Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Tirst, Via Fabio Filzi 10/1. — Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 8/II - Pošlni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LI Posamezna št. Ur 25.__________ N A R O C N I N A: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdizionie in abb. postale I. gr. ŠT. 61 TRST, ČETRTEK 21. JULIJA 1955, GORICA LET. IV K ZBOROVANJU ..VELIKE ČETVORICE* Najvažnejši polilični sestanek po vojni V senci vodikove bombe - Svetovna vojna je postala nemogoča Odkar so se najvišji predstavniki zapad-nih velesil in Sovjetske ziveze zadnjič sestali na posvetovanje, je minilo 10 let. To je bilo 1. 1945 v Polsdanmt blizu Berlina, kamor je bil prišel sam Stalin iz Moskve. Od tedaj se niso več videli, kajti vojno prijateljstvo Sovjetske Rusije z zapadli im i državami se je medtem; začelo čedalje bolj hladiti ter se prevrglo v pravcato sovražnost. Poglavitni vzrok je bil po mnenju zapad-hjakov v tem, da se Stalin ni držal dogovorov In obveznosti, ki jih je bil sprejel do zaveznikov: po vojni bi bili morali vsi narodi vzhodne in srednje Evrope odločati v demokratičnih volitvah svobodno O svoji usodi tfcr si izbrati tako obliko vladavine, kakor si jo sami želijo. Toda kaj se je zgodilo? Sovjetska zveza s'e ni polastila samo držav na Baltiku, temveč je poskrbela, da so pod zaščito ruskih bajonetov prišli na oblast komunisti tudi na Poljskem, Ogrskem, v Romuniji in Bolgariji. Nato je Stalin pomagal strmoglaviti Be-neša in talko je Kremelj zavladal tudi v Pragi. Za pa d je moral vse to mirno prenašati, kajti Amerika je ob koncu vojne zagrešila lahkomiselnost, da je svojo silno armado razpustila ter svoje orožje vrgla med staro železo. Popolnoma drugače je ravnal Stalin : on ni obdržal v pripravljenosti samo svojih 100 divizij, marveč je oborožil tudi vse podložne dežele. Z njimi skupaj je razpolagal z nič manj ko 260 divizijami. Če bi bila tedaj izbruhnila vojna, bi bil Stalin v nekaj lednih zasedel vso Evropo ter prodrl s svojimi oklopnimi edinicami do obal Atlantskega oceana. Oslanjajoč se na svojo vojaško premoč je sprožil vojno v Koreji ter pošiljal od Kremlja odvisne komunistične stranke na zapadli v vedno ostrejše borbe proti njihovim vladam. Sporazum z Moskvo je bil nemogoč, zaka j Stalin ga ni maral. Odklonil je celo Marshallov načrt, četudi je v bistvu obstajal le v tem, da je Amerika s svojim denarjem hotela pomagati obnoviti od vojne zrušeno co-spodarstvo Evrope in Sovjetske zveze. Stalin je kriv, da tildi Združeni narodi niso mogli delati: njegovi odposlanci — in med njimi Molotov — so izkoriščali zasedanje le za propagando proti Ameriki. ALI JE MOGOČE SOŽITJE S KOMUNISTI? Tako Stalinovo ravnanje je bilo nujna posledica komunističnega nauka, kakor ga je on dolga lola tolmačil. Kapitalistični družabni red je obsojen na pogin in že vidno razpada, toda imperialisti ga bodo do kraja srdito branili. Sovjetska zveza, domovina svetovnega proletariata, ima zgodovinsko nalogo, da zada kapitalizmu smrtni udarec. Zato mora biti stalno pripravljena na končni in odločilni spopad ter že sedaj čvrstiti in množiti postojanke komunizma povsod v svetu. Kapitalizem in komunizem ne moreta živeti mirno drug poleg drugega, med njima vlada neprestana borba vse dotlej, dokler ne zmaga v vsem svetu komunizem. Ko so Stalinovi nasledniki začeli na ves glas zagovarjati mirno sožitje med komunističnim zapadom ter