DELAVSKA POLITIKA tshaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, teleion 2326. Fodružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dotn. — Rokopisi se ne vračajo. &4frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din tO.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 45 Srede, 3. junia 1936 Leto XI Socialistično načrtno gospodarstvo Že od početka krize, ki je trajala i okoli sedem let, se pojavlja bolj ali manj po vs£»>.« t ' v. i. • i v «.*. tuiioo Stavke pa imamo še v Varaždinu pri »Tivarju« (6. teden), v Zagrebu v stavki ”*■ slikarjev in pleskarjev (okoli 800) in brivci (okoli 800). Dalje že tri tedne v Trepči rudarsko stavko, opekarni-ške delavce (okoli 600) v Kustošiji. Istotako traja stavka v tovarni gumbov, fotografov in optičarjev ter 400 delavcev pri Guttmannovi žagi. Podjetniki so se že tako navadili na reduciranje plač in izkoriščanje krize v svoje namene, da se je končno le moral pojaviti odločnejši odpor. Delavsko gibanje bo le koristilo socialnemu položaju naroda in dvignilo vsaj nekoliko njega konzumno silo, ki je tudi bistvo prospevanja gospodarstva. Po socialni demokraciji hrepene V majski slavnostni številki glasila Kunschakove svobodne zveze (list je bil zaplenjen) se je člankar jezil na razredni boj odzgoraj. Tako pravi: »Razredni boj odzgoraj danes še ni zamrl. Zahteva od delavcev in nameščencev žrtve za žrtvami. Ne plačuje se dopust! Ne izpolnjuje se kolektivna pogodba!.Zahtevajo se nadure! To je kršitev pravičnosti, to je razredni boj!« in dalje: »V prav mnogih primerih se prav nesramno znižujejo plače, kolektivne pogodbe in socialne ukrepe kapitalisti sabotirajo ali pa kar v kali zatro.« In v svojem sklepu jadikuje list: ».Kaj čuda, če delavstvo zopet misli nazaj na socializem ter si zopet želi one čase!« V krščanski stanovski državi vodijo podjetniki pač dalje svoj razredni boj, odpravljen je pa le za delavce. Državni svet in § 12 zakona o zaščiti države Te dni je na pritožbo državni svet načelno razsodil, če je dopustna politična internacija po § 12, t. 4, zakona o zaščiti države ali ne. Po navedeni določbi zakona je 1933 interniral takratni režim, sedanjega notranjega ministra dr. Korošca, bana dravske banovine dr. M, Natlačena, dr. Kulovca in dr. Ogrizka. Tožbi imenovanih pri upravnem sodišču v Celju je bilo ugodeno. Banska uprava pa se je pritožila proti ugoditvi pri državnem svetu, ki je konfinacijo navedenih potrdil. Enaka pritožba konfinirancev iz Hercegovine pa je bila sedaj predložena državnemu svetu. Tu je državni svet zavzel nasprotno stališče. Ker sta bili izrečini dve različni sodbi v eni in isti stvari, je bila sklicana splošna seja državnega sveta, ki je razsodila takole: »Kazen konfinacije po § 12, t. 4, se more naložiti le osebam, ki so bile pravomočno po sodiščih obsojene po § 12, t. 4, zakona o zaščiti države, to so pa le potepuhi, prostitutke, pijanci in take osebe, ki ne morejo dokazati, da se pošteno preživljajo.« Tožbe 36 železničarjev Prizivno sodišče je oprostilo g. Tutnpeja v tožbah 36 železničarjev. Prejšnja pogojna kazen tudi zopet odložena. Meseca decembra pr. 1. je sresko sodišče v Mariboru v znanih tožbah 36. železničarjev, uslužbencev državne železnice v ■Mariboru, obsodilo bivšega predsednika organizacije nacionalnih železničarjev, g. Rudolfa Tumpeja, radi prestopka klevete na Din 600.-— denarne kazni, oziroma 10 dni zapora, češ, da je poslal od njega sestavljen seznam gornjih železničarjev Gen. direkciji drž. železnic v Beograd in s tem pred oblastmi obdolžil državne uslužbence kot protidržavne elemente. Na seznamu je bila namreč pripomba, da so navedeni železničarji vsi hudi nasprotniki nacionalnih društev, da izražajo povsod do njih splošno mržnjo in da so najhujši z modrim svinčnikom podčrtani, češ: »plavo podčrtani propagirajo z dobrimi razmerami v Avstriji in da bode drugače, ko bodo meje izpre-menjene.