Štev. 47. V Mariboru 21. novembra 1889; Tečaj XXIII.
List ljudstvu v podLult.
Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto 3 «rld,. za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja npramlštTu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dob6 se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Praznik Iavantinske škofije.
Novoimenovani mil. knezoškof dr. Mihael Napotnik so bili, kakor je bilo naznanjeno, preteklo nedeljo, dne 17. novembra slovesno intro-nizirani ali v svojo stolnico v Mariboru vpeljani. Duhovniki in verniki od vseh strani naše škofije so se v obilnem številu te slovesnosti vdeležili, ali prepričani smo. da jih je moralo še veliko doma ostati, pa bi še tudi radi bili navzoči. Tem in drugim nenavzočim želimo vstreči z naslednjim poročilom o tej redki in lepi svečanosti.
Najprej omenimo, da je bilo vreme krasno in da je Mariborsko mesto storilo veliko za povišanje svečanosti. Malo ne, da so bile vse hiše po ulicah, koder je bil slovesni obhod, lepo okin-čane in bili so po vrh naredili veterani že na predvečer mil. knezoškofu na čast veliko bak-ljado z godbo in strelbo ter so se tudi obilno vdeležili cele svečanosti. Le-ta se je tako-le vršila:
Ob 8. uri zjutraj se je zbralo duhovništvo v sakristiji stolne cerkve, ter v procesiji šlo v semeniško cerkev sv. Alojzija. Točno ob 1/29. uri se pripeljejo tje mil. knezoškof ter so pri-sostovali tihi sv. meši. Iz semeniške cerkve se je potem vršil slovesni vhod v stolnico. Šolska-mladina, požarno društvo in veterani so postavljeni v dva reda, med katerimaje šla dolga vrsta bogoslovcev in duhovnikov, za njimife mil. knezoškof med častno stražo vetpranor iri spredaj in zadi mnogo vernikov čez glavni trg, gosposko in šolsko ulico in črez stolni trg v stolno cerkev, v katerej je že čakalo mnogo ljudstva, pri altarju pa sam prevzvi^eni namestnik baron Kiibeck in zastopniki vseh civilnih in vojaških oblastij. Prišedši v stoliio cerkev, podali so se mil. knezoškof na svoj škofiji sedež ter so bili od kapiteljskega vikarja pre-lata Fr. Kosarja v jedrnatem, latinskem govoru pozdravljeni. Ko so se prečitala pisma o imenovanji, potrjenji in posvečenji novega knezo-škofa, so potem prevzvišeni sami v dolgem la-
tinskem govoru odgovorili na prejšnji pozdrav, spominjaje se v ljubeznivih besedah svojega prednika, opozarjaje na^ čudna pota božje previdnosti, zahvaljevaje\ se visokočastitemu kapiteljskemu vikarju za-tijegovo modro vladanje škofije in pozdravljaj« po vrsti vse slojeve katoliškega ljudstva v'svoji škofiji. Krepke in odlične besede so naredile velik utis na vse, ki so latinski razumeli. Po tem nagovoru, ki je v prvi vrsti pač veljal duhovništvu, so se vsi pričujoči duhovniki mil. knezoškofu poklonili poljubivši jim prstan in lice v dokaz pokorščine in udanosti. Za tem je sledila kratka pa navdušena pridiga za navzoče ljudstvo o dolžnostih višjega pastirja in njemu podložnih ovčic in naposled slovesna sv. meša z zahvalno pesmijo. Bilo je že poldne minolo, ko so spet v slovesni procesiji duhovniki mil. knezoškofa spremili v njihovo palačo.
Vsi duhovniki in predstojniki vseh ob-lastnij so bili tudi k obedu povabljeni, pri katerem se je še le pokazalo, kako hitro so si novi knezoškof vdanost in ljubezen vseh krogov jfjgftlobili. Na navdušene napitnice knezo-škoffrve svetemu očetu, svitlemu cesarju in mil. l^iiiE&pnadškofu so se razlegali po palači gro-^moviii „hoch"-klici, kakor pri ljubeznjivi na-. pitnici prelata Kosarja novemu višjemu pastirju in pri njihovem odgovoru ravno tako gromoviti v-),živio"-klici.
Po dokončani svečanosti je bila na obrazih vseh navzočih videti vesela zadovoljnost z novim višjim pastirjem, in mi smo mu želeli in za to tudi molili, naj ga Bog živi in ohrani zdravega in krepkega do skrajne meje človeškega življenja.
Liberalno gospodarstvo.
(Konec.)
Malo, pičlo malo uživa dež. zbor v Gradci zaupanja pri slov. ljudstvu. V njem imamo le malo svojih mož in nemški konservativci niso ,Gospodarstvene priloge".
zanesljivi, da-si gredo, tako v celem, s poslanci, ki jih smemo šteti za naše. Večino pa imajo v tem zboru nemški poslanci in to taki, ki ne pripoznajo, da je Slovenec — človek, ter ga vedo najti, kedar jim naj „šteje", sicer pa zanje ni Slovenca v mejah zelene štirske dežele.
Se manje pa ima dež. odbor pri nas zaupanja. V njem ni Slovenca in odkar je blagi Miha Herman oči zatisnil, ne sedi v njem tudi nihče, ki pozna naše razmere. Zato pa je slov. ljudstvo pri dež. odboru zmerom in v novem času je po polnem za pasterka pri vseh rečeh. Njemu se ne izpolni nobena želja, pač pa pripravlja dež. odbor železje za verige, v katere ga potlej dež. zbor vkuje brez vsega usmiljenja.
To se kaže tudi doli pri Slatini. Kje ke-daj je bilo ondi veselo življenje. Za kopališče sicer niso veliko storili, toda red je bil in ljudje so radi iz dalnjih krajev zahajali tje in tudi slatina je bila na dobrem glasu. Liberalni dež. odbor pa je, kedar je prevzel dež. premoženje v svoje roke, brž nastavil ondi za ravnatelja dr. M. Schiilerja, moža, o katerem smemo reči, da je bilo v njem vsaj pol juda. Pri njem so veljali judje največ in zato so se drugi gostje jeli ogibati Slatine, ali staro, dobro ime še jih je vendar le privabilo veliko in tudi slatine ali kisle vode se je veliko še spečalo.
Da bi se je spečalo še več, prenaredilo se je pri dež. urednikih tako, da so dobili na Slatino uradnika posebej za to, da spravlja vodo v denar. Ali to se ni posrečilo, kajti le-ta uradnik je razpošiljal slatino na vse kraje sveta, ne glede na to, kedaj se je napolnila znana „flaša", torej tudi, kedar se je bila napolnila po dolgem deževji. Lahko se paumeje, da je prišlo med njo veliko sladke vode in le-ta je skazila tudi kislo vodo. Iz tega je prišlo, da je mož dobil jezero in jezero flaš nazaj, na škodo dež. kase in ime kisle vode ni bilo več na dobrem glasu.
Vsled tega je dobil dr. Schiiler slovo in na njegovo mesto je prišel nek Ernest Geute-briick, mož po veri protestant, po svojem poslu pa vodja neke smrdljive tovarne pri Gradci. Kako pride tak mož na doslej še snažno Slatino? To zna sam večni Bog in pa dež. odbor v Gradci. Odslej je požrla Slatina veliko denarja, ali bolje na njej ni postalo. Na robe, sedaj se je počelo ondi pravo — nemškutarjenje. Dež. zdravnik dr. Hoisel, sin učitelja pri sv. Križi, torej rojen Slovenec in iz domače srenje, razvije sedaj bandero nemštva in dela na vse kriplje, žal, da le na pogubo dež. Slatine.
Kolikor se sodi, je ta mož največ kriv, da gre na Slatini vse in zadnji žas skokoma rakovo pot. Kar mu primanjkuje vednosti ali izskušnje v zdravilstvu, to prikriva s tem, da dela krčevito za nemštvo in za šulverein. On je oče nesrečne 4razredne šole, ki jo tišči sedaj
j šulverein pod krilo tamošnjih občin in dež. odbor ga podpira v tem prav, kakor da dela „doktor-ček" po njegovem naročilu Kar je v tem pa še posebno hudo, tudi c. kr. gosposke gredó mu vidoma na roko ter se oteplje tamošnje slov. ljudstvo zato le teško muh, ki se rodé v glavi „doktorčka". Gostje, ki pridejo na Slatino, so iz velike večine slovanske ali madjarske krvi in vendar se loti „doktorček" rad in skorej najrajši njih žepa, kedar namerava storiti kaj za nemštvo, za šulvereinske namene.