zahtevali z njim trajen sporazum, jim zato zlasti Amerikanci niso verjeli. Washington ni bil prav nič navdušen za predlog, naj se skliče v Švici sestanek »velike četvorice«. Čemu naj tratimo po nepotrebnem čas? — so si mislili. Saj s komunisti se že tako ne moremo iskreno spo* razumeti! Amerikanci so privolili v sestanek največ na ljubo Angležem. Ti so menili, da je vsekakor potrebno narediti poskus ter vsaj u-blažiti mednarodno napetost. Zelo previden je šei danes tudi voditelj angleških laburistov Attlee. Na zborovanju Socialistične internacionale, ki ravnokar zboruje v Londonu, je izjavil: »Temeljno vprašanje je, ali bodo komunisti idejo sožitja, ki nasprotuje njihovemu nauku in njihovi praksi, sprejeli ali je ne bodo.« Mi smo prepričani, da jo bodo, ker jih k temu silijo dejanske razmere v svetu, ki so močnejše od vsake teorije. Zakaj Kremelj popušča ? Najprej zavoljo tega, ker se med vzhodnim in zapadnim taborom ustvarja čedalje očitnejše ravnotežje sil. Amerikancem je uspelo, da so s pomočjo Marshallovega načrta in A-tlautskega sporazuma gospodarsko in vojaško učvrstili svoje zaveznike v Evropi, uspelo jim je viključitii v zapadno skupnost Nemčijo in pritegniti na svojo stran Japonce in druge narode v Aziji. Sovjetska zveza ne more v Evropi več širiti svojega vpliva ter ga raje izgiublj®. V Aziji je pa dobila mogočnega zaveznika v rdeči Kitajski, kar je najpomembnejša njena vojna pridobitev na Daljnem vzhodu. Dalje se ne more več širiti. Posestno stanje Moskve in Wa*hingtona se je ustalilo, ravnotežje sil se je tako utrdilo, da bi ga samo še nova svetovna vojna mogla iznova spremeniti. Te pa danes' niti Rusi niti Amerikanci ne marajo. Razlog, da Rusi vojne nočejo, je tudi v tem, da se njihova vojaška premoč naglo bliža koncu: novo atomsko orožje je povzroči- lo pravcato revolucijo v strategiji sodobnega vojskovanja, a ravno v tenn orožju so najmočnejši na svetu Amerikanici. Vojna bi bila danes za Sovjelsko zvezo zelo nevarna in skrajno tvegana zadeva. Zborovanje v Ženevi ni nič drugega kot dokaz, da se velesile novega stanja v svetu zavedajo ter hočejo njemu prilagoditi svojo politiko. Zlasti Rusi se sprašujejo, ali ima v današnjih razmerah še smisla gnati do skrajnosti tekmo v oboroževanju ter s tem večati mednarodno napetost. Poleg tega je treba vedeti, da delitev človeštva v zaveznike Vashinajtona im privržence Moskve ne drži več. Število dežel in narodov, ki nočejo pripadati nobenemu taboru ter zahtevajo, naj se vsa nasprotja v svetu poravnavajo namesto z orožjem s pogajanji, stalno narašča. Gre za stomilijonske organizirane množice, katerih mnenja ni pametno omalovaževati. Iz teh vzrokov se je Moskva odločila, se zavzeti za mirno sožitje z zapadom. ZA MIR JAMČI VODIKOVA BOMBA Najodločilneje so pa vplivali na razvoj svetovne politike napredki atomske znanosti. ' . • I Veliki učenjak Einstein je tik pred smrtjo podpisal skupno z drugimi slovitimi fiziki proglas na človeštvo, v katerem beremo pretresljive in strašne ret-inice. Ena sama bomba — je tu rečeno — je uničila japonsko mesto Hirošimo in njegovo prebivalstvo. Danes je pa mogoče izdelati bombo, ki je 2500-krat močnejša od one iz Hirovšime. Ena taka bomba bi mogla zbrisati z obličja zemlje London, Moskvo ali New York. Če bi v novi vojni poginilo prebivalstvo teh treh prestolnic, bi to bila grozna nesreča: saj bi šlo v smrt nad 20 milijonov ljudi. Toda človeštvo bi s časom tudi ta