Štev. 50. O Ljubljani, g soboto, dne 29. februniln 1908. Leto xxxvi. Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 26'— za pol leta „ H 13'— m tetrt leta „ „ 6-50 : zno, da je po dnevi delal; če sanja zjutraj, je podobno, da se je prepozno vlegel; ako sanja opoldne, pomeni, da je preobložil želodec; sanja zvečer, kaže, da je preveč pil, kdor sanja gredoč, je zaljubljen; če pa sanja celo življenje, je pa menda — pesnik. Če je resnica, da vsi ljudje vse vedo, mora že tudi to res biti! Skušnja uči, da imajo dandanes najboljši želodec liberalci, kajti hrana, kakršno dobivajo iz svojih listov, jim prav nič ne škoduje, dočim si normalen človek že pokvari želodec, če nevoljo požira. Sicer pa moramo resnici na ljubo pohvaliti tudi želodec poslancev S. L. S., da so z malim zadovoljni, ker uživajo le zaupanje svojih volivcev! Želodec — četudi še tako dober — oslabi vsled pomanjkanja, če je prazen ali če pajek po njem prede. Takrat je »mise-rere«, kakor pravi znana pesem: »Pri ognju se nič ne kuha, peč neče peči kruha. Vse gre h koncu nič ni v loncu v želodcu pa pol'dne zvoni.« Ni čudo, če želodec to glasno naznanja s tem, da začne »kruliti«, kakor kak posili-pesnik Če kaj takega damo želodcu, kar je težko ali neprebavljivo, si ga pokvarimo in izgubimo tudi slast do jedi in pijače, kar je dandanes ob času draginje v gmotnem oziru sicer dobro, a za želodec pa le slabo. Da se zopet popravi, priporočajo razne »želodčne kapljice in tinkture«, kislo vodo, beli poper, »nux vomica«, razne »grenčice«. Ni čudo, če potlej glava toži želodec, da ima brez njenega dovoljenja zalogo alkohola (Katzenjammer). Kdor ni posebno trdnega želodca, dobi na morju »morsko bolezen«. Dobi se pa lahko tudi na suhem, če se v njem naselijo različni elementi, ki se ne morejo sporazumeti, n. pr. vino, pivo in jeruš. Pri taki priliki napove želodec »konkurs« in vrže iz sebe vse — tudi pod tovarniško ceno — (vomitiv). Pri tem je včasih tak' h'd', da je človek v skrbeh, da bi se mu želodec ne obrnil. Kar komu v želodcu ostane, ga tišči in kdo bi mu zameril, če o tem toži. To vidimo pri liberalcih in mokračih, ki jim klerikalci v želodcu leže; zato jim ne jemljimo za zelo, če vedno čez nje zabavljajo, saj »kar duhu in srcu po volji ni, to rado v želodcu tišči«. To nadlogo občuti semtertje tudi stavec v tiskarni, n. pr.: »Mich druckfs im Bauch mich druckfs im Magen. mich druckfs im Kopt" gar nicht zu sagen. — Ich hab' nach Allem, was icli spiir' eine komplette Druckerei in mir.« »Pogreta rihta« je sicer tudi slaba za želodec, pri vojakih pa vendarle odleže, n. pr.: »Janez, kaj pa imaš za večerjo?«—»I, trebuh tiščim h peči in pogrevam tisto, kar sem onoludne v želodec spravil — pa je!« Koga v srcu imeti, je dobro, v želodcu pa ne. V menažeriji je baje hudo, če ima lev strežaja v želodcu. Kako prav je imela tista sraka, ki je pravila mladim, da sedaj »na svet' vse narobe gre«, nam kaže ta-le pogovor: »Kako je s tvojim prijateljem?« — »O, ta je globoko padel!« — »Kako jc to?« — »1, prej je prebival v mojem srcu, sedaj mi leži v želodcu!« »Kaj pa tvoj želodec?« — »Nič prida ne! Če si ga kmalu iz glave ne izbijem, moram znoreti!« — »Kaj pa vrat?« — »O, ta mi je pa že tako v želodcu, da se obesim, če ne bo kmalu bolje!« Z želodcem imajo tudi zdravniki večkrat »smolo«; n. pr.: »Kako je z mladim doktorjem, ki je šel v Afriko?« — »Prav žalostno! Prvi zamorec, kateremu je on ozdravil želodec, ga je iz same hvaležnosti snedel!« Zato moramo tudi prav dati tistemu profesorju, ki jc dejal: »Potovanje po Afriki jc že zato zoprno, ker mora biti človek vedno pripravljen, da stoji z eno nogo v želodcu kakega zamorca — in to ni prijetno!« Ni pa povsem zanesljivo, kar je nek šaljivec trdil o svojem zdravniku, rekši, da mu je tako pokvaril želodec, da ga je še dolgo potem bolel, ko je bil že zdrav Da ima človek lahko vest, pravijo, da se ima zahvaliti dobremu želodcu in slabemu spominu. utripa, se nudi našim izseljencem prilika, da pridejo v dotiko z Amerikanci, da si prisvojijo njih narodni značaj? In to se vrši tako hitro, da narodne posebnosti (marsikdaj žalibog!) nikoli ne prežive enega roda ter ni mogoče razločiti v Ameriki rojenih otrok naših neokretnih, služenja vajenih kmetov od samozavestnih yankeejev. Ce zamorejo naši delavci v industrijskih okrajih dobiti najmanj 1 in % dolarjev mezde na dan, pač ne bodo šli v kmetijska okrožja na jugu, kjer dobijo le en dolar in pol, ali pa še manj. Toda južne države potrebujejo kmetijskih delavcev, potrebujejo belokožcev sploh, da ustvarijo tako protiutež proti hitro množečemu se zamorskemu prebivalstvu, tej afriški sfingi v bodočem razvoju Zjedinjenih držav. Zaradi tega pa se sedaj useljenci naravnost lovijo. Pošiljajo svoje odposlance v Evropo, zagotavljajo tistim, ki bi se radi izselili, delo, in jim plačujejo tudi potnino. S tem postopanjem prihajajo naravnost v navskrižje z amerikanskim zakonom o useljevanju, ki kratkomalo prepoveduje useljevanje kontraktnih delavcev, to je takih, ki pridejo semkaj na podlagi pogodbe o delu, temeljem zagotovljenega jim dela ali službe, ali pa s potnino, ki jim jo plača delodajalec. Ta prepoved bi se marsikomu zdela čudna, kajti priznati moramo, da je vendar tisti človek boljši in so-lidnejši, ki se ne poda v negotovost, ampak se izseli šele potem, ko mu je zajamčena bodočnost. Vse to je res. Toda navedeno zakonsko določbo se je moralo sprejeti, ker jc je zahtevalo amerikansko delavstvo, ki je v svojih zadrugah (trade unions) strogo organizirano in vsled tega politično mogočno; temu delavstvu nista bila pritok tujih delavnih moči in ž njim združeno tiačenje cen na delavskem trgu prav nič po volji. Sedanji amerikanski pravosodni tajnik, gospod Bonaparte, ki mimogrede bodi omenjeno dandanes v svoji novi službi velike industrijske družbe (trusts) ravnotako strogo zatira, kakor jih je še nedavno kot odvetnik v Baltimore navdušeno hvalil, zaželel si je v useljeniškem vprašanju časti, da bi po vzgledu svojega velikega prednika Zjedi-njene drž. obdal z nekako kontinentalnim zaprtjem (Napoleonova »Kontinentalsper-re«) ter uporablja postavo o kontraktnih delavcih zelo natančno. Delavcev, najetih za južne države, ne pustijo na suho. Vsled tega se pa južni parlamentarci bridko pritožujejo ter opozarjajo, da bi bili svoj čas lahko vso useljeniško postavo z obstruk-cijo vrgli in da s« to opustili le zaradi tega, ker se jim je baje svečano obljubilo, da kontraktne postave ne bodo uporabljali glede useljencev, ki jih oni nabavijo. Že večkrat je moral posredovati sam predsednik, da je pravosodnega tajnika nagnil k popustljivosti in uveljavil stališče južnih držav. Useljenci, ki so bili med tepi v zavarovalnem zaporu, mogli so končno odpotovati proti jugu. Toda malo izmed njih je s tem prispelo v mirno zavetje. Narobe. Izkušnje, ki so si jih nabrali naši izseljenci v južnih državah, so take, da moramo ljudi doma le svariti, naj ne hodijo v te kra;e, ki si pa ravno sedaj prizadevajo, da bi dobili čim več južnih Slovanov kot ribiče za ostrige in izdelovanje dog za sode. Zlorabilo se ie neizkušenost novih došlecev, da se jih je prisililo v »peonage«, to je službeno razmerje, ki ne dela časti moderni državi in odgovarja suženjstvu. Ta službeni sestav so svojčas udomačili v Ameriki Spanci in se je isti do današnjega dne ohranil v nekaterih južnih državah zveze, in sicer nasproti črncem. V zvezi s postavo o kontraktnih delavcih omenjenega sovražnega razpoloženja delavstva nasproti useljevanju deležen pa je tudi — o tem ni dvoma — velik del amerikanskega ljudstva. Priznati se pa mora, da je amerikansko ljudstvo sedaj že začelo razne evropske narode razločevati po njih vrednosti in različno presojati. Pri Italijanih h. pr. tvori skoro nepremagljivo oviro asimilaciji njihova nagnjenost k na-silstvom, ljubezen do bodala in tajnih društev, kar je pač pripisati primesi črne krvi, ki kroži po njihovih žilah. Slovane pa, zlasti Jugoslovane, smatrajo Amerikanci zaradi njihovih čvrstih udov, zdrave narodne moči, veselja do dela in spoštovanja postav za dobrodošel prirastek na prebivalstvu. ki se, čeprav glede prosvete zaostaja za Nemci (to pa ne velja glede Cehov), v marsikaterem oziru lažje udomači kakor Nemec. Nemci vidijo 11. pr. v tem-perenčnem in zmernostnem gibanju, ki tukaj od leta do leta napreduje, le neznosno omejevanje svoje želje po svobodi, pravzaprav žeje piva, ter proti istemu hrupno demonstrirajo. Da je useljevanje obsovraženo, za to obstoji toliko razlogov, in se jih toliko na-daljnih najde, da je nemogoče, baviti se s tem podrobnejše. Bržkone je pač tudi v tem oziru Goethe pravo zadel, ko je rekel, da je sovraštvo do tujcev vsem narodom prirojeno. Mnogokrat se rabijo kot dokazilo prihranki, ki jih naši izseljenci pošiljajo domov, s čemer da odtegujejo ameri-kanskemu narodnemu gospodarstvu velike vrednotice, ki jih je ustvarilo isto narodno gospodarstvo. Sedaj živi v Zjedihje-nih državah približno 15 milijonov ljudi, ki so bili rojeni v inozemstvu in ki prihajajo v poštev pri odpošiljanju denarja; le-ti pošljejo vsako leto znatno svoto 250 milijonov dolarjev (1.250 milijonov kron) v Evropo. Ta svota bi se morda v Evropi porazdelila tako-le: Italija 70, Avstro-Ogrska 65, Anglija 25, Norveška in Švedska 25, Rusija 25, Nemčija 15, Grška 5, ostale dežele 10 milijonov dolarjev. Ceni se, da povprečno pošlje v enem letu domov Italijan .30 dolarjev, Avstrijec (Oger) 28-10. Anglež 7-14, Skandinavcc 15. RUŠ 14-50, Nemec 4-05, Grk 50 dolarjev. Pošiljanje preskrbuje z eho tretjino pošta (ne\vyorški poštar mora v to svrho za poravnavo nakazov vsaki teden kupiti za 7.500.000 menic na evropska tržišča), nadalje banke in ekspresna društva. Poslednja so ameriška posebnost. Ker se namreč država ne bavi s paketno pošto, oskrbujejo ta dobičkanosni posel že od davna zasebne družbe, takozvane Express Companies, ki so si računale nagrade kakor so hotele in polagoma razširile svoj delokrog tudi na druga polja, na bančne zadeve, turistovski promet itd. Neznaten del prihrankov se pošilja v domovino ,s posredovanjem konzulatov, nekaj jih gre v pismih, mnogo pa vzamejo izseljenci s seboj, ko se za stalno ali začasno vračajo v domovino. Nasproti tem svotam pomenijo zneski., ki jih useljenci prinašajo ob svojem dohodu s seboj in ki se jih zamore ceniti na letnih 25 milijonov dolarjev, le malenkost, in če se tako računa, potem bi bila Amerika seveda na slabem. Pri tem pa se docela pozablja na vrednost človeka, ki je z izselitvijo za Evropo izgubljen in ki ga vdobi Amerika brezplačno. Italijanski proučevalci narodnega gospodarstva trdijo, da stane vzgoja moškega do 18. leta starosti državo približno 5000 K. Sele od te dobe naprej postane plodono-sen ter pričenja vračati stroške, ki se jih je zanj porabilo. Tedaj pa se nam izseli! Vzemimo, da je od pet četrt milijonov ljudi, ki pridejo sedaj vsako leto v Ameriko, le 65 odstotkov sposobnih za delo, pomenilo bi to z zgoraj razloženega stališča za ameriško delo prirastek moči, ki je vreden eno milijardo dolarjev. To pa še ni vse. Kar eden vdobi, to je drugi izgubil. Razredčenje prebivalstva v naši domovini podraži zaostalo delo, dočim vsled pritoka denarja, ki ga pošiljajo izseljenci domov, cene, zlasti zemljišč, rastejo. Delo, stanovanje, maslo, sladkor, mleko, vse postaja dražje, dočim denar, ki se ga je lahko in brez truda prejelo iz tujine, v moralnem oziru nikakor ne vpliva blagonosno, marveč vzgaja pijančevanje, zločine, venerič-ne bolezni na način, ki mora vzbujati skrbi. Ako sc prav pogleda, ima vsaka reč dve strani. Izseljevanje pomeni z gmotnega stališča vsekakor za Evropo izgubo, za Ameriko pa dobiček, pri čemer se pa ne sme utajiti posameznih za Avstro-Ogrsko ugodnih dejstev, 11. pr. dejstva, ki ga je enkrat v nekem predavnju naglašal generalni podtajnik avstro-ogrske banke P. Schmid, da bi bilo namreč brez svot, k> so jih izseljenci v zadnjih letih poslali v domovino, težko mogoče, tako srečno braniti našo vrednoto, kakor se je to zgodilo. Zavedno ali nezavedno so evropske vlade tem nazorom ustrezale ter skušale izseljevanje omejiti, izvzernši morda Turčijo, ki vidi v vsakem bolgarskem izseljencu četnika, ki se ga je iznebila in ki ji je Vzor vlade -— mir na pokopališču. Sredstva, ki se jih je pri nas rabilo, da bi Se prišlo izseljevanju okom, so pa bila nezadostna, ker so se omejevala na več ali manj malenkostne upravne ukrepe, ko zamorejo tu le globoko segajoča gospodarska sredstva in gospodarske izpre-membe povzročiti stalno odpomoč. Očitanje pa, ki ga širijo vročekrvneži v Ameriki, da naše vlade zavoljo poznejših denarnih pošiljatev, ali pa iz političnih razlogov, izseljevanje naravnost pospešujejo, da takorekoč same izvršujejo izselniške posle — to je bila vedno le izmišljotina. Vzrok za izseljevanje v Ameriko je ta, da se je ta dežela tako zelo povzdignila in da nujno potrebuje močnih rok, ki bi zamogle dvigniti zaklade te mlade zemlje. Brez vseljevanja ni napredka; na drugi strani pa tudi ni vseljevanja, ako se je to napredovanje pretrgalo. Kako se strinja vseljevanje s kupčijskim gibanjem, kako natančno sledi prvo drugemu, to najlepše kaže nazadovanje vselitve od zadnjega oktobra sem, ko je izbruhnila finančna kriza in nastopilo pomanjkanje denarja, ki je imelo za posledico omejitev produkcije v vseh panogah amerikanske industrije. V mesecu decembru minolega leta vselilo se je le še 65 tisoč oseb, za 20 tisoč manj nego eno leto preje. In od 1. do 9. januarja 1908 se je vrnilo 15.176 ljudi na medkrovju v Evropo, daleč nad dvakrat toliko, kakor v isti dobi prejšnjega leta. Veliki dobički, ki so jih imele nemške pa-roplovne družbe v Hamburgu in Bremenu od naših mnogoštevilnih izseljencev, se jim sedaj podvojijo, ko se vračajo isti ljudje v domovino. Lahko je govoriti o »hanzeatski sposobnosti« itd., ako se dobiva zaslužke na tako lahek način. Svote, ki jih naši izseljenci plačajo nemškim družbam, se da lahko izračuniti, ako se vzame, da znaša vožnina za potnike na medkrovju približno 40 dolarjev (200 K). Tako gotove so te družbe glede razpolaganja s tem živim blagom, da so med seboj sklenile zavezo »pool«, ki kontingentira za vsako progo število potnikov, ki ji pripada. Pri tem so odstopili edini avstrijski