Resnica, da ne sega šiloma nikomur v žep in je možic za to tudi „premajhne postave", vendar pa dobi denar od večine tujcev zoper njih voljo. „Doktorček" napravlja namreč tujcem plese, zabave itd. ter pristavi na dotičnem naznanilu, da pride dobiček iz zabave v dobre namene, za uboge otroke, za šolo, modro pa možic zamolči, da za šulvereinsko šolo. Kedar pa ima potlej denar, obrne ga v prid šulvereina in „D. W." raztrobi njegove zasluge v svet, kakor najbolj more in brije še norce iz gostov, ki niso Nemci pa so vendar-le postali dobrotniki šulvereina.
Ni težko in si po tem človek lehko razsodi, da „doktorček" na Slatini in njegova „tetka" v Celji nista na korist dež. kopališču, vendar pa vis. dež. odbor v Gradci ne pride do tega spoznanja in ju pusti slej kakor prej pri nju pogubnem delovanji. Nič ni torej čuda. če se gostje leto za leto poizgubljajo iz Slatine ter se obrnejo drugam, v kopališča, kjer jih nihče ne žali za to, da jim srce ne bije za nemštvo ali za šulvereinsko šolo.
Po tem pa se lehko sodi povsod, kako da je rado liberalno gospodarstvo in škodo trpi iz tega le dež. kopališče, dežela in kar se tiče Slatine, najbolj slov. ljudstvo.
Gospodarske stvari.
Tržna cena za sadje.
Na Dunaji je bila za prodajo sadja na debelo, od 12. oktobra do 12. novembra 1889 taka-le cena:
1.	Jabelka: Cousinot (železnice) za kilo: 15 — 18 kr., tafelj beli 25—40 kr., renete rjave 20 — 25 kr., renete rmene 20—28 kr., kanadska reneta (avstrijanaka) 20—30 kr., zlata parmena 20—28 kr., maršlanček štajarski 13—22 kr., vince (botulenke) 13 — 20 kr., jabelka za kuho 12—18 kr., jabelka mešana 10—14 kr.
2.	Hruške. Bela jesenska maslenka (cvergelj, Kaiserbirn) za kilo: 30—60 kr., zimske maslenke 40—70 kr., hruške za kuho 18 do 30 kr., hruške rjave 14—20 kr., kutine 20 do 25 kr., nešplji za 100 komadov 20 kr. do 2 gld., grozdje kilo 18-70 kr., orehi 18—40 kr , lešniki 26—40 kr.
V tem, ko priobčimo le-to tržno ceno, pro simo g. dopisnika, naj nam pripošlje, če je mogoče, redno enak pregled in gotovo mu bodo bralci-sadjerejci za to hvaležni. Enako bi jim ugodil, kdor bi poročal glede cene živine in lesa, o zadnjem posebno, kaka da je doli v južnih slovanskih deželah.
Koli za mlado drevje.
Hvala Bogu, da se naše ljudstvo sedaj bolje in čem dalje, tem srečniše poprijemlje sadjereje. Treba nam je nje že sila, kajti človek že skorej ne zna, odkod da naj dobi groš, ki ga je treba za davek in za domače potrebe. V tem bi pa se ve, da tudi pri sadjereji ne izhajali brez dela groša in zato je dobro, če gledamo, kako si pri njej najbolje, pa brez večjih stroškov pomagamo.
Koli, ki jih je treba mladim drevesom, niso v tem zadnji, kajti nekaj je zmerom treba šteti za nje in če zgnjijo prehitro, imamo dvojno delo in dvojne stroške. Zato pa se nasvetuje sadjerejcem, naj skuhajo si lanenega olja, potem pa denejo va nj toliko stolčenega oglja, da je zmes precej gosta. Na to se dene ošpi-čeno kolje va-njo ter se pusti va nji nekaj časa, da se napije olja do dobra. Kedar čutiš potlej, da se je to že izgodilo, vzemi kolje iz olja ter ga razpostavi, da se posuši, toda ne prehitro, na solnci in potem ga rabiš lehko, brez strahii, da bi ti hitro strohnelo.
Sejmovi. Dne 25. novembra v Ločah, v Kaniži na Ptuji, pri sv. Marjeti na Pesnici. Dne 27. novembra v Imenem (za svinje). Dne 20. novembra pri sv. Andrašu v slov. gor., v Celji, na Bizeljskem, v Poličanah (za svinje), v Rogatci, v Veržeji in v Svičini. Dne 2. dec. v Mariboru.
Dopisi.
Iz Noveštifte pri Gornjemgradu. (I z v.
dopis.) V našem prekrasnem kraji obhajala se je dne 27. oktobra t. 1. kaj imenitna svečanost. Že v soboto poprej popoldan naznanjalo je mogočno pokanje možnarjev in prijetno v klenk zvonenje, da imamo prihodnji dan nekaj izvanrednega pričakovati. In res, naš velečastni in obče priljubljeni gospod župnik obhajali so obletnico svojega zelo požrtvovalnega tukajš-njega pastirovanja. To je pa kaj navadnega 1 a nenavadno in rekel bi, čudapolno je, kar za božjo čast in fcveto reč popolnem vneti duhovnik v teku jednega leta storiti zamore. Naša, poprejšnja leta zelo zanemarjena cerkvena poslopja, osobito pa farna cerkev, in še bolj za-nemarjevana božja pot povzdignila se je v teku tega leta tako, da bi človek bil primoran na storjenje kakšnega čudeža misliti, akoravno bi bil še tako neveren, Poprej zelo zapuščen, ve- 1
lik in lep farovž so pustili naš g. župnik znotraj popolnem prenoviti in zmalati, da kakor se je človek poprejšnja leta nerad va nj vstopil, tako mu zdaj radosti srce utripa, ako ima kaj v njem opraviti. To provzroči ne samo olepšanje farovža, nego tudi jako ljubeznjivo in prijateljsko obnašanje našega vlč. g. župnika proti vsakemu človeku. Naš sedajšnji g. župnik so koj po prihodu privabili imenitnega cerkvenega slikarja g. Tomaža Fantoni, s katerim sta se pogodila, za koliko bi se dala cela cerkev ' preslikati. Omenjeni gospod jo je res z raznimi, tukaj prigodivšimi se čudeži in drugimi sv. podobami in slikami tako okrasil, da si človek v teku tako kratkega časa ne bi mogel, osobito pri tej velikosti in visokosti cerkve, misliti, da je kaj takšnjega in za tak denar mogoče. Bodi mu s tem najprisrčnejša za-hvalnost izjavljena, ter se ob jednem vsem p. n. cerkvenim predstojništvom najtopleje priporoča. Pa to še ni vse, da je cerkev s slikami vsa okrašena, nego v teku tega leta, so se preslikale tudi obe kapelici na pokopališču, kateri ste ljudem jako priljubljeni in kateri je poprej mislilo se, podreti ali zapustiti ji. O neumnost! Potem smo dobili novi jako lepi tlak, kateri je vložen po celej cerkvi, novo, veliko bandero, po katerej so prejšnja leta ljudje zastonj zdi-hovali, orgije so popravljene in prestavljene, ter nova jednako velika omara za nove druge orgije postavljena in tako še drugih reči, katerih vseh niti omenjati ne morem, je bilo to leto cerkvi v olepšanje in v povišanje božje časti storjeno. Vse to so naš velespoštovani in obče priljubljeni gornje-graški velečastni gosp. dekan Lovro Potočnik, zgoraj omenjenega dne, z veliko slovesnostjo blagoslovili, ter nam z gin-! ljivimi besedami pomen današnjega dne, posebno pa pomen posameznih slik razložili, po katerem govoru so potem veliko sv. mešo služili. Žal, da nas nista mogla dva druga povabljena vlč. gg. radi neke neljube opasnosti s svojo navzočnostjo počastiti; iz srca smo ju obžalovali a se ob jednem radovali, da se jima ni večja nesreča zgodila. Konečno naj bo vlč. g. dekanu in g. kaplanu gornje-graškemu za njihov trud, našemu preljubeznjivemu vlč. g. župniku za njihovo izvanredno požrtvovalnost in vsem domačim ter sosednim župljanom najprisrčnejša zahvalnost za njihovo veliko radodarnost s tem 1 javljena, s prisrčno željo, naj Vam Bog vsem v rajskem veselji vse to obilo poplača!
Jaka Savinšek.