udarec prebolelo. Najstrahotnejše pri vodikovih bombah pa je, da sc njihovi učinki širijo daleč naokoli. Ko sc bombe razpočijo, poženejo v zračne višave radioaktivne drobce, ki se nato kot prah ali dež polagoma spuščajo na zemljo ler povzročajo ljudem pogubne, neozdravljive bolezni. Če bi v bodoči vojni sovražniki metali drug na drugega veliko število takih bomb, bi vetrovi lahko raznesli smrtonosni prah okoli vse zemlje in človeški rod bi bil uničen. Nihče bi ne mogel ubežati smrti. Odgovorni državniki stoje pred usodno izbiro: odpraviti morajo s sveta vojno ali pa Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA SEGNI JE DOBIL ZAUPNICO V ponedeljek je liilo v rimski zbornici glasovanje o novi vladi. Za Segnija je glasovalo 293 poslancev, proti 265. Zastopniki južno-tirolske manjšine, ki so doslej podpirali vse krščansko-demokratske vlade, so se to pot glasovanja vzdržali. Tako je Segnijeva veči-ria zgubila 3 glasiove. To je posledica najnovejše časopisne gonje zoper južne Tirolce, ki so naredili prvi korak na potii k opoziciji. KAKO IZVAJAJO AVTONOMIJO Južni Tirolci sede s Tridentinci v skupni pokrajinski skupščini, obenem imajo svoj deželni zbor v Boemu, kateremu so bile priznane posebne pravice. Državni glavar dr. Erekert je pretekli teden izjavil, da so tc pravice v veliki meri le na papirju. Južni Tirolci bi morali na 17 raznih področjih sami sebi vladati, v resnici jim je bila izrečena oblast samo na treh. Najhuje se to čuti v šolstvu in prosvetnem življenju. Vsa oblast pripada tu še zmerom — rimski vladi. Tako določajo fašistični predpisi, ki so še v veljavi! Deželni zbor je sprejel celo vrsto- zakonov, tako one o šolskih vrtcih, o strokovnih šolah in rokodelcih, ter jih poslal v Rim na odobrenje. Vlada jih je vse odbila, čeprav sc je dežela posluževala samo svoje ustavne pravice. Statut o avtonomiji predpisuje, naj pokrajinska vlada v Trentu izvršuje svojo oblast na južnem Tirolskem s pomočjo tukajšnjih uradov, občin in drugih domačih ustanov. Tudi to določilo je že 7 let — mrtva črka! Največje zlo je pa neprestano priseljevanje iz republike. Južni Tirolci nimajo nobene pravice, da hi kakorkoli vplivali na dotok tuje delovne sile v svojo domačijo. Deželni zbor je po zakonu poklican, dia skrbi za gradnjo ljudskih stanovanj. Toda tudi na tem področiu mu ne priznavajo nobene oblasti: prekrižanih rok mora gledati, kako sc množijo med domačini naselja laških kolonistov. Ta izjava dr. Erckerta je sprožila ostre razprave v deželnem zboru in močno odjeknila v inozemstvu. Avtonomijo obljubljajo tudi našim krajem. Če jo bodo izvajali tako, kakor jo- na južnem Tirolskem, ne bo mnogo vredna. GRONCHI PRIDE V TRST V začetku septembra bo v Trstu zborovanje pravnikov iz vse države. Častno predsedstvo- je sprejel predsednik republike Gron-chi. Obljubil je, da se bo tudi sam udeležil zborovanja. KARDINAL MINDSZENTI NA SVOBODI Komunisti so' spustili iz zapora primasa katoliške Cerkve -na Madžarskem junaškega kardinala Mindsze-ntija. Obsojen je bil na dosmrtno ječo zaradi »veleizdaje, vohunstva in nedovoljene kupčije z valuto«. V zaporu 'je presedel več ko 6 let. Oprostili so ga na posredovanje ogrskih 'škofov, ki so dva dni prej imeli sestanek s 'prvim ministrom Hegedusoin. Kardinal bo 'bival v poslopju tik cerkve, ki naj si jo izberejo škofje sami, kraja pa ne ho smel zapustiti. Tudi ta osvoboditev dokazuje, da se politika Kremlja spreminja. Zanimivo