«»d.. ^ to proanik®*-
. friiy tfeopt Stturéfé.
IJüf* HoU-Mr*-
PROSVETA
%
GLASILO SLOVANSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE *
Uradniki te nprarnllkl pro. tort j M67 8. Lotorodala Ava.
Off Im of PuUleatloai M6T South Lowndalo Ato. Tolopkooo, Rookwoll 4904
Í^bak™
Gobo Itala Jo 9LN
matter Jtmri U, IMS. at «0« ui(,« at CfcU«««. llllaala, aa4*r Um A«t of Cminm of Mat* «. 117«.
CHICAGO. ILL., TOREK. 21. MARCA (MARCH 21). Ii»
Subscription f6.00 YMrty
BTEV.—NUMBER 5«
Accoptanoo for »oiling at «paciol roU of pooUgo pwrtdod forteioctioo 110», Ao^^Oct^t^JOlT^jio^
namerava
Irgovinski dogovor z Nemčijo
Armada pol milijona mož zastražila meje. Vec «to ogrskih kmetov izgnanih iz Rumu-nije po zasegi imetja.
O	«A	OTto
¿etc v Rutenijo. Hitler pozdravljen v Berlinu kot zmagovalec. Anglija in Francija protestirata proti podjarmljenju češke republike
slanika Italije in Ogrske. Na-cijski govornik je po radiu na-glaš& važnost tega dogodka in prijateljstvo med temi državami in Nemčijo.
Bukarešta, Rumuni ja, 20.
m. - Rumunija se pripravna kapitulacijo
pred dikta-
trjem Hitlerjem, zaeno pa je (obilizirala- armado 600,000 k« ki je zastražila mejo in bo-
m' ' . «.i____i;n P^^rl.
^ „ J. --------- -	, Praga, 20. marca. — Parada
•ta oljna ter žitna polja. Pred- 6qoo do gooo nemških vojakov tavnik vlade je izjavil, da se na trgU 8V< Venceslava je prvič tumunija zaveda, da mora dati demonstrirala moč nemških vo-novinske koncesije nacijski jajkih garnizij v tem bivšem femčiji in da bo to tudi storila glavnem mestu Češkoslovaške, sklenitvijo pogodbe. Poroči- Nemci so pozdravljali vojake, da je Rumunija dobila uiti- 80 paradirali pred genera it iz Berlina, ker je pretrgala | jom Schwedlerjem in generalom
Blaskowitzem, • militarističnim načelnikom Češke, toda domačini so opazovali parado molče.
Poveljstvo nacijske oborožene sile je pozvalo mlade Nemce na in v Moraviji, naj vstopijo v armado kot "prostovoljci".». Sličen apel je bil poslan vojaškim častnikom in podčastnikom, ki so služili v češki armadi.
Nacijska policija je včeraj aretirala dr. Jana Kozaka, profesorja filozofije na praški univerzi in prijatelja bivšega češkega predsednika Beneša. Kozak je bil tudi poslanec v češkem parlamentu.
Berlin, 20. marca. — Okrog 80,000,000 Nemcev je še zunaj Nemčije, se glasi pravkar objavljeno uradno poročilo. Ena tretjina teh se nahaja na ozemlju bivše Nemčije in v bližini te ga ozemlja. V Argentini je 1,-300,000 Nemcev, Braziliji 600,-000, Cileju 30,000, Kanadi 300,-000, Sibiriji in v dolini ob rek Volgi, Rusija, 200,000, na Dalj nem vzhodu 16,000 in v Združe-
^^^■PH_________ . nih državah 8,000,000. Slednje
»roiene sile se nadaljuje v Ru- Število uključuje dva milijona o-miji. Več novih čet je bilo po- seb nemškega porekla, ki so bile '»nih tja v zadnjih 24 urah. | rojene v Ameriki. Berlin. 20. marca. — Diktator
litler se je včeraj vrnil v Ber-| ms ■ •!• •• £ ■ kot zmagovalec po obisku\lflODlllZaCl]ü tfütl'
**ke in Moravije, ki sta prišli
^ "Protektorat" nacijske Nemčije. Topovi so grmeli dik-toorji v pozdrav in v vseh cer M ho zvonili zvonovi. Ogrom-množica je poveličevala Hit-rJ" kot ustvaritelja Velike lenčije.
Racije so bile v tolažbo Hit-'ju. niso pa mogle zakriti dej-PvMa Je protest Anglije in r»ncije proti okupaciji Češke I Moravije alarmiral diktator-
Fašisti odbili apel španske vlade
Franco napovedal ofenzivo
v centralni Španiji
Burgoe, Španija, 20. marca.— Fašistični režim generala Franca je zavrnil apel madridskega obrambnega sveta za "čaBten mir". Ramon Serrano Suner, notranji minister, je izjavil, da Burgos vztraja pri zahtevi, da se morajo lojalisti brezpogojno po dati.
Iiai I«.	...—p---- w m	—
ugajanja z Nemčijo, so uradni |l|i zanikali. Pogajanja se udo danes obnovila in gotovo da se bo Rumunija uklonila »red Hitlerjem v zameno za ^ ^ garancijo nedotakljivosti svoje-1 ^kem' ¡i ozemlja.
Predno je Hitlerjeva oboro-ena sila okupirala Češkoslova-ko j« imela Rumunija zavezni-
0	v češki republiki. * Nenapa-ilna pogodba, s katero sta bili ržavi povezani, je bila vzrok, la Rumunija ni utrdila meje ob češkoslovaški. Zdaj se je si-uacija spremenila in Rumuniji veti nevarnost s strani Nem ije in Ogrske. Slednja je že včkrat zahtevala, da mora Jtu-lunija vrniti ogrsko ozemlje, ki
1	vi dobila po svetovni vojni. Beregszasz, Ogrska, 20. mar-. — Več sto ogrskih kmetskih ružin, izgnanih iz Rumunije,
včeraj prekoračilo mejo in topilo na rutensko ozemlje. Te tmeti' je Rumunija razlastila ■ed izgonom. Ogrske čete, ki »zadnji teden okupirale Rute-lijo, so poslale kmete v notra-ijoKt dežele.
Koncentracija madžarske o-
"Informiran sem bil, da madridska obrambna junta (vlada) apelira za časten mir," je rekel Suner v razgovoru z reporterji v Zaragozi. "Takega miru ne bo, pač pa mora priti mir z našo popolno zmago. Veliko število rdečih miličnikov, ki so že prekoračili mejo, je dokaz naše velikodušnosti in prizanesljivostl. Naša glavna naloga je iztrebitev pravih zločincev."
Mirovni apel je naslovil fašistični vladi Julian Besteiro, zu nanj i minister, po radiu v Madridu, a je naletel na gluha ušesa. Nobenega izgleda ni, da bi fašistični režim odnehal v svoji zahtevi, ki je popolna kapitulacija.
Hendaye, Francija, 20. marca.
—	Sem je dospelo poročilo, da se bo velika fašistična ofenziva v centralni Španiji pričela ta teden. Naperjena bo v glavnem proti Madridu.
Barcelona, Španija, 20. marca.
—	Militaristični tribunal je obsodil v smrt Juliana Sota, voditelja lojalistov, na obtožbo sodelovanja z morilci šestih duhovni kov.
Domače vesti
čikaAke vesti Chjcago. — Dne 18. marca sta bila civilno poročena Arley Božičnik in Margaret Krušič is Arme, Kans., hči Martina Kru-šiča, tajnika društva 434 SN-\J. Obilo sreče! — Družina Walter Benson iz North Chica-ga je te dni dobila hčerko, kar pomeni, da je mladinski oddelek SNPJ dobil novo članico. Mati je članica SNPJ že 22 let. Čestitke!
V bolnišnici
Sheldon, Wia. — Žena Jakoba Garma se nahaja v bolnišnici, kjer je bila operirana v grlu in nosu.
Nov grob v Pueblu Pueblo, Colo. — Dne 15. marca je tu umrl Joe Pugel (Grabnar), star 57 let in rojen v Višnjah pri Ambrusu na Dolenjskem. Tu je živel 40 let in za pušča ženo in dva bratranca.
Nov grob v Little Fallau Little Falla, N. Y. — Pred kratkim je tu uVnrla Frances šušman, vdova, stara 67 let. V Ameriki je živela 32 let in zapušča tri pastorke in tri sestre v tej deželi.
rev0lta proti roosevel-tovi politiki
Opozicija proti reviziji nevtralnostnega zakona
OBSODBA OKUPACI-CIJE CESKE REPUBLIKE -
Roparski napad V Pittsburghu
Pittsburgh, Pa. — Pred nekaj dnevi so banditje napadli rojaka Filipa PfOgarja na oglu Butler st. In 57. ulice, ko se je pozno zvečer vračal domov. Vzeli so mu $12 v gotovini in ga tako pretepli, da so ga morali odvesti v bolnišnico. Njegova nesreča je toliko večja, ker izropa-ni denar ni bil njegov, temveč naročnina, ki jo je nakolektal za Glas Naroda.
Reševanje hrvatskega vprašanja
Sestanek med regentom in Mačkom
coskih rezervistov
Oborožena sila povečana na milijon mož
Zid je v Palestini odgodili stavko
Jeruzalem, Palestina, 20. marca. — Židovski narodni svet je včeraj naznanil odložitev oklica stavke za nedoločen čas. Stavka e imela ifbruhniti danes, a je bila odgodene zaradi napete mednarodne situacije.
Belgrad, 20. marca. — Knez Pavle, regent Jugoslavije, je odšel v Brod, kjer se bo sestal t dr. Mačkom, voditeljem hrvaške kmetske stranke. Na sestanku bosta govorila o zahtevah Hrvatov, ki so v borbi za avtonomijo.
Mačkov list Hrvaški Dnevnik je izšel v posebni izdaji. Pod naslovom "Kam se obrne Hrvatska" je objavil poročila Iz tuje-zemstva, v katerih je rečeno, da se bo Maček obrnil na nemškega diktatorja z apelom, naj zaščiti
Waahington, D. C., 20. marca.
Medtem, ko se Rooseveltova administracija pripravlja na moralno in ekonomsko vojno proti nacijski Nemčiji, so ae pričeli oglašati v kongresu kritiki Rooseveltove politike, ki u-tegne zapleati Združene države v evropsko vojno.
Washingtonaka vlada bo da nes poslala oster protest v Berlin proti priključitvi Češkoslovaške k Veliki Nemčiji. Državni podtajnik Summer Welles je Že zadnji teden obaodil nacljsko okupacijo češke republike kot nepostaven čin.
Senator William Borah, član odseka za zunanje aadeve, ae je izrekel proti načrtu glede revizije nevtralnostnega zakona. Načrt bo danes predložil aena tor Key Pittman, načelnik tega odseka.
Načrt predviduje odpravo embarga za pošiljanje orožja in bojnega materiala ter drugega blaga v vojno zapletenim drža vam. Velika Britanija in Fran cija bi dobivali umeriško orožje, če ae bosta zapletli v vojno a totalitarnimi državami, ako bo zakon revidiran. Borah je sa ppostritev embarga, da- ne' b mogla nobena država dobivat ameriškega orožja.
"Države so potrošile petnajst milijard dolarjev za oboroževa nje v preteklem letu," je roke Borah. "Narodi «tokajo pot težo davčnega bremena. Dolž-noat Amerike je, da drži svoje roke proč in ne pomaga ne z o rožjem in ne s posojili drža vam, ki se pripravljajo na novo masno klanje."
. ]eneš apelira na ameriški narod
Naciji prelomili dano obljubo
Chicago, 20. marca. — "Na a-meriški narod apeliram, naj ne tolerira pojmov in idej, ki zdaj dominirajo Evropo. V prihajajo-či borbi za zmago duha nud sab-jo bo Amerika igrala veliko vlogo. Bodite pripravljeni na konflikt in bodite močni vsi, ki verujete v demokracijo!"
S temi besedami je dr. Edvard toneš, bivši predsednik češke republike, sakljuČil svoj govor po radiu, naslovljen ameriškemu judstvu. Govor je bila prva Be-neševa javna obsodba agresije nacijske Nemčije po monakov-skem "sporazumu" in odkar jo resigniral kot predsednik češke republike.
V svojem govoru jo Beneš po-jflRnU zgodovino svojega narodu, njegovo težko geografično poai-oijo med Nemci in Madžari, njegovo dolgo borbo za svobodo In napore pri formiranju prave demokratične države po svetovni vojni.
ruskaobsodba nacijske okupacije češke
Sovjettka vlada ne bo priznala anektije
LITVINOV POJASNIL STALIŠČE
Moakva, 20. marcu. — Sovjetska vlada je v noti, katero je Maksim Litvinov, komisar za zunanje zadeve, iaročil grofu Schulenbergu, nemškemu poala-nik v Moskvi, izjavila, da so-jvjetaka Rusija ne bo priznala aneksije Češkoslovaške po na-Icijski Nemčiji, zaeno pa je ob-| sodila podjarmljenje kot "samovoljno, nasilno in agresivno ak-¡cijo."
