Jugoslov. novinarsko udruženje
c^roo*oo*o Sekcija Ljubljana oocsocso Na narodni praznik, 7. decembra 1924.
ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela „Union“
KONCERT
na korist novinarskega pokojninskega sklada.
Pri koncertu sodelujejo: člana ljubljanske opere ga. Vilma Thierry - Kavčnikova in g. Julij Betetto, Orkestralno društvo „Glasbene Matice“, Glasbeno društvo „Ljubljana“ ter pevski društvi „Ljubljanski Zvon“ in „Slavec“.
SPORED:
1.	a)	Grieg: Pastir.	|	Godalni orkester in harfa.
i \	l	r\	r	(	Izvaja	Orkestralno	društvo
b)	Debussy: Danse sacree	j	„Glasbene Matice“,
et danse profane.	>	Dirigent g. L. M. Škerjanc.
2.	a)	E. Adamič: Večerna I.	1 D .	¥,'eio"a *f‘ora-
/ roje pevsko društvo p, Slavec •
b)	J. Brnobič: Na poljani.	>	Pevovodja g. J. Brnobic.
3.	a)	A. Lajovic: Razdvojenost.	\
b)	M. Milojevič: Japan.	J
----- KRATEK ODMOR ------------
4. a) Čajkovskij: Angel vopi-
jaše. Svjetisja. b) Josip Klemenčič: Oj, poglejte, ptičke !
5. a) A. Lajovic: Iskal sem svo-
jih mladih dni.
b) L. M. Škerjanc: Počitek pod goro.
c) J. Michl: Človeka nikar!
6. a) St. Premrl: Zakaj?	>	Mešani	zbori.
b) E. Adamič: Zapuščena. p°>e pmsko ^2.rLjabljan'ki
c) St. Mokranjac : X. rukovet. >	Pevovodja g. Z. Prelovec.
Po koncertu družabni večer s plesom
Igra godba Dravske divizije.
Mešani zbori.
Poje glasbeno društvo ,Ljubljana*. Pevovodja g. dr. F. Kimovec.
Solospevi s spremljevanjem klavirja. Poje operni pevec g. J. Betetto, na klavirju spremlja g. prof. J. Ravnik.
•	DELNIŠKA	TISKARNA,	D.	0.	V	LJUBLJANI
Večerna I.
Solnce zašlo je za gore, noči umika se dan, mrak po nižavah prostore v plašč že zagrinja teman.
Mesec polagoma vzhaja, zvezda večerna miglja; žejne cvetice napaja hladna rosica z neba.
Uglasbil E. Adamič.
Dragotin Kette:
Na poljani.
Na poljani, na poljani javor bel stoji,
na poljano, na poljano solnce ne blešči!
Za lesovje, za pogorje
što je, šlo je v sveto morje
in nič več ga ni
in nič več ga ni,
nič več ga ni.
Ona šla je davno, šla in ne vrne se, kakor zvezda iz neba, ko utrne se. Na poljane solnce ne blešči, šlo je, šlo je in nič več ga ni, nič več ga ni.
Uglasbil J. Brnobič.
Paul Verlaine - VI. Levstik:
Razdvojenost.
Moja duša žaluje neutešljiva, bolesti njene je ženska kriva.
Karkoli storim, utehe ni,
čeprav srce več ne služi nji,
čeprav moje duše in moje želje
pot kam, o kam, o kam, od te ženske pelje.
Karkoli storim, utehe ni,
čeprav srce več ne služi nji.
Srce občutljivo zdrhteva vroče, vprašuje dušo: «Mar je to mogoče?
Al' mora biti razpotje cest uporna tak in tak zgolj bolest?
In duša srcu tako odgovarja:
Mar sama vem, kaj to žalost vstvarja,
da blizu se čutiš
in vendar, o kje, odtrgan trpiš,
ko gori srce,
odtrgan trpiš,
ko gori srce.
Uglasbil Anton Lajovic.
Ohotomo Nakamohi:
Japan.
O krasna zemljo Jamato S bregova si tako slavna,
Al' gorostasnome Kagujami Nikde nema ravna...
Pod vrhom tvojim planina mila Rajski sanjam san,
ßtaro cerkveno besedilo:
Angel
Angel vopijaše blagodatnjej:
«Čistaja Djevo, radujsja!»
I paki reku: radujsja!
Tvoj sin voskrese tridneven ot groba i mertvija vozdvignuvij Ijudije, veselitesja, veselitesja!
Dok iz doline beo maglen Se diže pram, gasne dan.
Pučinom, nagde galeb kriče Večernjača dok nadamnom sje,
O znaj, Jamato, zemlja mila,
Da nikoli tebe ne voli kao ja. —
Uglasbil M. Milojevič.
vopijaše.
Svjetisja, svjetisja novi lerusattme,
slava bo Gospodnja na tebe vozsija. Likuj mnje i veselisja Sione!
Ti že čistaja krasujsja Bogorodice, o vostaniji roždestva tvojego.
Uglasbil P. Čajkovskij,
Oj, poglejte, ptičke!
Oj, poglejte, ptičke, na domače njive, oj, povejte, ptičke, kaj sodi se tam?