je, da so kardinala spustili lik pred sestankom v Ženevi. NEREDI V MAROKU Milejša politika, ki jo Pariz hoče vpeljati v severni Afriki, izziva hud odpor francoskih naseljencev. Domačine skušajo ustrahovati z nasiljem, a ti odgovarjajo z istim novcem. Mesto Casablanca je bilo kar 5 dni prizorišče krvavih neredov. Najprej so Arabci vrgli bombo, ki je raztrgala 6 Francozov in jih ranila tridesetori-co. nato so med prepevanjem narodne himne vdrli naseljenci v arabske trgovine ter jili 35 sežgali. Iz avtobusov so vlekli Mohamedan-ce, jih neusmiljeno pretepali in nekaj na cesti ubili. Drugi dan so Arabci naskočili trgovine Franco-zo', in tako je slo 5 dni naprej, čeprav je guverner Grandvcl rroglasil nad mestom izjemno stanje ter poslal v borbo vojaštvo in tanke. Med neredi je izgubilo življenje baje 200 ljudi. Naseljenci so napadli celo guvernerja ter ga oklofutali in ranili. Toda Girandval je izjavil, da ne bo preklical nobenega ukrepa, izdanega v korist domačinov. IGOR DEKLEVA JE PROST Pod pritiskom vse poštene in svobodoljubne javnosti so v soboto izpustili iz ječe Igorja Deklevo. Izjavil je, da predstavlja njegova osvoboditev »zmago antifaLŠističnih sil tega ozemlja«. Obenem se je zahvalil svojemu branitelju dr. Tončiču, vsem organiza-ci-jam in časnikom, ki so se zanj zavzemali v času jetništva. Deklevo so' oprostili, češ da spada njegov »zločin« pod amnestijo-. Dejanje bi bilo ne-kaznivo, le če bi bil Dekleva italijanski partizan! Proti takii nemogoči razlagi zakona je branilec vložil priziv na najvišje sodišče v Rimu. Veseli smo, da je Dekleva na svobodi. Sedaj bi morali čimprej izpustiti še naše Ške-denjce in ustaviti nezakoniti proces proti beneškim Slovencem! VAL VROČINE je zajel tudi zapadno in severno Evropo. Silne nevihte so uničile v vinorodni pokraji-ni Bordeaux na Francoskem 30 odstotkov grozdja. V bližini nemškega mesta Aohena je strela treščila v električno centralo', tako da so se daleč naokoli ustavile vse tovarne. Na Norveškem se je začel tajati sneg v planinah in sedaj derejo hudourniki v doline ter preplavljajo vasi in njive. Zadnje dni je zaradi vročine umrlo v teli deželah 200 ljudi. NEMŠKA VOJSKA Največja skrb nemških demokratov je, da bi se v novo vojsko ne vtihotapili bivši nacisti ter z njeno pomočjo skušali priti do oblasti. Zato je vojni minister Blank imenoval poseben odbor, ki naj preišče politično zanesljivost višjih častnikov. V odboru ni niti zastopnikov vlade niti parlamenta, temveč sami civilisti, med njimi 5 pravnikov, 3 indiistrijalci, 5 vseučiliščnih profesorjev, 1 kmet, 2 časnikarja in nekaj vdov po zarotnikih, ki so 20. julija 1944- ho- teli ubiti Hitlerja in bili nato ustreljeni. V sporazumu s tem odborom bo vlada imenovala v kratkem, prvih 24 general (»v in 300 polkovnikov. SPOR MED AVSTRIJO IN ITALIJO Kanicler Raab je pretekli teden govoril pred avstrijskim ministrskim svetom o položaju na južnem Tirolskem. Vlada se je posvetovala. kaj naj naredi v obrambo manjšine. V Rimu so zaradi tega hudi in se boje, da hi Avstrija zahtevala spremembo Do Gaspe- j ri-Gruberjeve pogodbe o južnem 1 irolu ter neda zadevo pred mednarodno javnost. II Corriere dellu Sera trdi, da je Italija Iskoro vse svoje obveznosti izpolnila in da so Nemci in Italijani na južnem Tirolskem ena-kepravmi. Spremeni se lahko še kaka malenkost. vendar nidar ne ho Rim privolil v to, da bi kdor koli oviral razvoj italijanskih priseljencev v