Kuska nota je sledila protestu Velike Britanije in Francije, kl je bil poalan v Berlin. Ta med drugim pravi, da berlinsko po-asnilo o upravičenosti okupacije 2eSkoalovaške ni pravilno in ne v soglaaju z dejstvi, ki so inani vsemu avetu.
Hrvate pred belgradako vlado List trdi, da bodo atorjeni po trebnl koraki glede rešitve hrvatskega problema, zanika pa
vesti, "da bo Maček vzel zakon v svoje roke."
'Od začetka smo se morali boriti za obatoj države," je rekel Beneš. "Diktatura ne more trpeli svobode poleg sebe. Nobena diktatura ne dovoljuje svobode in demokracije v avoji bližini. S podjarmljenjem Češkoslovaške je bila svoboda obglavljena. Dik tatura ne pozna nobenih obvez noati, ker vlada in se vzdržuje na krmilu z oboroženo pestjo. Ona ne izpolni nobene obljube in ne rešpektira nobenega zakona. Verska In politična toleranca so ji tuji." _ '
Beneš je omenil, da ao bili Ce hi pozvani, naj žrtvujejo kos svo-joga teritorija v Interesu miru, po štirih velesilah, ki ao Jim za gotovile integralnost ostalega o-zemlja, če bodo to storili. Zgodilo se je tako, toda Češkoslovaška je bilu vseeno uničena. Nacijaka Nemčija, ki je pozabila na vse obljube in garancije, je Invadl-rala republiko z oboroženo silo. Zdaj vlada Um tajna nacijaka policija in persekuclja In terorizem sta v razmahu. Vse to je bi lo storjeno v imenu miru v Kvrdi pi. Diktatura Je zagotovila mir —mir ne pokopališču.
•	'"'JCIII IJUVI
napadel Hitlerja, obenem
' Ka je |K>svaril, da se bo Ve-P* Britanija borila, če bo aku-■ raztegniti dominacijo nad P Evropo z oboroženo silo.
Angleški protest | Berlinski
■*Jer B«»obachter je objavil v ^terern je med dru-
ZT- d* *<mčija ne bo *l»orazuma z Veliko n,jo, "ce bo slednja ovira-
je razkačil list Voel-
ptlenila
lHta
Pariz, 20. marca. — Kakor hitro je senat podelil premierju Daladierju diktatorsko oblast z
..........................286 Proti 17 glasovom, je bila
Angleški |)remier Chamber-1 »^cana izredna seja kabineta.
m J" v svojem govoru zadnji N» «e^1 80 M člani kabineU ,z"
rekli za delno mobilizacijo rezervnih čet, ki bodo poslane na mejo ob Nemčiji kot avarilo Hitlerju, naj drži roke proč od Rumunije, zaveznice Francije. Delna mobilizacija ima demonstri-rati, da bo Francija branila Ru-munijo proti Nemčiji.
Daladier je že pozval 125,000 rezerviatov pod zastavo, ampak to je šele začetek. Iz zanesljivih virov je prišla vest, da namera-■ n*ravni razvoj Nemčije/' I ™ Francija povečati svojo arma-"'MM ' |	do na milijon mož. Nadaljnjih
mornarične 1240,000 rezerviatov bo kmalu pozvanih pod orožje. —
Francija se boji, kakor vse kaže, Italije. Zdaj, ko je Hitler o-kupiral Ceškoalovaško, bo Mus-solini začel ponovno pritiskati na zaščiti Ceškoalo-1 Francijo, da izaili koncesije francoakih kolonijah v Afriki.
Daladier jeva vlada je zavze la stališče, da morajo Francija. Velika Britanija in aovjetska Rusija dati vojaško pomoč Rumuniji, če jo bo napadla Nemčija. Z drugimi besedami pomeni to, da bodo te države napovedale vojno Nemčiji, če bodo Hitlerjeve čete invadirale Romunijo. J . . t ~
^""i, za pretil s preklicem • sngleške
<ilno trudijo, da u-
lUrll d* J« dr. Emil
■ Jtadnj,
f.ilk»
predsednik češke
n„„r	f »odpisal apel na
7 'naj^m
MHko" . v
k ^ MCI j I govorijo o ne-trnn-r'^,fMni!Ue^< centralne pr;r:...r* dunajski tlak je n n*™ane oaebe «*V, !"	V Brati-
rr mestu SlOva
fn
J* diplomat, ki je "Ha, je bil ji
M llirošl Ošima. K* pozdravita
Anglija bi rada ustavila Hitlerja
Ustanovitev proti-fašističnega bloka
"Politični in hiatoričnl pojmi, omenjeni v uvodu nemškega po-jusnlla, na katerih podlagi je bila odrejena okupacija Ceškoalo-vaške, da je ta ogražala mir v centralni Evropi, nlao v sklad ju z dejstvi," ae glaal ruska nota. Češkoslovaška republika Je bila ena izmed malega števila evropskih držav, v kateri Je vladal notranji mir in katera je doaledno izvajala mirno zunanjo politiko. Sovjetska vlada ne posna nobene držuve, katere ustava bi dovoljevala načelniku odpravo neodvla-iHHfti ■ brea dovoljenja ljudstva. Ne moremo al predstavljati, da bi kateri narod proatovoljno pristal na uničenje države In avoje neodvisnosti, zlasti pa ne država kot Češkoslovaška, kl ae Ja ato-letja borila, da isvojuje neodvisnost. Emil Hechg, predsednik Češkoslovaške, ni dobil oblasti od ljudstva glede kapitulacije in ta je bila v konfliktu a provizijami češko ustave. Načelo samoodloče-vanju, kateregu omenja nemška vlada, predviduje predvsem svobodno izražanje ljudstva in tega ne more izraziti nobena oaeba kot posameznik, Mnenje sovjetske vlade je, da Nemčija a avojo akcijo nl odpravila nevarnosti splošne vojne, temveč Jo je po-večals s strmoglavljenjam politične stabilnosti v centralni Ev-I ropi in zadalu nov udarec zaščiti in varnosti ljudstev."
po-
Of*«ivš pro i i organhtariji amerUklk idrRvalkav*. (Nerfral Jerger.)
Isondon, 20, marca. — Velika Britanija se Je odločila za usta novitev protifašističnega bloka da ustavi agresivnost Nemčije In Italije. Po seji članov Cham berlalnovega kabineta Je bilo naznanjeno, da bo zunanji ml nlster pozval poleg Francije, sovjetske Rusije in Amerike tudi Jugoslavijo, Turčijo, Bolgarijo in Rumunijo, naj se pridružijo bloku. Vprašanje Je, kako daleč bo Veliku Britanija šla, da usta vi nacljsko ekspanzijo proti vzhodu.
. Ivan Majski, ruski poslanik v Londonu, je bil že vprašan, ali je Sovjetska unija pripravljena sir-delovati z Anglijo. Poslanika A merlke in Francije sta včeraj konferirala z angleškim zuna nJim ifilnlstrom Hallfaxom, na kar Je bilo naznanjeno, da bo Anglija sklicala konferenco, na kateri bo razprava o ustanovitvi protifašističnega bloka.
Ixmdonski tisk poziva vlado, naj priskoči na pomoč Kumuniji, la Jo reši pred ekonomsko dominacijo nacijske Nemčije.
l'wrtland, Anglija. 20. mani» — Angleški častniki v tej angleški mornarlčnl Imzi so o|*>zorl-ti mornarje na rosnoat mednarodne aituacije in Jim a velevali, naj Iwalo pripravljeni na vae. U i ¿«dnega |tfija»tiila o avarilu Še ni.
Nacijske demonstracije v Memelu
Mamo!, 20. marca. — Nemški vojni veterani so včeraj d«M monatrirall za vrnitev Memela Nemčiji v zvezi s ponovno izstavitvijo spomenika bivšega kaj-zerja Viljema, katerega so Lit-vlnel odstranili pred šestnajatl-ml leti. Skoro val Nemci so se udeležili proslav, katere Je vodil tir. Ernat Neumenn, Hitlerjev re-prezentent v Memelu, Ceremonije so bil« zaključene s prisego lojalnosti Hitlerju In Veliki Nemčiji.
Tisk v Nikaragvi napada Hitlerja
Managua, Nikaragva, 20. mar-I ca. - Tukajšnji tisk udriha po diktatorju Hitlerju »radi ropa Češkoslovaške, I .s Pronsa, konservativni list, piše, "da bo norec Hitler uničil civilizacijo. Okupaciji Češkoslovaško bo aledila okupacija Ukrajine in tirolakih krajev in tej vojna, ki bo uničila civilizacijo v Evropi."
| Pričete k pomladi
Danes se pričenja |>omlad v koledarju. Holnce je prekorečilo ekvator in zdaj prihaja s Juga k nam na »«ner. Dan in noč sta '• nako dolga.
PK08 V BTX
PROSVETA
THE ENUGHTEKMBNT
Of lastnima ILOVnm MAI
rouruknk j bow on rf mi i ilSili* If Ik*
rm late. MM m M«. W»« teltetete» m 91M m «te late, MU • M M»! »
_____M M rr»4«>»	IH«»r®. <hMM (4
mbM.	»ml m4.) m "m* m*"te<«te te •
*• J» »rtutil »iIHIh
•»4 «MuJKItte Ututm
m mrl« »ivi, pmtm. «u.. trttl k* M ter
PROSVETA
•mt-m te utate* *»•»
or m
rta« (J»lr •». UM), te vate te * te«
Ameriška zaprta vrata
m ftSK^^^HH®':;!!" ■MB ■ * ¿¡Bm
Prvič v svoji zgodovini stoji Amerika pred
novim problemom. Ta problem je izguba prebivalstva zaradi izseljevanja.
Čez sto let, od začetka republike do svetovne vojne, je Amerika držala vrata na stežaj odprta. Vsakdo je lahko prišel aem in si pomagal, kakor je znal In mogel. Dokler so bile Združene države pretežno agrarna dežela—to je bilo do civilne vojne aredi zadnjega stoletja—ao se tu-jezemci naseljevali na farmah in izpremenili na stotlsoče akrov deviške zemlje v rodovitna polja. Ko so pa začele rasti v Ameriki industrije v drugi polovici zadnjega stoletja, se je priseljevanje potrojilo, popeterilo in podeseterilo; namesto na farme in v gozdove so {migrant! drli v industrijska mesta in rudniška okrožja, a tudi prejšnji priseljenci in njihovi potomci so večinoma zapuščali farme in se selili v mesta.
To industrijsko priseljevanje, ki je doseglo višek v prvem desetletju tega stoletja, je v zadnjih petdesetih letih dslo Združenim državam več prebivalstva od zunaj kot se ga je narodilo tu. Milijoni so prišli sem največ iz Evrope. ImU grsnti so se sicer vrsčali nazaj, toda nov prirastek jih je nadomestil stoterno. Več ko sto let je v Ameriko tekla mogočna reka ljudi, do-čim so povratniki curljali nazaj le v potočku.
Po vojni ae je pa vse to radikalno izpremenilo. Amerika je prvič v svoji zgodovini zaprla vrata priseljencem tako drsstično, da poslej samo še kapajo čez morje skozi sito kvotnega sistema. Ampak vrata za izseljevanje so ostala odprta —In zgodilo se je, da se je tok priseljevanja zaobrnil v tok izseljevanja, ki je v zadnjih osmih letih—kakor so zadnji teden poročali iz Wash-ingtona-— prvič v zgodovini Amerike nadkrllil prvega. Y teh letih je prišlo v Ameriko 4,260,-081 i m igran tov, odšlo pa je 4,487,066 prebivalcev; izguba torej znaša 227,004 osebe.
Zsnimivo je to, da največ priseljencev se je vrnilo v Nemčijo in Italijo, na drugi strani je pa naseljensks kvota teh držav izčrpana najmanj za deset let ; samo v Nemčiji je čez 260,-000 priglašencev za izselitev v Združene države. Kontrast je v tem, ker bi diktatorski nemški režim rad "Izdumpal**! Ameriko svoje "neželje-ne" mase, nasprotno pa z vsemi triki vabi domov is Amerike vse izučene mehanike in druge izurjene delavce, ki jih danes silno potrebuje. Amerika je danes polna Hitlerjevih agentov, ki organizirajo ameriške Nemce—seveda la one, ki so vsaj deloma naklonjeni nscijem—za po-vratek domov.
Vse ksže, da se bo tok izseljevanja iz^ Amerike nadaljeval tudi v bodočih letih, na drugi strani pa ni u|»aiija, da Amerika odpre vrata
novim priseljencem. To pomeni, da prebival-atvo Združenih držav mora padati, dokler ne pride do točke, ko začne padati splošno prebival-sivo zaradi nazadovanja rojstev. Porodna kon-irola je zadnjih deaet let v silnem razmahu po vsej Ameriki—tudi med katoliškimi sloji—In ker se sredstva te kontrole stalno Izboljšavajo in bolj in bolj prihajajo do legalnosti, nI na tej strani videti nobenega drastičnega preobrata— Isvaemšl, če pride do kakšne totalitarne diktature v Ameriki.