družbi, Austro - Amerikani, le majhen po-stotek, katerega visokost sem pozabil, vem pa. tla isti ne presega 10%. Srečno se more šteti Amerika v toliko, da ji je vsled valovanja tujega delavstva na razpolago njegova delavna moč, kedar ktipčijski posli dobro prospe-vajo, kadar jo nujno rabi, dočim se de-lastvo, kedar nastopi depresija, samo umakne in vrne v domovino, ne da bi deželo tiščal jarem nezaposlenega proletari-jata, ki se ga drugod tako težko občuti. Po mojem mnenju pa bi ne bilo opravičeno, če bi v Avstriji v očigled povrače-vanjti izseljencev nastal strah, da bodo vr-nivši se delavci pritiskali na delavni trg ali pa obremenili javnost. Ker se bo krizo, ki je nastala v Ameriki, bržkone kmalu občutilo tudi v Evropi, je zares neverjetno, da bi delavci, ki so se vrnili iz Amerike, našli doma dela v tovarnah. Pa ga menda tudi ne bodo iskali. Bili so preje poljedelci in se povrnejo k svoji grudi. Tudi na kmetih ne bodo posebno nevarni, ker bodo želeli, da se po napornem delu odpočijejo. Vrnili so se domov, ne da bi tam iskali zaslužka, marveč ker nimajo ne tu ne tam za sedaj opraviti, a ker v stari domovini od prihrankov cenejše živijo. Ra-zun parobrodnih družb in železnic bodo tudi nekateri trgovci in obrtniki od vra-čajočih se izseljencev imeli nekaj dobička. Z drugega stališča pa bi se naj te ljudi doma kar z veseljem pozdravljalo. Prinesejo namreč s seboj najdragocenejše, kar nam zamore Amerika nuditi v poravnavo gori izvedenega računa: prinesejo s seboj znanje in sposobnosti. In znanje je moč. V tujini so si prisvojili boljših načinov dela, razsvitljenejši so postali in veljajo za vsakega delodajalca kot ljudje, boljši od hlapcev, ki ne znajo misliti. »Amerikanci« bodo razširjali nove nazore, vplivali tudi na rojake, ki so ostali doma, ter jih vzgajali. Vsak, ki pošteno misli, se mora tega le veseliti. Mi bi se pa morali prizadevati, da bi naša domovina tako napredovala, da bo Amerika za vračajoče se izseljence izgubila vso privlačno moč, in da bi isti, v tujini dozoreli, ostali doma kot stalni dobiček naše dežele. Dr. I. Schu egel. DRUGI DELEGACIJSKI OBED. D u n a j, 28. februarja. Danes se je vršil drugi delegacijski obed. Cesar se je pri cereiu pogovarjal najprej s predsednikom Fuchsom. nato z Začkom, s češkimi Srečen je, kdor doseže, po čemur hrepeni; hudo pa, če nič nima. Taka je tudi z želodcem: »Wie \vohlwollend und freundlich kanil man sein ,wenn nur der Magen satt, — am billigsten išst man dann, wenn man nichts zum beissen hat.« Latinski rek »Similis sirnili gaudet« ( šimelj se šimlju smeje) smemo obrniti tudi na želodec. Posebno mu ugaja »kurji želodček«, pa tudi svinjski, če je dobro nabasan. lina pa želodec posebne prilike, ob katerih je zanj dobro preskrbljeno. Na kmetih n. pr. o Božiču, Veliki noči, ob ženito-vanjih in raznih »žegnanjih« in semnjih, posebno pa na »pustni dan«, ko se pri marsikomu preobloži. Dobro je, da za pustom pride post. ki ga zopet uravna. Tu se vidi sorodstvo z zapravljivostjo, ki se tudi prične s pojedinami in konča s postom. Za gosposki želodec pa velja, kar pravijo naslednji stihi: Auf »Tagen«, »Congressen« und »Eesten« dinirt es sich am besten. Auf Eesten. Congressen und Tagen verlangt sein Redit der Magen. Bei Tagen, Festen und Congressen die Hauptsache ist und bleibt das Essen. Jed'ka in pit'ka stori, da se duša telesa drži — pravi pregovor. To velja tudi o želodcu in zato je on najdražja reč pri človeku, ter zahteva največ postrežbe, v kar mu morajo tlačaniti vsi udje. Ker tlaka nikomur ne ugaja, zato se ni čuditi, da so je bili siti tudi udje telesa in da so želodcu napovedali »štrajk«, če je res, kar je pravil Rimcem M. Agrippa. Toda želodec je zmagal in udje so morali »s praznimi rokami« zopet na delo. Ce je želodec prazen, tudi ljubezen izgine, čeprav bi bila tolika, da bi človek človeka snedel. V sorodu je želodec tudi s srcem: oba se dasta skrčiti in razširiti in sprijenost obeh se pozna po govorjenju. Razloček je pa ta, da je mnogo ljudi brezsrčnih, brez* želodčnih pa ne in da brez srca človek ne more živeti, brez želodca pa, čeravno se mu ni nadejati Matuzalemove starosti. Zaradi velikih želodcev so ob Valva-zorjevem času posebno sloveli »starover-ci« ali Uskoki, o katerih piše, da so jih rabili za vinsko in žitno shrambo (— »dass sie ihren Magen zum Weinkellcr so\vohl als zum Speise-Behalter tnachen«). Ce je želodec bolan, jc tudi človek za nič. Kdor ga ne more dati zdravniku v oskrb — zaradi obilnosti pomanjkanja denarja — naj gre vsaj za eno dopoldne v Kandijo k »Stemburju«, kadar je »on« doma. Tam se bo želodec zbal, da bi ne počil od smeha — in bo nehal boleti (Probatmti est). Velja pa tudi to-lc pravilo: »Sei mas$ig stets in Speis' und Trank, frag keinen Arzt .werd' niemals krank. Nimm nichts vom Apotheker ein, gesund dann wirst du alTzeit sein.« Navadni bolezni želodca sta krč in nahod; vendar se pa v njem zarede lahko tudi živali, ki povzročajo bolečine, n. pr. gliste, trakulja, rak. Prvo dvoje se še odpravi kako, križ je pa z rakom. Sliši se večkrat, da ima tudi naš slovenski narod marsikako rak-rano, pa ljudje imajo menda v mislih Ic »Slovenski Narod«. Najhujši nasprotniki želodčevi so dandanes abstinentje, ker mu še vina ne privoščijo, ko je vendar celo sv. Pavel svetoval Timoteju, naj ne pije zgolj vode, marveč malo vina, zaradi slabega želodca. (I. list Tim. C. V. v. 23.) Pa seveda takrat še ni bilo »zlate dobe«, kakor je sedaj, ko ima že vsak pastir kak cekin in pa uro (vsaj nikeljnasto). Res je tudi, da marsikdo zabavlja če?, grenkosti življenja potem, ko si je z njega sladkostimi pokvaril želodec Kdor pa hoče na svetu veselo živeti, mora dober želodec imeti, ali pa kakor Nemci pravijo: »A' guter Humor und a' richtiger Magen und a' Stiefel von Juchten kann Alles vertragen.« fi J« v » Pismo Boltatusa Pepeta. Gespud redehter! Ce iz lepa na ušlu. u mogl jt pa iz grda. Tku s holt misl naš gespud že-pan svu-bodamisl-nast in ne-udvisnast. Ja, lohka sma vesel, de mama tku kuraj-ženga in svuboda-mislnga žepana. Se bi je pa tacga žepana in per-jatla lohka veseu dohtar Taučar. Kua b zdej dohtar Taučar pučeu, ke sa se mu že usi štriki putrgal, če b na mou Ivan Hribarja, de b se najn ubesu. Tu b mu blu čist za scagat; tku pa žc še gvira en cajt, dokler se mu še ta štrk na u utrgu. Sej žepan sam že tud dost več na drži; udkar sa ga usi ta bulš Idje zapusti, se more že sam na soje prahtekante, ket na bergle upirat, 'la nar bi ga še Veroušku Mihec. agrarci Udržaloin, Stanekoni in Zazvorko, z dr. Heroidom, kateremu ie povedal, da pride najbrž zopet obiskat Prago, nato z Glabinškim, Kozlovskim, grofom Stiirg-khom, Latourjem in Chlumeckym. OBRTNIŠKA ZVEZA. D u n a j, 28. februarja. V zvezi poslancev, zastopnikov obrtništva, so se sprejele sledeče resolucije: Vlada naj predloži zbornici zakon glede na reformo obrtnega šolstva, razširi naj se avtonomija obrtniško-pospeševavnih zavodov, ustanovi naj se nemudoma obrtniški svet, reformira zavarovanje za nezgode, dokler ni sklenjeno splošno ljudsko zavarovanje. ALPSKA ŽELEZNICA. D u n a j, 28. februarja. Proračun za alpske železnice, predvsem za turško, je leta 1905., kakor znano, prekoračil 197 milijonov. Letos bo zopet treba zahtevati 30 milijonov več. Stroški so se povečali posebno vsled velikih težav in ovir pri turškem predoru. JEZIKOVNI BOJ NA ČEŠKEM. Praga, 28. februarja. Nemški poslanci nameravajo izdelati jezikovni zakon za Češko ter sc o njem posvetovati z vlado in češkimi poslanci. Češki poslanci izjavljajo, da zahtevajo, da morajo uradi po vsem Češkem s strankami občevati v češkem jeziku. I) u n a j, 28. februarja. Nemški narodni svet za Češko bo izdelal natančni načrt za sporazum s Čehi. ČASTNIŠKE GAZE. D u n a j. 28. februarja. Ogrska delegacija bo preko predloga avstrijske delegacije (Latour-Schraffl), naj se zvišajo častnikom in moštvu plače, šla na dnevni red z motivacijo, da ne more glasovati o predlogi, ker ni sklenjena v sporazumu z obema vladama in skupnim ministrstvom. NAPREDOVANJE KATOLIŠKO-NA-RODNE STRANKE NA ČEŠKEM. Praga, 28. februarja. Pri deželno-zborskih volitvah za kmečko skupino so posamez. stranke dobile: Agrarci 105.800 glasov (56%). Katoliško - narodni 23.000 glasov (17%). Socialni demokrati 20.000 glasov (11%). Državnopravniki 11.500 glasov (6%). Mladočehi 8.600 glasov (4 Mj %). Realisti 1.450 glasov (1%). — Kakor je razvidno, katoliška stranka silno napreduje. Najslabše se godi Masarykov-cem, ki so dobili od vseh glasov — 1 % ! OGRSKA. Budimpešta, 27. febr. Naučni minister Apponyi izvaja nekako: Odstopil bom, ako zbornica ne sprejme predloga o reviziji poslovnika. Revizija je nujno potrebna, kajti po novi volivni reformi, ki se bo izvedla obenem z revizijo poslovnika, bo prišlo v parlament mnogo zastopnikov narodnosti in socialistov, ki bi lahko onemogočili vsako delovanje v parlamentu, če se poslovnika ne poostri. KNEZEVIC MIRKO ČRNOGORSKI GENERALNI GUBERNATOR MAKEDONSKI? Dunajska »Reichspost« je izvedela od nekega črnogorskega državnika, da namerava Anglija predložiti velesilam, da imenujejo kneževiča Mirka Črnogorskega za generalnega gubernatorja v Makedoniji. Ta angleški načrt da je že poldrugo leto star ter ga gotovo odobrijo Francija, Rusija, Italija in Avstro-Ogrska. MED TURČIJO IN ITALIJO. Carigrad. 28. februarja. Turška vlada je odklonila zahtevo italijanske, da naj se rudniki v Kubi prepuste družbi »So-cieta commerciale d'Oriente«, ker je pri-posestvovanje bilo nepravilno. POROKA BOLGARSKEGA KNEZA. K o b u r g , 28. februarja. Tu se je poročil bolgarski knez Ferdinand s princeso Eleonoro von Reuss-Kostritz po katoliškem obredu. MAROŠKE HOMATIJE. Pariz, 28. februarja. General d' Amade operira dalje okoli Mediune. Francoska bo pomnožila svoje brodovje v maroških vodah. Berolin, 28. februarja. »Nordd. Allg. Ztg.« naznanja, da bo nemška vlada izdala belo knjigo o Maroku, da dementira izvestne hujskovalne vesti francoskih listov. NAPAD NA PERZIJSKEGA ŠAHA. T e h e r a n, 28. februarja. Proti šahu so vrgli dve bombi. Šah ni ranjen. Trije jezdeci na čelu spremstva so mrtvi. Šofer avtomobila in dvajset oseb je ranjenih. Iz nadaljnih poročil, ki so nam došla, izhaja, da se je šah včeraj ob 3. uri popoldne peljal z velikim spremstvom na svoje posestvo v Došantefu. Šah ni sedel v avtomobilu, marveč dalje zadi v navadnem vozu. Ko so bili v neki ozki ulici na koncu mesta, vrgel je nekdo s strehe neke hiše dve bombi. Ena je razletela v zraku, druga pa je padla pred avtomobilom na tla ter raztrgala in ranila mnogo ljudi. Napadalci so gotovo mislili, da jc šah v avtomobilu. Šahovega voza niso zadeli koščki bombe. Šah je, ves bled, skočil z voza ter se podal v bližnjo hišo, pred katero se je postavila močna eskorta. Odtod se je čez nekaj časa vrnil v palačo. Policija je preiskala vse bližnje hiše ter zaprla mnogo ljudi. Pravijo, da sta napadalca zbežala po strehah. Drugi trdijo, da je bil vržen peklenski stroj na cesti ter da sta napadalca med mrliči. Trdi se tudi, da je v napad zapletena cela vrsta ljudi, ki so bili porazdeljeni ob poti, po kateri se je imel pripeljati šah. Neki list zatrjuje, da se je na šahov voz tudi dvakrat ustrelilo. — Perzijsko poslaništvo v Berolinu je prejelo iz Teherana le kratko brzojavko, ki pravi, da šah ni ranjen. TURŠKA IN PERZIJA. Carigrad. 28. februarja. Danes je turška vlada perzijskemu poslaniku uradno naznanila, da so turške čete zapustile Sančbulak ter se umaknile v svojo prejšnjo posadko. BALKANSKE ŽELEZNICE IN ANGLEŠKA. L o n d o n, 28. febr. V angleški zbornici sta torej vladna zastopnika, državna tajnika Fitzmaurice in Grey podala o avstrijskem železniškem načrtu Mitrovica-Solun oficielni izjavi. Smisel teh izjav je sledeči: 1. Avstrija ima pravico to železnico zgraditi, 2. Angleška nima nič proti temu, kajti taka gospodarsko - trgovinska proga bi ji bila le v korist. 3. Napačno izbran pa je bil čas in Aehrenthal je v tem oziru pogrešil. 4. Avstrija je s svojim načrtom povzročila nesoglasje med vele-vlastmi. tako da je v nevarnosti makedonski reformni program. — Ta izjava, naj o njeni upravičenosti kdo sodi, kar hoče, je važna, kajti je prva oficiclna izjava v tej zadevi. M o n a k o v o , 27. febr. »M. Allg. Ztg.