deželi. Tuje naseljevanje bi se torej moralo — nadaljevali! Na talki podlagi je pa sporazum med Avstrijo in Italijo nemogoč. SREČANJE DVEH VOJNTP TOVARIŠEV Predsednik Eisenhouer in sovjetski vojni minister maršal Žu.kov sla se po 19 letih sri čala v Ženevi. Med vojno, ko sta vodila svoje vojske proti Hitlerju, sta se spoznala in postala prijatelja. Njuno srečanje je bilo zave« tovariško: objela sta se i-n si začela pred strmečimi diplomati in časnikarji ploskati po ramenih. Takoj je priskočil Ilruščev in migal Eisen-hovvcrju, da bi rad govoril z njim na samem, ne da bi slišal Žuk-ov. Preko -tolmača je Eisenhowerju povedal, da se ravno te dni m-ozi hči Žukova. Toda maršal se je odpovedal »o-hceti«, samo da vidi spet prijatelja Eisenh-ower ja. Predsedniku Združenih držav so se cd veselja oči zalesketale. POSTAJALA JE PETELIN Neki kmet pri Tingolstadtu na Bavarskem je opazil, da je njegova najboljša kokoš naenkrat nehala nositi jajca. Pri tem je bila žival zdrava in živahna. Ko je živinozdravnik pregledal jajčarico, je ugotovil, da se spremi, n ja- v petelina. Namesto da bi dal njeno sliko v časopise, je bodočega petelina dal v lonec. SPET V AVSTRALIJO Pretekli teden je nova skupina 950 Tržačanov odplula v daljno Avstralijo. Bridko je bilo- gledati, kako ob slovesu matere in sorodniki jokajo-. Domača zemlja nima kruha zn svoje otroke. Naše mesto pa -mrgoli tujih priseljencev, ki najdejo tu zaposlitev. ZAKAJ NISO LJUDJE TAKO ZVESTI? Zvestoba psov ni prazna govorica. To dokazuje -tudi primer družine Bruse a iz doline Aosta, ki je svojemu 2-letuemu sinčku Viktorju preskrbela velikega bernardinca. Ko se je družina pretekli teden odpravila na obisk v Švico, je bernardinec tulil od žalosti, da se mora ločiti od Viktorčka. Že naslednji dan »e je odtrgal z verige le> plezal čez stnmine in ledenike 4500 m na visoke planine Monte Rosa proti švicarski strani. Po nekaj dneh ga je čuidoviti nagon pripeljal izmučenega in gladtiega k mlademu gospodarju, od' katerega se ne bo- nikoli več ločil, Stran 3 Najvažnejši politicn Nadaljevanje s 1. strani zavestno pognati človeštvo v vesoljni pogin. Tu ne gre več za to, ali je kdo komunist ali antikomunist, temveč le za vprašanje, ali naj se človeški rod vobče ohrani. V novem svetovnem spopadu je izključeno, da bi kdo mo-gel uničiti sovražnika in samega sobe rešiti, temveč bi bili vsi enako pogubljeni. Če bo opomin učenjakov prodrl v duše državnikov ter jili navdal s strahom pred posledicami nove vojne, se človeštvu ni treba bati. »Velika četvcrica« se bo prav gotovo sporazumela. KAJ NAM PRINESE ŽENEVA? Vseh težkih sporov in nasprotij, ki razdvajajo vzhodni in zapadni tabor, ne bodo mogli v 10 dneh poravnati. Zedinjenje Nemčije, splošno razrvroževanje ali dokončna u-soda podložniškiih držav so pretežka vprašanja, da bi se dala naiglo in izlahka rešili. Sestanek v Švici je lahko samo uvod v bodoča dolgotrajna pogajanja. Za sedaj smo lahko zadovoljni, da se je po 10-letni srditi hladni vojni »velika četvo-lica« vobče sestala ter da se med dosedanjimi sovražniki ustvarja postopoma ozračje medsebojnega zaupanja. m nov ij: e ji PERONOVA DIKTATURA GRE H KONCU Vojska je prisilila Perona, da je začel v bistvenih rečeh popuščati. Odložil .je predsedstvo svoje vsemogočne stranke ter ostal samo še poglavar republike. »Revolucionarna doba,« je po radiu oznanil, »je zaključena in dežela »lopa v normal ne, ustavne razmere z vsemi svoboščinami, ki iz tega izhajajo.