Kakšne ImmIo posledice v karakterju ameriškega prebivalstva! Odprta vrata so dala Ame-riki največjo narodnostno mešanico na svetu, ampak priseljena generacija t»* izumira in nje-no, tu rojeno potomstvo je Ae amerikanizirano. Proces "melting pota" so zaprta vrata zelo skrajšala. Po uradni statistiki bo v bližnji bo-dočnoati prebivalstvo Združenih držav baziralo na prednikih sledečih narodnosti: Ift odstotkov Angležev, 17 odstotkov Nemcev, 11 odstotkov Irrev, M odstotkov Slovanov, H odatotkOV I tali-janov in Francozov ter tri odstotke Ska udi na v-cev; oMtalih »m»m odstotkov je |ta mešanica vseh druirih narodnosti.
In goK|Mtdarnke posledice? Zaradi (»adajotVga prebivalstva morajo industrije računati s manj-Simi ekspanzijami proizvodnja In notranje trgo-vine. Prav tako je treba računati a proporčnim zmanjševanjem brezposelnost i-^kolikor ne bo tega ovirala neprestano napredujoča tehnika Na drugi strani se ima s i*danjem naraščaje znižati obeetnoet «parata šoUke vzgoje.
Dej«t%o Ostane, da so današnjo Ameriko razvili imigranti. Razvoj je bil dovršen ob Izbruhu svetovne vojne In takoj po vojni Je Amerika zaprla vrati. Nič več ni prtrebovsla priseljencev—In dane« ae izseljevanje vrši nazaj v Evropo.
Glasovi iz
naselbin
Preklic druiabnega večera Zarje
Cleveland. — Ker se svet o-brača, se tudi vsa politika in človeško življenje obrača, zraven tega pa še kultura. Zadnjič je bilo priobčeno, da se vrši v soboto zvečer, 25. marca, v S. N. domu, na St. Clair Ave. družabni večer Zarje, sedaj pa moramo to zabavo preklicati. Vzrok je, ker se vrši ravno isti večer simfonični koncert pod avspicijo Jugoslovanskega kluba v avdltor-ju 8ND. Odbor je sprevidel, da vsled tega koncerta bi ne bilo posebnega uspeha, zato je vso stvar opustil. Ta zabavni večer je bil namenjen za malo razvedrila članstvu in ožjim prijateljem. Za nadomestilo bomo skušali prirediti enkrat v poletju izlet v naravo, kar bo še bolj razvedrilno.
Bilo je že tudi omenjeno, da priredita soc. klub št. 27 in Zarja skupno majsko proslavo v av-ditorju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Omeniti moramo, da bo na tej proalavi pester in bogat program. Na programu bo glavni govornik Etbin Kristan. Vstopnina bo v predprodaji 25c in pri blagajni 40c. Nabavili si jih boste lahko pri pevcih In pevkah soc. Zarje.
Sedaj, ko se bliža pomlad, bomo pa spet krenili v naravo. Mislimo namreč na piknike, ki se bodo vršili vse križem. Soc. klub št. 27 in Zarja bosta spet letos imela skupni piknik in sicer na Močilnikarjevi farmi dne 26. junija. Piknik bo tudi zabaven, ker bo vezan s petjem in z drugimi razvedrili. Sedaj je pa vprašanje, ako bomo mogli vse podpreti ? Res je, da je sedaj ve«i liko cessrskih delavcev odslov-1 jen i h in še veliko jih je na re-lifu, vendar pa upamo, da se bo skozi> poletje ksj izboljšalo. Torej pojdimo kar naprej! Enkrat bo že bolje.—Odbor.
Iz tivljeuja detruituke naselbine
Detrolt. — Ko smo pričeli z gibanjem za ustanovitev Slovenskega narodnega doma, smo imeli velike potežkoče. Posebno je bilo težko dobiti sredstva za nakup zemljišča in za stavbo. Priznanje je treba dati vsem, ki so se žrtvovali gmotno in finančno in pomagali, ds smo prišli do svojega doma. Od začetka so se delnice prodajale po $20. Ljudje so jih kupovali, ker so imeli zaupanje v odbor in bili overjeni, da bomo enkfat prišli do svojega cilja.
Marsikateri rojak po drugih naselbinah nas ne razume, zakaj si nismo postavili modernega doma. ki bi odgovarjal vsem potrebam. Vzrok je, ker smo Slovenci v Detroltu "zelo raztreseni, bolj kot v kateri drugi naselbini. Naši rojaki živijo in imajo svoje domove po vseh dis-triktih Detroita. fcive tudi v Highland Parku in Hammtram-cku, ki sta predmestji Detroita, prvo s 60,000 in drugo s &0,000 prebivalcev. Ako se hočeš prepeljati iz enega konca v drugi konec mesta, te vzame 20-26 milj. meato pa je široko osem in pol milje. Okoli Detroita Je posejanih tudi mnogo majhnih mest. Torej so tukaj vse težkoče za kompaktno naselbino.
Pred 20 leti je bila kompakt-
na naselbina v okolici Rueseli streeta. Tista okolica je bila takrat znana kot Balkan, ker naseljeni smo bili skupaj Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Imeli smo Hrvatski dom in Slovenski socialistični dom, Srbi pa so imeli dva mala domova. V tej okolici ni danes akoraj nobenega Slovenca več in tudi Hrvati in Srbi so se že večinoma izselili, domovi so pa še danes tam in so zelo padli na vrednosti, ker tam se začenja detroitski 'alum'.
Temu izseljevanju iz stare "balkanske" naselbine so bili največ krivi politični boji in nesporazumi. Slovenci smo večinoma vztrajali pri socialističnem principu in programu. Hrvatje so se oprijeli komunističnega gibanja in taktike, Srbi so pa ostali veliki narodnjaki, kar so še danes. To omenjam radi težkoč pri delovanju za SND. Moram tudi omeniti, da smo Slovenci imeli svoj Delavski dom na Ferry ave. že pred 26 leti. Toda politični razkol in nemiri po vojni so povzročili, da smo socialisti izgubili svoj dom, ker s i svojih pravic nismo dovolj zasigurali v pravilih. Na sodniji so Hrvatje uspeli in dobili naš dom v svoje roke. Toda bi bilo tudi zanje bolje, da bi ga ne bili, ker so ga tudi oni izgubili radi finančnih težkoč. Za predelavo so namreč najeli veliko posojilo in je potem dom postal last finančnih interesov. Zdaj je v o-skrbi avtne unije in torej zopet služi prvotnim namenom.
Ako se poglobimo v našo preteklost in nekoliko preračunamo, moramo priznati, da so naši rojaki v Detroltu že veliko žrtvovali finančno in moralno ga povzdigo naših ustanov in domov. Toda kljub vsem izgubam in porazom gre naš narod naprej (K> začrtani poti. Akoravno nimamo modemih zgradb in velikih prostorov, vseeno imamo dva domova, ki nam za silo odgovarjata na polju našega kulturnega, družabnega in političnega delovanja. Na vzhodni strani imamo SND, ki odgovarja za vaje, seje, manjše zabave in veselice, kakor tudi balincarske prostore. Na zapadnl strani pa imamo SDD, ki odgovarja za koncerte in igre, ker ima primeren oder in sredrije veliko dvorano. Toda vsakdo se je že lahko prepričal, da so danes boljši pogoji za napredek na vzhodni strani. Vse izgleda, da je več za nimanja, več požrtvovalnosti in več skupnosti tukaj.
Da pa bomo lahko zgradili bolj moderno stavbo, ki bi od govarjala za igre, koncerte In večje priredbo, potrebujemo še večje skupnosti, še večjega za nimunja In še več požrtvovalnosti. Dobro se zavedamo, da vaem ne moremo ustreči, toda vsakdo lahko razumeva naše potežkoče. Treba je le malo previdnosti in potrpljenja. Kadar se namenite, da greste ven na malo razvedrila, pridite v Narodni dom in pod pirajte avojo lastno hišo, svojo lastno ustanovo, kjer dobite svo-je prijatelje in znance. Ako'vi dite, da ni kaj prav, pridite na delničarsko sejo aH na sojo moškega kluba SND. kjer boste sigurno upoštevani. Na sejah se l>a ne morejo upoštevati navad
ne govorice, češ to sem slišal ali slišala, ker to je le preprosto obrekovanje, kar nam več škoduje nego koristi. Saj danes imamo
v Ameriki še toliko svobode, da lahko odprto kritiziramo in povemo svoje napake drug drugemu v obraz, moramo pa biti toliko tolerantni in možati, da znamo sami sebe kontrolirati in vzeti za dobro upravičeno kritiko.
Pri SND smo sprejeli tudi nova pravila; bila so potrebna radi novih zakonov in radi večje vrednosti in odgovornosti. Ko bo tajnik SND sklical delniško sejo, se je gotovo udeležite, da se seznanite s pcslovsnjem in tudi nova pravila boste dobili. Iz lastne izkušnje se vsak dan učimo, kakšna pravila nam najbolj odgovarjajo. Delničarji SND so lahko zadovoljni, ker imajo svoj denar vložen najbolj sigurno in ni nobene nevarnosti, da bi ga izgubili. Kapital in obveznosti na delnice znašajo 612,000, premoženje SND pa je ocenjeno na $30,000. Dolga je samo še $4000. Ta dolg se rapidno izplačuje; lahko bi ga plačali v enem letu, če bi se vsi zavedali svoje lastne koristi.
Zelja nas vseh je, da bi ta dolg čim prej plačali. To je odvisno od nas vseh. Cim bolj bomo delovali za SND, tem prej si bomo zgradili dom, ki bo ponos detroitski naselbini in simbol našega skupnega dela. Ta simbol bo po naši smrti spominjal naše potomce, da je živel nekoč v Ameriki naš pionirski slovenski narod.
Anton Jurca, 121.
Coloraduko — domotoije Port Angeles, Wash. — Cas hitro beži. Zdi se mi, da ni še dolgo, ko sem se prašil v premogovnikih južnega Colorada, v resnici pa je že 22 let, odkar sem jih zapustil. Odkar sem premetaval staro železo v puebl-škem steelworku, pa je že 83 let. Skoraj bi že bil pozabil na tiste dobrote, katere sem užival po južnem Coloradu 11 let, toda spomnil sem se jih zadnjič, ko sem Čital dopis Matije Pogorel ca.
Tudi jaz sem večkrat premeril tiste tračnice med Pueblom in Walsenburgom. Matija je pisal, da je nekoč imel prijaznega sopotnika na vlaku v osebi Rocke-fellerjevega sina, kateremu je pravil o razmerah in šikanah po rudarskih kempah. Te razmere so bile tudi meni dobro znane, kakor tudi šikane in vohuni. T so z bossi vred skrbeli, da je ljudstvo vedelo, da je v Coloradu Rockefeller gospodar.
Matija je pisal, kako je bil ši kaniran od kompanijskih poboj nikov. Toda on ni bil nobena izjema. Enako so postopali z vsemi trgovci in kramarji. Posebno groceristi in mesarji niso imel vstopa v rudarske naselbine kajti rudarji so bili prisiljeni da so kupovali svoje potrebščine v kompanijskih prodajalnsh Izjeme so bile le majhne naselbine, kjer ni bilo kompanijskih prodajaln. Poznal sem nekega deputišerifa po imenu Bob, ki je živel med Segundom in Prime rom in je bil obenem tudi kom-IMtnijski čuvaj obeh naselbin Jaz se ga slišal, ko je v nekem «alunu v Walaenburgu kričal, da je on boss tistih dveh naselbin in da ae mora njemu vse pokoriti. Bil je res prsvi varuh in pretepač, ker je še tisti dan ubil nekega slovenskega fanta, doma od Ribnice. Tudi meni je pripo-pal gorko s svojim revolverjem
A. F. Whitney, predsednik bratovščine železniških »p rem nikov.
Thomas Kennedy.
44. kalibra, da jo še sedaj čutim. V stavki leta 1913 mu je neki Grk upihnil življenje in tiste na-i selbine so se oddahnile. Po stavki pa je tudi šikaniranje ponehalo.
Take so bile razmere tiste ča-ae v Rockefeller je vem kraljestvu. Vzrok, da se je J. D. ml. vtihotapil med rudarje, kot |e pisal Matija, je bil menda ta, da se je hotel prepričati, če imajo rudarji še rdečo kri. Ce je bil v resnici tako dober, da je ukazal kompanijskiim varuhom, da so pustili nekatere trgovce prihaja ti 4 naselbine, zakaj pa se ni pobrigal za rudarje pod zemljo, kjer so bili vedno v nevarnosti ? Rovi so bili jako zanemarjeni, kar je bilo tudi vzrok, da je prišlo do dveh eksplozij v treh le trh v enem rovu. Toliko bolj pa so se brigali za rudarje na površju, menda zato, da bi jih kdo pe okužil s kakšno organizacijo in unionizmom. Rovi pa so bili zanemarjeni tudi od strani države. Kompanije so vselej vedele vnaprej, kdaj bo prišel rudniški inšpektor. Takrat so pazili, da je bilo vse v redu. Po rovu je inšpektorja vodil sam superintendent ali pa boss, seveda le po takih prostorih, ki niso bili nevarni.