« poroča z Dunaja, da je nastala pavza v izvrševanju makedonskih reform vsled tega, ker so se velevlasti dogovarjale, kako bi se naj pri porti vložilo predlog o pravosodni preosnovi, in pa glede angleškega predloga o makedonskem orožni-štvu. Odgovor porte glede podaljšanja pooblastil civilnih agentov kaže popuščanje turške vlade, tako, da je pričakovati ugodno rešitev te zadeve. Iz Litije. — Občinske volitve v Litiji. V četrtek 27. februarja so se vršile v Litiji občinske volitve. Dosedaj je bila navada, da so bile v 3. razredu vsaj tri stranke, letos pa je bila izjema. Kmetov iz okolice je na volišče toliko došlo, da so prav lahko prodrli s svojimi kandidati, tudi če bi bile tri stranke. Toda to pot se Litijčani v 3. razredu izjemoma niso udeležili volitev in zato so bili kmečki odborniki izvoljeni skoro soglasno. Razuii enega, ki se je odpovedal radi bolezni, so izvoljeni vsi stari odborniki. Toda s tem, da so izvoljeni prejšnji odborniki, naj nikar nihče ne misli, da bodo pri volitvi župana glasovali na Svetčev komando, kakor je bilo dozdaj od strani naših grda napaka. Prilizoval se jim je namreč Svetec, češ, saj boste volili Damjana, on je tudi kmet. Naši odborniki so spoznali, da Damjan, četudi sam pravzaprav kmet, je prav tako zagrizen liberalec, ki pozna kmeta samo pri volitvah, potem se pa sramuje kmeta in za kmeta nima nikdar časa. V vseh 18. letih, kar je župan s pomočjo kmetov, nima najmanjše stvari pokazati, ki bi kmetu bila v korist, dočim je ves srečen, kadar je med gospodi. Če mu pravijo gospod, pa misli, da je res inteligentnež, čeprav njegovo obzorje ne sega čez Sitar-jevec. Ne vidi, da je v rokah gospode kakor žoga. Do tega spoznanja še do danes ni prišel. Kar se pa tiče 1. in 2. razreda, v katerem volijo sami Litijčani in uradniki, nekdo, ki pozna litijske razmere, ve, kakšna nevoščljivost tukaj vlada. Na videz seveda sama prijaznost, ali v resnici si nista niti dva odkritosrčna. Četudi so edini v tem, da ni prav za Litijo, da ima takega župana in da je vse sito Svetčeve komande, pa vendar lahko že naprej sklepamo, da bodo pri volitvi župana, ko bo najstarejši Svetec predlagal, da naj »pri starem ostane«, vsi zato, da ostane tako. Naj si le liberalci sami volijo župana, izvolili si bodo takega, kakoršnega zaslužijo. Od-bprniki S. L. S. pa ne bodo nikdar kateremukoli liberalcu izkazali zaupanja: Sploh pa že naprej odkrito povemo, da kakor hitro se sklene volivna reforma za deželni zbor, bomo zahtevali tudi reformo občin. Tak volivni red, kakor je zdaj, je več kakor krivičen. Siti smo liberalnega uradniškega gospodarstva. Po svetu. Boj kleptomaniji. Posestniki velikih trgovin v New Vorku so imeli toliko prestati pred kleptomanijo »dostojnih dam«, da so sklenili, da v prihodnjosti ne bodo nič več prizanašali. Izračunali so, da so vsako leto oškodovani vsled tatvin za več kot dva milijona kron. Dan po sklepu, zadnji torek, so takoj prišli na sled takemu činu. Elegantno oblečena dama iz dobre rodbine je vzela svileno bluzo. Ko so jo prijeli, je čin tajila, kar pa ni nič pomagalo. Dobila je histeričen napad, ko je slišala, da jo bodo aretirali, ter je izjavila, da bode to vzelo njeni materi življenje in vsled tega se njena zaroka razdrla. Toda trgovec se ni dal omehčati in elegantno tatico so odpeljali. al kokr mu prauja negau kulegi na rotuž: »ta skraužlan prahtekant« drži pu konc. No, pa temu ni za zamert; sej prou rad na pudpera gespuda žepana in je že zdauni jamru, de ga ud tega že hrbet buli; ampak more, drgač je falen. Sej je žc enkat reku preke sojmo perjatle: »če na um hedu svobodamiseln in neudvisn, um pa še teh pet kucin preli zgubu, predn um na rotuž kej naprej pršou«. De na rotuž nubedh naprej na pride, če ni čist svobodamiseln, tu je že enkat ena. Sej se je vidi pr Guvedkari. Dokler ga ni Mulavrh puštatu. de je neudvisn, ni blu nč; kokr s je pa enkat iz »Sojmo Listam« pr Mulavrhe kredit prdubu, sa ga pa prec naredi za kumeserja na rotuž. Tu se more gespude žepane pestet, de je skus in skus pravičn, ke use slab plačuje in use dobr štrafuje. In zasluge ina pa tud za Iblana take, de tnal ker. Sej sma mel že use sorte žepane u Iblan, pa kermo je še kerkat tu u glava padi, de b šoti pestet pu useh cestah in gasah iblanskeh na hiše ene rdeče križe malat. Ldjc sa douh štederal, kua te rdeč križi in cahni pu hišah pume- nja, tu sa vedi de neki hedu modrga more bt, zatu ke je iblansk žepan Hribar tu pu-gruntu. ta prauga pa le nisa pugruntal, dokler jm ni sam Bolču Pepe puvedu, de je pustu gespud žepan zatu te rdeče križe in cahne na hiše malat, de Idi pu noč Mora na tlač. A ni tu ena velika zasluga? Dohtar Taučari b nekol kej tku kun-štnga u glava na padi, dohtar Trilllari pa še mu; za tu pa tud ni prou, de tku ntisove vihata, kokr bi iz ta velka žlica pušrekana pamet jedla, ke ni spred in zad nč. Ke je žc gespud žepan sam mudrijan ush mudrijanu, ma pa tud ukul sebe rad same mudrijane in le zavle tega učas pu kašneli žlahtnkeh puseže, ke dost mudrijanu dubit na more; kedr pa tud žlahtnku prmankuje, more pa sevede pusečt pu ta-keh, ke maja že kašne zasluge te al pa unc sorte, če že drugeh ne, pa je že tu zadost, če se učaseh za sluvensk narud u maškare ubleče. Še več zasluge ma sevede tist, ke s zavle maškar tud mestafe in brada pesti pulberat. Tu pa tud ni kar ke u en dan. Gespud svetnik dohtar Zarnik jc pr usak kucin, ke mu ia je pulberar preč pulberu. ta nar nm trikat zdihnu in zajamru, kulk more za narud žrtvat in na vem, kuku b se usa ta reč iztekla iz mestafam pa iz brada, če b na mou gespud svetnik dohtar Zarnik ceu cajt med pulberajnam pred učmi sojga naruda in pa preuzvišena per-šona gespuda žepana. Tu je še dobr, de nima gespud svetnih dohtar Zarnik več Ium-pu čez, ke kdur ma lumpe čez in jh more zvohat, more mt mestafe, drgač nč na uprav. Mačka tud. če ji enkat mestafe pu-strižeš, pa zgebi vs voh in nubene miš več na izvoha. Za Trstenjakuga Tončka je škoda, de ni za kašnga svetnika na rotuž, ke on ma tud dobr nus, de voha, ki kej bolš kaže, zatu pa capla za dohtar Taučarjam in dohtar Trilllarjam pu forštatskeh pajzelneh, koker imenuje »Sluvensk Narud« use iblanske uštarije, kereh nima Rormanu Fiki čez, in klubasa puslušaucem, de je za počt. Kdaj u Tonče za Ion za negava muja kej avanzeru, se še na ve, ampak douh na bo. Če še na veja, da bo kandedat pr ubčinskh vulitvah, pa to pove Boltatu Pcpe s Kudeluga. Našli so velik safir v Ratnapuri na otoku Cey!onu. Kamen tehta pol funta, je zelo velike vrednosti, zlasti ker je popolnoma nepoškodovan. Tudi vzrok ločitve. Ameriški časopisi poročajo o nekem novem vzroku zakonske ločitve. Mistress Bromage, ki spada med najboljše in najpremožnejše kroge v mestu Pittsburgu, je tožila za ločitev od svojega moža, ker se je zoperstavil njeni želji, da ji plača v letu za več nego dvanajst oblek. Mrs. Bromage smatra to za smrtno žalitev in tako hudo onečaščenje ženske časti, da noče nič več živeti na strani svojega moža. Kako sodbo je sodišče glede tega izreklo, tega ameriški časopisi do sedaj še niso sporočili. Nove vrste goljufija. V neko modno trgovino v Londonu je prišla elegantno oblečena dama v spremstvu neke deklice ter zahtevala, da si nakupi več stvari. Hitro je izbrala več dragocenosti ter vzela nato iz denarnice ovoj bankovcev, od katerih je enega izročila blagajniku. Bankovec je bil za sto funtov. Blagajnik je bankovec zelo nezaupno ogledoval. Izročil ga je nato prvemu blagajniku. Ta ga je poslal v banko, da se ondi prepričajo o njegovi istinitosti. Dama je med tem čakala, da ji izplačajo. Slednjič je vsled dolgega čakanja postala nejevoljna, dasiravno se je prodajalec trudil, da jo ohrani pri dobri volji. Bila je zelo razburjena ter slednjič rekla, da zbranih stvari nikakor ne vzame. Bančni uradniki so bankovec natančno pregledali in ga poslali v trgovino z zagotovilom, da je bankovec pravi. Ko so ga dami izročili, je rdeča od jeze zapustila trgovino ter obljubila, da pride mogoče kasneje po zbrane stvari. Ko je prišla v drugič v trgovino, je zopet odprla svojo denarnico in vzela iz nje bankovec za sto funtov. Blagajnik ga je rade volje sprejel ter ji takoj izplačal ostanek. Šef je damo celo spremil do vrat ter ji napravil globok poklon. Drugi bankovec za sto funtov je bil pa ponarejen in elegantna dama z deklico je od tedaj zginila. Za profesorja na vseučilišču v Varšavi je imenovana gdčna. dr. M. Stefanovv-ska, ki je 10 let službovala na fizijologič-nem zavodu v Bruslju. Ženska šef-zdravnik. V mestni bolnišnici v Pforzheimu je bila za šef-zdrav-nika imenovana gdčna. Lina Schiemann. Eden in en četrt milijona tovarniških delavk je bilo leta 1906. na Nemškem. Samo to leto je prirastek znašal 64.070 delavk, večinoma mladostnih. Ženske kot člani mestnih ubožnih in sirotinskih svetov. Na Nemškem so uvideli umestnost in važnost, da so ubožni in si-rotinski sveti sestavljeni tudi iz ženskih članov ter vedno več mest nastavlja žetiske, bodisi kot pravoveljavne svetnice, bodisi kot samo sosvetovalke ubožnih in sirotinskih svetov. Tako imajo na Meklen-burškem v Schvverinu 13, v Rostocku 31, V Wismarju 5 ženskih članov ter še v mnogih drugih mestih. Ostala mesta bodo sledila. Za Bavarsko je državni zbor tudi potrdil tozadevni sklep deželnega zbora bavarskega. Korak k rešitvi vprašanja o reglemen-tiranju prostitucije na Pruskem. Prusko notranje ministrstvo je izdalo reformo nravstvene policije, katere glavna določba je, da je odslej staviti osebe pod nadzorstvo nravstvene policije le na podlagi pravilne sodne obsodbe radi izvrševanja nenravnosti kot obrt. Japonski vohuni. Cela Mandžurija, kakor poroča »Ruska Okraina«, mrgoli japonskih topografov in vohunov, ki hodfto po raznih krajih pod krinko zdravnikov in trgovcev. Nedavno je neki japonski major s petimi kitajskimi vojaki potoval iz Vla-divostoka čez Ningut v Harbin. Cele množice japonskih trgovcev prihajajo v Mandžurijo in ogledujejo vse, kar jih more zanimati. Na korejski meji, ki je obrnjena proti Vladivostoku, Japonci zidajo trdnjave in nedavno so nasilno v last vzeli mesto Nan-gan, kar je izzivanje ne le za Kitajsko, ampak tudi za Rusijo, ker Nangan se nahaja v mandžurski oblasti. Visoka starost Te dni je prišel v Peterburg 142letni kazak Nikolaj Gorškov. ki je zadnja leta preživel v Bakumu pri svojem vnuku. Vnuk je bil pred nedavnim obsojen v prisilno delo in tako je bil stari kazak brez podstrešja. Hoteč pri najvišjih krogih prositi za svojega obsojenega vnuka, podal se je popolnoma brez denarja peš v Peterburg in srečno je prispel v Moskvo. Tam je našel dobrotnika v osebi nekega trgovca, ki je staremu kazaku daroval vozni listek v Peterburg. Navzlic svoji visoki starosti je Gorškov še zelo čil in krepak. PredJLincoln._ 2. Alexander II. 3. Pred. Garfield. 4. Pred. Čarnot. 5. Šah Nasr. Eddln. Cesarica Ellsabeta." 7. Humbert. 8 Pred Mc Kinley. 9. Kraljica Draga. 10. Alexander. V zadnjih petdesetih letih umorjeni glavarji držav. Umoru portugalskega kralja in prestolonaslednika je po kraljevem umoru v Srbiji k sreči le malo podobnih groznih zločinov. V zadnji petdesetih letih je bilo umorjenih skupno s portugalskim kraljem in prestolonaslednikom ravno dvanajst kro-nanih, oziroma predsedniških glav. Dne 14. aprila 1865 je bil kot prvi v tej vrsti umorjen predsednik Lincoln v gledališču ; v Washingtonu. Dne 13. marca 1881 je pa-| del ruski^ car Aleksander II. kot žrtev atentata. Štiri mesece pozneje je bil umor-' jen predsednik Garfield. V spominu je še atentat Caseria Santosa v Lyonu 24. julija leta 1894. ki je bil naperjen proti predsedniku Carnotu. Dve leti pozneje je bil zavratno umorjen perzijski šah Nasser-Eddin. Žrtev grozovitega zločina je bila naša cesarica Elizabeta v Genevi. Morilec | se imenuje Lucheni. Za svoj zločin se pokori v švicarski kaznilnici, kjer je zaprt v dosmrtno ječo. Dne 20. julija leta 1900 je umoril Bresci v Monzi italijanskega j kralja Humberta in 5. septembra istega le-! ta je Leon Czolgosz smrtno ranil predsednika Mc. Kinley-a. Dne 11. julija leta 1903 se je izvršil grozoviti kraljevi umor v Srbiji, s katerim je prenehala dinastija Obre-novičev. Časopisje n^mšKega »Centra*. Berolin, 25. febr. Vodilni glasili nemškega »Centra«*) sta »Germania«, ki izhaja v Berolinu s 15.000 naročniki, in pa »Kolnische Volkszeitung«, ki ima zdaj kakih 26.000 naročnikov ter izhaja trikrat na dan. Na Bavarskem izhaja že 222. leto»Augsburger Post-zeitung«. List je znan tudi v Avstriji, je zelo vpliven in raznovrsten. Naročnikov ima približno 10.000. Oficielno glasilo bavarskega centra »Bayrischer Kurier« ima približno 15.000 naročnikov. To so pa tudi listi, iz katerih se izpopolnjujejo drugi listi nemškega centra. Mednarodni ugled vživa pred vsem »Germania« in pa »Kolnische Volkszei-tung«, ki stane v Avstriji 13 K 29 h četrtletno. »Koln. Volkszeitung«, katero vodi dr. Naumann (protestantovski krščanski socialec), je veliko strankino glasilo, izvrstno opremljeno z vsdmi »šikanami« moderne tehnike in odlično opravljeno. Po obliki in po slogu je list svetoven. Energično ga vodi .1. Bache.m. »Kolnische Volkszeitung« ne obrača zgolj pozornosti na politiški del, marveč goji tudi jako marljivo narodnogospodarsko polje. Narodnogospodarski del »Kolnische Volkszeitung« ne zaostaja prav nič za onim liberalne »Frankfurter Volkszeitung«, ki objavlja v Nemčiji najboljši narodnogospodarski pregled. To se tudi pozna. Centrumovi pristaši industrijskih in trgovskih slojev ne čitajo več liberalnih listov, ker dobe vse, kar jim je potrebno, da znajo, v »Kolnische Volkszeitung«. Da poznamo list, je potrebno, da se seznanimo tudi z listovim glavnim urednikom dr. Julijem Bachemom. Iz njegovega dela »Allerlei Gedanken iiber Journalistik« posnemam sledeče: Če urejuješ trgovski del lista, bodi odurno nepristopen bankam, sindikatom, trustom in drugim zastopnikom združenega velikega kapitala. Ni bolj zaničljivega kakor podkupljeno pero. Trgovski del lista ima dolžnost, da pove. kako stoje dejansko stvari na denarnem in na blagovnem trgu, nima pa dolžnosti, da poda navodila, kako naj se špekulira. Špekulira naj vsak sam na svoj lastni račun in na svojo lastno nevarnost. Dober bodi s svojimi tovariši. Olajšaj sebi in njim grenko delo. Mnogo komplimentov seveda ni mogoče delati v notranjem redacijskem občevanju, kratko se *) Podatki so povzeti po osebnih informacijah osobito z urednikom znane Sozialpolitische Korrespondenz«, dr. Van den Booma, po spisih dr. Viktorja Nauman-na »Die katholische Presse«, Wiesbaden 1907, in Julija Bachem »Allerlei Gedanken iiber Journalistik«, Kolin, 18. februarja i 908. mora vse opraviti, da gre »forma« pravočasno v tisk. Smrtni sovražniki vsakega urednika so obiskovalci med uredniškimi urami. Občuj zato ž njimi po tem načelu — seveda vedno prijazno. Najboljše je, če jih opozoriš, da naj ti pišejo o tem, kar imajo na srcu. Časnikarjeva sol bodi, da je kratek. Dolgi članki so vedno slabi, če so tudi dobri. Ne čitajo jih in če jih tudi čitajo, ne ostane ničesar v glavi. Serije so vedno slabe. Pri vsakem stavku, ki ga zapišeš, se vprašaj, kaj ti lahko ugovarja tvoj nasprotnik bodisi na desnici ali pa na levici. Časnikar nastopaj vedno kontradiktatorično. V »Kolnische Volkszeitung« je dvanajst trajnih urednikov, seveda sotrudni- j kov ima list več. Načelo lista je, da se ne I urejuje s škarjami, marveč s peresom. Zato je pa tudi tako mikavno čitati »Kolnische Volkszeitung«, ki je vedno originalna in interesantna. O finančni podlagi lista je znano, da pokriva naročnina le 54 odstotkov za list. Tako je imel list leta 1900 do 20.000^ naročnikov, stal ie pa 1 milijon mark. Širši javnosti podrobnosti o sedanjem stanju lista niso znane. Da nima »Kolnische Volkszeitung« več naročnikov, je pač krivo to, ker je naročnina precej visoka. Sicer se meni naročnina 7 mark četrtletno po pošti ne zdi visoka za list, ki izhaja trikrat na dan in najbrže to tudi ni glavni vzrok, da nima list kakih 100.000 ali še več naročnikov, kakor jih imajo razni liberalni listi v Nemčiji. Lokalni patriotizem in pa tudi ozir na finančno stanje sta vzrok, da pristaši Centra rajši kupujejo druge cenejše domače liste, ki pa nimajo take veljave in ne vži-vajo onega ugleda, ki ga vživajo »Kolnische