòrthersee.
ra stavi in prireditvi
kmetijsko-gospodinjskega t»ča[a v Jahomcu v nedeljo, dne 30. marca 1930 v dvorani gostilne fjrepčeve
Razstava se otvori ob 8. url zjutraj In traja do 5. ure zvečer. Kuharski izdelki so v prid tečaja na prodaj.
Prireditev s prav pestrim sporedom ob 6. uri zvečer:
1.	Tamburanje, deklamacije, prizor: „Dekle in domivina".
2.	Recitacije, solospev, tamburanje,
3.	Dekliški pevski zbor, prizor „Na preji“.
4.	Pokroviteljev govor.
5.	Prizora „Koroške dečle", „Planšarlca“, pesem.
8. Prizor »Stari Klš“, tamburanje.	47
Prisrčno vabi pokroviteljstvo.
Za prodajo
kmetijskih strojev, kakor tudi bencinskih motorjev, sprejme tovarna neposredno gospode, ki imajo najboljše zveze s kmeti, za okoliše proti dobri proviziji pri takojšnjemu izplačilu provizije. Vprašati je pod »Nur tiichiige Verkaufer 18963“ na -Oesterreichische Anzeigen-Gesellschaft", Wich, !.. Brandstdtte 8.	49
Prijatelje domače melodije vljudno vabita pevska zbora.
VABHO
na
PEVSKO PRIREDITEV
ki jo uprizori pevski odsek Izobr. društva »Gorjanci" v Kofmari vasi v Delavskem Domu v Podljubelju v nedeljo, dne 23. marca 1930 ob 3. url popoldne. Na bogatem sporedu so koroške narodne in druge slovenske pesmi
Spored se dobi pri blagajni za 10 g.
Prireditev se v slučaju skrajno slabega vremena preloži.
Ljubitelje slovenskega petja prisrčno vabi	w
PEVSKI ODSEK »GORJANCEV".
Vabilo.
Na splošno željo članov bo Izobr. društvo v Globasnici ponovilo v nedeljo, dne 23. marca 1930 ob 3. uri popoldne pri Šoštarju v Globasnici
prelepo igro
Genovefa.
Obilne udeležbe pričakuje 51 ODBOR.
plačal za vsak km zračne vožnje po 1 marko 10 pfenigov brez ozira na to, koliko oseb je v letalu. — V Strumici v Jugoslaviji sta vrgla dva bolgarska komita v kavarno bombo, ki je ubila občinskega stražnika, ranila pa 15 oseb. Na begu sta atentatorja izgubila 4 bombe, revolver In klobuk. — V poplavljenem ozemlju na Francoskem je v dolini reke Averrion pr| Millau ogromen gorski plaz zasul dve majhni vasici in 15 posameznih kmetij. — V bližini brazilske prestolice je skočil s tira vlak. Del vlaka je zgrmel v 200 m globok prepad. Ubitih je bilo 30, težko ranjenih pa 15 oseb. Baje so odpovedale zavore. — Na neki veselici v Oklahomi so točili vtihotapljeni Jamajka rum, ki jo vseboval metilalkohol, s katerim se je zastrupilo na 300 oseb, ki so jih morali prepeljati v bolnico. — Pri neki kinematografski predstavi v Šinkaju na Koreji je pričel goreti film. Kino je bil kmalu v plamenih. Po poročilih so pri tein izgubile življenje 104 osebe, skoro sami otroci, nad 100 pa ie bilo ranjenih.
Vabilo.
Bralno društvo v Škocijanu gostuje v nedeljOr dne 23. marca 1930 ob pol 4. popoldne z igro
Na dan sodbe .
pri Voglu v Št. Primožu v Podjuni.
Pričakujemo mnogoštevilen obisk ! »DANICA".

VABILO
27. redni letni občni zbor
»Posojilnice v Hodišah, registrovane zadruge z neomajeno zavezo," ki se vrši dne 30. marca 1930 ob 11. url dopoldne v prostorih posojilnice v Hodišah.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1929..
5.	Volitev načelstya in nadzorstva.
6.	Določitev obrestne mere za 1. 1930.
7.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši v času, ki ga določajo pravila, na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	46
K obilni udeležbi vabi NAČELSTVO.
Sprejme se kovaški pomočnik
l_. m M ■«**■>«*	/-vha 17 rtnčfpnp hiČP
Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško
vabi
razstavi in prireditvi
kmetijsko-gospodlnjskega tečaja Št. Janžu v nedeljo,
30. marca 1930.
Razstava kuharskih izdelkov se vrši v župnišču od osmi zjutraj do petih zvečer. Predmeti so v prid tečaju na pro Med prireditvijo se razstava prekine.
Ob treh popoldne se vrši pri Tišlarju prireditev z bogat"1’ in pestrim sporedom:
Deklamacije in pevski zbor deklet,
recitacije,
tamburaši,
govor Zvezlnega zastopnika,
,,Na prejr, »Koroške dečle", prizora, Bandrovka, solospev,
32	,,De£ve in fraile", prizor.
Sodeluje moški pevski zbor Iz Kotmare vasi. Čisti d°b\ e razstave In prireditve je namenjen kritju stroškov teč») '
Lastnik: Pol, in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2 i n k o v s k y Josip, tjrpograf, Dunaj, X., Ettenreichgas** Tiska Lidovà tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.