Od Sotle. (Naša pr i h odnj os t.) Vsi slovenski listi naznanjajo, kako nevarno društvo da se snuje v Grradci, namreč da mislijo zadolžena posestva kupiti in na-nje svoje nemške somišljenike nastaviti in tako našo lepo domovino podjarmiti, rod slovenski pa uničiti. 1 Česar ne morajo s šolo in z nemškim šulverei«
nom doseči, to mislijo s tem društvom, ki so ga krstili „Siidmark". Bog vedi, kaj si bojo še vse izmislili ti naši nemški bratje! Da do tega pride, kar se nam obeča, to je lehko mogoče, ker smo premalo pazljivi. Vem se dobro spomniti, bilo je pred deset leti, ko se je trsna uš prikazala in so mnogi rekli, saj ne bo ta mala živalica vsega vgonobila in kaj je zdaj ? Vsi vinski hribi so prazni, ravno tako zamore to društvo, čeravno zdaj še malo, s časom zna pa le nevarno postati. Kakor se sliši, bo to dru štvo podpiralo sebi naklonjene trgovcefin rokodelce in tudi gotovo ne bo pozabilo tistih strastnih županov, kateri so že davno pozabili, da se od slovenskega kruha živijo. Njega jim pač le slov. kmetje pridelujejo, ne pa Nemci, katere mnogo cenijo. Da bo pa tam to društvo veliko ležje si pridobilo trdno podlago, kjer že zdaj samo nemški veter brije, to je očividno. Druga krivda je pa to, ker kmetje so že daleč v dolgove zabredli, večina je dolžna nemškim hranilnicam in ker so slabe letine, pa še obresti ne morajo plačevati. Tako pride pa posestvo na prodaj in kdo je prvi upnik? Hranilnica in tako pride društvo „Siidmark" do kupčije. Druga slabost nas kmetov je, ker smo v dobrih letih dolgove nepremišljeno delali in zdaj v slabih pa plačevati ne moremo, in to dobro pozna „Siidmark". Tretja slabost je nas kmetov, da prehitro vsakemu zaupamo in se mu na lima-nice vsedemo, kakor hitro vidimo, da je malo boljše od nas oblečen in si zna po nemško jezik sukati, tedaj ga že mnogo cenimo in mislimo, ta vse ve, ta je učen, pa še znabiti šest božjih resnic ne zna, ali proti veri je dovolj učen. Četrta zelo huda slabost je pa to, da se za vsako malo reč tožujemo, bližnjega žalimo, sebi čas tratimo, drugim pa tako palače stavimo in našim potomcem grenke ure navijamo. Peta slabost je naša predobra volja, da preradi in prepogostokrat zahajamo v krčme, tako da se nam s časom dolgi čas doma vidi. Ne mislite pa, da je pisatelj teh vrst sovražnik vinca, tudi on se posluži rad slovenske pesmi: „Jaz in poli ček se rada imava, — Če glih naj' so-vraža cel svet, — Se rada za mizo podava — In začneva pet'." — Človeku, ki celi teden težo dela prenaša, iz srca privošim, da si ga pritegne v nedeljo malo, naj si trudne ude pozdravi. Samo tisti lepi nauk nekega očeta naj ne pozabi, ki je svojega sina učil: Nikdar nikomur vsega ne zaupaj, na vinsko bratenje se malo zanašaj in nikdar „zdrave Marije" v krčmi ne moli! Kdor veliko po krčmah poseda, njega lahko vsak prevari in dom ga več ne veseli. Vino je že mnogo ljudi zmotilo, da so pozabili na vero in dom, posebno ako je krčmar brezverec in nemškutar. Izlasti so nevarne krčme, kjer je krčmar župan, zagrizen sovražnik vsega, j kar je narodno. Varujmo se jih!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V torek, o godu Nj. veličanstva svitle cesarice, vršila so se po vseh katol. cerkvah več ali manj slovesna sv. opavila za blagor presvitle gospe, v dvorni kapeli v Godollo pa v pričo cesarske rodbine. — Mestni župan na Dunaj i, Edvard Uhl, je odložil svojo častno službo in pravi se, dâ najbolj za to, ker ni bil več po volji liberalcev in judov ter so mu vsled tega metali polena pod noge, kjer so le mogli. Njegov naslednik postane brž dr. Prix, mož, ki se mu očita, da je freimau-rer. — V nedeljo se konča posvetovanje avstrijskih škofov na Dunaji. Daj Bog, da ne ostane njih glas brez uspeha. — Iz razprav staj. dež. zbora v G rad ci se razvidi, da ima dežela 6.076.338 gold. stroškov, prihodkov pa 3,701.898 gold. in primanjkuje ji po takem 2,373.490 gld.
—	Isti dež. zbor je sklenil, da se na nastavi nov uradnik, „dež. nadzornik gasilnih društev". Čemu da je kje njega treba, tega človek ne umeje prav. Posl. dr. Srnec in Vošnjak sta tudi ugovarjala zoper tako službo, toda bilo je brez uspeha. — Čudne reči se gode po Korošk e m. Znano je, da je družba sv. Cirila in Metoda izdala nekaj lepih knjižic in Bog zna, kaj se kje c. kr. gosposki v njih ne dopada, kajti na njeno povelje stikajo c. kr. žendarje po slov. kmekčih hišah in kjer dobé katero teh knjižic v roke, hitro jo spravijo v svojo malho. — V Ljubljani so dozidali novo bolnišnico za otroke ter so jo v torek slovesno blagoslovili.
—	V nedeljo in v ponedeljek bilo je v Po stoji ni več nemških častnikov ter so si ogledali ondašnjo jamo. Tudi pruski princ Henrik je bil v njih vrsti. — V Gorici se še vedno tepô Slovenci med seboj v predalih „Soče" in „Nove Soče". Mi ne poznamo vseh uzrokov tega prepira, to pa je gotovo, da dobička ne bode iz njega nič za slov. ljudstvo. — Dr. Tonkli je predlagal v dež. zboru, naj se prosi c. kr. vlada za podporo tistim posestnikom, ki žive od vinogradov pa jim jih je trsna uš ali pa tudi strupena rosa vničila. — Iz okolice Trsta pride vsled novih volitev v dež. zbor samo čve-tero slovenskih poslancev, dva pa sta lahonska. Slovenci so po takem za enega poslanca na slabšem, kakor je bilo doslej. — Slov. otroški vrt so odprli v Trstu zadnji torek in se je va nj vpisalo veliko otrok, več, kakor so jih mogli vsprejeti. Naj jih vzgoji v verne, čed-nostne, narodne može in ženef — Is ter ski dež. zbor je končal svoje delo, v zadnjih sejah pa ni bilo več slov. poslancev. — Škofu dr.
Strossmajerju vDjakovem je poteklo 40 let, odkar drži višjepastirsko palico v svojih rokah.
—	Dež. obrtno šolo vZagrebu bodo spremenili ter bosta poslej dva oddelka: za delalske učence in pa za pomočnike. — Na Ogerskem delajo
mladi in stari Madjari na to, naj se pusti L. Kossuthu pravica ogerskega državljana, da si biva že veliko let na tuji zemlji. Za vlado je to sitno, a skorej ni dvoma, da jim vstreže. — V Vadovicah, v Galiciji, vrši se sedaj sodba zoper 65 mož, iz velike večine so sami judje; krivi pa so velicih goljufij nasproti ljudem, ki so jih zapeljali, da so se izselili v Ameriko. Na tožnji klopi je celo nek c. kr. okr. glavar in več žendarjev. Za juda pač ni vrat, da ne vleze skozi nje!