« Sresko sodišče je nadalje obsodilo g. tumpeja, da se mu od istega sodišča 'leta 1932 izdana sobda radi žaljenja časti na kazen 14 din zapora in Din 1200.— denarne kazni prekliče z ozirom na novo kaznjivo dejanje ter da mora vsled tega isto odsedeti, oziroma plačati. Tumpejevo priznanje in zagovor. Tekom razprave je g. Tumpej sicer priznal, da je bil udeležen pri sestavljanju omenjenega seznama in da je žaljive pripombe o protidržavnem mišljenju teh železničarjev lastnoročno pripisal. Dokazoval pa je po železničarju Rudolfu Kesslerju, da je to napisal že leta 1932 in da je vsled tega to dejanje po zakonu že zastarano. V Beograd pa baje vloge ni odposlal. Sodišče je ponovno zahtevalo od ministrstva saobračaja, oziroma od generalne direkcije drž. železnic tozadevni akt in zahtevalo tudi zaslišanje višjih uradnikov iz direkcije o tem, če je g. Tumpej poslal tisto vlogo v Beograd ali ne. Uradniki maribor- V ogledalu »Slovenec« je vedno zanimiv. V Belgiji se je pojavil pri zadnjih volitvah klerikalni ‘jamski fašizem, ki ga vodi 30 letni Legrelle, bivši mornar in rokoborec. Ta mož je nastopil predvsem proti stari katoliški stranki m obenem z geslom proti »komunistom«, ki uanes tako vleče kakor v srednjem veku ajd ali krivoverec. 'Slovenec« tega junaka sedaj hvali kot odrešitelja. Načelno seveda! skega kolodvora so namreč kot priče potrdili, da je prišla predlanskim iz Beograda komisija s podobnim seznanom železničarjev in vodila preiskavo na glavnem kolodvoru o njih. Zlasti je podal v tem pogledu točno pričevanje podnačelnik g. Plantan. Generalna direkcija pa spisa ni izročila sodišču, tudi uradniki niso bili v Beogradu zaslišani, a prišel je dopis direkcje, da Tumpej ni poslal dotične vloge. Sresko sodišče je na podlagi izvedenih dokazov kljub temu obsodilo g. Tumpeja, kot smo navedli. Obsojen je bil tudi radi žalitve uradnika g. Pilaja. Okrožno sodišč© pa je na pritožbo g. Tumpeja proti tej sodbi prizivu deloma ugodilo in izreklo, da je dejanje sestavljanja liste proti državnim železničarjem z ozirom na pričevanje Rudolfa Kesslerja res že zastarano. A tudi slede pošiljanja vloge na Generalno direkcijo je 1 umpeja oprostiti, ker je direkcija sama poročala, da Tumpej ni poslal nobenih spiskov, niti direkciji, niti komisiji te direkcije. Prizivno sodišče smatra vsled tega, da dotičnega seznama direkcija ni dobila od Tumpeja. Pač pa je prizivno sodišče potrdilo obsodbo g. Tumpeja glede žalitve žel. uradnika Pilaja in mu prisodilo za to 150 Din denarne kazni, oziroma 3 dni zapora in na ta del odpadajoče stroške. Vse ostale stroške morajo plačati tožeči železničarji. Še nadaljni odlogi pogojne kazni. Nadalje je prizivno sodišče obdolžencu R. Tumpeju še nadalje odložilo izvršitev prejšnje pogojne kazni radi žaljenja časti na 14 dni zapora in 1200 Din denarne kazni, izrečene pogojno za 2 leti, »ker se da osnovano pričakovati, da se bo v bodoče vzdržal izvrševanja kaznjivih dejanj, ker je obdolženec v tej preizkusni dobi izvršil novo kaznjivo dejanje, in bil obsojen na kazen, ki je milejša od strogega zapora.« I I r»*n t « . , * tl- Tendenčni zakon ni zakon države za državljane, temveč zakon ene stranke proti drugi stranki. Nepravičen zakon odpravlja enakost državljanov pred zakonom. Tak zakon je zakon ločitve, ne združevanja, zato je tak zakon reakcionaren. To sploh ni zakon, temveč predpravica enih vred drugimi, indiskreten krik slabe vesti. K. Marx. IZ NAŠIH KRAJEV Maribor Važen shod železniiarjev Železničarji, aktivni in upokojeni ter njih vdove, člani-ce mariborskega in ljubljanskega podpornega društva v smrtnih slučajih, se vabijo na člansko zborovanje, ki se bo vršilo v Veliko zborovanje mariborskih »ftavbincev sredo, dne 3. junija 1936 ob 18. uri v verandi Uniona v Mariboru. Dnevni red: Položaj podpornih društev. — Pridite vsi! se bo vršilo v petek, dne 5. junija ob pol 19. uri v verandi pivovarne »Union«. Po vzgledu stavbinskih delavcev v ostalih krajih naše države Kakšne mezde prejemajo delavci, ki so zaposleni iz ienda pomožne akcije pri mestni občini? Pred kratkim so meščanski časopisi na dolgo in široko pisali o pretepu med delavci mestne občine, ki so zaposleni pri pomožni akciji. Izgledalo je, kakor da so se delavci stepli iz nevoščljivosti, ker baje oženjeni delavci prejemajo mezde po Din 2.50 do 4.