« V Argentini so te dni katoličani ustanovili krščansko’ demokratsko stranko. Ravno tako so se zganile tudi druge politične struje. Peronova stranka bo odslej organizacija kakor vsaka druga, ne bo imela nobenih posebnih pravic, temveč se bo morala potegovati za zaupanje ljudstva v svobodni tekmi z ostalimi strankami. Argentina sa torej vrača k demokraciji. Peron je izjavil, da pri prihodnjih volitvah ne bo kandidiral za predsednika republike. ZAKAJ JIH TAKO VARUJEJO? Medtem ko' zaseda »velika četvorka« v Ženevi, je vsa švicarska policija na nogah. Na pomoč je poklicala tudi vojaštvo in v nebu krožijo izvidniška letala. Razen tega so 4 veliki pripeljali s seboj še lasilne telesne straže. V vilah, kjer bivajo, tiči za vsakim oglom in v vsakem gr,um policist. Časnikarjem, ki hočejo slikati cetvorieo, pregledajo prej zelo natančno fotografske aparate. Čemu vse to? Tako se je jezil tudi Eisen-hower. Sčasoma se je pa prepričal, da je potrebno. Do danes je dobil nič manj ko 3912 grozilnih pisem in policija je zgrabila že 84 oseb, kar so ga nameravale napasti. Zapreti so morali tudi 118 slaboumnih, ki so se oboroženi priplazili v njegovo bližino. Navaden zemljan nima podobnih skrbi. ’ sestanek po vojni Za izmučene narode je pa najodločilnejše važnosti to, da je po izumu strahotne vodikove bombe postala nebrzdana splošna voj-ua nemogoča. Vojno sprožijo le države, ki verjamejo, da lahko sovražnika uničijo, same pa ostanejo pri življenju. Kdor je prepričan, da bo tudi on uničen, ne začenja vojne. Samo norec izvrši samomor zaradi tega, da lahko ubije tudi nasprotnika. Ker niti komunistične niti antikomunistič-ne dežele ne žele lastnega pogina, so prisiljene se odpovedati vojni kot sredstvu svoje politike. Če je pa vojna nemogoča, ne preostane drugo, ko da žive države mirno ena poleg druge ter rešujejo svoja ideološka in ostala nasprotja lc v političnih in ne v vojaških borbah. To je vzrok, da prodira v mednarodno' politiko čedalje bolj načelo mirnega sožit ja ali tako zvane koeksistence. Da je taiko, se nimamo zahvaliti pameti in plemenitosti ljudi, temveč grozotni vodikovi bombi, ki bo izsilila tudi državnikom v Ženevi miroljubne sklepe ter rešila človeštvo morečega strahu pred novo' svetovno morijo. LAŽNI ZDRAVNIKI V Rimu SO' spet odkrili prav lepo število »zdravnikov«, ki so leta in leta dobro služili, a niiso bili nikaki doktorji. Takih tičev so ulovili kar sto. Iz Južne Amerike sporočajo. da deluje tudi ondi več takih sleparjev, ki so prišli tja iz Italije. Človek se sprašuje, kako je v Rimu kaj takega mogoče. SMRT V ŽITU V Frascatiju blizu Rima meljejo žilo v velikanskem parnem mlinu. Ko so te dni delavci prevažali polne vozičke, se je nekemu Tiberiniju spodrsnilo ter je z mostiča strmoglavil na velik kup žita. Bolj kot je gibal z rokami, da bi se rešil, bolj ga je vleklo- na dno. Šele zvečer, ko so odhajali, so> delavci opazili, da manjka Tiberini. Meditem se je zadušil in umrl. ATOMSKA SMRT V Berlinu so ljudje gledali v filmu grozotne učinke atotmske bombe, ki so jo Ameri-kanci vrgli med vojno na japonsko mesto llirosimo. Tu vidiš otroški vrtec, v katerem so se malčki pred nekaj minutami še veselo igrali, a jih bomba spremeni v zoglenela trupla. Po gorečih ulicah tavajo možje in žene, na obrazih nosijo’ -znake bližajoče se smrti. Kogar ne doseže smrt med bombardiranjem, pride pozneje na vrsto. Radioaktivni žarki razkrojijo