Vunanje države. Pri sv. meši papeža Leona XIII. je bilo zadnjo soboto 1200 francoskih delalcev. Ko so sv. Oče potem šli bla-goslovljaje skozi njih vrste, klicali so delalci: Živio papež in kralj! — Iz Italije selijo se ljudje vsako leto v večjem številu v Ameriko; to je žalostno znamenje siromaštva, ki si ga tudi vlada ne prikriva več, ali pomoči še ne pozna nobene. — Novi francoski drž. zbor si je izvolil za predsednika Floqueta; le ta je bil svoje dni že večkrat minister, odkar imajo Francozje republiko. V sedanjem zboru se bojda nič ne spremeni drž. ustava in tudi država ne loči se od cerkve. — Sedanja vlada v Angliji dobiva strah pred volitvami, ki se vrše prihodnje leto, kajti lehko se izgodi, da dobi stranka Gladstona večino in tedaj bije sedanji vladi zadnja ura. Za katol. Irce bilo bi pač to veselo, kajti Gladstone je za to, da dobi irsko ljudstvo že vendar enkrat vsaj nekaj svojih pravic. — Nemški cesar se je vrnil v Berolin in sedaj utegnemo izvedeti, kaj da je cesar dosegel na svojem dolgem potovanji. Po naših mislih ne bode to veliko. Da ne sme še dalje živina se vpeljevati iz sosednjih držav v Nemčijo, na to sili vlado skrb za zdravje domače živine. Tako trdi minister Botticher, drugi pa imajo o tej prepovedi druge misli. — Podoba je, da se srdi Rusija zadnje čase zopet na naše cesarstvo in sicer za voljo Bolgarije. Rusom se dozdeva, da Avstrija podpira princa Koburškega v oni nesrečni deželi ali mu daje vsaj potuho. No v tem menimo, da pač ne dela Avstrija posebno velikih reči. — V Srbiji se povrača polagoma trezniše mišljenje in za to so ondi bolj prijazni Avstriji, kakor so bili doslej; po vsej pravici, kajti Avstrija je bila in ostane vselej prijateljica tej mladi kraljevini. Kralj Aleksander ne sme k svoji materi, kraljici Nataliji drugače, kakor če mu to dovoli Ristič in le-ta ne sme tega, dokler ne vpraša Milana, naj je ta tudi Bog zna, kje. To je čudno življenje! — Turški sultan je bojda jako vesel, da ga je nemški cesar obiskal, ali k zavezi Nemčije, Avstrije in Italije ne pristopi Turčija, temveč si obdrži še za naprej proste roke. — Egiptu, v nižji Afriki, preostane vladi prihodnje leto v kasah 4l/2 milj. Srečna dežela! — V Braziliji, v južni Ameriki, vzdignil se
je general da Fonseca v glavnem mestu zoper cesarja don Pedro ter je vsklical republiko pod imenom: „združene države Brazilije". Cesarja in njegovo rodbino pa so spremili na ladijo, naj ga popelje v Evropo. Fonseca dela po naročilu freimauerjev in upamo, da prejme kedaj tudi od njih plačilo, ki mu pristoja.
Za poduk in kratek čas.
Školija in nadduhovnija Ptujska.
(Dalje.)
Marca 1. 1548. je umrl župnik Pa nk racij Feldner in sledil mu je
23. Peter Lubše. Rodom Braslovčan bil je od Lavantinskega škofa Lenarta posvečen na kvaterno soboto: „IntretJ 1. 1516. v subdijakona, v soboto: „Sicientes" t. 1. v dija-kona, na veliko soboto t. 1. pa v mešnika.') L. 1531. je bil kaplan bratovščine presv. rešnj. | Telesa in naše ljube Gospe v Ptuji ter je vladi j poročal, da je ova bratovščina imela podlož-nike v Ptuji, Polički vesi, pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, na Pohorji. v Zamajcih, Jir-ševcih in pri Turnišah.2) L. 1541. je postal beneficijat pri altarji sv. Andraša, 1. 1548. pa župnik v Ptuji.
Kot tak je^ naveden v listini od dne 16. maja 1. 1550. Z njo javlja, da je za župnijo sv. Lovrenca v slov. gor., katera je bila vsled smrti župnika Andreja Vorsteterja3) izpraznjena, prezentiral Martin Kraliča, duhovnika Zagrebške škofije. Podpisan je: „Petrus Lubse, parrochialis ecclie s. Osbaldi, Martiris, oppidi Pettau rector sive plebanus".4) Po tem takem stanoval je tudi on pri sv. Ožbaldu zunaj mesta. Župnikoval je najbrž do 1. 1561.
Vedno rastoči protestantizem delal je tudi Solnograškemu nadškofu Ernestu, da-si ni bil duhovnik,8) velike skrbi. Zato je 13. nov. leta 1548 sklical cerkven zbor v Solnograd. Vdele-žili so se ga Janez, škof Sekovski, Filip, škof | Lavantinski, Amand, opat Admoniski. Janez Fein, višji dijakon na gornjem in spodnjem Šta-jarskem in več drugih. Obravnavali so takratne žalostne razmere ter se posvetovali, kako bi se dala splošnja popačenost, osobito pri duhovščini
') Zapisnik ordinacij Lav. škofije.
2) Deželni arhiv v Gradci.
3; Andrej Vorsteter, rodom Ptujčan je bil od Lavantinskega škofa Lenarta posvečen v soboto: „Veni et ostende" T. 1511. v subdijakona, v soboto: „Intret" 1. 1512. v dijakona, v soboto: „Sicientes" t. 1. pa v mešnika. Potreben „tituluoi Mensae" mu je dal župnik Ptujski, Jak. Radkerspurger. Pri sv. Lovrencu v slov. gor., kjer je že čez 20 let župnikoval, dogotovil je sedanjo, v gotiškera slogu zidano cerkev, katero sta bila njegova prednika Reher Urban in Montanus Matej staviti začela.
4) Izvirna listina na pergamenu v knezošk. arhivu
v Mariboru.
6) Muchar, VIII., 530,
odpraviti. Pa dotični sklepi od dne 28. febr. 1. 1549. so ostali brezuspešni, kajti protestantski deželni stanovi so takim in enakim nared-bam vsikdar z vsemi močmi nasprotovali.*) Vsled tega se je krivovera sem ter tje tako vkoreninila. da je po letu 1552. morala po nekaterih krajih procesija s presv. rešnj. Telesom prenehati in po delavnikih sv. meša izostati. Vlada je sicer 1. 1554. razposlala po vseh deželah Kanizijev katekizem ter dajala različne ukaze, a zaradi vedno pretečih Turških navalov si ni upala, proti upornim plemenitašem strogo postopati.2)
L. 1561. je župnijo Ptujsko prevzel
24. Gašpar Unhold. Zapisniki ga hvalijo kot vestnega in za blagor svojih ovčic vnetega pastirja, ki je v Ptuji preživel marsikatero grenko uro ter je zaradi dolgov moral 1. 1580. rezignirati.
Smešnica 47. Dva soseda sta kupila skupaj kravče, da jo izpodredita, potem pa se delita z njo. Vsak je dobi polovico. Cez nekaj tednov pa reče eden njiju: „Sosed, kravče je dovolje debelo; jaz si vzamem jutri svojo polovico, ti pa rediš še lehko, če ti je za to, svojo še dalje!"
Razne stvari.
(Cesarjevo darilo.) Presvitli cesarje odločil za pogorelce v Starošincah, iz župnije Cirkovske na Dravskem polji, 1000 gld. iz lastnega premoženja.
(Mil. knezoškof.) V torek so se mil. knezoškof odpeljali na Dunaj, kjer se vrši posvetovanje škofov, kar jih biva v Avstriji ta-kraj Litave. Kolikor se sliši, vrnejo se naš mil. knezoškof prve dni prihodnjega tedna sopet v v Maribor.
(Drž. zbor.) Lastnoročno pismo svitlega cesarja sklicuje drž. zbor na dne 3. decembra na posvetovanje.
(Dež. zbor.) Stajarski deželni zbor v Gradci je dovršil svoje delo že v torek, dne 19. novembra. Kakor je bil začel svoje delo, tako ga je končal po šestih letih — ne na veselje slov. ljudstva. Dež. glavar, grof Wurm-brandt je to sam nekako čutil, ko je sklenil zborovanje. S potrtim srcem je rekel: Mi čutimo tudi za spodnji Štajar! Mogoče, toda to je vidno, da štaj. dež. zbor ne dela nikjer za ljudstvo, ki prebiva na spodnjem Štajarji.
(Družba sv. Cirila in Metoda) za sv. Lenart in okolico v slov. gor. zboruje' dne 24. novembra t. 1. v Gornjih Žerjavcih pri g. Janezu Sirku po tem le dnevnem redu: d) Po-
') Tisti, VIII., 503 in A. J. Caesar, Staat- und Kirchengeschichte des Ilerz. Steier,, VII.. 115,
») Muchar VIII., 523,
zdrav predsednika; b) poučni govor; c) poročilo denarničarja: d) razni nasveti in predlogi. Vsi čč. udje in oni, ki želijo k naši družbi pristopiti, vabijo se najuljudneje, da se prav v velikem številu vdeležijo zborovanja
Načelništvo.
(Iz Senarske) pri sv. Trojici se nam javlja, da je dne 16. t. m. pri občinskih volitvah zmagala narodna slov. stranka. K tej zmagi sta mnogo pomagala vrla kmeta iz spodnje Senarske Lubec in Križan. Hvala tedaj njima in vsem drugim, ki so stali, kakor trdne skale, za našo narodno stvar.
(Dež. zavarovalnico) sklenil je štaj. dež. zbor vstanoviti, ako visoka vlada pritrdi njegovemu sklepu. Kar se tiče nas, ki živimo na slov. Štajarji, prosimo lehko Bogu, naj ne stori vlada tega nikoli, dokler ostane dežela v rokah liberalcev.