— na uro, samski pa do Din 2.50. Od prizadetih delavcev smo naprošeni, da objavimo, da se 'pretefp ni v:šil radi različnih mezd oženjenih in samskih delavcev, temveč sta se dva delavca spoprijela prvotno v šali, pozneje pa zares. Tudi ni res, da znašajo mezde samskih delavcev do Din 2.50, ipač pa znašajo le do Din 2.— na uro (48 ur tedensko Din 96). Družinki očetje pa prejemajo Din 2.50 (48 ur tedensko = Din 120.—, ne glede na število otrok, in ne, kakor se je poročalo, od Din 2.50 do iDin 4 na uro. Smo radovedni, ako bo resnicoljubni »Slovenec« sedaj popravil tozadevno poročilo. Ko se je miudil v Mariboru g. iban, so se zbrali pred sreskim načelstvom vsi prizadeti delavci, zaposleni pri pomožni akciji. Posebna deputacija je zaprosila g. bana za zboljšanje njih bednega položaja. G. ban je obljubil, da bo nakazal tem delavcem Din 3000.— za enkratno nujno pomoč. Ker obljubljene podpore ni bilo, sta minulo soboto dva odposlanca teh delavcev posetila podžupana g. Žefoota in ga prosila, da odredi izplačilo teh podipor. Po dolgem poizvedovanju je g. podžupan ugotovil, da se nakazalo nahaja še na pošti, radi česar niso mogli izplačati teh podpor pred prazniki. Odposlanca delavcev seveda nista ibila vesela tega rezultata. Eden je dejal: Izplačilo od bana nakazane podpore. Kakor smo se informirali na pristojnem mestu, bedo delavci, zaposleni pri mestni pomožni akciji, dobili izplačano banovo podporo ,v torek, dne 2. junija. V smislu navodil sreskega načelstva >pa ne bodo prejeli vsi enakih zneskov, ampak potrebnejši več, o-stali manj. Seznam delavcev, z zahtevanimi označbami, ,je občina predložila sreskemu načelstvu, ki je na to določilo, koliko se izplača enemu ali drugemu delavcu. Mizarska dela v novozgrajeni šoli je mestna občina oddala neki ljubljanski tvrdki. To nerazumljivo postopanje gospodov, ki so prijatelji obrtnikov, je med mariborskimi mizarji izzvalo mnogo upravičene kritike. — Občinski svetniki, ki so zastopniki obrtnikov, bodo le težko opravičili pri svojih tovariših ta postopek klerikalne magistratne večine. bodo tudi mariborski stavbinci postavili gotove zahteve za izboljšanje svojega mizernega položaja. Občni zbor penzijskega fonda tvrdke Hutter. Tvrdka Hutter je uvedla starostno zavarovanje za svoje delavce in nameščence. V ta fond morajo obvezno plačevati vsi delavci-člani po 5 odst. svojega zaslužka, tvrdka pa bo prispevala največ do 20 odst. izkazanega čistega dobička. Odbor sestoji iz šestih zastopnikov delavcev in treh članov kontrole, istotoliko zastopnikov pa imenuje v odbor tvrdka Hutter, kateri pripada tudi predsednik. Minulo soboto so se vršile v tovarni volitve v zastopstvo tega penzijskega fonda. Postavljeni sta bili dve listi, prva plava, druga rdeča. Rdeča lista je dobila 627 glasov in vse odbornike, plava pa 256 glasov. Pripomniti je treba, da so bila pravila tega fonda sestavljena brez sodelovanja delavstva. Nevi upravni svetniki. V upravni svet delniške deužbe »Greinitz«, železarna na Muti ob Dravi, lcoje lastnik je g. inž. Breme s tovariši, so bili izvoljeni sledeči novi u-pravni svetniki: Advokat dr. Alojz Juvan, Eilert Ernst, tovarnar v Mariboru, Kolenc Albin, industrijalec v Zrečah in Tomšič Dušan, ravnateh^. trne v Mariboru. Delavstvo železa. iuta trdno 