temu kri, onemu povzročijo drugo neozdravljivo bolezen, d« umre šele po nekaj letih. iSihče ne uteče svoji usodi. Film bi morali gledati »štirje veliki«, ki sedaj zborujejo v Ženevi. AMERIŠKI OBISK Med jugoslovausko-angleškimi pomorskimi vajami, ki se sedaj razvijajo v okolici Splita, je dospela vest, da obišče v kratkem Dalmacijo tudi težka ameriška križarka Salem. Nov dokaz, da vladajo med Ameriko in Jugoslavijo prijateljski odnosi. Slovencem i/ razmišljanje Občinsko podjetje Acegat, ki oskrbuje Tržačane z vodo, plinom in elekaiku ter u-pravlja tukajšnje tramvaje, je postalo predmet zelo ostrih razprav v naši javnosti. Njegovo gospodarstvo je namreč tako, da se trezni ljudje prijemljejo za glavo. Že leta 1948 je izkazovalo 373 milijonov in 490 tisoč lir zgube in za leto 1949 več ko 212 milijonov. Da bi se izmotalo iz. težav, je jeseni 1949 zaprosilo zaveznike za dolgoročno posojilo v znesku 2 milijard in 496 milijonov lir. Toda zavezniki so odgovorili, da ne dajo nič, če prej podjetje ne zniža nepotrebnih stroškov ter spravi svoj proračun v ravnotežje. In glej, Acegat, ki je bil že objavil, da bo imel 1. 1950 spet primanjkljaj nad 391 milijonov lir, je poslal čez noč varčen. Zaveznikom je predložil proračun, iz katerega so čudežno zginile vse stomilijonske zgube, in povrhu je napovedal še nad 10 milijonov dobička. Tedaj so zavezniki daii Acegatu pr- vi obrok posojila v višini 1 milijarde in 500 milijonov lir. Acegat je bil tudi v naslednjih letih zelo varčen in priden. V proračunih je stalno izkazoval dobičke in zato stalno prejemal pomoč. Ko pa je po 8. oktobru 1953 poslalo jasno, da pojdejo Amerikamci iz Trsta, je Acegat iznenada imel spet zgube: za 1. 1954 več ko 52U milijonov, za 1. 1955 pa pravi, da bo 707 milijonov primanjkljaja. Kako more podjetje danes imeti dobičke, jutri v eest o m ili j ons k e zgube? Tako gospodarjenje z ljudskim denarjem je skra jno lahkomiselno in mora vzbujati splošno nevoljo. Skrajni čas je, da odgovorna oblastva odrede preiskavo pri Acegatu. 1 oda višek je v tem., da zahteva Acegat sedaj spet posojilo, in sicer kar 1 milijardo 300 milijonov, o čemer je pretekli teden sklepal tržaški občinski svet. Razume se, da so se vse stranke razen Bar-lolijeve umetne večine posojilu najodloč-neje uprle. Saj bo vse zgube in primanjkljaje moralo kriti naše prebivalstvo in njegovi otroci. Posojilo pa je bilo na. žalost kljub temu odobreno. Značilno je, da je od vse opozicije glasoval za posojilo edino dr. Josip Agneletto. Njegov skupni nastop z Rartolijem in osla-luni nasprotniki našega naroda je vzbudil splošno pozornost. Vredno in potrebno’je, da •-lovenci o tem dogodku razmišljajo. ZASEBNA LETALA Bogati ljudje v Ameriki si že daifies kupujejo za svoja potovanja poleg avtomobilov Midi letala. To se je že tako udomačilo, da pride na vsakih 11 nevojaških zrakoplovov kar osem, ki so las*t zasebniiikov. Mogoče je pač samo v bo»gati Ameriki kjer ima lako rekoč vsak delavec svoj avto. Jaka letala so' v Evropi še redkost. NAJHUJŠA DOSEDANJA BOMBA \ nekaj tednih bodo1 Angleži razstrelili svojo prvo vodikovo bombo. Za poskus so izbrali samoten kraj na Tihem oceanu daleč od človeških bivališč. Trudije se na vse načine, da bi radioaktivni prali in dež ne o-skodoval zdravja ljudi. Učenjaki trdijo, da bo to najsilnejša eksplozija naše atomske dobe. Iz zgodovine slovenske šole v Borštu Kakor smo že pisali, bodo- v Borštu konec lega