(Zabava) Slov. čitalnica v Mariboru je bila zadnjo nedeljo priredila slovesni večer v svojih prostorijah in sicer na čast čč. gostom iz dežele, ki so prišli k intronizaciji mil. kne-zoškofa. Kakor se nam javlja, bilo je mnogo gostov in zabava v resnici slovenska, katoliška.
(Odpoved.) Vodja vinorejske šole pri Mariboru, g. H. Kalmann, vložil je prošnjo pri dež. odboru, naj ga pusti iz njegove službe. G. Kalmann ni bil naš mož nikoli, vendar pa ob-žaljujemo, da odide iz svoje službe, kajti če ne gre na tej šoli prav, tega ni toliko on kriv, kolikor gospoda pri dež. odboru.
(Najvišje potrjen je) sta dobila gg. Ivan Kukovec, kot. načelnik in Anton Šlam-berger, kot njegov namestnik v Ljutomerskem ter gg. dr. Jos. Gorički, kot. načelnik in Vin-cencij Steinbrenuer kot njegov namestnik v Gornjeradgonskem okr. zastopu.
(Izločitev.) Dež. zbor je v svoji zadnji seji vzprejel načrt postave, vsled katere se smeta mesti Ptuj in Celje, ki imata lastno ustavo, izločiti iz okr. zastopa. Bravo!
(Pasji zapor) imamo v Mariboru na tri mesece in sicer za to, ker se je bil v mesto pritepel pes, ki je imel vsa znamenja za to, da je bil stekel.
(Nova pošta.) V Smartnu pri Gornjem Gradu začne se dne 1. decembra nova pošta in ima svojo zvezo vsak dan s pošto v Gornjem Gradu.
(Šiba v šoli) služi dobro v Prusiji in nihče ne misli tam na to, da se naj odpravi iz šole. Strahovanje ni nikoli otroku na škodo; dokler ne presega mere, pa je pri nekaterih celo potreba in škoda je za-nje, če ga ni, ke-dar jim ga je treba.
Loterijne številke:
Trst 16. novembra 1889: 31, 62, 89, 46, 18 Line „ „	20, 57, 80, 39, 61
Hnlmrica
išče v farovžu ali drugem krščanskem hramu službo. Več pove uprav. „Slov. Gosp."
ica z mesan
na Ptujski gori pri Ptuji, kjer je velika božja pot, in sicer štacuna, 3 sobe, 2 kleti, kuhinja, magacin, hlev za 4 glave, kuhinjska vrt, ograd s 60 drevesi žlahtne sorte, 6 plugov zemlje in pohištvo za štacuno se proda po ceni. Več pove
Anton Sicherl,	i 3
v Spodnji Polskavi, via Pragerliof.
Oznanilo.
Več tisoč jabelčnih in hruškovih divjakov, tisoč po 10 gld. Kutne (podloga za hruš-kove pritlikovce) 100 po 3 gld., tudi več 100 jabelčnih in hruškovih pritlikovcev a 30 kr.
se dobi pri
Franc PIšefe-u,
posestniku v Hotinji vesi 3-3	(Kranichsfeld.)
teSflfliarBftflfc organista stopiti želi w f^H UES jvj HF^F izučen, neoženjen or-ganist, z novim letom. Več pové upravništvo „Slov. Grosp." v Mariboru.	3-3
Mežnar in organist,
kateri je ob enem tudi mizar in zna orgije popravljati, išče službo. Več pové upravništvo „Slov. Gosp."	2-3
Občinski tajiiilti
in druge olikane, zanesljive osebe, katere pridejo pogosto z ljudmi v dotiko in si hočejo poleg svoje službe še kaj zaslužiti, naj se oglasijo pod naslovom: G. A. G. 1. 867, Graz, poste restante.	6-10
S Malokdaj se da v najem tako g	dobra prodajalnica.
£	Svojo dobro lepo in veliko proda-
g	dajalnico z mešaniiu blagom, katera je
■	v velikem obrtnijskem kraju na Koroškem,
J	dajem takoj v najem. Zaloga blaga se
"	dobi za nakupno ceno. Treba je 6000 gld.
4	gotovega denarja. Pisma z naslovom:
4	„R. N. N. 2340% se naj pošiljajo uprav-
|	ništvu „Slov. Gosp."	2-3
Orgij avec in cerkovnik,
oženjen. išče službe pri cerkvi, kjer bi zamogel gojiti cecilijansko petje. Izučil se je ter skušnjo naredil z dobrim vspehom v cecilijanski šoli v Ljubljani. Naslov: Cecilijanec, pošta sv. Benedikt v slov. gor. Poste restante.
3ST-
Ma prodaj!
-m -m
Iz moje pivovarne prodajo se po izredno nizki ceni te-le reči:
I. Ležeči strop na par, z močjo 10 konj, s kotlom in z 2 vgrelicama, v čisto dobrem stanu, iz tovarne „Schulz & Goebel Wien".
II.	Razni prepustilni deli.
III.	Globoka studenčna sesaljka z dvojnim cilindrom.
IV.	Dve veliki železni zbirnici, skorej še novi.
V. Kadi z 20 in 4 hI. obsegom.
VI. Sodovi od 6 do 35 hI. obsega.
VII. Amerikanska ledenica za okoli 220 voz leda, 15 minot iz mesta, še le 2 leti stara, in še je torej popolnem za to, da se prestavi.
VIII. Dva težka voza.
V Cel j i, dne 5. novembra 1889.
2-3	Karo I Hlatlies.
P. M.
Dovoljujem si vljudno naznaniti, kda zastopam dve veliki fabriki za različne kmetijske stroje, kakor mlatilnice, slamoreznice, žito-čistilnice itd.
Omenjene stroje prodajam po zelo nizki ceni, pa tudi na ohroke ter jih razpošiljam na vsako železniško postajo na Štajarskem, Koroškem in Kranjskem franko.
Za gornjo Savinjsko dolino imam na Ljubnem veliko zalogo tacih strojev.
Vsacega zagotovim poštene postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Xav. Petek,
trgovec in posestnik na Ljubnem
Savinjska dolina.	4-5
ILUSTROVAN
NARODNI KOLEDAR
za leto 1NOO.
Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar.
Dobiva se v „Karotini tiskarni" in v hiikvar-nali J. Oiontini-jevl in BI. (iaher-jcvi v
1J uhljaiii. Naroča se pa lahko v vseh bukvarnah.
3C Cena 45 kr., po pošti 50 kr.
Vsebina Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pride-jana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko : Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mastni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati Itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvisa za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Rusalk. Ogled po svetu. Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulanger. Orijentalska železnica itd. Soiešnice. — Naznanila.	o—5
Kari Soss „k kmetu" £
v Grraškeni predmestji št. O v Mariboru
priporoča za zimsko dobo svojo veliko zalogo.
Vatmol od 45 do 80 kr.
Vatmol-barhent od 10 do 22 kr.
Valari-barhent od 20 do 27 kr.
Kariran barhent od 15 do 25 kr.
Modri „ od 10 do 20 kr.
Domači drnk od 20 do 27 kr.
Raševina za suknje od 70 kr. do fl. 2-25
Zimska roba od 1 fl do fl. 3-50
Kašmir orni od 28 kr. do fl. 110,
odej in koc veliko zalogo po najnižjih cenah.
Pošilja naročeno blago dobro spniTljeno in poštnine prosto! j
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
moiastranc, keliliov, svetilnsc, svečnikov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blagovoli poslati iste nefrankovane.
Teodor Slabanja, 4—24 srebrar v Gorici, ulica Morelli štv. 17. j
Pošilja naroeeno lilug» ilohro spravljeno in poštnine prosto !
Harmonij
s štirimi oktavami, 2 leti star z dvema mehoma in s čistim glasom po nizki ceni za 28 fl. Kje, pove uprav. „Slov. Gosp."
Priporocba.
Več tisoč lepih 4 — 5 letnih sadnili drevesc najboljih vrst, priporoča po nizki ceni .Jože .Tanežič na Bizeljskem pri Brežicah.
Občinski zastopi in šolska vodstva dobijo cepiče zastonj.	2
•• ' _" - ' \ ' - •• V/,'->:v • : :	'' '-••■ 7f i I! '..
N
a
■o
C p
Pravo francozko žganje (cognae).
Kaj jo pravo francozko žganje?