'pričakuje, da bo novi uprav." svetnik, ki je otbenem mariborski žuipa g. dr. Juvan v družbi ostalih novih upravnih svetnikov spravil v 'podjetje zepet takšen red, kot je ‘bil poprej med podjetjepi in delavsko organizacijo, mez.de, ki so clistojne delavca ter popolno uveljavljanje delavske zakonodaje. To že zahteva ugled »slovenskega narodnega« podjetja ob skrajni narodnostni in državni meji, kajne gospodje? Pomladanski večerni koncert s sodelovanjem ..odbenega društva železniških delavcev n jislužbencev (Schonherr) ter delavskih bevskih društev bo v soboto, dne 6. juhija' ob pol 20. uri v gostilni »Pii delavski pekarni« na Tržaški cesti. — Vstopnine ni! Vabljeni so vsi člani in članice delavskh kulturnih društev in strokovnih organizacij. Sevnica ob Savi Delavci se probuj’ajo Iz spanja. V četrtek, dne 28. maja 1936 je obdržalo delavstvo tovarne Jugotanin Sevnica ob Savi 1. ustanovni občni zbor »Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije«. Zastopnik centrale s. Lovro Jakomin je obširno poročal o položaju delavstva in nalogah strokovne or- ganizacije. V odbor so bili izvoljeni naši najboljši sodrugi, ki bodo ukrenili vse potrebno, da se bo naša podružnica lepo razvijala. Delavci in delavke, oklenite se svoje organizacije, ker le v organizaciji boste v stanu uspešno braniti svoje pravice. Trbovca Predavanje, ki ga ni bilo treba. V nedeljo je imel »Zbor« v Fortejevi .dvorani predavanje o načrtnem gospodarstvu. Vse predavanje je pa izzvenelo kot agitacija za Ljotiča in nekakšno stanovsko državo, o kateri si predavatelj sam ni bil na jasnem. Na eni strani se je branil »firerja«, na drugi strani je pa že poveličeval svojega »firerja«. Napoti mat je bila tudi Delavska Zibiornica. Predavatelju je demokracija največjo zlo današnje človeške družbe, a v isti sapi je ipredstavljal demokratsko državo Čehoslovaško in Dansko kot vzor državne ureditve. Takšna predavanja rudarji .odklanjajo in pravijo, da naj o aferah in poneverbah, o katerih je govoril, in kd so jih baje zagrešile politične stranke pove v Beogradu, ne pa rudarjem v Tflbovljah, ki takšne stvari itak poznajo iz časopisov. Zagorje on Savi IZJAVA. Preklicujem in obžalujem klevete, ki sem jih iznesel o Pintar Slavkotu in Pintar Ferdinandu ob prilika občinskih volitev, .dne 19. januarja 1936 v Zagorju ob Savi. Pirc Ivan, rudar. Kranj Razglas javnosti! Akcija za razširitev bolnice v Ljubljani sklicuje za nedeljo, dne 7. jutijia ob 9. uri dopoldne na Glavnem trgu javen ljudski shod. — Kmetje, delavci, meščani! Pridite na shod, kjer boste slišali odkrito besedo o razmerah v osrednjem slovenskem zdravstvenem zavodu in kako naj zastavimo delo, da dobimo, Slovenci novo, vsem zdravstvenim zahtevam odgovarjajočo bolnico. Le v skupnem delu moremo pričakovati uspehov! »Delavsko Politiko« dobite v trafiki pri Savskem mostu. Opozarjamo na to predvsem delavstvo Jugobrune in Jugočeške, da namesto po meščanskih listih sega po svojem časopisu, ki je ostro orožje delovnega ljudstva za dosego boljših in lepših dni. Sodrugi in sodružice, uveljavite svoj list med sodelavci v tovarnah! SoitanJ ZaSčita delavskega zaupnika. Ko je tovarna Woschnagg in sinovi začela po znani ustavitvi obrata zopet z delom, je med drugimi .odklonila »prejem tudi delavskega zaupnika s. Antona Kora-deja. Splošna delavska zveza Jugoslavije in Delavska zbornica sta sicer ponovno intervenirali .pri podjetju, da 'bi s. Ko-radeja zopet sprejeli, ker po zakonu o zaščiti delavcev podjetnik brez posebnega razloga zaupnika ne sme .odpustiti aii pustiti brez dela, če drugi delavci delajo. Tovarna je vsa posredovanja odklanjala, češ da s. Korade;!, ki ;e b'l iaredro delaven v delavski organizaciji, pod nobenim pogojem ne sprejme več na idelo. Končno je tovarna s. Koradeju odpovedala tudi tovarniško stanovanje in vložila proti