Širna polja, zlata polja so gosto pokrita v klas, in čez polja, zlata polja plove sladke pesmi glas. Mlade pojejo ženjice, kakor češnje so v obraz, vriskajo veseli fantje, ko ropoče voz skoz vas. To zapele, to zapele so mi ptičke vest, oj radostno, oj radostno tako, toda srce, moje srce je postalo žalostno.
Uglasbil Jos. Klemenčič.
Oton Zupančič:
Iskal sem svojih mladih dni.
Iskal sem svojih mladih dni
po tihih gajih,
iskal sem svojih zlatih dni
po skritih rajih,
kjer solnce z mrakom govori
v duhtečih majih.
Izpraševal sem vse ljudi, kdo ima jih,
nihče ne ve, nihče ne ve in ne pozna jih, le ona ve, a ne pov?, nazaj ne da jih ..
Uglasbil Anton Lajovic.
Li-Taj-Pe - Ferdo Kozak'
Počitek pod goro.
Davno, davno ptički že so odleteli, v dalji vsi oblaki tiho so skopneli.
Jaz le in ta gora še ostala sva, kakor da se ne nagledava...
Uglasbil L. M. Škerjanc.
Simon Gregorčič:
Človeka nikar!
V delavnico sem tvojo zrl, lii bitij si rodil brez broja! Skrivnostno snuje roka tvoja: Nikjer je stalne ni stvari,
a prah noben se ne zgubi.
V delavnico sem tvojo zrl in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljunje,
iz bitja v .bitje presnovljanje, a smrti nisem vzrl nikjer! Brezumni svet plakaje toži, ko pade cvet duhteči roži, ko izmed dragih mu kater duha okove v grob položi, češ: rodni brat mu je umrl!
In — smrti ni!
V delavnico sem božjo zrl, tam prestvarjanje sem stvari, a smrti nisem vzrl!...
Začetnik moj, ki si me vstvaril, duha si iskro mi razžaril,
v oklep prsteni jo zaprl, — zakaj? Veš ti! —
Ko ilnato boš ječo strl,
ne bom umrl!
No, duhu poženo peroti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot, — kam? Tebi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi solnčnojasno lice, obraz ljubezni in resnice!...
To prst pa prsti izr oče in svet ob noč pozabi kraj, krijoč ostanke te.
In ni mi žal! Svet zabi naj!
Ti ga ne zabiš!
Za novo stvar moj prah porabiš, — za kako? Jaz ne vem, ti sam si gospodar!
A eno te prositi smem: iz praha vzgoji ti cvetico, podari logu pevko-ptico, katerokoli v stvari stvar; kdor bi pa ko jaz na sveti imel čutiti in trpeti, med dvomi, zmotami viseti — človeka — vstvariti nikar!
Uglasbil J. Michl.
Zakaj ‘i
Misel moja plove daleč na jug,	In kot v težkih sanjah	tresoč	se otrok,
na solnčne jadranske bregove,	zaplaka misel ob teh	bregovih,
tam postoji in se začudi,	v teh težkih dnovih,
ostrmi in vzdrhti.	zakaj pač, zakaj?
Bili so nekdaj naš raj!
Uglasbil St. Premrl,
Fr. Levstik (lz kraljedvorskega rokopisa):
Zap
uščena.
Ah, vi lesi, temni vi lesi, miletinski lesi!
Ah, čemu vi zelenite v zimi kakor v letu? Rada jaz bi ne jokala, ne žalila srca.
Al’ povejte, ljudje božji, kdo bi se ne jokal? Kje moj očka, očka mili?
Zagreben je v jami.
Kje je mati, dobra mati?
Travca po njej raste.
Nimam brata, nimam sestre, ljubega so vzeli.
Ah, vi lesi, temni vi lesi, miletinski lesi!
Uglasbil E. Adamič.
Srbske narodne pesmi iz Ohrida:
X. rukovet.
Biljana platno beleše na Ohridski te izvori.
Mi pominaha vinari, vinari Belogradjani.
«Vinari, more, Belogradjani, krotko terajte karvanot, da ne mi platno, da ne mi go zgazite, ot mi je platno darovsko.» Biljano, momo ubava!
Ako ti platno zgazime, so vino če go platime.
«Vinari, more, Belogradjani, ne vi go sakom vinono.
Tok vi go sakom ludono, što napred tera karvanot.» Što nosi fesot nad oko, Biljanu gleda pod oko.
Do tri mi puške puknale, do tri junači, tugo padnale.
Do tri junači lele tugo padnale, do tri mi majke lele trgo plakale.
Dinka dvori mete, drobni solzi roni,
Dinka popova, Ikonomova.
Drobni solzi roni, tanke prsti krši,
Dinka popova, Ikonomova.
Pušči me, majko le mila, do na dvor, da vidim.
Mi vrvi, majko le mila, no ludo i mlado, za nego, majko le mila, ja sakam.
Niknalo cveče šareno,
vo momi, v o momi noto pendžerče.
Denje go, denje go, momo vardeše.
Noče go, noče go bečar kradeše.
Degidi, degidi, bečar budala!
Ne znaješ, Fanče da ljubiš,
sam znaješ, sam znaješ, cveče da kradešl
Uglasbil St. St. Mokranjac.