UŠLI ČE?! A tiHfj^	^ Iz francozkega in južno-
<3,fS	Štajerskega jakega moč-
nega brrlskoga vina izcr-iL&fi T	PUoni alkohol, pod ime-
nom 'COgnac /dravnički p'cjf \ vk pripoznano dietično, duh /'i/<. iU.Ja . in telo oživajoče slastno in MlŠ/l/zdravilno sredstvo. Kaj \ ^ se dobi navadno mesto %>\ ^ takega zdravila? Navadno i	~ ^esto s soljo pomešano,
[/>) i i ktcre npliv na telo je, če v) 5 "e škodljiv, jednak ničli. UmV ' 1 ! Ce vsa vporabljena sred-[¡¡i	stva proti ischias, rev-
vi; matizmn, živčanim bo-I V^CH^ lc/nini. izpadu las, pro-7 -^V-21 t1nH' trganju v udih, oliromeHju, ranam v.sake vrste, bolezuim v glavi in zobeh i t. d. nie ne pomagajo, naj še pokusi vsaki bolestnik iz jnsnoštajerskega znamenitega Konjičkcga, lastno pripravljenega vina destilovono. na vse ovc bolezni čudno delojoče. pravo francozko žganje vporabiti. Mala ste.kl. 60 kr., v. 1 gl. 20 z. Stari Cognao, posebnv okrcvajočim in na želodcn bo-lanim preporočljiv, l steklenica gl. 1.50, naročbe 4 v. stekleni»; pošiljajo ae fran ko brez dal ni i h stroškov.
BENEDIKT ^SnSIirEVil.
veliki posestnik na graj<čitii Golič pri Konjicah, .'užno-Stajersk»
Gospodarstvena priloga.
Priložena od kat. tiskovnega društva47. štev. „Slov. Gospodarja".
L. 1889.	21. novembra.	Štev. 11.
Vabilo k II. letnemu obč. zborn.
Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Stajar bode po odborovem sklepu imelo 8. dan decembra t. 1. popoludne ob 8. uri v tukajšnjem šolskem poslopji svoj drugi letošnji zbor po naslednjem obravnovalnem vsporedu:
1.	Poročilo ravnateljstva in sicer:
a)	o društvenem delovanji,
b)	o društvenih računih.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Poduk o sadjarstvu s posebnim ozirom na opravila in potrebe v tem času v drevesnici, sadunosniku in pri sadji.
4.	Posvetovanje o tem, kako naj bi se udeleževali deželne razstave v bodočem letu v Grradci.
5.	Posamezni nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
V Št. Jurji ob;-juž. žel. dne 10. nov. 1889-V. J are, tajnik.	Dr. Ipavic, ravnatelj"
Sadjereja in česa je potreba, da nam bode koristna.
(Spisal Fr. Matijašič.)
(Dalje.)
Vendar pa, če smo bili še tako marljivi v obiranji goseničnih zaleg po zimi in v zgodnji spomladi, vsikdar bode še treba meseca maja si skrbno pogledati drevje in gosenice, ki se v tem času na drevji nahajajo in mu škodujejo, obrati in pokončati. Le, ako bodo vsi posestniki več let zapored skrbno opravljali ravno našteta dela, bode se še le nadjati časov, da nas gosenice ne bodo tako hudo več nadlegovale. Vsakako bi pa morala biti prva skrb ljudskih zastopnikov, skrbeti za to, da bi se izdala postava, katera bi naložila vsakemu gospodarju pod kaznijo dolžnost, pridno gosenice obirati s svojega drevja, ker le tedaj, ako bi se ta postava tudi izvrševala, se ve, da s pomočjo predpostavljenih oblastij, le tedaj bode sadjereja počela biti tudi znesljivo plodonosna, med tem, ako se to kmalo ne zgodi, bodo ljudje, ki so se sedaj sicer otoplili za njo, zopet omr-zeli. Tudi, kar se tiče škode, ki se drevju prizadeva od malopridnih ljudi, mogla bi nas najbolje varovati ostra postava, kakoršnje pa še dosedaj tudi nimamo.
Vse omenjene priprave in dela so tedaj
neobhodno potrebne, ker je drugače zelo dvomljivo, ali drevo sploh doseže starost, v katerej počne roditi, in tudi, če ga še tedaj pustimo brez skrbi, še takrat nam mora tako ohirati, da na sad sploh ne smemo niti misliti. Drevo namreč zahteva po pravici tudi goje, čeravno je v tem zadovoljnejše, kakor druge gospodarske rastline.
Ce smo pa za drevje dobro skrbeli, imeli bodemo lepo, zdravo in rodovitno drevje, in le zdravo in dobro rejeno drevo je v stanu, nam lepo in vrednostno sadje roditi.
Ako smo dosegli to, ostane nam še eno zelo važno delo, namreč: trganje sadja.
Trganje sadja je za one sadjerejce, ki svoje sadje sveže prodajati hočejo, neizmerne važnosti, ker tako, sveže pokupljeno sadje je večji-del namenjeno za odpošiljanje v oddaljene kraje. Za to svrho pa velja samo popolnoma zdravo sadje; ako je le količkaj ranjeno, pa kmalo počne gnjiti. Tudi si vsak kupec dobro zapomni, kje je pobito sadje kupil, ter posestnik, kateri mu ga je podal, sme biti gotov, da svojega sadja prihodnjič ne bode tako lahko več prodal, ker en kupec to pove pri prvi priložnosti svojim tovarišem. Treba je tedaj vse sadje, ki je namenjeno za prodajo v svežem, bodi-si v malem ali velikem, z roko trgati. K temu delu pa trebamo raznih priprav, in te so: lestvice in jerbasi ali košarice.
Lestvice morajo biti iz lehkega lesa, da se lehko prenašajo iz enega mesta na drugo; morajo biti tudi zadosti dolge, da sežejo tudi do najbolj oddaljenih vrhov. Na zunanji strani vrha je večjidel jako težko sadje pri trganju doseči. Ako se prisloni lestvica od zunaj na vrh, potisnejo se pod obiralčevo težo vrhne veje skupaj, in mnogo, posebno drobnih vejic, se po-tere. Da se to ne zgodi, naj se napravijo posebne podpore za lestvico. Take podpore obstoje iz dolgih drogov, ki so na spodnjem, de-belejem koncu ošpičeni, a na zgornjem imajo železne kljuke narobe nasajene, tako, da nekak dobijo skoraj podobo dvorogljatih senskih vil ali kake sohe. Takih podpor potrebujemo za eno lestvico dve, ki se rabita na tak način, da se postavita križem, tako, da lestvica samo na njih sloni. To je tako praktična priprava, da njo morem z dobro vestjo vsakemu priporočiti.
Košarice za nabiranje sadu ne smejo biti
prevelike, da pri delu ne postanejo nerodne. Na znotranji strani morajo biti s platnom po-vlečene in izpolitrane, tako, da se sadje ne more tiskati.
Vsak sad se mora pojedino in pazljivo z roko odtrgati, da se ne poškoduje.
Kedaj je pa čas sadje trgati?
Odgovor je kratek: kadar je zrelo. Dobro, kedaj je tedaj sadje zrelo ? Na to vprašanje se že ne da tako na kratko odgovoriti. V obče se more reči, da je sadje zrelo tedaj, kadar se sadni pecelj od vejice, na katerej visi, odtrga, ako se sadu na lahko dotaknemo. Pozna se zrelost tudi na karakteristični barvi dotičnega sadu, ki pa se ravna po sorti, h katerej pripada. Vendar pa se rano sadje mora trgati malo prej, kakor je popolnoma zrelo, ako ga hočemo delj časa hraniti. Nasprotno zopet, naj se pusti zimsko ali pozno sadje, kolikor mogoče dolgo časa na drevju, vendar pa ne tako dolgo, da bi ga našli mrazi na njem, ker bi mu ti škodovali; tudi ni dobro, če listje prej odpade, kakor smo sadje potrgali. (Konec prih.)
Svinje in uzroki njih bolezni.
Večkrat smo že govorili v teb listih o svinjah in njih bolezni. Rekli smo v tem vselej, da jih je kriva največkrat nesnaga pri hrani ali v hlevih. Cujmo še sedaj, kar se piše o tem v „Dol. Novicah".
Prvo in najpotrebniše je, da je svinjak postavljen toliko na prostem kraji, da je v za-tišji samo pred mrzlimi vetrovi, pred severjem in burjo. Ta žival, dasiravno je nečedna, potrebuje vendar snažnosti in za dihanje čistega zraka.
Ali večjidel je pod svinjakom vse mokro in še okoli svinjaka vse krog in krog smrdi, v svinjaku pa nfejbolj; to ne sme biti.