njemu tudi itožbo, da mora v 8 dneh stanovanje izprazniti. -V tožbi tovarne W.oschnagg in sinovi proti s. Koradeju se je vršila razprava, pri kateri je zastopal toženega s. Koradeja dr. Reisman, ki je ugovarjal, da tovarna Koradeju tudi stanovanja ne more odpovedati pred koncem leta, ampak mu mora dati poleg stanovanja skozi celo leto tudi vso plačo. dokler ne poteče mandat zaupnika. Po daljšem razpravljanju pa je bila med strankama sklenjena poravnava, s katero je tvrdka Wcschnagg Koradeju priznala vso plačo, kakor da bi delal do 15. januarja 1937, ko bodo izvoljeni novi zaupniki in namesto stanovanja tudi do 15. januarja odškodnino mesečno Din 150.—- Na ta način dobi zaupnik Koradej radi odpusta skupno Din 9118.—, ki mu jih je tovarna izplačala, ko je izpraznil stanovanje. S. Koradej je izučen sedlar in ;ie začel sedaj samostojno izvrševati sedlarsko obrt, a bo .ostal zvest naš sodrug in se zlasti še naprej posvetil širjenju našega delavskega tiska. Ponovno je bilo torej izvojevano načelo popolne zaščite delavskega zaupnika. Delavci na tem primeru zopet vrdilo, kako velikanske važnosti je za delavstvo izvolitev delavskih zaupnikov, ki jih zakon priviligirano ščiti pred preganjanjem s strani delodajalca. Ribnica na Pohorju Kamnolomi uspevajo — pomanjkanje kamnosekov Iz Ribnice na Pohorju nam poročajo: Pospešena gradnja cest je iz našega kraja popolnoma pregnala krizo v kamnoseški obrti, ki je pred par leti uničila tudi naše strokovne organizacije. I akrat se je v naših krajih razvilo najprej krepko delavsko gibanje, ker bogati podjetniki niso hoteli priznavati socialne zakonodaje, zlasti ne plačevati nadur s 50 odst. zakonitim poviškom in mezde v bolezni. Podjetniki so imeli lahko delo, ker so krčili obrate in so radi tega organizirane delavce metali na cesto enega za drugim, tako dolgo, da so dosegli svoj namen, razbiti organizacijo. Sedaj pa se je položaj čisto spreobrnil. Kamnolomi prospevajo kotše nikdar. Znani industrijalec inž. Lenarčič v Hudem kotu zaposluje v svoji kamnolomski industriji okrog 100 delavcev, Zagrebško-Brezenška kamnoseška družba Res in drug ie polno Nedeljski počitek — pridriavanje mezde Delodajalec, ki sili k nedeljskemu delu in ne izplača tedenske mezde v soboto, zakrivi tehtni vzrok za takojšen izstop iz službe in mora plačati 14 dnevno odpovedno dobo. (§ 154 in 238 t. 2 o. z. in § 12 in 5 z o. z. d. § 241 o. z.) Delavka s tedensko mezdo je v soboto zahtevala od podjetnika izplačilo zaslužene tedenske mezde. Podjetnik je plačilo odklonil in zahteval, da mora priti delavka tudi v nedeljo na delo. Delavka je nedeljsko delo odklonila, ker velja za njo po zakonu nedeljski počitek. Poslala je zato v nedeljo moža po mezdo, a tudi brez uspeha. Po svojem zastopniku je nato pondeljek sporočila delavka podjetniku, da zapušča službo, ker podjetnik . pridržuje že zasluženo mezdo in zahteva nedeljsko delo ter je vstopila v službo pri drugem delodajalcu, konkurentu prvega. Ker tudi opomin zastopnika ni pomagal, je delavka vložila tožbo na plačilo že zaslužene tedenske mezde in za 14 dnevno odpovedno dobo. Sresko sodišče je tožbi ugodilo, obsodilo podjetnika na plačilo že zaslužene mezde in 14 dnevne odpovedne dobe. Sodišče je utemeljilo sodbo sledeče: »Po pričah je dokazano, da je prejemala delavka mezdo vsako' soboto. Nadalje je dokazano, da je zahteval podjetnik od svojih delavcev, da pridejo na delo tudi v nedeljo, kar je v nasprotju z zakonitimi predpisi §a 154 zakona o obrtih in 5 in 12 zakona o zaščiti delavcev in da podjetnik niti v soboto, niti v nedeljo, niti v pondeljek tožnici ni hotel izplačati zaslužka. Podjetnik je tedaj pridržaval zapadlo plačo in je v smislu § 238 t. 2 zakona o obrtih podan tehten vzrok, da more službojemnik ne I glede na odpovedni rok razvezati službeno razmerje. Sodišče smatra z ozirom