Volkszeitung«, »Germania«, »Augs-burger Postzeitung«, »Bayrischer Kurier« in deloma »Deutsches Volksblatt« v Stutt-gartu. Za ožjo domovino pridejo predvsem v poštev centrovi listi. Za Miinstcr »Diissel-dorfer Tageblatt«, ki izhaja vsak dan in stane četrtletno po pošti mark 210. List ima naloga 15.000. Za Kolin izhaja za širše ljudske sloje jako poljudno pisani dnevnik »Kolnischer Lokalanzeiger«. Zanj porabijo večinoma stavek »Kolnische Volkszeitung«. Za rensko provinco pride glede na ugled v poštev »Triersche Landeszei-tung«, le v lokalnem delu jc samostojen in bolj obširen, kakor Kolnische Volkszeitung«. Na VVestfalskem imajo svoj list4 »Westfaliseher Merkur«, ki jc bil ustanovljen leta 1822, izhaja na dan dvakrat in stane četrtletno sprejemati po pošti 350 mark. Hanovcr ima manjše liste. V Šle-ziji je vodiini list »Schlesische Volkszei- tung«, v renski Ealci »Pfalzer Zeitung«, na Badenskem »Badischer Beobachter«, v VViirtembergu »Deutsches Volksblatt«, na liesenskem »Mainzer Journal«. Poleg teh je pa še kakih 500 do 600 manjših listov. Listi so poceni. Tako ima »Tremonia« 32.000 naročnikov. Izhaja sedemkrat na teden na šestih straneh. Stane pa četrtletno le 1*80 mark prejemana po pošti. »Tremonia« se urejuje v Dortmun-du, Pottgasse 4. Kupuje jo tudi mnogo slovenskih delavcev ob Ruhri. Samo 75 fenigov mesečno, za Avstrijo 1 75 mark, stane »Deutsche Reichs-Zei-tung« v Bonnu, ki izhaja dvakrat na dan. »Niederrheinische Volkszeitung« v Kre-feldu izhaja na dan dvakrat. Stane četrtletno po pošti sprejemana 2'52 mark. Naši Slovenci kupujejo tudi precej »Diisseldor-fer Tageblatt«, ki ima 15.000 naročnikov, stane četrtletno po pošti 210 mark in izhaja enkrat na dan na 12 straneh, in pa list »Essendorfer Volks-Zeitung«, ki ima nad 50.000 naročnikov, izhaja dnevno v Essenu ob Ruhri in stane četrtletno 180 mark. Ne mislite pa, da so ti listi kaj posebnega. Centrovo časopisje je, rekel bi, enako uniformirano. Imajo dnevniki po enega ali dva urednika, ki pa razven lokalnih novic nimajo drugega posla, kakor da prav pridno rabijo škarje, da strižejo iz »Kolnische Volkszeitung« in »Germanije«. Ostalo duševno delo oskrbujejo razne korespondence. Članke ponatisnejo iz »So-zialpolitische Korrespondenz«, »Ljudskega društva za katoliško Nemčijo«. To korespondenco urejuje zdaj dr. V. den Boom«. Polemični del jim preskrbi »Apologetische Korrespondenz«, ki jo urejuje dr. Meffert. V Berolinu pa skrbe za centrovo časopisje razne korespondence. Akcijsko podjetje: »Centrova parlamentarna korespondenca« preskrbi 30 listom vsak dan mali uvodnik in pa poročilo o nemškem državnem in o pruskem deželnem zboru. Privatna »Nien-kemperjeva korespondenca« v Berolinu preskrbi šestim centrovim listom vsak dan en uvodnik. Najbolj je pa razširjena »Erz-bergerjeva korespondenca«, ki preskrbuje svoje naročnike liste z uvodniki, z malimi novicami in pa s tistimi drobtinami, ki jih imenujejo slovenski časnikarji »Razne«.— Bavarsko časopisje ima lastno »Bavarsko centrovo korespondenco«. »Sozialpolitische Korrespondenz« iu »Apologetische Korrespondenz« sta tiskani in se razpošiljata zastonj nad 400 listom. Določeno je, kdaj da se sme objaviti dotični članek. — Ostale korespondence so navadno hekto-grafirane. Brzojavna, politična in gospodarska poročila preskrbuje centrovo časopisje, Wolfov brzojavni urad v Berolinu, ki je strogo objektiven. Pri listih sodelujejo pa seveda tudi razni dopisniki. Centrovo časopisje je torej jako enolično napravljeno čisto moderno po enakem vzorcu razven »Kolnische Volkszei-tunge«, »Germanije«, »Augsburger Post-zeitunge« in pa »Bavarskega Kurirja«. Popolno res da še ni časopisje nemškega Centra. A je razširjeno. Priborilo si je tal, in sicer dnevniki, ne zgolj v boljše sloje, čita in kupuje ti dnevnik priprost kmetič in mož z žuljavo roko: delavec. Res pa je: več individualne samostojnosti sorazmeroma kakor po korespondencah in pa časniških izstrižkih pitano centrovo časopisje kaže naše slovensko časopisje in je zato bolj raznolično, kakor je časopisje nemškega Centra. » * « Morebiti zanima marsikaterega stanje konfesionalnega znanstvenega časopisja v Nemčiji. V svoji razpravi »Entwicklung, Bedeutung und Aufgaben der deutschen Presse«, objavljeni v knjigi »Studien iiber das Zeitungswesen«, piše J. Meissner: Vsa veroizpovedanja in verska naziranja imajo svoje strokovne liste. Prevladujejo po starosti častitljivi listi. V Nemčiji ima katoliška teologija 185 (leta 1837 32, leta 188« 95), protestanška pa 421 (leta 1837 88, leta 1888 122) znanstveno poljudnih časnikov. — Pisatelj dostavlja: Vedni napredek dokazuje, kako da narašča versko prepričanje in kako cvete veselje do znanstva med raznimi veroizpovedanji. idrijske novice. i Ne bo je — čitalnice na občinske stroške! Znano je že, kako krasen sklep so bili napravili liberalci. Nič manj nič več niso želeli, nego lepo, elegantno čital-niško poslopje, ki naj bi služilo za razne priredbe naprednjakov, postavila pa naj bi poslopje mestna občina na stroške davkoplačevalcev. Ti pa niso bili s tem zadovoljni. Zato so vložili ugovor na deželni odbor proti temu sklepu, kakor tudi proti proračunskim točkam, da se nakupijo na novo zemljišča, uravna zopet dijaško igrišče ter naloži prvi obrok za novo klavnico. Deželni odbor pa je prekrižal račune liberalcev. Sporočil je namreč občini v dopisu z dne 28. jan. 1908 med drugim naslednje: »Pritožbi Franca Osvalda in tov. z dne II. dec. 1907 zoper sklep občinskega odbora z dne 27. nov. 1907 glede odobritve proračunskih postavk: 1. za nakup zemljišč 5000 K, 2. za uravnavo dijaškega igrišča 1000 K, 3. za novo klavnico 2000 K, 4. za javno čitalnico in knjižnico 2000 K. vidi se deželnemu odboru ugoditi in navedene postavke iz proračuna črtati, ker občina za te izdatke ozir. za ves izkazani primanjkljaj nima pokritja. Izdatki občine so proračunani na 182.262 K: po odbitku pravih dohodkov po 11.671 K in po odbitku doneska vseh priklad v skupnem znesku 80.427 K ostane še 90.164 K primanjkljaja, za katerega občina nima pokritja. Z ozirom nato dež. odbor nima povoda, preiskovati potrebe zgoraj pod 1. 2. iu 3. omenjenih prorač. postavk. Glede na pod točko 4. navedene postavke pa pripominja dež. odbor, da ustanavljanje javnih čitalnic in knjižnic ni naloga občin (§ 28 obč. red.) in da se v to svrho tudi ne smejo vporabliati sredstva občine.« Sedaj bodo menda jenjali liberalci izmišljevati si na občinske stroške stvari, ki bi le posameznikom prav prihajale. i Romajo le navadni ljudje. Pri liberalcih je drugače. Sami ne romajo nikamor, zato pa namesto njih neljubi jim dopisi. Tako je bilo tudi z zgoraj navedenim dopisom deželnega odbora. Dasi jc naveden dan 28. jan., moti se zelo, kdor bi mislil, da so pritožitelji dobili rešitev kaj preje nego v enem mesecu. A ni kriv dež. odbor, marveč zopet naše županstvo. Ko je dobilo rešitev pritožbe, ni obvestilo pritožite! icv, ampak možje so se vsedli k mizi in -- menda se ne motimo — po notarjevem navodilu sestavili dolgo vlogo na deželni odbor, v kateri so skušali dokazati, kako potrebne so ravno naprave, proti katerim je vložena pritožba, ter to vlogo odposlali na dež. odbor. Upali so, da bo dež. odbor prenaredil svoj že napravljeni sklep, ter zato niso obvestili pritožiteljev. A so se opekli. Dež. odbor ni prav nič od-jenjal. Ne bo je čitalnice po želji liberalcev torej, kar je popolnoma prav. Predrzno se nam pa vendarle zdi, da županstvo razsodbe dež. odbora vrača! Blamažo je vsekakor doživelo imenitno vkljub temu, da ima tako dobrega pravnega svetovalca. i Ravnotežje v občinskem gospodar-svu doseči je res treba. Tudi sedaj, ko je dež. odbor črtal štiri postavke iz našega občinskega proračuna, nismo še na čistem, dasi je občina olajšana za celili 46.000 K. Nepokritih ostane še vedno okoli 45.000 K, za kar bi sc bilo treba zadolžiti, ako hoče občina vse izvršiti, za kar se ie odločila in kjer bodo stroški skoro gotovo še izdatnejši. Rudniško ravnateljstvo je vsled tega napravilo vlogo glede dosege ravnotežja v občinskem gospodarstvu, in deželni odbor je v istem dopisu z dne 28. jan. 1908 naročil županstvu, naj dotično vlogo predloži občinskemu odboru v posvetovanje. Ali je bila že ta seja, ne vemo poročati. i Pouka o zakonitih predpisih se noben pameten človek ne brani, najmanj pa še Osvvald, ker ga večkrat kdo kaj vpraša za svet. Kadar kaj novega zve, je prav vesel. Za sedaj je prišel »Narodov« poročevalec prepozno, ker je že svoj čas Osvvald bral o pravicah mladoletnih uradnikov. Zato tudi ni reklamiral nekega uradnika, ki je bil rojen 19. marca 1886, pa je bil v imeniku. »Slovenec« pa ni poročal v soboto o nobenem uradniku, marveč o reklamaciji od napredne strani, v kateri se je zahtevalo, da se vpišeta dva c. kr., ki nista šc to, ker dobe šele defini-tivno nastavljeni učitelji značaj uradnikov. Ako pa razsodba prizna tudi imenovanima reklamirancema značaj uradništva ter ju vpiše, je popolnoma prav, ter bo s tem rešeno tudi vprašanje glede volivne pravice suplentov na ljudski šoli za občinski odbor. izjlovonskeja sveta. si Krvava statistika iz Macedonije. Bolgarski »Den« je objavil statistične podatke o ubojih, ki so se zgodili leta 1907. v solunskem in bitoljskem vilajetu ter ser-skem sandžaku. Leta 1907. je bilo ubitih 1364 oseb in ranjenih 385 oseb. Bolgarov je bilo ubitih 927, Grkov 194, Turkov 175, Vlahov 47, Srbov 21. Izmed ranjenih je bilo 223 Bolgarov, 6tJ Grkov, 86 Turkov, 13 Vlahov in 3 Srbi. Ako se računi po odstotkih, tedaj je bilo ubitih Bolgarov 67 odstotkov, Grkov 14-2 odstot., Turkov 13-6 odstot., Vlahov 3-6 odstot., Srbov 1-6 odstot. Ranjenih Bolgarov je bilo 57-9 odstotkov, Grkov 15-6 odstot., Turkov 22-4 odstot., Vlahov 3-4 odstot., Srbov 0-7 odstot. Vkup je bilo ubitih 85-8 odstotkov kristijanov in 14-2 odstot. mohamedancev; ranjenih pa 77-6 odstot. kristijanov in 22-4 odstot. mohamedancev. si Državna društva treznosti na Ruskem ne morejo izkazati skoraj nobenega uspeha. Tako je vsaj zatrjeval pred kratkim član državnega sveta V. P. Cerevan-sky pri neki seji. Vlada baje tem društvom štiri milijone rubljev letne podpore, a društva ne dosegajo svojega cilja — izkoreninjenje ali vsaj zmanjšanje pijančevanja na Ruskem. Narobe, pijančevanje se širi čimdalje bolj. V. Čerevansky je izračunil, da bi se s tistimi štirimi milijoni rubljev moglo vzdržavati 8000 ljudskih šol, ki bi obrodile več sadu nego državna društva treznosti, ki imajo svoje narodne dorne, v katerih se prirejajo za ljudstvo dramatične igre, veselice itd. Ti domi so bili dozdaj zbirališča revolucijonarjev. Zato je Cere-vansky predlagal, naj s,e tisti štirje milijoni rubljev izdajo za zidanje šol, cerkev, ali pa naj se ž njimi podpirajo reveži, sirote in razni pohabljenci. Državni svet dozdaj še ni sklepal o tem predlogu. si Izprememba koledarja na Ruskem. Ruski merodajni krogi se pečajo z vprašanjem izpremembe starega koledarja na novi. V ti zadevi se sedaj iz Peterburga poroča: Odbor, ki ga je izvolila peter-burška znanstvena akademija glede na vpeljavo novega koledarja, je imel v zadnjem času več sej, pri katerih se dozdaj ni ukrenilo ničesar. Predsednik odbora je član akademije Oldenburg in člana odbora sta tudi Šahnatov in Rihačev. Razun tega so v odboru zastopniki raznih državnih zavodov. si Načrt zakona o svobodi vere na Ruskem. Ruski min. svet je predložil sv. sinodu načrt zakona o svobodi vere, ki je pripravljen za državno dumo. Po tem zakonu bi smel vsak človek na Ruskem iz-premeniti svojo vero kakor hoče in kolikokrat hoče in vsaka cerkev bi imela pravico širiti svojo vero. Sv. sinod, ki sebe smatra za najvišjo duhovno oblast in vsled tega mora braniti pravoslovje, je sklenil, da bode zmirom skrbel za to, da bi pravoslavna cerkev bila med vsemi cerkvami na Ruskem prva in da bi pravica širiti svojo vero pripadala samo pravoslavni cerkvi in drugo vero sme sprejeti samo tisti, ki to sam brez posebne spodbuje želi. Razen tega je sinod sklenil prizadevati sc, da bi tisti svečeniki, ki so od duhovništva odpadli, se ne sprejemali v državno službo ter da bi se ostre kazni naložile tistim, ki v časopisih ali v govorih zasmehujejo in napadajo pravoslavno vero, cerkev in duhovnike. — Kakor se vidi, se bodo verske razmere na Ruskem kmalu zelo izpremenile. si Časnikar — svečenik. 17. svečana je bil v aleksejevski cerkvi v Moskvi posvečen v dijakona Dimitrij Savvatčvič Dmitrijev, znani ruski leposlovec in časnikar, pisatelj zgodovinskih romanov in povesti. Dmitrijev je objavil svoje spise v raznih časopisih in zbornikih tekom zadnjih 30 let in je bil zelo poljuden. Za nekoliko dni bode Dmitrijev posvečen v svečenika. Znanost In umetnost. * Glasba. 1. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Za ženski dvospev in klavir; uglasbil Hrabroslav Volarič. Op. 12. Cena 1 K 50 v. V Ljubljani, 1908. Tiskala Učiteljska tiskarna. Založila Frančiška vdova Volaričeva. Pod tem naslovom je ravnokar izšel 13 strani broječi, čedno avtogra-fovani zvezek dveh Volaričevih napevov na S. Jenkovo besedilo. Ta napeva smatramo kot bisera Volaričeve muze. Volarič je po vsej pravici jako čislan slovenski skladatelj. Njegova glasba je jasna, živih boj, sempatja jo preveva sentimentalnost, ki pa je njegovi umetnosti le v veliko korist. Volarič ni Wagnerjanec. Saj njemu nikoli ne nedostaja fantazije. VVagnerja skušajo posnemati le oni skladatelji, katerim ne teče prebogato vir lastne iznajdbe in ki iščejo dekadence v glasbi. Volaričeva glasba pa tako prijetno vpliva na poslušalca, kakor prijetno de rahli vetrič v hudi poletni vročini. Zal, da se je moral Volarič radi ljubega kruha dati vpreči v šolski jarem; to je neugodno vplivalo na rahločutnega in šibkega zdravja moža. Da bi bil on službe prost, imeli bi bili Slovenci svojega Mozarta. In zares je 1. napev tega zvezka tako lep, da bi se ga gotovo veliki Mozart ne sramoval. Z Volaričem smo izgubili Slovenci na polji narodne glasbe toliko, kolikor s S. Gregorčičem v poeziji. Po sodbi pokojnega dekana Harmelja bil je Volarič najbolj popularni slovenski skladatelj. Čitalnice, pevska društva in osobito ve gospice pevke, sezite pridno po tem zvezku, da bodemo čuli iz vaših zvonkih grl prav mnogokrat ta dva Volaričeva pevska bisera. — Zvezki se naročujejo pri g. vdovi Frančiški Volaričevi v Gorici, Via St. Antonio št. 12. Najbolje je naročati zvezkov po številu pevk, da ne bo treba zamudnega odpisovanja. Volitve na Hrvaškem Rezultat volitev na Hrvaškem je zdaj gotov — samo iz treh krajev (Novigrad, llok, Šimanovci) še ni poročil, oziroma bodo ožje volitve potrebne. Izvoljeni so: Hrvaško-srbska koalicija: Surmin (Zagreb I), grof Kulmer (Zagreb II), Urbanič (Varaždin), Obradovič (Gračac), Krainovič (Srb), Vladimir Niko-lič (Ogulin), Muačevič (Vojnič), Lukinič (Karlovac), Bedekovic (Stubica dolj.), Bu-disavljevič (Vrginmost), Peleš (Glina), Babic (Petrinja), Stojanovič (Kostajnica), Kukuljevič (Ivanec), Haratnbašič (Nov-ska), Badaj (Nova Gradiška), Grahovac (Daruvar), Belobrk (Slatina), grof Pejače-vich (Našice), Bedenič (Vuka), Sandor Po-povič (Dalj), Paleček (Vukovar), Laza Ni-količ (Nuštar), Dušan Popovič (Morovič), Dušan Popovič (Mitrovica), Cučkovič (Martinca), Vukatinovič (Hrtkovci), Šišič (Vinkovci), Pinterovič (Osiek g. g.), Kova-čevič (Osiek d. g.), Vladimir Nikolič (I) (Zemun), Banjamin (Ss.) (Udbina), Polo-vina (Ss) (Brlog), Pribičevič (Ss) (Koreni-ca), Medakovič (Ss) (Plaški), Mažuranič (Kp) (Selce), Barčie (Kp) (Bakar), Supilo (I) (Delnice), Magdič (Kp) (Vrbovsko), Modrušan (Kp) (Draganič), Bauer (Kp) (Jastrebarsko), Markovič (Kp) (Velika Gorica), Tuškan (Kp) (Sisak), Cerovac (Kp) (Krapina), Roje (I) (Bjelovar), Kre-pelka (P) (Hercegovac), Heimerl (P) (Caz-ma), Zagorac (Kp) (Koprivnica), Markovič (Ss) (Pakrac), VinkoviC (Kp) (Pože-ga), Novosel (Kp) (Garčin), Poljak (P) (Dolj. Miholjac), Lorkovič (P), (Val-povo), Vladimir Nikolič (I) (Karlovci), Kutuzovič (Kp) (Cerna), Purič (Kp) (Boš-njaci). — Koalicija ima torej 56 mandatov. Starčevičanci: Peršič (Zagreb III), Starčevič (Gos-pič), Badinovac (Perušič), Ogrizovič (Oto-čac), Vlahovič (Senj), Pavlovič (Slunj), Kufrin (Pisarovina), Frank (Dugoselo), Pavelič (Samobor), Kiš (Pregrada), Ele-govič (Klanjec), Tomac (Biškupec), Pisa-čič (Zlatar), Josip Frank (Križ), Bošnjak (Ivan Zabno), Novak (Križcvci), Zatluka (Viličselo), Horvat (Brod), Jemeršič (Vi-rovitica), Starčevič (Ivan Zelina), Horvat (Novimarof), Rittig (Djakovo), — Starčevičanci imajo torej 22 mandatov. Izven teh strank: Jerko Pavelič (Karlobag), Stjepan Radič od kmečke stranke (Ludbreg), Kovač, socialni demokrat (Šid), Petrovič (Stara Pazova), Petričič (Kloštar). RauchovI kandidati (Ustavna stranka): Mladen Lisavac, neodvisni Srb (Irig), Riester, Vsenemec. Propali kandidati: Vsi ostali Rauchovci, to je: 12 neodvisnih Srbov, vsi trije sekcijski šefi in veliki župani. * * * Zagreb, 28. februarja. Vsled izida volitev bo vlada demisijonirala. Ban Rauch ostane na svojem mestu. Križ, 28. februarja. Tu je bil včeraj ponoči ustreljen Starčevičanec Sime Tur-kovič od nekega političnega nasprotnika. Budimpešta, 28. februarja. Vsi ogrski listi konštatirajo popolni polom ba-nove ustavne stranke, natnigavajo pa, da bo ban sabor razpustil in zopet razpisal volitve. OVES („WIllkomm"). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo. Podpisano oskrb-nlštvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič 306 pri Konjicah (Oonobltz) Štajersko. 6—3 Čudež industrije Nev-York In London nista prizanašala niti evrop-^ ski celini ter |e velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso Bvojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam tore) vsakomur sledeče predmete le proti ' temu, da se mi povrne gld. 6-90 in sicer: 6 komadov na|{|nejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 koni. amer pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom amer. pat. srebrna za|emalnlca za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom ang Vlktorla čašlc za podklado ; 2 kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; t kom. najfln sipalnica za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6'90. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni eld. 6 90. Američansko pat. srebro je znano, je SKOZ in skozi bela kovina, ki obdrži bulo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najbol|ši dokaz da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek In naj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženilovanjgko In priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v A. HIRSCHBERG-a eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošlljo se v provincljo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina) . Izvleček iz pohvalnih pisem : Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako za dovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je voša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamllo Bflhm, okrožni in tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem sem zelA zadovoljen. Mihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904. *Qr Prodaja ^ m 463 3-2 VOZOV. Usojamo si slav. občinstvu in našim cenj. odjemalcem, ki so nas obiskovali na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani, javiti, da izdelujemo v zvezi obrtnikov različne vozove jako krasno in trpežno, ter jih sedaj prodajamo v Ljubljani, na Poljanski cesti it. 73 nasproti živinskemu semnju. Kedor hoče imeti torej zanesljivo in trpežno blago, naj se obrne na Ivan Zajca, kolar Vir p. Domžale pri Ljubljani, ali pa na Janez Avmana kovač, ravnotam. Išče se stanovanje 1 soba in kuhinja, v mestu za eno osebo takoj ali za mesec maj. Pisma naj se pošljejo pod šifro »stanovanje« na upravništvo ,.Slovenca". 551 3-1 Nova, lepa ononadstropna hiša Z zelo lepimi sobami in prodajalno, pripravna za gostilno ter druge trgovine, ker je tik železnične postaje na Gorenjskem, se iz proste roke proda. Ponudbe na upravništvo tega lista pod naslovom Nova hi&a. 550 5-1 E. ZBITEK-ov v Novi Štifti pri Olomuou zavod za izdelovanje ste-klcnomozalčnih božjih grobov, lurfkih duplin In altar- Jev za procesije ob sv. R. Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja kat teolog, akademije v Peterburgu, nemškega misljona v Carigradu itd. Iluntr. ceniki zastonj 547 5 — 1 Vso pošlljatru zajamčene Kateri Cd i/a tifbrc, po ceni tn | Ku nasl/iiH>-pc(cx'cc/i rici/ st' obm^o ■ , SimonrstruiCJtyai?iilci deposeimp/tnOnc. latotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki. Ohranitev zdravega - želodca - tiH največ v ohranitvi, pospeševanju i. v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadlei-nega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih ni^boJJ-ftih in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanjo pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znano nasledke ne-smernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Kose battam ■■ ielodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI. SVARILO I » Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarno B. FRAGHER - j a v PRAGI c. In kr. dvornega dobavitelji == „pr/ črnem orlu" == Praga, Mali Strana, ogel Nerndove ul. 203. Po polti razpošilja »e viak dan. Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti vpošiljatvi K I '50 se pošlje mala steklenica In za K 2*80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22 — 11 velikih steklenic poštnine prosto na VBe postaje avstrn-ogrske monarhije. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se doblv« pri ge. lekarjih : G. Plccoll, U. pl Trn-j k6c?y, M MardetschlSger, J. Mayr. ' 1217» Parna žsja Dejlienjlil u Llublla&l >« kupuje proti gotovini y hrastove dfle I laško oolo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška. 2157 & Kupuje fudl hrastove hloda In frlze. * Na ljubljanski konjski trg dnč 4. marca privede podpisanaiuprava na prodaj 545 3-1 pardobrihkonjzakočijo (Falben) oba šestletna, 15 V2 pesti visoka, dalje breAk za 6 oseb, na kar opozarjamo najvljudneje gospodeinteresente. Graščinska uprava Rupreči urh. P. Novomesto. Posojilnica v tfresica h razpiše s ism službo tajnika j letno plačo 2000 Jf. — Prošnje je vložiti do 20. marca, službo nastopiti pa najkasneje 15. aprila 1908. Posojilniškega knjigovodstva in gospodarstva vešči prosilci imajo prednost. Ravnateljstvo. 549 3-1 Izvolite pisati po vzorce I Modno blago volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisaCe, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni f jn prekrasnih modnih vzorcev za CCH" srajce, obleke Itd., itd. le zajamčene kakovosti priporofia izvozna trgovina lanenega in modnega blaga V. J. Havliček in brat v Podčbradih, Češko. Mnogo priznalnic. NaroČila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K 528 20-1 IuqUox & sin v LJUBLJANI Dunajska cesta 17 priporoCata svojo bogato zaloso Hodnih s« voznih Koles in pisalnih strojen. Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen. 83 7 ■ v-'~ -^v,: 1 Dobre harmonike kron 4 80, 50.000 komadov prodanih-Nikake oarine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali denar nazaj. St. 300;s,4, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel 24/12 cm K 4 80 St. G57'/4,10 tipk, 1 reg., 28glas.,vel.,30/15cmK5-20 št. 656 ''.,, 10 tipk, 2 reg., 28 glas..vel. 24 12cmK5 40 St. 305%, 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24 12 cm K6-20 St. 663''«, 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 31/15 cm K 8— Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni zaiežnik Hanns Konrad, razposiuaimca mi, Most 6t. IOIO (Češko). Glavni cenik 8 300 slikrmi dobi na želio vsakdo zastonj in poštnine prosto. 87 15—IS Vinske sode in sod« od Žganj« po 200, 300,400, 600, 700 ter od 1000 do 1400 litrov iz hrastovega lesa, v dobrem stanju, *>d/?a;«i po nizki ceni veležganjarna 442 3—2 Rosner & drug Ljubljana, zraven Koslerjevs pivovarne. Pristen le tedetf, če Je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk pa :: rumenem papirju). :: W. MAAGER - j a s s i«vil wl n «r* Mwi o 3' pri 2348 12-11 Viljemu Maager=jn na Dunaju. Od 1869 uvedeno splošno v avstr.-ogrski monarhiji. Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo. Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijab. Glavna 'zaloga in razpo-šiljainica za avstro-ogrsko monarhijo: W. Maagar, Dunaj. 111/3, Heumarkt 3. sodnijsko zasledujejo O Z električnim obratom urejena tvornica g G. Skrbic g Zagreb43"7 © llioa štev. 40 Q © priporoča svoje slovite solidne in cene ža ^ luzije, lesene, tkane in platnene ^ rolete, železne in lesene za- J? tvornioe za izložbe in proda w jalne ter prosi, naj se tej solidni ® tvornici izvoli nakloniti največje zaupanje. Ceniki in proračuni zastonj. Službo 480 3 -3 C6RK0VMK(I na kaki manjši župniji želi sprejeti mladenič star 27 let. Naslov pove uprava lista. Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd. 2854 28 Drag Ifecjer urar, jju««lir in grnver. Oslek I. Kapucinska nI.*, (Slim) | Bnife&SSaRa H18 A -m v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista. 365 6 8 prodajalno in stanovanjem se da v najem. Vprašanja na g. Frana Bizjaka, c. kr. paznika v Idriji. 496 6 2 zp\$. Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah razpisuje = a 5 tttef zmeinj 5 « u a I n e dražbe < = zidar5kjb, mizarji!}, tc$er$lob> l^lepersltfb i. dr. del za 5taubo »Zadružnega dome". Dražba se vrši v nedeljo, dne I. marca 1908, popoldne ob pol 3. uri v uradni sobi. Načrti, stroškovnik in stavbni pogoji so od 26. februarja naprej vsakemu v uradni sobi razpoloženi na ogled. Stavbni odbor si pridržuje pravico oddati stavbo komur hoče, ne da bi bil vezan na stavljene ponudbe. Velike L a 6č e , dne 24. februarja 1908. 508 2- 2 Jtaubni odbor. Razpis 506 3 -2 V Škofjelošk em cestnem okraju je oddati službo začasnega cestnega mojstra (preglednika) s katero službo je združena letna plača 960 K. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje do I. aprila 1908 podpisanemu deželnemu odboru. Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, izpričevala o šolski naobrazbi, izpričevalo o neomadeževanem življenju ter zdravniško izpričevalo o fizični sposobnosti. Prednost imajo tisti prosilci, ki dokažejo, da imajo praktične skušnje v cestnih poslih. Deželni odbor vojvodine Kranjske. Ljubljana, dne 24. februarja 1908. ZnUnune uožnleflvstr. Lloydti Trst s prvovrstnim parnikom „THALIA". Potovanje III. od 4. do 21. aprila: Velika noč ria morju 541 6-1 v Južno 1'alljo, Tunis, Tripolls preko Mesine, Palerma, Tunisa, Grigenti, Tr pollsa, Malte, Sirakuz in Korfu. Cena zri vožnjo po morju s hrano od 450 K višje. Potovanje IV. od 26. aprila d« 26. majai Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika preko Malte, Altira, Malage, Gibraltarja Kadiksa, Madeire (Funchal) (Tenerife) (Sta. Cruz) Las Palmžs, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Pozneje sledi: — ._: I. potovanje na sever 1 — od Bremerhavna od 4. do 30. julija na Škotsko, severni rt, Splcberge in Norveško. Cene za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. : II« potovanje na sever ■ od Kiela od 3. do 31. avgusta na Norveško, Spicberge in večni led. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje. NB Potovanje na sever izvede v tem letu samostojno Avstrijski Lloyd. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih. Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, I., KSrntner-ring 6. pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in vseh potovalnih pisarnah. Podrulnioa a v Spljetu. s SalniAk« plavalcu j ! s r« «.oQ?».aoo, i s Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na Komunalne srečke n R15%. t žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek K 303.000'-, promese na Tiske srečke t R T- - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.000'—. Obe Dromesi skupaj samo K 21 —. 4 II Oi ----- ------j------------------------ 2 |o o b re s t i m Podružnica b v Celovcu* s i Rezervni fond s s 9 i K 200.000. t t i PoArnšni«*. >1« L »t.jt^-lNrl C,r»b«u 35, Mali ilrta, KUit dlet IT, B»4in, Brc«, U-. '.>;>*, r,:.ita fflUMta, comtM S«afe«rc, ■MMc* Par* JM1* "!**», « n i m i n s. « * n r D n a a j « . I »tllttllt i. (t. Tjh.rllrin. «, lil. UnttrRn.it 77 (»»jtl Rtan ««(*), lil. LI- renctiic 27, IV THrdn.r Hanptitrao. 19, V :hit«r!!ini!tim W, *»HI. V?*'*:- • 11, KIX OHMInir«. ".»plilr t|, rOtiml.lrr.H« a«. M»ijalnlčn& iruibu it t»rt 173 E R C U R" $ :>) m- BsraoJ, ?. Wal?5tefii.