Ta zanemarjenost frovov g strani kompanij in države je bila vzrok neprestanih nesreč in raz-strelb. Pogosto se je dogodilo, da je premogarja pobilo ali ubilo. Ampak za to se kompanije niso brigale. Vse drugače pa je bilo, če je sem pa tam ubilo kakšno mulo. Mulo je bilo namreč treba kupiti, rudarjev pa ne. Teh so bossi lahko najeli kolikor so hoteli. Ce je ubilo enega, je prišel drugi.
Premogarji smo izvršili zelo mnogo dela zastonj, ker za tako zvano mrtvo delo niso kompanije plačale nič, posebno pa ne Rockefellerjeva. Bile so tudi druge šikane s strani bossov in voznikov, kajti pri obeh je podkupnina igrala veliko vlogo. Edina tolažba rudarjev je bila pijača, pri kateri se je veliko de batiralo, toda le o delu. Niso se brigali za kakšno napredno stvar, organizacijO ali unijo, ki bi jim koristila. Pa za to se tudi niso smeli zanimati. Ce bi bili govorili o kaj takem in o delavski solidarnosti, bi se bili s tem izpostavili nevarnosti, ki jim je vedno pretila od kompanije in njenih vohunov in tudi od rudarjev samih. Med delavci se namreč vedno dobe pijavke, ki so vedno pripravljene .izdati svojega sodelavca pri bossu. Teh pijavk je bilo dosti posebno v južnem Coloradu.
Ce je bila resnica, da je Rockefeller ml. plesal na Primeru
i rudarskimi ženami, tedaj bi si bil lahko ogledal tudi rudarska stanovanja, v katerih so živele njegove plesalke, njih možje in otroci. Hiše v tistih naselbinah so bile tako umazane in zapuščeni* .kot svinjski hlevi, v Tabascu in v Berwinu so izgledale kot bi jih v koritu namočil. l'o njih je bil tak smrad, da je bilo groza Za ta stanovanja se kompanije niso dosti sli ps nič brigale. Zsnje je bilo glavno, da so pobirale najemnino, ker smatrale so. da je za rudarje vse dobro. In menda je bilo tudi za večipo delavcev, ker so bili za-dovoljsi. da so imeli delo in zaslužek. Cemu bi kritizirali? Pogosto so se selili iz ene naselbine v drugo; le mslo je bilo takih. ki so ostali vedno na enem mestu.
Tud( v pueblškem steelworku ni bilo dosti ali pa nič bolje. Tudi Cam sem imel priliko opazovati. kako so bossi priganjali de-iPalJe aa 1 etraau
Tedenski pogovor fl
ANTON GARDEN I
HITLERJEVO BUKANIRSTVO	I
Zadnji teden je Hitler v svojem Mrw-.M Osten" (pohod na vzhod) na svoj bufojfl način pobasal Cehoslovakijo v svojo2^| raztrgal svojo obljubo, katero je lans^T*! tembra dal Chamberlainu. S tem drznSU čem je čez noč prišel do velikega lJoga.stv* | grabil je za okrog 90 milijonov dolarjevj zlate valute, izredno veliko zalogo uro/ ■ municije, okrog 2000 bojnih letal in druLI bogastva. Bankrotirani nemški zakladnS češko zlato izredno prav prišlo. Z enim I hom je Hitler prišel tudi do najmodenlti| orožja v Evropi, s katerim bo lahko otJ 40 korov vojaštva.	^H
Ta rop se je torej Hitlerju bogato izpJ Dobil ga je brez enega samega strela. Do ti so mu izborno pomagali Slovaki in podkvi ski Rusi ali Rutenci, ki so pod peto politiJ klerikalizma, ta pa je v alužbi fašizma infl cizma. Pred vsem pa ata Hitlerju pomJ Francija in Anglija s svojo zunanjo politi s katero sta Hitlerja postavili na tron in 1 potem Šli vseskozi na roko, posebno Ani Višek tega sodelovanja s Hitlerjem je bil| skega leta dosežen v Monakovem, kjer je I prodana in zaklana češkoslovaška repu J Izborno sta London in Pariz — in Washin| — sodelovala s fašisti tudi v Španiji in sta dI za prav v glavnem odgovorni za poraz lo| stov — nič manj kot Hitler in Mussolini. ■
Po monakovskem izdajstvu je oglodana I razkosana češkoslovaška republika upak.l bo na kakšen način živela ob strani vi Nemčije kot njena vazalka. Ce bi republ že prej ne bila razjedena od češkega sovini ki se je odeval z demokracijo in v veliki J priklical v življenje s slepoto udarjeni nil nalizem Slovakov in več ali manj tudi Ril cev, kakor tudi dal povod za vzklitev HeJ novega nacizma, bi se bila mogoče izognila! gediji, katera jo je zadela lani, zadnjo al pa pokopala v grob.	1
Cehoslovakijo je rodil češki nacionaiiij jo v veliki meri tudi pokopal. V primeri ro, predvojno Avstrijo so Cehi in tudi Slo! in Rutenci sedaj prišli pod kap; še več: pil so v fašistični pekel. Zdaj jih čakata sužil in ječanje v nacijskih koncetracijskih tati ščih in ječah. Izjema so seveda češki in 1 vaški fašisti in ljudje, ki se lahko prilJ vsakemu (režimu. Kakor govore poročila p] dni nacijske "protekcije", je bilo že tisoče J aretiranih — socialistov, komunistov, del kratov in Židov. Vse izgleda, da bodo konci tracijska taborišča in ječe ^e bolj polna kol bila v Nemčiji po zmagi fašizma.
Bodočnost Cehov in Slovakov je re» ia no temna. Toda človeku se zdi, da je Hitk okupacijo Cehoslovakije ugriznil večji ko* ga bo mogel nemški nacizem prebaviti. Pi je dvomljivo, da si je s tem ropom prid ugleda ali pristašev med nemškimi mui Drugič bo s podjarmljanjem drugih naro gradil svoj nacijski imperij na pesku, ki ne radi notranje opozicije heterogeničnegi mešanega prebivalstva zrušil ob prvi priliki hiša iz kart. To je bila v zgodovini človd usoda še vsake države, ki je bila nasilno z| jena iz mešanice narodov in tudi nasilno dana.
In danes mlini usode veliko hitreje meij kot so v preteklosti. Cim dalj bo del Hi proti vzhodu in jugovzhodu v posnemanju poleona, tem bolj vulkanična bodo postaj njegova tla in tem prej bo prišlo do notranj odpora in eksplozije. Z brutalno silo bo la vladal le nekaj časa (v zgodovinskem pom te besede). Ce masam ne bo mogel dati k ha, vedno večji kus kruha, kar fašizem do nes še ni storil in tudi ni izgledov za to, bo di v njegovi ječi nastal odpor, odpor za od rom in "tisočletni" nacijski režim se bo razi na tisoče strani. To ni pobožna želja, mar je nauk zgodovine.
Kar se "demokratične" Anglije in Franci tiče, sta se Že pred več leti sprijaznili s f« mom. Dokler bo Hitler korakal proti vzb in osvajal m ropal narode bivše cesarske strije, toliko časa ne bosta ganili z mazjno Kakšne ideološke vojne med kapi tal izmo« fašizmom itak ne more biti, ker kapitalisti imperialistl se požvižgajo na demokracijo, ne služi njih interesom. Anglijs, Francija in tudi Amerika — bosta v imenu derookr* le takrat prijeli za orožje in pahnili man novo svetovno klanje, kadar bosta Hitler Mussolini napadla njuno ozemlje, oziroma I lonije.
Vsa Chamberlainova politika "aj>|>e*»«a ta" gre za tem, da ne pride do tega Prav vi teg ata lanskega septembra Francija in i glija dali v Monakovem Hitlerju pro*te n (Dalje aa S. straai.)
Pred dvajsetimi leti_____
(Iz Proavete. 21. marcs 1919)
Domače vcati. Eksekutivs JRZ J»* milwsuški tedni Slovenijo z liste svoji« ^ ker je La list začel delsti raidor v organi*
Delavnke vaati. Ameriška rudarska f UMWA je pričela i močnim gibanjem t» urnik.
Po svetovni vojni. Iz Parizs je pr»*u 1 da bo jugoslovansko vprašanje izročeno ur rodov v rešitev. -
Sovjetska Rusija. Poloiaj v kritičen zaradi boljševiške ofenzive * J' Zavezniška posadka namerava iaprazna« ^
terega pevovodja je bil naš Zorko. Zbor je sodeloval pri faznih društvenih prireditvah, posebno Delavskega bralnega društva in je bil najboljši v tedanji Idriji.
Pevski j bor DBO ga prav tako šteje med svoje prve in najboljše pevovodje. Poleg tega pa je zbiral tudi idrijske narodne .ljudje že davno ne pomnijo. Me-1 pesmi, ki jih je harmoniziral in I Primorja	Učani so morali sredi mesta ga- M*dal l 1908 pod okriljem DBO.
u A/merah v ID- liti sneg do kolen, če so hoteli k<>t «nan pevovodja je po FflAJ V.ciii OBČINI	na delo ali po drugih opravkih in maturi zapustil Idrijo in stopil
Novice
iz starega krajal
KIJSKI OBČINI	_|
draginja in nizke plače Najzakotnej4eJ vagi' -------, - -
februarja 1939. — kraju ao ¡meie ceste preorane obširno polje za umetniško udej-
PR08VETA
lasovi iz
naselbin
(Nadaljevanja a 1. itraaD
avce kot bi bili živina. To priga-
njaštvo sem sam občutil. Ko	I ¿¡j njen vohun> Matijeta po
sem leta 1906 prišel v Pueb|o iz	inam ie 2<) let. Vedno sem ga stare domovine, sem dobil delo apoštoval in ga še in mislim, da
pri starem železu na "scrap yar-	mi ne bo zamejil, če se o tem
du". Pri Rockefellerjevih bossih	javno iirazim.
promet je bil ustavljen, ikotneji
_____..___j j so in— ----- ------
^ih Dodestatih. ki so od oku- . tud¡ cegtl iz gv ,Lucij Ipnogin t	monl- neu-1.. . T....	_
VdM
Idrij».
v službo Mestne hranilnice v našem I Ljubljani, kjer se mu je nudilo
stvovanje. L. 1910 je prevzel
bolj ali manj n®u"|ldrija preko 1000 m visoke čr- vodstvo pevskega društva "Ljub-
jravlja de- U*naki Zvon" in njegova zaslu-najtežjimi ie» da se j« *b<>r razvil na ta
sen1 ooij »» ------*	lurija preao iv/vv m viauae
K no vodili občinske posle na- novr6ke Q0r6| ki jo upravlja fvelike in z zadnjo priključi- I žela, je bil promet t najtež;
nisem opazil nobene razlike. Vsi so bili enski valiti. Neki boss na "scrap yardu" se je najraje spravil na kakšno visoko mesto, s katerega je opazoval delavce in jih priganjal. Tisto
tUtJHVt'
"'okoliških krajev obširne
, le v Idrijo od no- ko umetniško višino. Širom Ju-
krho	• ----------4. .vozili mogoč, ~ . -------— .
SL zavzema sedaj to mesto I ga mogtu,/daije> je bii pr0met Jugoslavije je priredil v dobi
Ricci, ki je obenem tudi ncmogoi i* 80 vozovi obtičali v svojega petmdvajsetnega pevo-rudnika. vigokem gnegu ^ občina se za vodskega udejstvovanja nad 60
Svnatelj idrijskega	___
Ricci se je kot podešta ze-L ni flSkMljk, čeprav bi na sto-1 koncertov izkazal in je radi svo-|tine brezposelnih z veseljem
m
malomarnega poslov'anja | pr¡ jek) z& \op&to, da bi zaslužilo
DROBI2 IZ PRIMORJA
Judil odpor celo pri vehk^ve-jnekaj Hr Pritožbe 80 bile brez-
uspešne. Taka pritožba je bila naslov
Kajni italijanskih priseljencev, z malo jib je med njimi, ki ga
Trst. — Umrli so: Merlak por.
Sancin Josipina, 62 let, Orbanič
■ p»r->	_ . _ i---------- ----------- .vd. Gorstan Ksaverija 76, Sta-
rajo opravičevati, češ, ua se ljena tu(Ji na poveljnika idrij- nič ^ Maslo Marija 67> stipi.