Pod svinjakom morajo biti kamenite plošče, in sicer mora biti tako narejen tak tlak iz kamenitih plošč, da visi od vseh treh strani proti sredi in ob enem tudi proti četrti strani, kjer so korita za prašiče, in sicer zato, da se vsa scalnica prešičev izpod svinjaka hitro in čisto odteka v gnojišče, katero pa ne sme biti blizo svinjaka.
Ako ni mogoče komu plošč dobiti, moi si pa na drugi način pomagati, da preskrbi svoje ščetinarje s snažnostjo in s čistim zrakom.
Kupi toliko opeke za tlak, da zamoreš pod vsem svinjakom narediti tak tlak, kakor-šen je bil iz kamenitih plošč ravnokar nasve-tovan. Prav morno razgrej ali še celo razbeli to opeko in potem jo obleci s katranom (črna smola za barke, s katero kovači razbeljeno železo pomažejo in oblečejo). Maži vso opeko od vseh 6 strani; dobro namazana opeka, v katero je katran zlezel, ti dobro nadomestuje
kamenite plošče zato, ker katran brani, da se opeka ne more vode napiti in potem po zimi ne zmrzne.
Ako ne dobiš take opeke, kuhaj nekoliko katrana z oljem, lanenim ali ogrščnim, primešaj dosti peska in naredi si iz te zmesi sam plošč za tlak, ali pa nabij to zmes tako pod svinjakom, da bodo tla tako visela, kakor je bilo že naznanjeno.
Tudi kupi železnega vitrijola (zelenkast je in ni strupen, višnjevi vitrijol pa je narejen iz bakra in je strupen, pa tudi veliko dražji je kakor iz železa narejeni vitrijol); za jedno žlico železnega vitrijola razstopi v litru gorke vode in vsaki teden po enkrat ali dvakrat z metlo odrgni to vitrijolasto vodo v tlak pod svinjakom, da ga dobro očediš. Ta voda vzame vse gnjile drobce in ves smrad izpod svinjaka.
Drugo, kar je treba pri svinjakih, da bodo zdrava stanovališča za ščetinarje, je to„ da mora biti svinjak toliko vzdignjen od tal, da prešiči stoje notri vsaj poldrugi čevelj nad tlemi. Toliko prostora pa mora biti zato, da zamore sapa ta prostor pod svinjakom prepi-hati, tla osušati, in s tem ves smrad odpihati.
Tretje je, da skrbi za to, da se bo scalnica iz svinjaka hitro odtekala Zato naj bodo tla v svinjaku narejena iz okroglih debelih kolov, kar je na Gorenjskem sploh v navadi, ne pa da bi bilo iz na štiri vogle obtesanih hlodov. Ako hočeš te okrogle kole bolj trpežne narediti, obleci jih s katranom.
Ako imaš svinjak tak, ti zlepa ne bo zbolelo nobeno svine za „rdečo boleznijo", dokler je v takem svinjaku. Toda redno ga ne moreš zaprtega imeti; kadar ga boš pa izpustil iz svinjaka, bo rilo najraje po gnoji na gnojišču in takrat se bo morebiti okužilo s kakšnim drobcem „rdeče bolezni", ker se ti drobci, kakor učeni sumijo, najbolj mokrega gnoja pri-jemljejo, v gnjilobi plodijo. Zato bi bilo tudi vstreženo, ko bi z vodo, iz železnega vitrijola pripravljeno, vsaki dan gnoj škropil.
Ako tedaj tvojega prešiča vendar le „rdeča bolezen" napade, odloči ga hitro od njegovih tovarišev. Vmivaj ga z vodo, katera je bila dobro z jesihom okisana, vsako uro. Piti mu daj kisle siratke, da bo blato mehko od njega šlo. Siratko kislo narediš, ako kiselo (strjeno) mleko premeteš, v loncu pri ognju zavreš, potem odmakneš lonec od ognja. Pusti ga v miru stati, da se vstoji, sir ti pade na dno, zelenkasta voda stoji vrh sira, ta voda je kisla siratka.
Potem vzemi smodnika kake tri žličice za kavo, vmeti ga z lanenim oljem, da se sprime kakor nekako mazilo, prilivaj po malem med metenjem svežega mleka, to je mleka „spod 1 krave", da bo precej redka pijača, in daj pre-šiču izpiti, ali mu ga vlij previdno, da ga ne
»
zadušiš. Namesto mu to vlivati, poskusi prej prešiča v to pripraviti, da bo sam kaj vzel in pocmokal, postavim, ponudi mu skvasenega testa, ali odrezljaj belega kruha, ki si ga z medom pomazal. Ce svine eno ali drugo vzame, boš ložej mleko s smodnikom nastavljeno v prešiča spravil. Ne samo pri „rdeči bolezni", tudi pri pljučnem vnetju prešičev je smodnik z nekoliko lanenega olja v svežem mleku eden najboljših pripomočkov, eno najboljših zdravil.
Ako pa nobeno teh zdravil bolezni ne obrne na bolje, daj mu homeopatičnih zdravil; in sicer: Če je prešič ves mrzel, t. j. če ima glavo mrzlo, rivec mrzel, ušesa mrzla, parkljice mrzle, in je samo na prsih, kjer je srce, še gorak ali še vroč čutiti, mu daj veratrum v šesti stanj-šavi in vsake četrt ure po pet zrn, tako dolgo, da se prešič ogreje, kar se večidel zgodi v eni ali poldrugi uri ali v dveh urah. Kadar se ogreje prešič, potem dajaj po pet zrn samo vsako uro.
Ako v dveh urah ni še nič gorkote, poskusi še arsenik tudi v šesti stanjšavi. Ako to ne pomaga v dveh urah, poskusi veratrum v trideseti decimalni stanjšavi, katera je velikokrat bolje in hitreje delala in pomagala, kakor šesta stanjšava, in ako ni boljše v eni uri poskusi še arzenik v trideseti decimalni stanjšavi. Ako bi tvojega prešiča koze napadle, nimaš boljšega zdravila kakor je homeopatični veratrum od 6. do 80. stanjšave.	y
Dopisi.
Od sv. Lovrenca v Prišlinu. (Slava slov. kmeta!) [Konec.] Z nova dvigne se častitljivi, 741etni starček Pečnjak, spominjajoč se slavljenčevih prijateljev iz prejšnjih časov. „Glej Miha", pravi govornik, „med onimi starimi prijatelji sem samo jaz navzoč, a slej in ne žaluj, množico novih prijateljev imaš!" Za temi govori pa smo se pri kozarcu izvrstnega vina, lastnega pridelka g. Vizjaka, in pri iz-bornej postrežbi zabavali z raznimi pogovori med prijatelji in proslavljencem. Gospodje pevci pa so popevali zdravice, umetne in narodne pesmi vzbujajoče slavljencu marsikateri spomin izza mladih iet. Neumorni so bili gg. pevci, med kojimi je g. Jerman očaroval poslušalce s svojim tenorom. Zopet govor. G. Miha Vošnjak proslavlja Vizjaka ne le kot pridnega gospodarja, ampak tudi kot odločnega narodnjaka, t. j. zavednega Slovenca, kateremu je ponos, biti slovenske krvi, kateri je bil vedno v prvi vrsti onih narodnih kmetov, ki se s pogumom zbirajo pod bandero narodovih pravic. Tretji govor g. Pečnjaka velja pa mlademu Vizjaku, ki je še le v prvi mladeniški, zorni dobi. V vzgled stavi mu njega očeta, opominja, naj občuje z modrimi možmi, pametnimi tovariši, ogib-lje naj se slabih družb. Gr. dr. Vrečko napiva
njega družici, ženi proslavljenčevi. G. doktor Dečko prečita prisrčno častitko. kojo je poslalo „Sadjarsko društvo Rudolfovo" od sv. Jurija ob juž. žel. kot pospeševatelju sadjarstva Prišli ste tudi voščilni pismi od velečastite domače duhovščine g. župnika Jeretina in g. kaplana Tribnika, obžalujoč, da se iz opravičenih razlogov ne moreta udeleževati te slavnosti. Kaj bi človek rekel o govoru g. doktorja Hraševca, saj je dovolj prijal poslušalcem, razumništvu in kmetu. O domovini je govoril, pa tako vele-krasno, da se nam je topilo srce. Tužno, pre-tužno dobo opisoval je, v katerej še je pred nekolikimi leti živela draga nam domovina, opozarjal nas na sedaj mnogo veselejši čas, čas radostnega upanja. Probuja se prosti narod! V istem smislu govoril je g. dr. Dečko, spominjajoč se v govoru očeta slov. Stajarcev, rajnega St. Kočevarja, blagega spomina, ki je še tožil, da mora po 2—8 milje daleč hoditi, da najde prostega človeka, ki ve, da je Slovenec.