«5 50, nakup in prodaja f*ch 7T»t rent, rlriavuih papirjev, akcij, prioritet, ustavni , •r»čk. deris, valut in denarfa. ZAmenjava in esknmptiroije -mm lHli-abenlh sistaTnir 'f? obUg»at), treik ln ka^cpac^. Po uolitul u mestni skupini. Liberalci samim sebi lažejo, ako se včerajšnje zmage vesele. Priznati morajo, da so ohranili svoje mestne mandate sedaj le še z največjim naporom in poleg terorizma le z — lažjo. Rešili so se le z lažmi, katere so na čine, rešili so se le z lažmi, katere so na najgnjusnejši način razširjali o vseh neodvisnih kandidatih. Končno bodo tudi najbolj zabiti liberalni volivci izpreglcdali, laži, da bi bil dr. Ravnihar ali kdo drug zvezan z Nemci in kako podle neresnice so širili v imenu »svobode« »Narodovci« proti g. Hafnerju. Pavšlarju, pl. Deteli, dr. Gregoriču in drugim somišljenikom teh v resnici svobodno mislečih in delujočih mož. Tudi po »zmagi« se »Narodovci« dalje lažejo. Nabili so plakate, da so »napredni volivci vrgli ob tla klerikalno-nemško zvezo«. Tako se dalje lažejo ljudje, ki bi takoj ležali v objemu Nemcev, če bi jih Nemci le hoteli. Liberalci plakatirajo laž o »klerikalno-nemški zvezi«, številk svojih »večin« si pa ne upajo plakatirati, kakor je to ponosno storila S. L. S. Plakati-rajte, gospodje, »sijajno zmago« v teh-le številkah: V Kranju, Škofji Loki jc liberalce rešilo samo 6 glasov, na Vrhniki, Postojni je bil odvisen poraz od 11 glasov, v tržiško-radovljiškem od 20, v Ljubljanj je manjkalo samo 151 glasov, da bi Triller prišel v ožjo volitev, in 225 glasov, da bi bil dr. Tavčar prišel v ožjo volitev. Ali gg. liberalci, nc čutite, da je od teh majhnih številk odvisna cela eksistenca liberalne stranke in da bi bilo za končni in gotov liberalni poraz najbolje, če se gleda na to, da se deželni zbor kmalu razpusti. S svojimi ogromnimi večinami ima S. L. S. v kmetski skupini zagotovljeno gospostvo, o kakem zagotovljenem liberalnem gospostvu v mestih pa po včerajšnjih volitvah niti govora nc more biti. Tudi na Ljubljano liberalcem ni treba biti preveč ponosnim. Nič več ne bodo tu imeli miru! Ali veste, kaj se to pravi? Sedaj je rešil liberalce še stari njihov agi-tačni aparat, dočim sta neodvisna kandidata stala v volivnem boju takorekoč brez agitačnega aparata, zato nihče ni pričakoval, da bodeta neodvisna kandidata v Ljubljani sedaj dobila več glasov kot sta jih. Če pogledamo še včeraj pri volitvi v Ljubljani oddane socialno - demokraške glasove, znaša liberalna večina v Ljubljani samo 409 glasov. Kako se ta večina hitro razkropi, če se odšteje pritisk z magistrata, če sc upošteva, da je Ivan Hribar kot župan (!) osebno agitiral in se vozil po celi Ljubljani, če se upošteva magistratni vpliv na razne mestne zavode, če se upošteva volivce, ki so bili neopravičeno v volivnem imeniku, a ravno vsled nedostatka pravega protiliberalnega agitačnega aparata niso bili izreklamirani, čc se upošteva tiste Nemce, ki so oddali glasove liberalnima kandidatoma in čc se ve, da so socialni demokratje imeli .300 volivcev zabeleženih za svoje, a da so socialno demokraški železničarji kar v četah prišli volit Tavčarja in Trillerja, zatajivši tako sklep svoje stranke in da so tudi ljubljanski Židje stali v prvih vrstah za Tavčarja in Trillerja. Kaka zavedna narodno-na-predna večina je pa to? Ali sc more sploh primerjati z našimi večinami na deželi, ki kakor izklesane stoje pred nasprotniki. Na svidenje — kakor mogoče kmalu v boju za pošten napredek proti laži in korupciji ! Kranj. Cenjeni gospodje volivci ! Iskreno se Vam zahvaljujem za zaupanje, katero ste mi izkazali ob deželnozborski 'volitvi v tako častnem številu. Dasi za enkrat nismo prodrli, nam vendar ostaja zavest, da je zmagala edinole klika in od nje zavisni ljudje nasproti — neodvisnim možem! Zato pogumno naprej! V Kranju. 28. februarja 1908. Totnaž Pavšlar. Volitve v Kamniku. Tako hudega volilnega boja, kakor je bil v petek, dne 28. februarja t. I., še Kamnik ni doživel. Liberalci so se poslužili vnebovpijočih sredstev, da pribore Vilfanu večino. Dasi so nam liberalci znani po lažeh, vendar dvomimo, da bi jih kdaj toliko obenem raztrosili med svet, kakor sedaj proti neodvisnemu kandidatu Deteli. Proglasili so ga za nemčurja, vsiljevali vo-. lilcem dan za dnem nove liberalne časopise, v katerih je kar mrgolelo vse polno najostudnejših lažij. Da bi preslepili volilce, so izdali cclo svoj »Domoljub«, katerega je tiskal Slatnar. S tako agitacijo, katere bi se morali sramovati sami liberalci, če hi imeli količkaj poštenja, so mogli pri-horiti Vilfanu sramotno večino. Za Vilfana so šli v boj kakor en mož uradniki ter s tem pokazali, koliko velja njihova stanovska zavest in kašni so njihovi značaji. Tega madeža ne morejo zakriti pred svetom. Volilni boj je pa nasprotno pokazal tudi veliko značaja naših mož — mestnih volilcev. Naravnost čudimo se, da je pri takih sleparijah, lažeh in žuganju ostalo toliko naših mož (64) stanovitnih in se je le desetorica naših dala preslepiti od liberalcev. Vilfanova večina v Kamniku sestoji iz 36 uradnikov, okrog 50 meščanov, med njimi nemškutarjev Ko-schir, Skala, Hajek, Weiss itd. — last not least — treh liberalnih učiteljev in dese-torice naših, ki so se dali od liberalcev preslepiti. Iz Novega mesta se nam piše: Še včeraj popoldan sta čutila potrebo gg. Sladovič in Rozman opozoriti vse volivce na današnjo volitev z opombo, da je meščanski kandidat Plantan. Kljub temu nista mogla ogreti srca Novornešča-nov za Plantana, ki bo res čudna prikazen v deželnem zboru. Da bi liberalno uradništvo pokazalo še enkrat svojo strast proti S. L. S., se je identificiralo s Plantanom in skoro vse udeležilo volitve, razun onih, ki trezno opazujejo nazadnjaštvo liberalne klike. Vseli volivcev je 228, od teh je 100 do 110 uradnikov. Plantan je dobil 103 glasove, pet je bilo razcepljenih, od teh eden prazen. Ker se je vdeležilo pravili meščanskih posestnikov malo, še manj pa obrtnikov, je to dokaz, da je zmagala samo uradniška moč. Kdo bo pa sedaj za to skrbel, da Plantan tudi kaj doseže za meščanstvo. Ravno meščanstvo je dovolj za vaš »ljubi mir« žrtvovalo, da ni postavilo samostojnega kandidata, ki bi bil brezdvomno izvoljen in več dosegel za volivce-davkoplačevav-ce nego ves liberalni kor. Večina volivcev je s tem pokazala, ker se je volitve vzdržala, da ne mara slediti povelju liberalne stranke. Uradnik je danes tu, jutri drugje, v enem letu ima lahko do-movinstvo na več krajih; kako naj se tak volivec ogreva za gospodarske interese? Njemu je edina zavest politična strast. To se je tudi pokazalo pri sedanji volitvi. Za Plantanovo brezuspešno delavnost bode odgovorna liberalna klika in oni zaupniki, ki so šli v boj za moža, ki naprej ve, da ne bode ničesar dosegel, če nc pride do sprave s S. L. S. Apelujemo na poslance S. L. S., da naj podpirajo po svojih močeh meščanske davkoplačevalce, kjerkoli morejo, predvsem pa naj se potegujejo tudi za volivno reformo, da tudi po mestih obvelja, da bode volil tudi oni, ki je sedaj brezpraven v posebni kategoriji med meščanstvom, in da se res uresniči ljudska volja. Delavstvo v Idriji in ožja volitev. Iznenadilo je v Idriji visoko število glasov, ki so bili oddani za socialdemokratskega kandidata. Socialni demokratje so hodili zadnji trenutek tudi okoli naših delavcev ter so jim prepisovali glasovnice, češ da se mora pokazati v Idriji število delavcev. Na ta način so mislili celo spraviti svojega kandidata v ožjo volitev, kar se jim pa ni posrečilo. Zdaj stoje socialni demokratje pred vprašanjem, ali naj glasujejo za kandidata S. L. S., ki je strog pristaš razširjenja volilne pravice na najširši demokratični podlagi, ali pa kandidata liberalne stranke, ki ob-struira ljudstvu ugodno volilno reformo. Liberalno stranka zadržuje v Ljubljani volilno reformo in ne pusti, da delavec dobil volilno pravico za občinski svet. Liberalna straka brani, da bi dobil delavec volilno pravico tudi za deželni zbor, in liberalni kandidat Gangl, če bi bil s pomočjo socialnodemokraških glasov izvoljen, bi moral odbijati delavske zahteve in vihteti kravji zvonec, da bi zadušil ljudski klic po demokratski volilni reformi. Ali more delavec dati takemu kandidatu svoj glas? Vsak delavec, ki pošteno misli na korist svojega stanu, iu bodi katerekoli stranke, mora iti v boj proti ljudstvu sovražni liberalni stranki in oddati svoj glas g. Mihaelu Arkotu, kandidatu ljudske stranke! Volitev dveh deželnih poslancev in javna seja trgovske in obrtne zbornice. Za včeraj, 28. t. m., ob 5. uri popoldne, jc bila sklicana izvanredna javna seja naše trgovske in obrtne zbornice. Edina točka dnevnega reda je bila: Volitev dveh deželnih poslancev. Seja je bila izvanredno dobro obiskana. Liberalni zbornični svetniki so prišli polnoštcvilno, kar je redka prikazen. Videli smo gospode, ki komaj enkrat vsako leto prilezejo na dan. Na galeriji je bilo nekaj magistratnih uradnikov, med njimi županov tajnik — z vr- žinko. Predsednik Lenarčič je otvoril sejo ter med drugim povdarjal, »da naj vsak gospodov svetnikov voli po svojem prepričanju«. Ta izjava predsednika se je slišala precej čudno, kajti vedeli smo, da so bili uro poprej povabljeni vsi liberalni svetniki v prostore trgovske iu obrtne zbornice, da se jih priveže na enotno glasovanje. Eden gospodov svetnikov se je upiral kandidaturi dr. Novakovi, vendar so mu takoj govorili o skupni »disciplini«. — Predsednik je imenoval volilno komisijo, in sicer gg.: Pirca in Ditriha. Ob 6. uri jc bilo glasovanje zaključeno. Sešteli so glasovnice. G. Pire je naznanil izid. Oddanih jc bilo 19 glasov, od teh so prejeli: Filip Zupančič, stavbenik, 15 glasov, iu dr. Novak 14 glasov. Prejela sta tudi gg. Kollmann Franc 4 glasove in Sclirey Jean 5 glasov. G. Pire je konstatiral, da sta izvoljena gg. Zupančič in dr. Novak. Ko je slednjega imenoval, je župan Hribar ploskal »bravo, bravo!«, drugače pa je bilo vse tiho in mirno. Nalo .ie otvoril predsednik takoj redno sejo. Zapisnik zadnje seje se jc odobril. Predsednik je nato poročal, kaj je v preteklem letu zbornica storila. Med drugim je naglašal, da je leto prineslo avstro-ogrsko pogodbo, zagotovilo o zgradbi belokranjske železnice. Predsednik je naznanil tudi, da je svetnik Hribar uložil pet nujnih predlogov in sfcer: I. Zbornica naj se obrne do c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da ob stiku Tržaške, Blei\veisove in Rimske ceste v Ljubljani ustanovi poštni podružnični urad. 2. C. kr. poštna uprava sc nujno naproša, da podržavi poštna urada III. na cesarja Josipa trgu in IV. na Starem trgu. 3. Opozoriti jc c. kr. trgovsko ministrstvo in c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu na tesnobo prostorov pri tukajšnji glavni pošti in pa na nedostatno uredbo ljubljanske telefonske centrale ter ju pozvati, da v obeh smereh skrbita za nujno in temeljito odpomoč. 4. Glede na ustavo-pravno zagotovitev gradnje belokranjske železnice in s tem doseženo železnično zvezo Sisek-Karlovec-Ljubljana, zadobi proga Ljubljana - Vrhnika - Hotederšica -Razdrto - Štanjel, ki bi tvorila najkrajšo samostojno železniško zvezo med Siskom in avstrijskim Primorjem ter bi po do-gradnji že projektovane proge Kamnik-Polzela omogočala via Zelt\veg 3. železnično zvezo s Trstom, kar je v obče državnem in prometno-političnem oziru izredno velikega pomena. Obrniti je zatorej pozornost c. kr. vojnega in c. kr. železničnega ministrstva na važnost te proge ter ju prositi kar najhitrejše ustavopravne zagotovitve iste. 5. Predsedstvu se naroča, da sc obrne do generalnega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice na Dunaju z nujno prošnjo, da osobni vlak št. 73, ki prihaja iz Maribora v Ljubljano ob 9. uri 35 minut dopoldne, potegne do Trsta; osebni vlak št. 76, ki vozi iz Ljubljane v Maribor ob b. uri 30 minut zvečer pa odpušča iz Trsta. Naznanilo predsedstva in tajništva sc je odobrilo. Potem se jc vršila volitev zborničnega predsednika, podpredsednika, provizoričnega predsednika in treh računskih preglednikov. Za predsednika se jc oddalo 18 glasov. Na ime Lenarčič sc je glasilo 13 glasov, g. Kollmann je dobil štiri glasove, pa tudi župan Hribar je dobil en glas. Izvoljen je torej g. Lenarčič. Za podpredsednika je bil soglasno izvoljen g. Kollmann. Za provizoričnega predsednika je bil izvoljen po ožji volitvi, katera se je vršila med gg. Schreyem in Mejačem, g. Schrey. Prc-gledovalcem računov pa gg.: Velkavrh, Mejač in Rohrmann. Za zbornična zastopnika pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin sta izvoljena gg. Schrey in Majdič. G. Pire jc predlagal konec seje. G. Hribar je želel, da bi se sprejel eden njegovih predlogov, in sicer, da bi vlak št. 73 vozil naprej iz Ljubljane v Trst, potem pa da bi se okolu 2. ure popoldne odpuščal iz Trsta v Ljubljano in naprej v Maribor. Nujnost se je sprejela. Predlog je nato g. Hribar kratko meritorno utemeljeval. Končno jc izjavil, da to ni njegova inicijativa, marveč poslanca dr. Žitnika. Ta se že dalj časa trudi za ta dva vlaka, vendar še ni pravega uspeha. Končno predlaga, naj zbornica v tej zadevi poslanca dr. Žitnika podpira. Predsednik jc to podpiral in prosil zbornico, naj se ta zadeva soglasno sklene, ker le potem je uspeh, ako se more predsedstvo sklicevati na soglasnost. Seveda je zbornica soglasno sklenila, da se poslanca dr. Žitnika v omenjeni zadevi podpira. Sejo jc nato predsednik zaključil z opombo, da se bodo druge točke dnevnega reda obravnavale v prihodnji seji. Dnevne novice. -f Slovansko dijaštvo na Dunaju. Na Dunaju se je vršil dne 25. februarja ustanovni shod slovanskega komiteja. Slovanski komite pomeni zvezo vseh slovanskih akademičnih društev na Dunaju v svrho medsebojnega spoznanja po ožji osebni zvezi, kakor predavanjih, ki jih bo prirejal komite; drugi njegov namen pa je olajšati skupne nastope slovanskih dijakov na Dunaju, v prvi vrsti, kadar se gre za obrambo naših pravic. Odziv je prav povoljen, ker se je ustanovnega shoda udeležilo po svojih delegatih 23 slovanskih akademičnih društev. V odboru so zastopane naj-* različnejše narodnosti: 1 Poljak (predsednik), 1 Čeh, 1 Slovenec, I Srbohrvat in i Rusin. +Tržaški škof ekscclcnca dr. Frančišek Nagi jc povodom odloka papeža Pija X., vsled katerega se ustanavlja posebna župnija za vasi Ricmanje