na to za utemeljeno, da pristoja tožeči delavki zahtevek za 14 dnevno odpovedno dobo. Ugovor toženega podjetnika, da bi si morala tožnica delavka vračuniti v plačo to, kar si je pridobila z delom v novi službi, nasprotuje določilu § 241 o. z. To določilo predvideva, da službojemnik ni primoran tega storiti, če zahteva plačo za čas, ki ne presega plače treh mesecev. Odločba prizivnega sodišča: Proti tej sodbi je vložil toženi podjetnik priziv na okrožno sodišče, ki je priziv zavrnilo in izreklo med drugim: »Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da toženi ni hotel izplačati zapadle mezde niti v soboto, niti v nedeljo, niti v pondeljek. Tako pridržavanje mezde v smislu § 238 t. 20. z. upravičuje službojemnika, da more razvezati službeno razmerje ne glede na odpovedni rok. Treba je povdariti, da gre v predmetnem slučaju za tedenski zaslužek Din 177.50 in bi bilo v sedanjih časih težke gospodarske krize krivično, če bi delodajalci ne izplačevali točno in redno tnezd, ki komaj zadoščajo za preživljanje.« Dr. R. Plug, kmet In delavec Pod tem naslovom je nekdo napisal članek v našem listu, v katerem omenja, da imamo samo štiri tovarne, ki izdelujejo poleg drugega tudi pluge. Nadalje, da hočejo znižati carino na pluge, s čemer bi inozemski plugi izpodrinili našo industrijo plugov. K temu bi pripomnil to-le: Želeti bi bilo v interesu našega poljedelstva, če bi našo državo res preplavili plugi, kajti zdi se mi, da sicer ne bomo še sto let prišli do tega, da bi vsak naš kmet ime! tudi dober plug. Plug je gotovo najvažnejše orodje za poljedelca, toda na žalost tega orodja nimajo kmetje zlasti v južnih krajih tiaše države. Prepotoval sem pred dvema letoma Kosovo polje ter pot od Skoplja do Beograda in nisem videl niti enega železnega pluga, temveč samo lesene, kakršne so pri nas imeli pred sto leti. Pa ne samo, da nimajo modernega pluga, ampak tudi ne brane. Na mesto brane se kmetje v Južni Srbiji poslužujejo trnja, ki ga zvežejo v svežnje ter vlačijo orano, ne, bolje rečeno — zrovano zemljo. Morda bo kdo rekel, da je zemlja takšna, da ne pogreša modernega orodja. To ne drži, kajti zemlja je v južnih krajih zelo težka, ilovnata in trda. Kar se torej pluga tiče, je še vedno luksuz za mnoge, ki nimajo sredstev, da bi si ga nabavili. Sicer stane en plug 800 Din, dasi bi mogel biti mnogo cenejši. Toda do sedaj je bila ogromna carina na pluge in pri nas se to izkorišča, kakor se izkorišča visoko carino n. pr. na sladkor. Treba bi bilo, da bi država oskrbela male kmetovalce z neizogibno potrebnim poljedelskim orodjem. " SC. K » . - ' . B. zaposlena z okrog 150 delavci. Nadalje ima svoj kamnolom nov podjetnik Dedek s 60 delavci. Pa tudi svojčas odpuščeni kamnoseki imajo svoje podjetje, in sicer Produktivno zadrugo kamnosekov, ki se sicer bon v težki konkurenci za obstoj, ker ji pač manjka obratnega kapitala, a vendar zaposluje. tudi ta zadruga okrog 50 delavcev. Tudi v bližnjem Sv. Lovrencu je otvoril podjetnik Adolf Erlih iz Zagreba nov kamnolom, kjer je sedaj še malo delavcev, a jih bo v kratkem več nameščenih. Podjetja niti ne dobijo toliko kamnosekov, kakor jih rabijo. Dnevne mezde, znašajo po Din 30.— do 35.—. Sedaj je čas, da se kamnoseki zdramijo, tesno oprimejo organizacije in si enkrat za vselej izvojujejo svoje zakonite pravice. Zlasti pa naj sedaj ne manjka v nobeni rodbini kamnosekov »Delavska Politika«, ki jih je edina branila v najtežjih časih. Ptuj Samostan v napredni »Dijaški dom«. Pod novim vodstvom je mestna občina Ptuj sklenila, da izroči ptujski »Dijaški dom« v najem in samostojno upravo Minoritskemu samostanu za doibo 15 let. Minoritski samostan že razpisuje sprejem gojencev in poudarja, da ifco slonela vzgoja v -zavodu na versko-moralnem in narodnem načelu. Sprejemali pa bodo gojence ne glede na veroizpoved. iMalo