«li prezaposlenosti pri ruaniKu gkega vojaškega okrožja (preži- novjč jvan * more v toliki men posveti« dija) f ki ge je 0 dejanskem sta- Xret> __ Zadnj finskim zadevam, da bl nju hotel osebno prepričati. Ko jajo zej0 pog()8ti gmrtni glučaji rsem ugodeno, Toda če uiai dm e je vrftčal nek6ga z avtom in 0nesvestitve zaradi srčne ka-H izgovor držal, vendar ne mo- k Dol nad Idrij0> kjer je Wj na p. Domnevajo, da je to vzrok t opravičevati stanja, *J|*""l(napeiidji z nekim generalom, je apremembe vremena. Srčna kap «ga je občina zabredla poa «e* prišel tudi v mesto. Toda pod je ^ela poljedelca Vidmarja kanjo upravo. Ce je sadanji po- maijm klančkom pri hotelu Di- Antona, starega 76 let, iz Sv. hita prezaposlen, zakaj ne <od- dič j€ V()zi|0 odpovedalo radi vi- M Magdalene. Zaradi ¿i to mesto in zakaj merodaj-1 okega gnega Veg razkačen se Ljabosti se je zgrudil na ulici ,e oblasti ne imenujejo človeka, |€ poveljnik prezidija podal na- Franc Kosovel, star 66 let. Preti bi se lahko posvetil občin- ravnogt na dom podeštata Ric-1
šim zadevam v toliki meri, ko- L^ kjer je nastalo tako prere-	_ y
ikor to mesto zahteva. Idrija J« kanje, da se je slišalo na cesto, nico g0 korali odpeljali 17-let-ivdvsem delavsko mesto, ki kjer gQ ljudje rad0vedni posta- nega Vidoka Josipa, ki je padel «rja predvsem veliko razume- ¿^j in l ^doščenjem poslušali L genika in 8e težko ranil na gla-ranja in dela v socialnih ^ upravičene lekcije, ki jih je bil vi. Ker ima p^no lobanjo, je njih. posebno glede preskrbe d€ležen podešta. Taka interven-
jcija je pomagala. Podešta je do-
S as vet ljudem okrog tejiega" Brooklyn, N. Y. — Paino či . tam Prosveto kakor tudi druge delo je bilo zelo naporno, kar je ,lgte Pogebno rad čitam dopise vsakemu znano, ker je železo in uredniške članke. Seveda ne težko. In če ga moraš premeta-LgreAim tudi Barbičevih. Z njim vati 10 ur na dan, imaš precej Le popolnoma strinjam, kakor utrujene roke. Ce si je kateri tudi z ve¿¡no dopisnikov, delavec pri delu le nekoliko iz- Ravno danes sem čital protest, ravnal hrbet in ga je boss opazil, kakršnega so poslali od 'naj je bil takoj odslovljen.	Lvetejšega imena" is Barbičeve
Pri tisti partiji je nas delalo metropole. To ni nikakšen pro-16, vsi Slovenci, kajti boss ni teat, pač pa je grožnja, in to maral drugih. Slovenci so bili prav pobalinska. O, da! Ob delo pohlevni in najboljši delavci. Ker spraviti človeka je veliko lažje je bil boss zelo siten, so se ga kakor pa komu dobiti delo. Toda vsi bali. Vsakikrat, ko je sit- pri vsem tem boste še kakšno naril, so se tresli kot šiba na ovco izgubili, ker tu pu tam tu-odi. Dostikrat sem jih vprašal, di star "koštrun" spregleda in zakaj se ga tako boje. "Fant, ti zleti v nasprotni tabor, si še mlad. Zdaj smo v Ameriki. Vprašal bi, Če tem ljudem o-Glej, da ti boss ne pokaže poti krog "najsvetejšega^imena" ni domov," ao mi dejali. Odgovoril nič znano ^vfcta-^rttfmo, ki pravi, sem jim, da se tega ne bojim, ker da je treba za aovražnike moliti moram delati kot živina 10 ur in ako te sovražnik udari na na dan za l4c na uro. Ce je kom- desno lice, mu nastavi še levo. panija priboljšala en cent pri|Očividno pa tolmačijo sveto pi-plači, smo morali pa še bolj de-ati.
njegovo stanje zelo nevarno. Trat. — Oblasti so izpustile
mposelnih in onemoglih, ka vih število se iz dneva v dan
Beda, ki je Idrija nekdaj sko-|jjai brezposelne in jih pošiljal I ¿j^bn^podaTke V^ korist" nekih pij ni poznala, občutno raste ob I na delo, tako da so bile ulice v £idov. Preiskava je dognala, da
1!J—	x so bili podatki korigirani že pred
volil kredit za čiščenje cest. Sam magistratna uradnika, ki sta poveljnik je nato po cesti ustav- bila obtožena, da sta ponarejala
reliki nezaposlenosti, skrajno I nekaj dneh prekidane. Pri tem ...................o________
l*ih plačah in draginji vseh 80 ¿tevini brezposelni le nekaj h^om jn da oba uradnika nTsta
ivljenjskih potrebščin. Idrijski I zaslužili.	/
udnik, ki je še pred dobrimi de- ob takili razmerah na naši __________________________
timt leti zaposleval do 1,600 občinj ge nam nehote vriva vpra- je padel avtomobil v prepad in na judi z razmeroma dobrimi P|*- ¿anje, kam Vendar gre denar, ki 8rečo sta šofer in trgovec Ma-|uni. saj je rudar z akordmm se gteka v občinsko blagajno, da rion in Vladimir Zovič še pra-lom lahko zaslužil do 500 lir ga še M najnujnejše potrebe vočasno odskočila ter zadobila ziprt08luje,	11 manjka. Dohodki občine gotovo |iamo nekaj težjih prask,
niso majhni, saj ji je priključeno malone celo okrožje, ki je bi
oseb, všteto s
Gorica, -r- -V Vidmu je bila zadnji teden v februarju konča na razprava proti Marcelu Guš
v Vrhpolju na Krasu Državni tožilec je vlodtil priziv in
j 500—600 iriseljenci.
Ob znanem preganjanju poli-1 io prej razdeljeno v *tiri samo ličnega tajnika Mutte, kateremu stoj ne občine. Poleg tega pa ob-|tinu, staremu 86 let, Romanu ¡re zasluga za strašno redukcl- čina prejema od rudniške upra- Michelazziju, staremu 24 let in o našega delavstva, se je kakih ve redno letno dotacijo, ki pre- Josipu Corettiju, staremu 25 let 00 rudarjev izselilo, največ v sega 60,000 lir. Občinska upra- Vsi trije so bili lansko leto pred ugoslavijo. Ostali reducirani va kljub povečanemu območju pravnim sodiščem v Trstu ob klavci pa životarijo doma lo- in dohodkom zaposluje manj u- gojeni na dosmrtno ječo zarad nc priložnostne zaslužke. Tako radništva kot nekoč, katerih številnih kraj, razbojštev, posku k v našem mestu brez stalnega plače so tudi manjši kot svoje- šanih umorov ter umora bratov «lužka najmanj 500 do 600 časno; torej kam gre denar?|Ravbar idraslih moških. Čudno se zdi, Nekoč je občina z daleko manj
uko morejo ti ljudje sploh 2ir širni dohodki pridno delala, pod-1 kasacijsko sodišče je ovrglo Toda v pojasnilo je treba pirala potrebne in stalno zaposlo- prejšnjo sodbo. V Vidmu je bila ■»»iti, da je Idrijčan zelo skro- vala precej delavcev, poleg osta- gedaj -končana razprava, na ka »en, da so rodbinske zveze zelo lega pa vzdržeuala tudi obširno teri je državni tožilec zahteva tone ter ljudje so do skrajno- realčno poslopje, kar ni bilo ma- gmrtno kazen za vse tri roparje »ti požrtvovalni. Na primer, od lo. Sedaj je tudi to zanemarje-1 jn sodnijski svet je po krajšem tojhne pokojnine 250 lir, ki jih no in prepuščeno razpadanju.
Jnjema rudarski upokojenec, L Skrajni čas-je žfr da se ing. I državnega tožilca, nakar je bila ■K jih zasluži za|K)sleni rudar, Ricci umakne s tega mesta in ga Izrečena smrtna obsodb» za vse f*dk<» ¿¡vi 5 do 6 ljudi. Brez prepusti sposobnejšemu. To ne | tri obtoženci, «orna j«* tako življenje bedno, uvidevajo samo domačini, ki jim
ljudje k- upajo, da se bodo je g. Ricci tudi kot ravnatelj I Uko družbo, ki je tihotapila opij Himere kako spremenile. V rudnika prizadel že nešteto kri- ¡z Jugoslavije. Zlikovci so ime JJnjem času je bilo nekaj vic, temveč tudi sami Italijani, iVoj glavni stan v Zagrebu in so *wposelnih sprejetih v labin- med katerimi raste proti njemu razširili svoje delovanje tudi na I" rudnik, kar se pa le malo odpor tako, da že napovedujejo | združene države. Ji», ker so tudi tam omejili | njegov padec, naših ljudi in dali pred--*»em prednost državljanom iz I ZORKO PRELOVEC UMRL
vlfhPaj!h- r^1^	Ljubljana, dne 28. februarja.
Z hiZP?e." r?d.ar pr?-|- V soboto, 25. februarja, je
Trat. — Policija je prijela ve
Îbufri'dnLri />l?liških k™^ I umrl v ljubljanski bolnišnici ši-7«wri aobetudi zaposlitev pri1
avmh di.iih ____
E^Lia . 7 —t™—"" K»»ir0m slovenske domovine znani i »— - •—'7—....... "7"
nir> delih, toda z nastopom -kladateli in oevovodia idrij-1 njim ministrom Cianom, potem rr tudj možnosti ni več in ,k: ^jj 7nrW^ Prp,o: ' Vest P« Je bila objavljena izjava, da ja in iwnja, imen aonsi. ou na-.Uiie 00 mene niu csnvs. ^ rudarska plača ali po-	«lit Zboko od- je os Rim-Berlin prav tako trd- cijske okupacije češke republike. Cez dober teden pa Je v
Wgtedtoi iir preživlje- JeknUa	'	k ^ ^^ kl
[ Of Rim-Berlin ie vedno trdna
Rim, 18. marca. — NemAki po slanik Viktor von Mackensen Je konferirsl z itslijanskim zuna
njegove hčere garati in kuhati. Zgodilo se je Čestokrat. da bor-derji niso plačali po več mesecev hrane in tudi ne pijače. Enostavno jih je vzela noč, oče pa je moral vse pošteno plačati. Žena tudi pravi, ds ni resnica, da bi
Frank Milavec, 57.
Donald R. Rlchberg (levo), représentant ameriških oljnih kom« panij, in meni&ki predsednik Cardenaa.
| smo kakor tisti kranjski kaplan. Ko ga je kmet udaril, je kaplan Tiste čase se je delo lahko do-1 kmeta nazaj udaril in rekel: bilo. Boss te je samo pod noge "Kakršno mero boš dajal, tako pogledal. Ce je videl, da nosiš boš tudi nazaj dobil." starokrajske čevlje, te je takoj Ljudem okrog "najsvetejše-poklical in imel si delo. Nato pa ga" svetujem, kako lahko Bar si imel kopico bossov za hrbtom, biča dobe na svojo stran. Napra' Šikaniranje delavcev po južnem vite tole: Prvič se vozite koli' Coloradu je bilo sylošno, toda kor mogoče več s pouličnim vo-najhujše je bilo v Rockefllerje- zom, katerega vodi Barbič, in vih tovarnah in rovih. Razlika bodite uljudni z njim. Tudi ma je bila le v tem, da po rovih lo napitnine bi ne škodovalo — )ossi niso vedno stali za tvojim seveda, če bi jo vzel od vas. Dru-hrbtom.	gič pošljite prošnjo družbi, naj
bilo v Coloradu pred | Barbiču poviša plačo vsaj za 25% in mu da še enkrat tako
Tako je
25 in 30 leti.
Kar se tiče salu-
nov oziroma tistih treh bratov, dolge počitnice. Ko boste vse to katere omenja Matija, bi bil ti- dosegli, povejte Barbiču, da ste sto lahko opustil, ker so že vsi mu to vi pridobili. Prepričaj trije mrtvi. Eden teh bratov, nem, da on sam v Prosveti bo oče moje žene, ni s tistim sa- povedal, da je to resnica. Potem lunom imel nobenega opravka, bo lahko rekel in z njim tudi jaz, ker je imel svojega v Ritmondu da ste fantje od fare. Mogoče bi in tudi v drugih naselbinah, na potem še Jaz stopil v vaš tabor, primer v Segundu in Aguilarju. dasl sem že približno 40 let od
Matija pravi, da bi lahko do- vaših verig, sti pisal o tistih salunarjih. Tu- Vidite, tako bi vsaj lahko podi jaz bi lahko dosti pisal, ker kazali, da vi na tem svetu vsaj sem jih poznal od blizu. Ker sem nekoliko pomagate ubogim IJu-odkritosrfien, bi jih opisal z obeh dem, namesto da Jih učite stva-strani, s slabe in dobre. Toda to rl, v katere ne verujete, kakor ni moj namen. Zagovarjati jih tudi jaz ne. Ako pa res verja-ne maram, ker jih nisem nikdai4 mete v posmrtno življenje, poljubil, kakor tudi ne oni mene. tem pa je nekaj narobe v vaši Rečem pa, da imajo tudi salunar- glavi. Vidite, to je greh: člove-ji opraviti s slabimi ljudmi. 2e- ka spraviti ob delo. To je prav na mi dostikrat pripoveduje, ka- tako, kakor da mu hočeta vzeti ko so očeta ogoljufali. Ker je pravico do življenja. Ali vas uči imel tudi "borderje", so morale|vaša vera tako?