in Log, ki pa se mora posluževati latinskega obreda in bo pripadala tržaško - koprski škofiji, izdal poseben pastirski list, v katerem očetovsko opominja Ricmanjcc in Ložane, naj se kot zvesti katoličani podvržejo razsodbi svetega očeta in naj opuste misel prijaviti se za brezverstvo. Vabi jih, naj zopet prično z dejanjskitn katoličanstvom v cerkvi in zunaj nje. Izvolite tri svoje može jim pravi — ki naj pridejo na škofijo. da so skupno pogovorimo o obnov-Ijenju službe božje pri vas, ali pa izrazite željo, da pošljem jaz svojega zastopnika k vam v Ricmanje na dogovor. Dal Bog, da bi imele te besede vspelia in da bi žc enkrat bila končana ta žalostna riemanj-ska povest. V dopolnilo moramo po svoji časnikarski dolžnosti še to pripomniti, da jc knez Hohcnlohe, cesarski namestnik v Trstu, delal, kolikor je mogel, na to, da bi sc Ricmanjcem dovolilo slovansko bogoslužje, oziroma da bi sc križevski škofiji priklopih. Upati je, da zmagajo v Ricma-niili zdaj razsodni elementi. hlmenovanje. Za finančnega ravnatelja v Trstu jc imenovan dvorni svetnik Dominik Rottini. Dr. Kari Slane, odvetnik v Novem mestu jc od svoje težke bolezni že toliko okreval, da bode v kratkem času mogel zapustiti posteljo. Rekonvalescent sc poda nato za 4 tedne na otok Krf. Za prvo porotno zasedanje v Novem mestu v letu 1908 so poklicani sledeči člani sodnega dvora: Predsednikom dr. Jakob Kavčič, c. kr. okrožne sodnije predsednik. Njegovem namestnikom c. kr. viš. dež. sodu. svetnika Ivan Škcrlj in Anton Lcvcc. Sodnikom c. kr. dež. sodu. svetnika Emil Rizzoli in dr. Edvard Volčič. Namestnikom c. kr. dež. sodu. svetnika VVeikhard Gandini in Blaž Dolinšek, zapisnikarjem c. kr. pristav Jurij Grcgorc ter avskultant.ic Peter Keršič, Anton Kaj-fež iu dr. Beno Sabothv. Glavnim porotnikom so izžrebani: Franc Pehani, gostilničar v Žužemberku št. 32, Janez Ja-vornik, mlinar v Gmajni 2, Ivan Hallcr, trgovec v Radečah 47, Janez Zupane, posestnik in mlinar v Znojilih 12, Hans Arko, posestnik v Kočevju 53, Anton Strmole, posestnik v Hudem 5, Alojzij Gliha, posestnik v Vel. Loki 28, Ivan t!st. črevljar v Radečah 53, Janez Jaklič, gostilničar v Mooswald II, Jurij Šavor, posestnik v Vimolah 14, Franc Koporc, trgovec v Do-berničah 23. Franc Sladič, posestnik v Kostanjevici 2. Jožef Gerdun, mlinar, Zilje i(>, Janez Wuchse, posestnik in lesni trgovec v Koprivniku 44, Miha Ajster. posestnik v Krškivasi 55, Franc Mikolič, posestnik in trgovec v Sodražici 79, Martin Hor-vatič. posestnik v Krški vasi 8, Jož. Ajster. pos. iu gostilničar v Krškivasi 31, Koščak Jožef, posestnik in gostilničar v Mirnipeči 18. Knez Alojzij, posestnik iu župan v Skrovniku 11. Jožef Doltar. posestnik v Črnomlju 140, Bukovec Janez, posestnik Mrzlaluža I, Malenšek Jakob, mizar v Dol. Suhorjii IS, Slapšak Jožef, posestnik in trgovec v Gor. Boštanju. Ivan Pczdirc. posestnik v Dol. Sušicah 5. Jakob Huinck. posestnik v Obrežju 12, Franc Gregorič, posestnik in gostilničar v Krškem št. 12. Alojzij Radelj, posestnik v Spod. Ponikvah 13, Matija Rodič, posestnik v To-maživasi 19. Jožef Gorišek, posestnik v Mekinah K), Franc Lobe, gostilničar iu mesar v Zagradcu 5. Ignac Orel. gostilničar in mesar v Fužinah 14,. Anton Zurc, trgovec v Črnomlju 52, Miha Jevševar, posestnik v Tehaboju 29, Gnidove Jožef, posestnik in župan v Vel. Lipovcu 16. Anton Bizjak, posestnik v Kostanjevici 26. Nadomestnim porotnikom: Ludovik Ferlič, posestnik in gostilničar v Novem mestu 62. Janez Koščak. posestnik in gostilničar v Novem mestu 263. Franc Kos, gostilničar v Novem mestu 241, Janez Konda, posestnik in gostilničar v Kandiji 43, Avgust Luser, [Kisestiiik v Novem mestu 47, Gustav Murn, posestnik in lec-tar v Novem mestu 44, Peter Gorupič, posestnik in kovač v Kandiji 31, Prane Murn. posestnik in gostilničar v Kandiji IS, Janez Jane, posestnik v Lešniei 7. — Narodna čitalnica v Novem mestu je priredila v soboto, 22. t. m. veselico z igro in plesom. Predstavljala se je tride-janska burka »Veliarjevo letovišče«. Vsi diletantje so izborno predstavljali in videlo se je, da je bila režija v jako spretnih rokah. Največ zaslug za lep vspeh igre gre pač g. Kastelieu. Umetno je predstavljal Zagorjana, izborno pogodil svojo vlogo »strica z dežele«. Izvrstno je igral njegovega nečaka g. Hano Ogoreutz. Ravno tako majorja g. Kajfež, le v kretnjah je bil premalo buren, kar bi se ujemalo z njegovo vlogo in osornim glasom. Tudi dva Čeha sta nastopila prvič na novomeškem odru namreč g. Hrstka in g. Miško Potila, ki sta izborno predstavljala. Jako dobra sta bila tudi gg. Mejak in Be-zeljak, zadnji nekoliko premiren. Ženske vloge so bile v jako dobrih rokah. Izborita je bila gdč. Regina Preatoni-Tučkova kot pisateljica. Gospodični Barboričeva in Ko-sinova sta pa imeli premlade maske, a igrale ste jako dobro. Po koncu predstave, ki je mnogobrojnemu občinstvu jako dopadla in navdušeno aplavdiralo igralcem, se je .razvila prav animirana zabava. Prvo četvorko. ki jo je aranžiral g. Kenda, je plesalo v dveh kolonah 16 parov. Veselica je splošno jako dobro vspela. —Veliko maškerado pod geslom »Vrtna veselica« priredi Narodna čitalnica v Novem mestu na pustni torek. Poroka. V sredo 26. t. m. se je poročil g. Josip Lavtižar z gdč. Julko Hribar. Novoporočenca sta iz čislanih slovenskih rodbin iz Kranjske gore. — Bilo srečno! — Poroka. V sredo, dne 26. februarja se je vršila v cerkvi v Petrovčah poroka gdč. Terezine Zigan, hčerke g. J. Zigana, veleposestnika v Žalcu z g. J. Kohout-om c. in kr. stotnikom v 91. pešpolku v Pragi. — Kočijaž se je utopil. Iz Buzeta v Istri poročajo, da so našli v reki Mirni blizu Livad utopljenega kočijaža Ivana Marijo Drašiča iz Fontane. Isti je vozil dne 27. t. m. zvečer odvetnika dr. Šandrina iz Motovuna v Buzet. Bilo je strašno vreme, ki je ugasnilo svetilko, in Prašič precej na-pit, vendar je še dobro vodil konje. Na-krat sta konja začela iti korakoma. G. Šan-drin je mislil, da je voznik zaspal, ter ga je klical, ne da bi dobil odgovor. Čez nekaj časa sta začela konja zelo teči in potnik je zaklical, naj konja ustavi. Ker ni dobil nobenega odgovora, stopil je g. Šandrin z voza in videl na svoje veliko začudenje, da kočijaža ni nikjer in da se vajeti vlečejo po tleh. Ni mu ostalo drugega, nego da se je dal peljati po temi do bližnjih hiš. Tu je dobil luč in moža, ki ga je peljal z istim vozom v Buzet. Od tam so takoj poslali iskat voznika. Zvedelo se je toliko, da se ga je videlo piti v neki krčmi in da je bil ranjen na glavi. Sodijo, da je zaspal, padel z voza in potem, ko se je v krčmi okrepčal, hotel po bližnjici dohiteti voz, a pri tem padel v ozko reko. Pokojnik zapušča ženo in otroka. — Topničarski nadporočnik Franc Hiibner, ki je v Gradcu v Radecky kavarni počenjal nedavno velike škandale, se zdaj nahaja ondi v garnizijski bolnici, da preiščejo njegovo duševno stanje. Ženska obsojena na smrt. Okrožno sodišče v Banjaluki je obsodilo Marijo Ča-braja iz Turške Kolibe pri Bos. Brodu v smrt, ker je svojega moža, ki je bil pijanec in jo je večkrat pretepal, pobila z železnim drogom, potem ga potegnila pod posteljo in isto zažgala, tako da je mož živ zgorel. Branitelj je prijavil ničnostno pritožbo. — Obravnave I. porotnega zasedanja za leto 1908 v Novem mesta se začne dne 2. marca ter se vrše po tem redu: Dne 2. marca Anton Krumar, uboj. Pivomestnik novomeškega okrožnega sodišča dr. Jakob Kavčič, kot votanta fungirata c. kr. dež. sod. svetnika Emil Rizzoli in Blaž Do-linšek. Ta dan je še ena obravnava in sicer Jožef Zupančič radi tatvine pred ravno temi sodniki. Dne 3. marca sc bo zagovarjala Neža Črtalič, obtožena hudodelstva goljufije. Predsednik c. kr. viš. dež. sodu. svetnik Škerlj. votanta dež. sod. svetnika Gandini in Dolinšek. Dne 4. marca Alojzij Lesar radi poneverjenja in zlorabe uradne oblasti pod predsednikom dež. sod. svetnika Anton Levc-a; votanta dež. sodn. svetnika Rizzoli in Dolinšek. Zadnji dan porotnih obravnav t. j. 5. Franc Povhe radi hudodelstva spolnega posilstva in Jožef Maurin radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Predseduje dr. Kavčič, votirata Gandini in Dolinšek. Exofio zagovorniki so dr. Globevnik, dr. Schegula in dr. Zitek. — Nov trik lopovov. V Zagrebu se ponavljajo taki-le prizori: Dne 27. t. m. zvečer je šel kmet Ivan Bokunič iz Luga, ki je prispel ravnokar iz Ljubljane, proti postaji državne železnice v Zagrebu, da bi se od tam peljal domov. Poleg bota-niškega vrta se mu pridruži neznanec, ki pove, da se bo tudi or. peljal proti Ogulinu in Lugu. Kmalu nato priteče za njima tretji mož, ki trdi, da je ravnokar izgubil novča-rico s 500 kronami, in da je ni mogel najti nihče drug ko Bokunič. Neznanec začne meni nič tebi nič kmeta, ki trdi, da je nedolžen, preiskovati in prvodošli neznanec mu pomaga. Ko najdeta mošnjiček s 60 K, mu ga iztrgata ter zbežita. — To je v kratki dobi že tretji ali četrti slučaj. Čudno je. da se dobi še tako priprostih ljudi, ki se puste od kogar si bodi »preiskovati«. Umrla je v Vodicah 28. februarja ob pol 4. uri zjutraj občespoštovana in mnogozaslužna Jerajeva mati, Katarina Sporu, rojena 23. aprila 1821, tedaj v starosti 87 let. Pozidala je na svoje stroške cerkev posvečeno presv. Božjemu Srcu v Repnjah, kjer so bivali nekaj časa oo. je-zuitje, potem pa je postavila zgradbo za dekliško šolo. katero vodijo od leta 1883 častite šolske sestre iz Maribora. Plemenita žena, ki je z ljubeznijo do Boga družila enako ljubezen do bližnjega in temu najlepšemu namenu posvetila vse svoje življenje, naj počiva v miru in.vživa pri Bogu sadove svojega lepega življenja. Pogreb jc v nedeljo popoldne. — 127' dividendo bo izplačala letos svojim akcionarjem ladjedelnica Sv. Marka v Trstu. Lani je dividenda znašala 6%. Promocija. Te dni je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja bogoslovja o. Fra Franjo Blaževič, bosanski frančiškan, rodom iz Vareša. — Novi tnitropolit v Sarajevu. Dne 27. t. m. je prispel iz Banjaluke v Sarajevo novoimenovani pravoslavni nadškof in mi-tropolit Evgenij Letica. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki uradov in velika množica naroda. Svečana inštalacija bo 1. marca v novi pravoslavni cerkvi. Cesarja bo pri isti zastopal podmaršal pl. Winzor. Časnikar odlikovan. Sultan jc podelil srbskemu časnikarju Peri Hadži-Vočeviču v Sarajevu Osmanov red prvega razreda z briljanti. — Ponarejevavce denarja so zaprli v Trstu in sicer 431etnega zidarja Jožefa Grau iz Gradca, njegovo 161etno pasterko Gizelo Nacker, vlivavca Donato Barnaba in sestro njegovo Leonardo Barnaba iz Monopoli na Laškem. Izdelovali so petkronski denar v Grauovem stanovanju. Štajerske novice. š Narodna stranka je imela zadnjo nedeljo več zborovanj, na katerih je označila tudi svoje stališče nasproti deželnozborski volivni reformi. Stranka pravi sicer, da je za splošno in enako volivno pravico. Toda to je le hinavščina! V isti sapi se navdušuje za novo kurijo, s katero se naj prepad med stanovi še bolj poostri. Tako ne dela nobena meščanska stranka, ki hoče mir med stanovi, ne pa boja, kakoršnega bijejo socialni demokrati. V načrtu Narodne stranke ni nič demokratičnega, razven besede. — Zveza lavantinskih dušnih pastirjev in katehetov ima dne 4. marca v samostanu pč. oo. kapucinov v Celju ob pol II. uri dopoldne svoj občni zbor. Na dnevnem redu je § XI. društvenih pravil. Odbor prosi za mnogoštevilno udeležbo. Potovalni učitelj Franc Goričan bo dne 5. marca imel v župnijskem vinogradu na Klancu predavanje o vinogradstvu, posebno o režnji. Udje podružnice kmetijske družbe na Dobrni so povabljeni, da se poluoštevilno udeleže tega prepotrebnega predavanja. Začetek ob pol 10. uri. š Rebekov shod v Trbovljah — klofuta liberalcem. Narodna stranka je v nedeljo sklicala javen shod k Forteju. Iz Celja so poslali na shod nekega mladega doktorja in Rebeka. Vseh narodovcev je bilo na shodu s tema dvema vred ravno 29. Ker je bil shod javen, ie seve privrelo veliko več socialnih demokratov, ki so izvolili predsednika iz svoje srede. I^ebek je dobil besedo, a brž nato je socialni demokrat Sitter neusmiljeno zdelal narodno stranko in njeno delo za ljudstvo. Sram in jeza se je brala navzočim liberalcem z obraza. To imajo za plačilo, ker so Sitter ja volili v občinski odbor! Svetovali bi Pebeku kot obrtniku, naj se ne da gotovim ljudem tako izrabljati. Liberalna politika mu ne bo nikdar koristila. š Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru začne poslovati v soboto, dne 7. marca t. I. Do 29. februarja, koji da se je mislila otvoriti, še prostori nc bodo pripravljeni. Posojilnica ima svojo pisarno na Grajskem trgu v hiši gostilne »Pri črnem orlu« (»Schwarzer Adler«) v pritličju. Uradni dnevi nove posojilnice bodo v začetku v sredo in soboto od 9. do 12. ure dopoldne. O praznikih se ne uraduje. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega. Navadne hranilne vloge se obrestujejo po -i odstotke. Kdor vloži denar proti štirime-sečni odpovedi, dobi 4Va odstotka obresti. Posojila se dajejo le članom, in sicer na vknjižbo proti 5 odstotkom in 5V-; odstotnemu obrestovanju, na osebni kredit ali na poroke pa proti 6 odstotnemu obrestovanju. Izposojuje pa se denar tudi na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica vsaki čas v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo 8 K. Tozadevne prošnje in pojasnila se ob uradnih dneh sprejemajo in dajejo v pisarni, druge dni pa dobi vsakdo potrebna pojasnila v tiskarni sv. Cirila, Koroška cesta št. 5, v prvem nadstropju. in sicer od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Prošnje se rešujejo brezplačno in hitro. Pojasnila, ki so brezplačna, se lahko zahtevajo in dajejo seveda tudi pismeno po pošti. Prijatelje in pristaše kmečke stvari in kmečkega gibanja opozarjamo s tem na novo posojilnico, ki bode podlaga nadaljni organizaciji kmečkega stanu. Brez gospodarskega denarnega zavoda ie organizacija nemogoča. Zato pa se naj vsi prijatelji »Kmečke zveze« oklenejo novega zavoda in ga podpirajo s tem, da pri njem vlagajo denar in si ga v potrebi tudi pri tem zavodu izposojujejo. Razne stvari. Kako cesar dela. Du n a j. 27. febr. O pogovoru cesarja s predsednikom ogrske delegacije Barabasom pri delegacijskem dinerju 27. t. m. se poroča šc naslednje: Cesar je Ba-rabasu povedal, da mnogo dela in da se je ravnokar bavil z zakonskim načrtom glede kanala med Donavo in Tiso. Ko je Barabas pripomnil, da bi cesar tako delo lahko pripuščal svojim svetovalcem, je cesar dejal sledeče: »Temu ni tako. laz pri mnogih zadevah sam pregledam celo najmanjše podrobnosti in zato sem tako zelo zaposlen.