Oni žalostni časi so minoli, hvala Bogu! Čim zavednejši je človek glede narodnosti, tem večje spoštovanje vživa pri ptujcu, pri našem hudem nasprotniku. G. M. Vošnjak opozarja slavitelje, da je bil g. slavljenec pomogel, da so Slovenci v okrajnem zastopu v Celju pred nekaj leti prvič zmagali v kmečki skupini, da ! so na joj propali nemčurji, a da je sedaj ves | okrajni zastop Celjski v naših rokah, to je pa | zasluga g dr. Dečka. Z iskrenim „živio" pozdravi občinstvo velezaslužnega prvoboritelja slovenskega. G. profesorja Zolgar počasti v imenu zbranih ljubeznivih gospa in gospic stavljenca z ljubkimi besedami. G. slavljenec odzdravlja na čast vsem Miham, ker so bili razuu njega še trije drugi navzoči. V imenu 1 zbranega učiteljstva govorita g. župan in g. nadučitelj Vrečar. Čas poteka z brzimi koraki, ura bije devet in dalnji gosti odpravljajo se počasi, popivši še šentjanževca, želeč g. jubilantu mnogo, mnogo let, da bi se vresničevale vse besede in voščila, ki so jih izraževali govorniki s toliko iskrenostjo. Tako častč odlični narodni prvoboritelji slov. kmeta, ki spoznava svojo narodnost očito in odločno. V visokej starosti uživali ste g. jubilant veselje kratkih, a srečnih trenotkov. katere so Vam pripravljali Vaši iskreni prijatelji in domača družina. Kako milo je bilo slušati Vašega mladoletnega sina Martina, ki je pozneje, žal, da ne pred prejšnjim mnogoštevilnim občinstvom govoril, kot zvest in hvaležen otrok svojemu očetu. Kar je govoril, govoril je iz srca, svedočile so njegove solze. Trepetal, bal se je za svojega dragega mu očeta, ki ga že težijo mnoga in težka leta. Nehote silila Vam je, g. slavljenec, v spomin starost in nje teža. Spominjam Vas tu neke pesmi Luka Svetca, rodoljuba in pesnika s Kranjskega. V tej pesmi toži staro drevo in
kliče proti vetru: „Zakaj mi ti, zlobni veter, jemlješ zelenje, prelepo listje, ki je lepšalo moj vrh, mojo glavo? Pusti, oj pusti mi to lepo mladostno obleko! „A veter mu odgovarja: „Cemu toga, zakaj se žalostiš? Poganjalo si lepo listje in cvetje, rojevalo si sladek sad, storilo svojo dolžnost. Ne boj se častitljivec starosti, ta ti bodi v ponos!" V imenu vseh Vaših častilcev kličem sklepaje svoje poročilo: „Bog dodeli Vam še toliko let, da praznujemo še jedno žoletnico, povečaj Božji blagoslov Vaši rodovini in hiši!" V imenu slovenskega naroda pa izražam še željo: „Bog nam daj obilo tako zavednih kmetov — narodnjakov, kakor je Miha Vizjak!"	Streljak.
Iz Gotovelj. (S a d j er er e j a.) V nedeljo, t. j. 13. vinotoka, se nam je oznanilo od občinskega urada, da bo imel v našej vasi ravno tisti dan, po popoldanskej službi božji, naš ve-lezaslužni rojak gosp. Tomaž Grah, učitelj v Št. Juriji na juž. žel.; nauk v sadjereji. Naj mi bo toraj dovoljeno ta poduk vsaj površno opisati. Brž ko je ljudstvo iz cerkve razšlo, , zbralo se je nepričakovano število vrlih kmetov, ! mladenieev in drugih prijateljev sadjereje v prostorih gostilne J. Kopriva. Po kratkem razgovoru pričela se je šola. G. učitelj nam je pravil, kako blizo je že strašna uničevalka vinske trte, namreč trtua uš. Zasledili so jo že boje v Mariborskej vinorejskej šoli in ne davno tudi v Šmariji pri Jelšah; pa ako se tej nadlogi pridruži še peronospora ali strupena rosa, ki je letos tako strahovito pri nas gospodarila , se je pač bati, da ni dolgo do časa. ko bodemo morali tudi mi vse vinograde iz-ruvati. O ameriških trtah, katere se trtnej uši ustavljajo, so pa tudi še vinorejci različnih misli. Opomnil nas je g. učitelj toraj, poprijeti se tembolj umne sadjereje, katera nam bo tako rekoč nadomestovala vinorejo; kajti sadje, ako je lepo, se prav lahko proda, porabi za na mizo, napravi se iz njega dobra in zdrava pijača, ali se posuši, ter nas v slabih letinah varuje — lakote. Razlagal nam je prav po domače v lahko umevnem govoru, kakšne vrste sadje naj gojimo. Najbolj priporočevanja vredna vrsta jablan je baje tako imenovana laška trdika, ker njeni sad se lahko dolgo hrani, najležje proda, ali pa porabi vsled njene velike sočnosti v izvrstno tolkljo. Svetovati je tudi: zlata parmena, šta-jarški mašancelj, sevniška voščenka in druge. Sad omenjenih in še več vrst jablan je g. učitelj seboj prinesel, da smo ga ogledali in po-kusili. Temu sledil je poduk o sajenji dreves. Izkoplje se precej široka, kakor tudi globoka, okrogla jama; če se sadi spomladi, treba je skopati jame že jeseni, da zemlja čez zimo dobro prezebe. Zdaj je treba pripraviti drevesa. Gosp. učitelj prinesel je seboj tri drevesa, in te je
pred nami na koreninah okrajšal, to pa tako, da so vse zareze na koreninah navzdol obrjene. Tukaj nam je govoril o važnosti in gnojenji korenin. Kadar je tedaj drevo tako pripravljeno, se v dno jame nekoliko komposta ali če tega ni. druzega gnoja dene, ki se naj dobro stlači. Vrh gnoja naj se nasuje nekaj prsti, da gnoj drevesnih koreninic ne užge. Pritrdi naj se sredi jame kol, ki sme biti le do drevesnih vejic visok. H kolu postavi se drevo, zavoljo pekočih solnčnih žarkov navadno na polnočno stran. Opomniti pa je, naj se ne sadi pregloboko, temveč v ravno tistej globočini, kakor je poprej rastlo; da se pa to doseže, svetovati je eno palico čez jamo položiti ob katerej se pri devesu lahko površina zemlje zmeri. Tako v jamo postavljenemu drevesu morajo se korenine lepo razvrstiti ter polagoma z rahlo prstjo zasipati; med tem pa drevo večkrat potresti, da se zemlja lepo med korenine zasuje. Dobro je tudi, preden se popolnoma zagrebe; okoli drevesa z vodo politi, da se zemlja tem bolj zleže. Z nogo teptati ali kako drugače zaphati pa le nikoli nikdar. Povedano nam je bilo, kako se drevo najbolje h kolu priveže in pred raznimi živali najceneje zavaruje. Pod vodstvom vnetega g. učitelja šli smo potem zgoraj omenjena tri drevesa sadit in sicer v tri najbolj očitna in za to najbolj pripravne prostore na vasi. A žal, da smo vkljub silnemu dežju za-mogli sajenje le na enem mestu zgotoviti; druga dva so pa takoj v ponedeljek nekateri fantje zasadili. Slednjič bila je še v pozno noč v go-stilnej J. Kopriva prosta zabava. Tako nam je le prehitro pretekel čas vesele šole. G. učitelju izrekam na tem mestu za njegov neumorljivi trud svoje rojake podučiti, v imenu vseh sto-terno hvalo! Dal Bog, da se zopet v spomladi pri obrezovanji ter cepljenji dreves vidimo ; prosimo toraj — na svidanje! Nam vsem pa veljajo besede g. učitelja: „Začnite in ne odlašajte", ter besede pesnika:
Hruške, jablane in druge cepe Cepi v mladosti za stare zobe.
Domoljub Gotoveljski.
Raznoterosti.
(Na razstavi) kmetijskih izdelkov, katero je priredila Švica v tem letu, videli so hlebček sira, ki se mu rajta 170—180 let. V Švici je namreč navada, da odločijo otroku, ke-dar se narodi, hlebec sira in ga ohranijo potlej do smrti otroka. Kedar se izvršijo za njim pogrebni obredi, gredo pogrebci domov ter dobi vsaki po košček tistega sira. Ako je bil torej uni hlebček v resnici tako star, bili so pač pozabili na-nj, ko so pokopali lastnika.