Jai bi se ne vmešaval v U) stvar, toda aem imel sam tako izkušnjo. Ko sem še delal v premogovni industriji v Penni, sta nekega večera prišla v naše stanovanje župnik in njegov pomočnik prav ošabno. Župnik pravi da bodo delali cerkev. Jaz: Do
Japonci razbili letalske baze
Bombe ubile čez tisoč Kitajcev
ftanghaj, 20. marca. — Poveljniki japonske mornarice so naznanili, da so japonski letalci zdrobili kitajsko protiofenzivo ob reki Han v centralni Kitujski in razdejali kitajske letalske ln vojaške base. Poročila s fronte javljajo bombardiranje kitajskih vojaških koncentracij. Kitajci so utrpeli velike izgube, ko so Japonci potopili 500 čolnov na roti Han, na katerih so se nahaja-i kitajski vojaki.
Kitajska vest javlja nov japonski napad na Kuling, letoviške v gorovju v provinci Kiang-si, 15 milj od Kiukianga. Neka katoliška cerkev je bila razdejana v napadu. V tem letovišču se nahaja več Američanov. 1
Hongkong. 20. marca. — Cez tisoč Kitajcev Je bilo ubitih in ranjenih v japonskih letalskih navalih na mesta v centralni in ■everozapadni Kitajski. Japon ske bombe so uničile tudi ameriško bolnišnico v Cengčovu, pro vinca Honan, In ubile več kitaj skih bolnikov.
Cilejeha vlada povečala armado
Santiago, Cile. 20. marca. — Okrog 30,000 mož je bilo pozvanih v vojaško službo v odredbi, jo je pravkar izdal predsednik republike Pedro AguirreCer-Dvajset tisoč ismed teh bo
uposlenih pri rekonstrukciji |k> aitresu razdejanih mest.
Grobnica faraona odkrita v Egiptu
Kairo, Egipt, 20. murca. — Merre Montet, profesor na uni-ersi v Strasbourgu, je naznanil odkritje grobnice faraona Sen ^efa, zadnjega člana dinastije, i je vladal Egipt I. 9<V0 pred [ristuaom. Sarkofag is čistega zlata, v katerem se je nahajala krsta iz srebra, je bil najden v grobnici.
Revizija nevtralnost• nega zakona
Washington, D. C., 18. marca Predsednik Roosevelt je včeraj na konferenci z reporterji iz javil, da jč za revizijo nevtrai- | UH 70" ^'i^U.^^m noatnega zakona v tem zaseda>^ e ^ajt« o; jaz nimam nič
nju kongresa. Namignil je, da J.|g*< ^ZL^'^
Jaz:
on za tako revizijo zakona, da bo Amerika lahko pomagala državam, ki postanejo žrtev agresije.
na kot je bila pred Hitlerjevo 0-
Stavka hotelskih delavcev končana
Washington, D. C., 20. marca — Stavka delavcev v trinajstih hotelih je bila sinoči končana po sklenitvi dogovora med deloda jalci in unijo. John R. Steelman reprezentant federalnega delav skega de pa rt men ta, ki je posre doval v konfliktu, je naznanil da so lastniki hotelov izjavili, da bodo danes podpisali pogodbo Piketi, ki so oblegali hotele, od kar je bila oklicana stavka, so bili odpoklicani. .
» Sramotno nizki, zaslužek J**nc *koro ni omembe vre-rj- tega je jasn< r" ' k* '"»¡"ge bi se mogla [	občina, da bi even
"; '!• * delovanjem rudnika . "-^minin t« ¿ko «tanje ne r-Mlarjev l'r« javnih delih
v njegovem rojstnem kraju, v krogu njegovih rojakov in širom cele Slovenije.
Pokojni Zorko se je rodil U. februarja 1887 v Idriji kot sin sodnega kancelista Franca. katerega smo pred leti položili v Ljubljani k večnemu počitku, z zsposli-1 Ljud8ko šolo in realko je obiskoval v Idriji, kjer Je začelo tudi njegovo plodoncsno društve
sli s pod«
ln«f. Hicci rums rezume- Lo in glasbeno delo. Oči so mu
T«d¿
ia probleme. Občinske I Urele,"kadar je govoril o svojih I lVd n<~ ^'gajo, a kritike mladih letih, ponebno o razposa
"'ri pokaže r k
« '
Ï.
'>**-ne. tudi od stra-1 jenosti in nagajivosti avoje mla-LEjgkov ne. Ce kdo od|doatne družbe, katero je poznala vsa Idrija.
Početki njegovega dela na pevskem polju segajo v njegova zima. ki je po-1 dijaška leta. Ko se je 16. sprilt: gitisnila v našem I. 1906 ustsnovila v Idriji prva ^ini lepo prilož- dijaška organizacija "Proavit •is nekaj naj- je bil Zorko med njenimi ustsno-
i>t'
preveč zsni-" ¡ preskrbi kmah
premestitev.
Us hi
a p
h 4 kidanjem anega.lvltelji. Se isto leto so ustano-* **clo zametel, kot I vili tudi dijaški pevski zbor, kar
Hov jet ski diktator Malin
Vsaka družina da toliko. Ne bo nič, niti centa ne! Tako amo se nekaj časa prerekali. Župnik je začel groziti tudi s posmrtnim življenjem. Jaz sem mu rekel: VI skrbite za svojo kupacijo češke republike. Izjava I dušo, jaK pu bom za svojo. Ako dostavlja, da bosta obe, Nemči- tudi tri dni tukaj sedite, ne do-ju in Italija, imeli koristi od na-1 bite od mene niti centa.
v rovu ml Je
rekel, da mu je župnik naročil, naj me odslovi. Tega ni storil-Rekel Je: Dokler tukaj narediš, iM kar si plačan, se Jaz ne bri-gsm. če ksj dsš zs cerkev ali n«. In po prečitanju tistega prote-«ta od "najsvetejšega" me Je nspotilo. ds povem ta doživljaj v Prosveti.
John Arahen.
Shod o ludruinem gibanju Cliirago. — Prihodnji ponde-Ijek svsčer dne 27. msrce bo v dvorani HNPJ govoril Joaaph Msrtinek o zadružnem gibanju. On se Je tudi v tem gibanju zelo udejstvoval v (Clevelandu, od kjer Je pred štirimi leti odšel v Cehoslm akijo za pomožnega u-rednika pri listu "Pravo lidu". V Ameriko ae je vrnil dne 15 febr, in govoril ž« na več «hodih na vzhodu io v Chicagu
Beneievi Borodniki na varnem
Chicago, 20. marca. — Dr Edvard Benoš, bivši predaednik' Češkoslovaške, Je bil informiran da so njegovi aorodniki na var nem. Kateri so ti sorodniki, n pojasnil. Med aorodniki, ki so Češkoslovaški, so Beneševi trije bratje — Vojta, bivši prosvetn minister, Albert, bivši senator in John, ki Je bival v Milwaukee Ju, Wis., ter dve sestri, kl sts ž veli v bližini Prsge.
Sporazum med Mehiko in oljnimi druibami
Mexico City, 20. msrcs. — Predsednik Lszsro Csrdensa Je naznanil, da bo kmalu prišlo do sporazuma med mehiško vlado jn oljnimi kompanljaml, katerih lastnino je vjada konflaclrala Cardenas je to naznanil pred množico .'15,000 ljudi, ki Je pro-alavljala obletnico konfiskacije pred njegovo palačo.
a.
Tedenski pogovor
(NsdsljavsnJa s i. strsal.)
zu njegov pohod na vzhod, da ga odvrneta od zapada in od njunih kolonij. V ta namen sta fa-istlčnemu volku ^žrtvovali tudi republikansko Španijo. Vludu-oči razred v Franciji in Angliji se tudi ne bo zganil, če Hitler ¡K>hrusta tudi Ogrsko, Rumuni-jo, Jugoslavijo in še Poljsko povrhu — nekaj teh držav bo skoraj gotovo pohrustal. In če as Hitler loti še Ruaije, za kar pa ni izgledov, ker najbrte ni toliko blazen, bo Ixmdonu in Parisu še toliko bolj po godu.
Vse Jo seveda odviano od Hitlerju, predvsem od tega, koliko je pripravil podpret! avojegu rimskega partnerja, kateremu se cede sline po francoakih afriških kolonijah. Lahko se zgodi, da mu bo pokazal figo in ga mogoče še <|M>tisnil od Trsta. To bo Hitler najbrže prej atoril kot pa riaklrai vojno s Francijo, Anglijo in njunimi zavezniki. Musaolini bi as v tem slučaju aeveda zvezal s Francijo in Anglijo, toda s tem bi ae njegovemu režimu omajala tla pod nogami. Italijanski fašiati se zadnje dni sicer tolažijo, da "njih dan" ni več daleč — mo-g oče rea ne! Toda odvisni so pojadnomu od Hitlerja. Tudi njih usodo drži on v rokah. Ce Ji*) pokaže hrbet, so izgubljeni. In Hitlerjeve obljube so prsv toliko vredne v Rimu kot v Londonu.
Kar se Združenih držav tiče. je najbolje, da drže roke proč od evropskega kotla. Enkrat so se že opekle in to nsj bo dovolj. Oficielna obsodba Hitlerjevega IKibaaanJs Cehoslovakije je na mestu. Toda manj kot se bo vlada |x»čala z mislijo, da mora Amerika igrati vlogo svetovnega policaja In reševatelja svetovne demokrscije, toliko bolj* bo za smsriški narisi In tudi za demokracijo doma in na tujsm. Sprijazniti se je treba z mislijo, ds lat fašizma najprej lil tudi najbolj «jgurito konec, kadar se bo sam razjedel In uničil. In to Ix» sigurno zgodilo. Novo svetovno klanje bo le prineslo novo svetovno katastrofo in pokop va«ga, kar Je kaj vrednega v civilizaciji.
Shod prirejajo Češka zadruga, ki Ima trgovino na 265» H. Pulaski rd , jugoslovanske zadruge in češka socialistična federacija. Mart i nek bo govoril v češkem in angleškem j«ziku o pr«dmetu: Delavsko zadružništvo in kriza v centralni Evropi. Prlčetek to-čnoob 7:tf0 Vstopnina 16c Pred odhodom v Evropo Je bil Msrtinek 25 let ursdnik češkega de-Isvskfgs lists v devaisndu.
Odbor.
I .epa as rok s
"Np, Janezek, ksko ps ugaja tvoji «eatri zaročni pratan, ki •em ji ga podaril?"
Janezek: "O zelo gospod doktor! Samo precej truda Jo starte, da ga s prata »pravi, kadar pride ifonpod inženir.",
AU §te naročeni na dnevnik Prosveto? Pod* pirajte tvoj Uiti ^
PROSVET*
SIGRID VNDSET:
jern y
ROMAN
P0$UvmUl Frmm Alkr-hi
'Nekega večer» si je na "krivaj ogledal njena ročna dela—pričakoval je načrte, da ne ukvarja z obrobljen jem povojev.
Seveda ni nič slabega mislil s tem. Zato pa tudi ni bilo nikukega upanja, da bo kaj bolje, kadar spet pride—nasprotno. Ona pa tudi ni mogla več. —
Nekega dne je dobila pismo od njega, v katerem je med drugim pisal, da se mora na vsak naiin posvetovati s kakim zdravnikom.