meseca svečano obhajali 100-letnico u-stanovitve tamkajšnje slovenske šole. Prav je, da ob tej priliki seznanimo širšo javncsl z zgodovino borštanske šole, saj le tako bomo spoznali, s kolikimi težavami so se morali naši predniki boriti, preden so lahko svoje ljudstvo U vira til i v sklo:p kulturnih narodov. Bilo je leta 1839, ko je z lepe Gorenjske prišel za župnika v Boršt Luka Čadež. Bil je odličen duhovnik, ki se je kljuib svojim duš-nopastirskim dolžnostim veliko zanimal tudi za napredek ljudstva. V svojem stanovanju je zib ir a 1 ljudi ter jih učil branja in pisanja. Kmalu je število’ učencev tako naraslo, da so si .morali poiskati nove prostore, in sicei najprej v Zabrežcu in nato. v Borštu poleg župnišča. Marljivi duhovnik je dolgo vrsto let poučeval brezplačno in se na vse načine trudil, da bi šolska oblastva ustanovila v Borštu samostojno šolo. Šele leta 1854 je tedanji tržaški škof dr. Legat izdal odlok, ki je določil 50 goldinarjev letne plače za učitelja v Borštu. Ta odlok je tako' rekoč potrdil samostojnost šole v v. si in letos poteka 100 let od tega znamenitega dogodka. Luka Čadež je učiteljeval v Borštu do leta 1859, ko je umrl. Po njegovi smrti so šolo’ vodili borštanski župniki, dokler ni 1. 1869 bil imenovan prvi posvetni učitelj Franc šijanee. Bil je tudi organist in občina mu je nakaizala 200 gld. tetine plače ter mu preskrbela stanovanje. Kmalu nato mu je sledil duhovnik Alojzij Pavli, odličen šolnik, ki je poučeval do leta 1883. Naslednje leto je nastopil službo prvi redni učitelj Zdravko Preložnik. Njemu se ino- 1 ramo zahvaliti, če poznamo dames zgodovino Boršta tudi pred prihodom duhovnika Čadeža. Po ustnem izročilu je Preložnilk napisal, kako je že leta 1827 duhovnik in domačih Simon Marec učil otrcke brati in pisati, a do večjega razmaha je prišlo šele s Čadežem. Preložnik je poučeval v Borštu do’ Iet„ se mora to nesnago odpraviti. Občini toplo, priporočamo, naj poskrbi, da bodo seslja^--ske ceste vedno čiste in dobre pometene. ZRELOSTNI IZPITI V TRSTU Na kilasični gimnaziji so izdelali: B.radčossi Josip, Sancin Peter, Slokar Junij, Mave.r Ana, Smotlak Natalija, Štolfa Breda in Urdih Mireta. Na realnem oddelku: Colbasso Milan, Košuta Angel, Meršmik Egidij, Milkovič Edvard, Pentot Dušan in Sanitiin Mire.la. Popravne izpite ima 10 kandidatov, 5 je bilo odklonjenih- IZ GORICE PREHOD ČEZ MEJO OB NEDELJAH Dvolastniki smejo od 17. t. .m. dalje prekoračiti mejo tudi ob nedeljah, in sicer pri Rdeči hiši, v Šempetru, Šlandrežu, Vrtojbi, Mirnu, Uklameih, Števerjami, Podlsaibotinu, Solkanu II, Mirniku, Ceglu in Versi. Isto velja tudi za obmejne prehode Beli poto a J : Črnci so se prestrašili. HoCeli so se vrniti. Zjutraj pa so bili pogumnejši in so odšli ob zidiu do ozkih vrat. Zagledali so izhojepe stopnice. Tarzan se je začel vzpenjati po njih in vojščaki so mu krenili za .petami. Ko je Tarzan stopil v svetišče, je razločni čutil, da ga gileda mnogo oči. Slišal je korake iin šepet. Notranjost je bila okrašena s suhim zlatom. Njegovi vojščaki so ga rotili, naj se vrnejo. Bali so se duhov, ki so tann strašili. Tarzan jim je dovolil, da se sami vrnejo. Nekateri so takoj odšli, Buzuilij in drugi pa so ostali. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Iz tišine in teme se je začul prav tisti odurni krik, ki so ga bili sinoči slišala. Skrivnost D*JA FU-MANCUJA ROMAN m Spisali Sax Rohner • Prevedel s A. P. »Tam je nevarnost!