težko si je predstavljati, kako bodo očetje minoriti skupno vzgajali katoličane in prostestante, pravoslavne in brezkoniesionalce, vse na versko-moralni podlagi? Nadalje bo baje slonela vzgoja na narodnem načelu in se vendar sprejemajo gojenci brez ozira na narodnost. Kako se bodo torej po narodnem načelu vzgajali skupno Nemci, Madžari in Jugoslovani! Občina je bila zelo širokogrudna pri oddaji, kor ji minoritski samostan 2 leti ne bo plačeval ničesar na najamnini, a občina nosi iz svojega vse javne dajatve. Kupčija za samostan ni ravno slaba, ker b) moral v,sak gojenec plačevati mesečno po Din 450.—, i se morajo v naprej plačati. Vsaka gospodinja poseduje malo premoženje! Izračunajte enkrat, koliko Vas je stalo vse perilo, rjuhe, prti, srajce, blazine, zavese in tako dalje. Videli boste, da se bo nabrala nrecejšna vsotica denarja. Radi tega mora biti gopodinja prav previdna pri pranju perila. Ne deska za mencanje in ščetka, milo naj pere! Debro milo — Sohichtovo terpen-tirovo milo — najprej odimoči nesnago in jo potem temejito in priza-nesjivo odpravi iz perila. Perilo, prano s Schichtovim terpen-tioovim milom, ostane dolgo kakor novo in bo vedno bleščeče belo. Delavski pravni svetovalec Kranj Hiša na svetu »Vaškega odbora«. V p r a- šanje: »Vaški odbor« nama je oddal v najem stavbeni svet za postavitev stanovanjske hiše proti plačilu letne najemnine Din 20.—, in sicer do smrti. Občina pa je 7. 2. t. 1. odklonila stavbeno dovoljenje. Kaj nama je storiti? — Odgovor: če ste dobili pismeno odklonitev, bi se morali proti temu pritožiti na sresko načelstvo v roku, ki je bil napisan na odloku. Ako tega niste dobili, zahtevajte pismeno odločbo občine in se potem pritožite v dveh tednih na sresko načelstvo. »Vaški odbor« pa bi lahko event. tožili na plačilo škode, če je ta »Vaški odbor« pravna oseba, to se pravi, če ima ‘svoje lastno premoženje, neodvisno od občine;_______________________________ Kulturni pregled MARIBORSKO GLEDALIŠČE. V. Švarkin: Tuje dete. Komedija v petih slikah. Mariborsko gledališče je zaključilo s to izredno duhovito in s finim humorjem prepleteno igro letošnjo uspelo sezono. Delo je pisano zelo iskreno, dejanje je izborno zasnovano in predočuje kontraste in trenja sodobne družbe v Rusiji, ki jo sestavljata stara in mlada generacija. Komedija je bila uprizorjena na mnogih evropskih pa tudi ameriških odrih in je žela po-‘vsod popolno priznanje. Tudi pri nas je imela uspeh. Predstava je bila v igralskem in režijskem oziru dobro naštudirana, vendar ni zadovoljila: imela je veliko hibo v interpretaciji glavne osebe igralke Manje. Manja je bila predstavnica takozvanega novega človeka: naravna, premočrtna, iskrena in brez predsodkov.^ I akega tipa Razbergerjeva v svoji igri. žal, ni podala. Da je napak pojmovala svojo vlogo, je bilo razvidno tudi iz tega, da je večkrat menjala obleke, kar je bilo v očitnem nasprotju z Manjino osebnostjo. Ostali igralci so bili na mestu. Zlasti je ugajal Gorinšek kot Jakov in Kraljeva kot Raja ter Nakrst kot Per-čatkin._____________________ Neroden jahač Tolkel se je po prsih, robantil in robantil. Zajaham konja, zdirjam tja in napravim red. Sam je osedlal konja, dasi to ni odgovarjalo njegovemu dostojanstvu. Toda sedlo je obesil konju za rep, spravil se je na konja toda narobe. Tako je opazoval konjev rep, kako mahlja in podi muhe. Pognal je kljuse, toda kljuse se je le polagoma premaknilo v nasprotno smer in prav malo je manjkalo, da jahač ni zletel na tla. Nerodni jahač poganja kljuse, toda ne more ga spraviti v smer, ki jo hoče. Prigovarja kljusetu, pogovarja ga, pa ga ne more razumeti. Obljublja mu sladke detelje, časih ga malo kresne, toda kljuse ne gre z mesta, dokler se začne vrteti in kobacati kakor muha v močniku. Nesramno kljuse, zakriči naš don Kišot, da kljuse od strahu