S« isti večer je pisala kratko fcismo Gunnar-ju Heggenu. da pričakuje v februarju otroka in ali ji more preskrbeti naslov kakega mirnega zatišja v Nemčiji, kjer bi lahko ostala, dokler ne bo prestano. On ji je odgovoril z obratno pošto: Druga Jenny! Oglasil sem v dveh tukajšnjih listih in Ti pošljem vsa pisma, kolikor jih pride, da si jih potem lahko sama ogleda*. Ce hočeš, da kam grem in si kaj ogledam zate, preden boš najela, potem veš, du bom z veseljem storil; sploh Ishko v vsakem oziru razpolagaš z menoj. Piši, kdaj od potuješ in katero pot, ali ' teliš, da TI pridem naproti in ali Ti morem s čimerkoli drugim pomagati. To, kar si mi povedala, me je zelo zadelo, pa saj vem, da si razmeroma dovolj močna, da boš prenesla udarec. Bodi tako ljubezniva in mi piši, prosim, ali Ti še v drugih stvareh lahko kaj pomagam? Saj veš, da bi me veselilo, ako Ti lahko grem na roko. — Cujem, da imaš neko dobro sliko na državni razstavi—iskreno čestitam. --
Z mnogimi pozdravi Tvoj stari prijatelj
G. H.
Cez nekaj dni je prišel cel zavoj pisem. Jenny se je prečrkovala skozi del teh pisanj, ki so bila pogosto poslikana s strahovitimi čačkami. Nato je pisala frau Minni Schlessinger v okolici Wurnemuneda ter najela tam sobo od petnajstega novembra dalje, sporočila svoj sklep Gun-nurju ter odpovedala gospe Rasm6s*en. - Se le zadnji večer je pisala Gerfcu Gramu: Dragi prijatelj I Odločila sem se za nekaj, kar Te bo bolelo, kot se bojim. Toda ne smeš se jeziti name. Jaz sem tako trudna in nervozna in dobro vem. da sem bila nepravična in neljubezniva s Teboj, ko si bil tukaj in tega nikakor ne bi rada. Zato ne želim, da bi Te videla prej, dokler ne 1hj vse prestano in bom jaz- spet v normalnem stanju. Jutri zjutraj odpotujem v nozemstvo—svojega naslova Ti zs zdaj ne s|ioročim. pismu mi lahko pošlješ po gospe Frančiški Ahlin, Varberg. Švedsko; tudi jaz Ti za zdaj pišem po tej poti. Bati se Ti ni treba zame; jaz sem sveta in se mi čisto dobro godi, samo, dragi, ne |M>skušašj priti do nadaljnjega v zvezo z menoj |>o drugi poti, tega Te iskreno prosim. In ne bodi preveč hud name, a zdi se mi, da je ta izhod najboljši za naju oba. Skušaj biti zaradi mene tako malo potrt in v skrbeh, kolikor Ti je le mogoče. Tvoja vdana
Jenny Winge. Tako se je tedaj preselila k drugi vdovi v drugo hišico, fo |s)t v rdečo z belo poslikanimi okenskimi nadzidki. Stala je sredi majhnega vrta s potmi, ki so bile s pločicami krite, in s školjkami ob rol»ovih gredic, na katerh so stale začrnele. gnijoče astre in georglne. Kakih dvajset do tridenet takih hiš je stalo ob ozki cesti, ki je držala od kolodvora do ribiškega zaliva, kjer se je lomilo morje ob dolgih kamenitih pomolih. Del (Hiti odtod, onstran Me obale, kjer *e je v velikih množicah nabirala haloga, je »tal majhen kopališki hotel z zaprtimi okni-* eami. V notranjost dežele so se vila neskončna I Nit u z golimi razmršeniml topoli, ki so se upo-gibali v vetru, mimo majhnih, iz kamenja zgrajenih poslopij n krpico vrta spredaj in z dvoje troj«« velikih črnih senenih kopic, preko neskončnega črnega jiolja In močvirja. Zjutraj Je bila zemlja nem p« tja pokrita, z vodeitoeivlm Nvežim snegom, ki jm ga je čez dan vzelo.
Jenny je romala |m teh potih, kolikor daleč j#* le mogla, nato |ia se je vračala domov in |N»*edsla v svoji «obici, ki Je bils tokrst vsa prehstrparu» z najdražestneJAimi drobnarijami. i »vrvnimi mavčnimi relijefi viteških grsdov in leguvimi oAtariJskimi prizori v medenih okvl rih Niti toliko ni imela moči, da bi si menjala mokro obutev, frsu Schlessinger JI Je

sezuvala čevlje in nogavice ter pri tem neprestano čebljala in opominjala Jenny, naj bo pogumna. In pripovedovala ji je o vseh mogočih Jennynih sotrpinkah, ki jih je že imela pri sebi na stanovanju — ta ali ona je bila zdaj poročena in se jim je čisto dobro godilo — saj!
Stanovala je tam kak mesec dni, ko se je frsu Schlessinger pritrkljala v sobo razburjena in vsa sijoča—zunaj je neki gospod, ki bi rad pozdravil gospodično.
Jenny je kur ohromela od groze. Nato je le zmogla1 toliko, da je vprašala, kakšen je ta gospod. Cisto mlad, je rekla frau Schlessinger in se preže namuznila: wundernett. Sinilo ji je v glavo — je mar Gunnar? Vstala je, vrgla svoj potni pled okrog sebe, se vsa zavila vanj in se pogreznila na najgloblji naslanjač.
Frau Schlessinger je vsa žareča odplavala, da bi pripeljala gospoda noter. Povedla je Gun-narja k Jenny in obstala z blaženim nasmehom še za trenutek pri vratih, preden je izginila.
On ji je stisnil roke, da jo je zabolelo. A ves sijoč se je zasmejal:
"Zdelo se mi je, da moram res že pogledati, kako se ti godi. — Dejal bi sicer, da si si izbrala kaj tožen kot na zemlji, no, svetega zraka pa je tuiuij dovolj." Stresel Je nekoliko vode s svo# jega klobučevinastega pokrivala, ki ga je držal v roki.
"Naročila ti bom čaja in kaj za pod zobe." Zganila ae je, kakor da hoče vstati, a je kar obsedele in rekls vsa zardela: "Nemara si tako prijazen in pozvoniš namestu mene —."
Heggen je jedel kakor volk in pri tem neprestano govoril. Bil je ves navdušen za Berlin; stanoval je gori v Boabitu, v delavski četrti; in govoril z enskim vzhičenjem o nemških socialnih demokratih kakor o militarizmu—: "Res, nekaj tako čudovito moškega je na njih, veš. Saj sledi eno iz drugega." Imel je priliko, da si je ogledal nekaj veleindustrijskih obratov, tudi nočno življenje je moral malo proučiti, ker se je srečal z nekim norveškim inženirjem, ki je bil tam na ženitovanjskem potovanju in pa z neko norveško družino z dvema zalima, ljubkima hčerkama—mladi damici sta bili kaj-pa kar vzhičeni, ko sta si malo od bliže ogledali to pregrešno življenje.
"Sicer pa sem se razšel ž njima. Gospodični Psulsen sem namreč nekega poznega večera predlagal, naj gre z mano k meni domov—."
"Ne, ali, Gunnar."
"Da, vrag vedi, malo natrkan sem bil, saj si lahko misliš, (n vrhtega je bilo samo za šalo, veš. Samo tega bi se še manjkalo, da bi ona pristala — potem bi bil zdajle lepo v kaši. Bil bi nemara primoran poročiti se z dekletom, ki se zabava s tem, da ovohava take stvari — ne, hvala lepa. Mene je zabavalo samo, da bi videl, kako se bo moralno ogorčala. No, nevarnosti ni bilo — take vrste dekle ne da svoje dragocenosti, dokler si ne zagotovi valute—."
Zdajci ga je oblila rdečica. Prišlo mu je na misel, da bi se utegnilo zdeti Jenny netaktno, da tako govori ž njo—zdaj. Ona pa se je samo zasmejala:
"O, ti si res prava prismoda, Gunnar!"
Tista nenaravna mučna plahost je po malem izginjala z nje. Heggen pa je čebljal dalje,— Nekajkrat, ko ni opazila tega, so mu oči stra-homa obvisele ns njenem obrazu—bože mili, kako Je bila suha in votlooka—vsa nagubana okrog ust. Kite na vratu so ji izstopile in dvoje grdih črt se Ji je vilo nad grlom.
Vreme se je zboljšalo, tako da je želela Iti na sprehod ž njim.
Sla sta po puščobni cesti z razpihanimi topoli skozi morsko meglo, Jenny vsa betežna in trudna.	-
"Vzemi no mojo roko," je rekel Gunnar mi-mogrede in ona se gs je oprijela.
"Meni se zdi tako žalostno tukaj, da je groza, Jenny. Veš kaj. aH bi ne bilo bolje, če bi odšla v Berlin?"
Jenny je zmajala z glavo.
'Tam imaš muzeje in vse mogoče stvari. Človeka, s katerim ai lahko skupaj. Ali |>a napravi vsaj kratek izletič tja dol, da se malo porazve-driš. Zdi se mi, da mora biti |H>šteno dolgčas tu."
"Ah ne, Gunnar, lahko si misliš—zdaj ne—."
" V tem ulstru ai tako zala videti." je rekel čez čas oprezno.
Jenny je pobeaila glavo.
(Dalje prihodnjič.)
John Mardonsld:
I ure |Hišljem slugo k vam. Izka-I zal ne Im» s pinmom Z mojim podpisom, njegovo ime je George. la-^■H ročite mu NO,000 dolarjev na
• Ko je Johnson Ntopll v vesti- moj račun. Torej še enkrat: 50,-bul hotela "t'niona" k filmNkemu 000 dolarjev mojemu slugi Geor-
Zapletena zgodba
zvezdniku StewenNU, ni imel dru-gega nsniena kakor ta. da bi mu
gu! Konec!'
JohtiNonu, ki je stal blizu ple-«knitl itrakc dal avtogram na\umewn naslanjača Vttmskeg» zve-
-kri »h, pt t prav I jen km |»pirja	jn |IO(l,uAjl, |wlgoVor. je
Nejv«n ju Johnsonma «tra«t J* I burno utnpak» sire 50,000 do-
bila zbiranje |Ntdpisov tnameni
tih m\»ž.
Sie*en« je prav tedaj «r<l*l v pU Uiiem tiuNlunjs« u in pritiskal k ušenu te|efon«ko «lušalko
"All ie tum Komerrijalna l»an ka?** je v pr m Aal zvezdnik Ko «o mu lo i«.trdili, je nadaljeval*.
larjey! To je bila vsota, o kateri on pisarniški naNtavljenec, še
Nanj
člov
ni «mrl Za la drnar bi lahko šel v najdražje letov ¡Aft in"net m j viel Ae tvoje dekle
lull I et Ii
Ko «e je John«4>n «pomnil svo-
*?u Steven«, hotel Union. Cez ppl *	J* * »»J»«« dozorela
Člani unije hotelskih delavcev piketirajo hotel Mayflower Washingtons D. C., po oklicu stavke.
trdna misel, da pojde sam po tistih M),000 dolarjev v Komerci-jalno banko.
"Oprostite mi, če motim, gospod 8tewens," se je nenadno pojavil Johnnon pred stolom film«kega zvezdnika. "Za avtogram bi va« prosi). Ali smem?"
Naglo je Johnnon pomolil kos papirja in polnilno peni presenečenemu igralcu pod no«.
"Načelno ne dajem avtogra-mov!" je Stevrens izjavil odločno, toda Johnson ne ni dal odgnati.
"Ali ne bi napravili izjemo. spnšto\ani umetnik?**
"No, dobn» vam na ljubo," je rekel ta že je zapisal s polnilnim
peresom svoje ime z datumom na papir, ki je bil opremljen z razkošnim žigom hotela "Unio-na".
Žareč od veselja se je Joh-nson globoko priklonil in zapustil Ste-wensa.
Kakor blisk je švignil Johnson v pisalno sobo hotela. Z enim samim skokom je bil pri prvem pisalnem stroju in njegovi spretni prsti so z blazno hitrostjo začeli udarjati naslednje besede na podpisani papir:
Komercijalni banki. Izročite mojemu slugi Georgu na moj račun 60,000 dolarjev v manjših bankovcih. S spoštovanjem Robert Stewens.
Naglo je spravil Johnson pismo v kuverto, ki jo je skrbno zalepil in na zadnji strani zapečatil z značko hotela "Uniona". S pismom v žepu je nato planil na cesto in pomahal prvemu taksiju, ki ga je zagledal.
"Ali ne bi hoteli zasluiiti deset dolarjev mož?" je zakričal šoferju.
"To se razume!" "Dobro, potem divjajte h svo-; im zabojem. V desetih minutah moram biti ri» Broadwayu!"
Voz se je v peklenskem tempu pognal po ulicah. Na križišču bi cmalu podrl prometnega stražnica, če se ne bi bil z naglim Skotom rešil na pločnik.
Johnson je razburjen sedel zadaj v vozu in ni odvrnil pogleda od številčnice na zapestni uri. Pet minut, šest, sedem, osem, devet! Zdajci se je taksi ustavil, obupno je zahreščala zavora. Johnson je pomolil glavo skozi okno. Naglo je zapustil taksi. Vozniku je vrgel deset dolarjev ter planil i>eš proti Broadway ju.
Pogledal je na uro. Dvajset minut je poteklo, odkar je dobil podpis Roberta Stewensa. Cez deset minut bo že njegov sluga banki.
Naposled je Johnson dospel v poslopje. Mimo vratarja je kre nil naglih korakov v prvo nadstropje, kjer je bila blagajna. Pri prvem okencu je izročil pismo nekemu uradniku. "Moje ime je George," je rekel Johnson in skušal svoje neizmerno razburjenje prikriti z izrazom brežbrižnosti.
"Trenutek, prosim, morda ta čas sedete," je rekel uradnik prav poslovno, ko je prečital strojem napiaano pismo. Nato je stopil k blagajni, pri kateri sta sedela dva blagajnika.
Johnson je nervozno grizel v spodnjo urftnico. "Ali bodo sle-parstvo odkrili, ali mi bodo brez zadržkov izplačali 50,000 dolarjev? Kaj pa, če pride med tem pravi Georg«?" Srca mu je divje utripalo.
"Mister George," je nenadno zadonel klic. Johnson je skoči kvišku, srce mu je skoro zastalo, ko je stopil k okencu, kjer je stalo več oseb.
"Ali ste vi mister George?*? ga je vprašal neki novi uradnik.
Da." je aikel Johnson s glasom. katerega naglas se mu je zdel čuden. V grlu ga je dušilo, ker je bilo laaušeoo kakor puš-čavski pesek.
Uradnik se je obrnil k dvema drugima gospodama: "Primlte tega moža!**
"Svetoval M vam. na takoj priznale,** j« rekel eden izmed ol»eh defektiven Jnhnsonu. "Vaš tovariš v hotelu "Unkinu", kl ne je tako drijto izdajal za Stewen-«a in va« kot svojegs slug« po-«lal sem, je to že tudi storil!**
Tristan Bernard:
Poceni robec
V treh prostornih vozovih prvega razreda ekspresnega vlaka yon — Marseille je sedelo kakih dvajset potnikov.
Samo gospod Malardin, ugleden lyonski industrialec, je lahko govoril o sreči, zakaj našel je prazen oddelek. Tega je bil nezmerno vesel, čeprav je bil sicer družaben mož.
Bilo mu je približno petdeset et, imel je majhne Črne brke n bil debel in zelo bojazljiv.
Prvih trideset minut si je krajšal čas s tem, da je razreza-val tiskovine, ki jih je kupil na yonskem kolodvoru. Zdaj bi se bilo treba odločiti za čitanje. Toda po kratkem premisleku je sklenil, da bo najprej malo po-dremal ter se potem z odpoči-tim, svežim duhom lotil čita-nja.	♦ .
Avignon je bila zadnja postaja pred Marseillem.
Na avignonskem kolodvoru ni nihče izstopil in — zdelo se je — tudi ne vstopil. Šele v zadnjem trenutku je prihitel potnik na vlak, naglo prešel vse oddelke in slednjič mu je ugajal prostor pri gospodu Malardinu.
Gospod Malardin se je prebudil iz dremanja irt^ne preveč rad pospravil časopise, brošure in revije, ki so ležale na nasprotnem sedežu. Prišlec je sedel, oprezno vzel vratu svilen robec s črnimi progami, ki ga je zakrival prav do brade, ga skrbno zložil in dal zraven sebe. Malardin je Čisto vnemarno opazoval njegove kretnje, kakor dobro vzgojen človek, ki Čaka, ali se bo predstavil sosed, kakor se spodobi.
Ta neznanec, brez dvoma manj izkušen v svetu, je bil mnogo bolj zgovoren.
"Zdi se mi, gospod, da občudujete moj svilen robec?" je dejal. .
Gospod Malardin v tem hipu ni prav vedel, ali je dostojnejše reči da ali ne. Zato je v odgovor le nedoločno zamrmral. - <
"Ako vas nadlegujem s tem vprašanjem," je nadaljeval neznanec, "delam to zategadelj, ker je to moj lastni izdelek ... Da. tole umetno svilo izdelujemo pri nas. Ce bi vam povedal ceno tega robca, bi se vi Ae bolj čudili . . . Dvajset franfcov!"
"To res ni drago." je mirno odgovoril gospod Malardin. "Jaz bi ga cenil na petdeset ali šestdeset frankov."
"Prodajamo jih samo po dvajset frankov. Pardon, gospod," je spet rekel neznsnec. "Mords se vam bom zdel indiskreten, tods . . . Gotovo ste oseba, ki sna na prvi pogled oceniti naš izdelek, pni izdelek is naše tovarne Prosim, ponujam vam ga ... iz nekakega praznoverja, da ne bom imel smole . . . sa golih dvajset frankov."
"Hvala vam." je rekel gospod Malardin. še zmeraj ne vedoč. ali naj sprejme to sijajno ponudbo.
Toda neznanec mu je že »tis-1 nil lepi tenki robec v roke Go-s podu Mslsrdinu ni torej nsta-lo nič drugegs kskor vzeti densr is lepa. ~
Sosed je spravil dvi$i»! frankov v denarnico, češ da mu bo-1 do gotovo prinesli sreče. Hkrstu je pro«il gonpnds Mslardina. naj nosi krasni robec kjerkoli v Marseillu.	«
Imate gotmo znance, pri j a- i
telje, sorodnike, ki vas pričakujejo ns kolodvoru."
"Ds," je odgovoril gospod Mslardin, "morda moj marsej-ski pooblaščenec."
"No, to je ravno prav! Zelo bi me veselilo, gospod, ako bi imeli ta robec na vratu, ko boste ; «topili iz voza. Rad bi videl, s kakšnim veseljem in navdušenjem vas bo sprejel vaš pooblaščenec. Rad bi tudi slišal, ko mu boste odgovorili na njegove po-klone: "To je prvi letošnji te-delek slovite tovarne Nicasse v Avignon u." . v
"Nicasse ... ah se že spominjam," se je smehljal gospod Malardin.
Kmalu potem je gospod Nicasse vstal in odšel na hodnik. Minulo je pol ure, a soseda ni bilo nazaj. Gospcd Malardin ga je začel iskati, čeprav mu ni vedel nič posebnega povedati. Toda nikjer ni našel gospoda s črnimi brki. Naposled je opazil, da je na straniščnih vratih oznaka: zasedeno.
Da bi bil . . .?
Gospod Malardin je precej dolgo stal na hodniku in čakal.
Medtem je prišel iz stranišča samo neki obrit mladenič, nihče drug.
Kje je torej tičal gospod Nicasse ? . . -
Morebiti je zašel v voz drugega razreda, kjer je našel znanca? . . . Seveda — bilo bi kaj nedostojno stikati za njim. Sicer pa, naj bo, kjer hoče! . . .
In gospod Malardin se je mirno vrnil v svoj oddelek, sedel in vzel eno izmed revij v roke. Poskusil je čitatf članek o podneb nih razmerah v Južni Ameriki. Vendar ga članek ni Bog ve kaj zanimal.
Na srečo ni bil Marseille več daleč. Stroj, sluteč skorajšnji počitek, je veselo piskal. Kmalu nato se je pojavilo veliko mesto na morski obali.
Gospod Malardin — s kovče-gom v roki in lepim robcem o-krog vratu — je odšel na konec hodnika, pokledal skozi okno in glasno zaklical:
"Nosač! nosač! . . . Halooo!"
Čudno, dasi so bili že vsi potniki pripravljeni za izstop, po gospodu Nicassu ni bilo ne slu ha, ne duha! . . . No, ne da se pomagati. Morda je padel kje z vlaka.
Komaj je naš flegmatičen gospod Malardin oddal kovčeg po-streščku in hitel na peron, je opazil, da mu prihajajo trije gospodje naproti. Sekundo nato sta ga dva od teh gospodov prijela za roko in ga vklenila . . Tretji gospod je hitro vzel no-saču kovčeg in . . .
"Idi! . . . Naprej!"
Gospod Malardin je buljil z očmi, imel napol odprta usta in ni mogel od groze izpregovo-riti. Brez milosti so ga vlekli v pisarno policijskega komisari-ata.
b torek .91 uyim
Ko se je aretiran*-TJ iz prvega osupnjenjt J protestirati, govoril je nL1! me zmedene beaede jn , 1 brez vsake zveze, zalu. ¿ M rom ni razumel, kaj ^¡B godi, ali sanja ali bedi * 1
Obraz je Tazodeval nedoiJ preganjanega človeka- ¿Ji ko pa je lahko vzbujal BUJI je to zrel zločinec, ki * je "J past.	^
"To se popolnoma ujenu 11 pisom avignonskega morila I kor so vam telefonirali kail gospod kolega?" j« dejal J izmed policijskih uradnikov!
"Cisto gotovo!" je odffoJ kolega. "Črni brki . . . ,¡¡¡¡¡1 bele svile.s črnimi progami] * ujema za las natanko!" 1
Zdajci je gospod Malail uprl svoj osupli pogled v ¡kJ sta. Kakor da se mu je v J ganih hipoma zablisnil »um J razburjen je skušal pojj zgodbo o ugodnem nakupu J ca, o skrivnostnem izginj neznanega prodajalca. |
Toda zkušeni kriminalisti I niso poslušali. Imeli »o dosti fl sla s preiskovanjem njegJ žepov jn njegovega kovčegi.l lo pod podlogo klobuka so vtiJ nos ti radovedni gospodje! 1
Potem so ga brez dolgih i sed.odpeljali v zapor, kjerl prebil strašno noč. Zaman n| čakal pooblaščenec, zaman m čakali prijatelji k večerji
Sele drugi dan, ko je celi sta verodostojnih Marseillai potrdila istovetnost gospoda! lardina, mu je preiskujoči misar dovolil pripovedovati, ko je kupil svileni robec in ki je izginil mož s črnimi brki.
Med pripovedovanjem se komisar domislil, da je imel obriti mož, ki je prišel iz it nišča, čisto gotovo pri sebi šk je in britev ... da bi se utq ti ostanki brkov najti na pi Avignon — Marseille, če jil ni močni južni veter odpihal
Takoj je dal preiskovati v smeri.	•	♦ |
Potem je sporočil gospodu I lardinu zanimivo vest: Nj« sopotnik, gospod "Nicasse", med vožnjo odstranil najvidn še in najbolj pozornost vzba joče sestavine svoje zuninjo da bi mogel pobegniti s poste! ker ga policija preganja.
Zakaj? , . .
Ino, ker je ubil in oropal »t ca v samotni avignonski ulk
Nato so lyonskega industri ca milostno izpustili, sevedl primernimi opravičili.
"Vaš dragoceni robec si pridržimo," je rekel komii "Moramo temeljito dognati b ga izvor . . . Ce je last oropsi ga starca, ga bomo zaplenili I corpus delieti. Ako je last i rilca, ga vam bomo rezervir kot vašo nesporno lastnino, tem primeru dovolite, d» « Častitam ... Po mojem oseba mnenju niste slabo kupili"
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 11. reda« kearsadjs ae lahke aareči aa list Presestol» prlitei« eden, dva, tri, Miri aH pat liaaer Is e»e draiin« k •«! ssr* aini. Ust Prssireta staae ss vse eaaka, ss ¿las« sU astlasc M * » •aa letae naročnin«. Ker pa «aal le plačaj« pri assssunt« U-* "
tednik, se jln te prišt«)« k naročnini. Ter«! sodsj al vrsoks. rM. * j« list predrsg ss člaao SNPJ. Lisi Prosveta jo vsšs Isrfsisa a gotovo Je t t ««ki drailal nekdo, kl M rad čltal Ust rssk dss. &m lista ProsTota Je:
Za Cleero la Cklcag« J«
1 tednik la..........
1 tedniks Is.........
S tednik« ia.........
4 tednike In.........
B tednikov la........
*........ fiÄ
I7J« t» lit S* t» I«
Za Zdrsi, državo la Kaasdo.lMe
1 tednik In..............4.M
S todniks la............|.n
1 tednike ia............ 2.4S
4 tednike in............ 1.2S
t tednikov ia........... ali
Za Evrope le.,
Izpolnite spodnji knpon. priioflte potrebne vneto densrjs «U *«* Ord«r v piaan in «i naroČite Proeveto. Ust. kl |o vsis Istfeiss.
r«|s.all«:—Vselej kakor kltro kateri teh članov preneb« bi« <1* SNPJ, nil če se preseli proč od draiine la bo «ahtevs! um «t«J tednik, bode morsl tisti člss Is dotlčne drolln«, ki je tsko »»«P"* nsročens n« dnevnik Proeveto, to tskoj nssnsnlU sprsvni*tvo iw» In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tef« m w tedaj mora npravniitvo snliatl datum sa to vsoto naročnika.
PROSVETA. SNPJ, Hi7 Se. U wedele Ave^ Ckksf«. "i Trileieeo potil)«» naročnino ia Hat Proeveto vsote .......
D la»..................................„.ČL droit es it........
U«tavtfte ledwfl In s« priplAle k »eji esročnlni od «led*«* moie draiine:
. .....................*...........Cl «re**s H-—*
»).........................................ČL dreit*« .........
O........................................,CL dreim *........
*>-........................................ČL dre«rs ........*
^••t*.............................. Dr lov«...................
Nov naročnik.............