strepeče, naš nerodni jahač si pa obrezuje potolčeni nos. Mednarodni kongres krematorijev v Pragi Od 12. do 15. sept. — Vabilo Slovencem Po večletnem presledku se bo vršil v dneh od 12. do 15. sept. v Pragi zopet mednarodni kongres krematorijev, društev za propagando vpepeljevanja mrličev. Organizacijo kongresa sta prevzeli Zvezi češkoslovaških in nemških krematorijev v Češkoslovaški republiki. Sedež kongresa bo v Pragi kot izrazito naprednem kulturnem mestu, kjer je tudi ideja kremaci.ie izredno razširjena. Saj šteje samo Zveza krematorijev v Pragi nad 80.000 članov, 180 podružnic, ki imajo skupno nad 20 milijonov Kč rezervnih fondov. — Praško društvo »Krematorium« je povabilo na kongres tudi jugoslovanska društva »Ognja« v Mariboru, Zagrebu in Beogradu na udeležbo. Prijavile so se že delegacije iz Anglije, Holandske, Švedske, Francije, Danske. Švice in Avstrije. Pričakujejo pa tudi Nemce, Ru-mune, Belgičane in Ruse. Iz Beograda je prijavljena delegacija s predsednikom »Ognja« — zdravnika dr. Vojislava Ku-jundžiča, iz Zagreba s predsednikom ^Plamena« dr. Dušanom Jurinacom in tajnikom Josipom Savlikom. — Prireditelji pa so pravkar sporočili »Ognju« v Maribor, da pričakujejo zlasti tudi številno udeležbo Slovencev, ko je bil baš med Slovenci in Čehi vedno najprisrenejši stik. S kongre-j v zvezi ra ne ygadno$tf> lier vr' ši r avti o takrat praški velesejem in bodo priredili tudi razne ekskurzije preko Plzna, Marjanskih Lažni in Karlovih varov ter v Brno in Bratislavo. Prireditelji pišejo, da ,se bodo še izredno potrudili za naše delegate, da bodo v Pragi zadovoljni. Dovolj časa bo posvečeno tudi ogledu Prage. — Prijatelji kremacije so torej vabljeni, da se prijavijo za udeležbo na kongresu v Prago. Prijave sprejema društvo »Ogenj« v Mariboru, Kroščeva ulica S. ___ Književnost Esperanto Esperanto v šolah na Japonskem. Od aprila t. I. je Esperanto uveden v šole kot obvezen šolski predmet na — Japonskem. S tem je odprta nova pot za učenje jezika na Japonskem in po celem svetu. To je dokaz. da je naš Esperanto živ in ne »mrtev« jezik, ker gre naglih korakov naprej. To je delo naših somišljenikov na Japonskem. — Po »Antauen-u«. Knjižica o raku. Društvo za proučevanje in pobijanje raka v Ljubljani bo v kratkem izdalo knjižico, v kateri bo razložilo glavne smernice za uspešno pobijanje raka in dalo splošna navodila, kako naj vsak posameznik poskuša pripomoči k zgodnjemu spoznavanju te bolezni. Knjižica bo spisana tako, da bo vsakemu razumljiva. Kdor že sedaj naroči knjižico, naj vpošlje obenem z naročilom 6 Din. Pozneje bo cena znašala 10 Din. Naslov za naročila: Dru- štvo za proučavanje in pobijanje raka v Ljubljani, Stara pot št. 3. ________________ Morala angbške demokracije. Angleški kolonialni minister Thomas.-je V d ste pil. Vzrok odstopu je zanimiv. V angleški vladi so razpravljali o povišanju trošarine. To so zvedeli kapitalistični podjetniki in trgovci ter so se zavarovali pri zavarovalnici za eventuelne izgube zaradi trošarine. Deležnik zavarovalnice je-Thomasov sin. Zato so sumili, da je minister izdal sinu tajnost vlade.. Preiskava sicer ni ugotovila krivde-ministra, vendar ie ta sam odstopil, ker so ga osumili koruptivnega dejanja, iz katerega so imeli kanitalisti dobiček. Thomas pripada Macdo-naldovi skupini, ne delavski stranki, kakor pišejo razni listi namenoma.. Čin še ni bil korupcija, vendar je smatrala vsa javnost za potrebno, da minister odstopu_________________________ HUMOR. Dvoje. K tovarnarju Aronoviču, ki je sredi ceste nekaj onegavil pri svojem avtu, je pristopil neki pešec in ga vprašal: »Kakšna stara škatla je pa to?« »Oprostite, to ni nobena stara škatla — to je moja žena!« ZoMevnlte vedno in povsod M In pecivo Iz nelovske pekarne v Horltoni. S Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. Telefon .2324