« Ko je cesar Barabasu dejal, da ga veseli. da sedi ob njegovi strani predsednik delegacije, ki je meščan, mu je Barabas odgovoril: »Veličanstvo, brezdvomno je velike vrednosti, da tudi na višini prestola simpatizirajo z demoktaškim mišljenjem in naziranjem.« Draga proticerkvena gonja. N e v e r s, 28. febr. Mesto Nevers, ki šteje komaj 30.000 družb, se je pri vladi pritožilo, da mora izdati 426.000 frankov, ako hoče zgraditi in vzdrževati šole, ki so potrebne zdaj, ko so se izgnali redovniki in zaprle njihove šole. Izpreobrnitev protestanškega misijonarja. R i m, 28. febr. »Corrispondenza Romana« poroča iz Mehike, da se je izpre-obrnil h katoličanstvu Viljem Sloan, eden najgorečnejših protestanških misijonarjev v Mehiki. 23 let je deloval za protestan-ško vero in urejeval mnogo listov. Prestopil je h katoličanstvu iz globokega notranjega prepričanja. Stavka tramvajskih uslužbencev v Pragi. Praga. 27. febr. Stavka se nadaljuje. Nekoliko stavkarjev se je danes oglasilo za službo, a so prosili, da se jih ne bi vporabilo pri prometu, ker se bojijo za svojo osebno varnost. Tudi danes je bilo več demonstracij proti stavkokazom. — Stavkujoči so imeli shod ter sklenili, da vstrajajo v stavki. V konferenci stavkovnega odbora z zastopniki generalnega nad-zorništva in upravnega sveta ni prišlo do pozitivnega uspeha, ker smatra upravni svet mezdne zahteve stavkarjev za pretirane. Ponovne konference odbora stavku-jočili z zastopniki generalnega nadzorni-štva se upravni svet ni udeležil ter se je konferenca odgodila na jutri. Zastopniki generalnega nadzorništva upajo, da bo jutri mogoče doseči sporazum. Praga, 28. februarja. Upravni svet električne cestne železnice v Pragi je imel danes sejo. Predsednik upravnega sveta Brož je naznanil, da na poziv štraj-kujočim, naj se v 48 tirali javijo k delu, se ni nihče odzval. Delegat glavne inšpekcije avstrijskih železnic je povedal, da jc govoril s poslancem Burživalom, iu je ta izjavil, da se delavci nočejo pogajati z železniško upravo, pač pa so pripravljeni voliti iz svoje srede delegate, ki naj bi se pogajali z upravnim svetom. Upravni svet je nato izjavil, da je zadovoljen, pogajati se z delegati štrajkujočih delavcev. Obenem je | sklenil upravni svet, da se dovoli povišanje plač letno največ 65.000 kron, a uslužbenci se morajo zavezati, da v dveh letih ne stavijo nobenih novih zahtev. Štirje člani upravnega sveta so pričeli nato pogajanja z delegati delavcev in kot se razvidi iz razprav, bo štrajk že jutri končan. Zaradi uboja obsojen trgovski sotrudnlk. Černovice, 28. febr. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je stal 21 letni trgovski sotrudnik Ludvik Majevski, ki je 17. junija pr. 1. napadel z revolverjem poslovodjo Daniela Ramula in Vilhema Peszyeskega. Peszyeski je dobil več težkih ran, da je kmalu nato umrl, Ramula pa je izgubil oko. Majevski je storil svoje dejanje vsled maščevanja, ker sta ga Ramula in Peszyeski preganjala in je tudi naposled izgubil službo. Porotniki so zanikali vprašanje za-vratnega umora, pač pa so ga spoznali krivini uboja in poskušenega umora, nakar ga je sodišče obsodilo na pet let težke ječe. Prijeti zločinci. Iz Černovic se nam poroča: Policiji se je posrečilo dobiti v roke znamenitega konjskega tatu Gabriela Romanzcuk, ki so ga tudi zasledovali zaradi nekega roparskega umora, ki ga je izvršil pred leti na Ruskem. Romaiiczuk je bil eden najnevarnejših individujev, vedno oborožen od nog do glave, ki se ni strašil nobenega zločina. Pri prejšnjih zasledovanjih je večkrat streljal na orožnike. Oče njegov Nikolaj Romaiiczuk je na sumu ,da je pri veliko zločinih sinovih sodeloval. Policija sklepa, da je tolpa kriva roparskih ulomov, ki so se zgodili v zadnjem času v Galiciji in Bukovim. Zeno zastrupil. Iz Bukarešta sc nam poroča: Pred več dnevi je umrla po dvednevni bolezni hišna posestnica Roza Morvai, ki je bila v prvem zakonu poročena s trgovcem Va-silesca, ki ji je po svoij smrti zapustil 200 tisoč frankov. Drugi mož Morvai jo je pregovoril, da um je v oporoki prepustila vse premoženje. Kmalu oo njenem pogrebu je dobilo državno pravdništvo ovadbo, da je bila Morvai od svojega moža zastrupljena. Truplo so nato preiskali in secirali, in preiskava je potrdila sum. Proti Morvaiju se jc uvedla preiskava. Pokvarjena mladina. Veliki industri-jec Ludovici v Moiiakovem je zopet dobil od otroške roke pisano pismo, kjer se mu preti, da ako ne odpošlje 100.000 M na gotovo adreso, mu bodo ubili sinčka. Res se je izvršil na sina napad, rešilo ga je le to, da ima zdaj vedno s seboj policaja. Zadeva je zelo skrivnostna. Pol milijona je neki slepar vzdignil pri bankah v Hamburgu, Antvverpnu in Rot-terdamu na podlagi neke fotografičnim potom ponarejene listine. Legar vsled lakote divja v Budimpešti. Dozdaj je na njem umrlo šest oseb. Italijanski konjenici bo cesar Franc Jožef pri dirki v Tor di Ouinto potom poslanika Liitzovva izročil krasen dar. Ustrelil se je v Lipskem blagajnik Schncider, ki je neko društvo osleparil za 100.000 mark. Štiri leta so ponarejevali denar v kaznilnici v Rendsburgu na Nemškem. Med ponarejevavci seveda niso samo kaznjenci, ampak tudi pazniki in uradniki, kakor se je slutilo. Vsi so zaprti. Obsojen defravdant. Bivšega občinskega notarja v Niemeču Vrabradiča, ki je tamošnjo hranilnico ogoljufal za 50.000 kron, so obsodili v tri leta ječe. Smrtna obsodba. Sodni dvor v Mitro-vici je obsodil Martina Grgiča iz Hrtkov-cev, ki je bil umoril svojega brata, v smrt na vislicah. Prvi ženski priv. docent na Holand-skem je postala na vseučilišču Groningeti gospa dr. Loke. Predava francoski jezik. Oropali so neznanci nekega potnika 2. lazreda v osobnem vlaku, ki je vozil iz Przemysla v Novi Zagrez ter ga nato vrgli iz vlaka. Mož je obležal nepoškodovan .v snegu. V davkarijo v Olesku na Gališkem so vdrli neznanci iti ukradli za 100.000 K vrednotnic. LiuDSjansKe novice. lj O liberalcih. Kak strah so imeli »Na-rodovci« za ljubljnske deželnozborske mandate in kako sc nič kaj sigurne ne čutijo, kaže to, da so včeraj zjutraj izdali posebno izdajo »Slov. Naroda«. Vso to izdajo je plačal g. Knez, ki pokupuje kmečke izdelke po deželi in za katerim stoji »Kmečka posojilnica« za ljubljansko posojilnico. Neodvisni meščanski volivni odbor je včeraj zjutraj dal plakatirati po Ljubljani, da je zmaga dr. Gregoriča in dr. Ravni-harja zagotovljena, ako pride vsak tiju- jin somišljenik na volišče. »Narodu« se sanja, da je to protizakonito in napada radi tega dež. vlado. Istočasno se je pa pred voliščem (!) delila posebna izdaja »Slov .Naroda«, v kateri je debelo tiskano ravno isto besedilo samo s to izpremem-bo, da sta v besedilu imeni dr. Tavčarja in dr. Trillerja. Torej kar je za »Narodovce« dovoljeno, ne bi smelo biti za opozicijo. Res značilno svobodno načelo! Zanimivo je bilo gledati včeraj strast nekaterih lju-dij, ki so bili potegnjeni z »klerikalno-nem-ško zvezo«. Med te spada tudi poštni u-radnik z za liberalnega volivca značilnim imenom Rak, ki je ves zelen od navdušenosti za očeta, nemško-slovenske. zveze dr. Tavčarja, hrulil opozicijske volivce pred »Unionom« s »Heil« klici. Tako obnašanje se obsoja samo ob sebi, zabeležili smo pa tako provociranje, da javnost pozna, kaj se more od drugih liberalnih agitatorjev pričakovati, če se poštni uradnik s tako dostojnostjo obnaša na cesti. Ij Vabilo k zabavnemu večeru, katerega priredi »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« v nedeljo, dne 1. marca 1908, v svojem domu, Komenskega ulice št. 12. Spored: 1. H. Neumann: »Dolgi ozki Longin, mali debeli Benjamin«, komičen dvospev, izvajata gg. J. Ložar in Fr. Pajk. 2. * * * »Moj dom«, zbor. 3. Fr. Jordan: »Rasti rožica«, zbor z bariton solo (g. Iv. Erman). 4. V. Parma: »Legionarji — »Skoz' vas«, zbor s spremljevanjem gla-sovirja. 5. Al. Sachs: »Cunjar«, kuplet, poje g. J. Ložar. 6. »Lumpacij Vagabund ali za-nikerna trojica«. Burka s petjem v treh dejanjih (5 slikah). 7. Prosta zabava. — Vstopnina 60 vin. — Začetek točno ob 6. uri. lj 301etnico poroke bodeta jutri praznovala velespoštovana gospod Jožef Manfredo in gospa Marija Manfredo, ve-ledelavna in požrtvovalna predsednica ženskega oddelka »Slov. kr. soc. zveze«. Naj bi oba spoštovana jubilanta Bog še dolgo vrsto let ohranil čvrsta in zdrava! lj Plesna šola pevskega društva »Ljubljana« priredi v soboto, dne 29. svečana 1908. v restavraciji »Marčan«, Rimska cesta 19 (1. nadstropje) svoj zaključni plesni venček, na katerega si dovoljuje prijatelje »Ljubljane« najuljudneje vabiti. Sodeluje ljubljanski sckstet. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. IjUmrl je včeraj popoldne nagloma g. Filibert Paulin, vpokojeni asistent agrarnih operacij. lj Velika pojedina slanikov bo v sredo v veliki dvorani »Uniona«. Svirala bo godba 17 pešpolka iz Celovca. V veliki dvorani bo velikanski bufet z gastrono-inično razstavo. lj Domači ples se vrši v soboto, dne 29. febr. v znani dobri gostilni g. Rudolfa Skulja pri »Amerikancu«, Florijanske ulice štev. 20. ^ Domača zabava bo jutri ob 3. uri popoldne v restavraciji Dachs v Florijanskih ulicah. Dobra zabava, izvrstna postrežba. Ij Na pustno nedeljo in pustni torek bo plesna veselica v restavraciji pri »Črnem orlu«. Vstop prost.. IjPrememba posesti. O. Alojzij Trink, mizarski mojster v Bqhoričevih ulicah 3 je kupil za 12.600 K hišo Franceta Požle-pa v Linhartovih ulicah in se s svojo o-brtjo meseca majnika tja preseli. lj Statistični podatki o ptujskem prometu v Ljubljani zadnjih pet let. Brez dvoma so statistični podatki najbolj zanesljiv dokaz o ptujskem prometu kakega kraja ali kake dežele. Na razpolago so nam taki podatki od leta 1903, ko je prišlo v Ljubljano 28.056 tujcev. To lepo število pa je prihodnje leto (1904) poskočilo kar za 8169 oseb, kajti ljubljanski hoteli izkazujejo tega leta 36.225 tujcev. Leta 1905 je promet s tujci napredoval za 5642 oseb, prišlo je namreč 41.867 tujcev v naše mesto. Leta 1906 znaša prirastek 4305 oseb, ali skupno 46.172 tujcev. Lansko leto pa je prišlo 48.486 tujcev v Ljubljano, torej 2314 več nego predlanskim. V vseh petih letih je bilo tedaj ogromno število 200.806 tujcev v naši prestolici, kar je pač velikanskega pomena zlasti v gospodarskem oziru. Pripomniti pa je treba, da izkazujejo tt: številke samo one tujce, ki so prenočevali v hotelih, ne pa onih tujcev, ki so stanovali pri svojih prijateljih in sorodnikih. lj Selitev v Ljubljani. V februarskem selivnem roku se je v Ljubljani preselilo 381 strank s približno 1200 osebami. Osem častniških in uradniških rodbin se je priselilo, odšlo pa je iz Ljubljane 7 strank, ker so bile prestavljene v druge kraje. Nekaj lepih in zračnih stanovanj v novih vilah je še na razpolago. lj Gospod Avgust Jenko, pekovski mojster v Ljubljani bil jc 19. oktobra p. 1. napaden v našem listu na svoji narodni časti in pa na stanovskem poštenju. Ker smo se prepričali, da so bile dotične naše informacije pomotne, rade volje preklicu-jemo vsa dotična očitanja kot neosnovana izjavljajoč, da nimamo nikakega povoda dvomiti bodisi na narodnem mišljenju, bodisi na popolni uglednosti obrtovanja gospoda Avgusta Jenka. lj Iz stare Ljubljane. Kdor je šel čez trg pred škofijo, je gotovo zapazil, da se je prenovil kip žalostne Matere Božje, ki stoji v votlini cerkvenega zidu obcestnega pročelja. Ta kip ima svojo zgodovino, o kateri hočemo tu nekoliko poročati. — Stara stolnica, ki so jo vsled starosti podrli 1. 1701, je stala na istem mestu, kot sedanja ter je imela na južno vzhodni strani v celi svoji dolžini nekako preddvorišče, katero je ločil od ceste visok zid. Ta zid je irnel dva prehoda, enega skoraj čisto pri škofijski palači, drugega pa v bližini sedanjega župnišča. V sredi med obema vhodoma je bil skoro v sredi zidu postavljen kapelici podoben prizidek, pokrit z bakreno streho; v votlini, podobni oltarju, pa je bila kamenita Mati Božja s truplom svojega nebeškega Sina v naročju. Ta kip je bil postavljen leta 1664, vsled inicijative tedanjega stolnega dekana in slavnega kranjskega zgodovinarja Janeza Ludvika Schflnleben, ki je tudi sestavil chronografični napis. Kip pa je bil dar občinskega sveta in ljubljanskega meščanstva. Iz besedila omenjenega napisa, ki sta ga nam ohranila Valvasor in Dolničar, izvemo, da so bili težki časi in da so morale biti velike stiske, ki so dale povod pobožnemu daru. Ljudstvo je ta kip zelo častilo in ljudje so se, kot Dolničar poroča, vsako soboto tam zbirali iz okolice in peli lavretanske litanije. Ko so podrli staro stolnico in tudi zid, se je samobsebi umevno moral umakniti tudi kip. Pozneje pa se je zopet postavil na zunanji strani nove cerkve v votlini zidu, kjer še do danes stoji. To pripoveduje zgodovina o tem kipu. Ljudstvo pa spravlja ta kip v zvezo z nekim drugim dogodkom. V času francoske vlade na Kranjskem so neko imenitno ljubljansko damo napadli francoski vojaki javno na cesti in jo oropali lepotičja. Ko se je pritožila pri poveljniku, so jo vprašali, če bi spoznala storilca, ako bi ga zagledala. Dama je temu vprašanju pritrdila. Drugi dan je pustil general sklicati vso posadko, ki se je morala postaviti v red od Poljanske ceste po sedanjem Franc Jožefovem in Vodnikovem trgu do mestne hiše. General sam je korakal z damo ob dolgi vrsti, da bi spoznala zločinca. Pred stolnico je pa dama spoznala v vrsti stoječega roparja, in ga pokazala generalu, ki je bil zelo strog gospod in ga je pustil na mestu ustreliti. To se jc zgodilo neposredno pred stolnico, ravno nasproti kipu Žalostne Matere Božje. Pred kipom gori že dolgo vrsto let svetilka v čast Materi Božji. Stroške za razsvetljavo je že več kot pred pol stoletja prevzel meščanski pek Jakob Jančar radevolje do svoje smrti; po njegovi smrti pa jc njegova hči, sedanja posestnica pekarne, gospodična Jožefina Jančar, prevzela skrb za razsvetljavo kot staro družinsko pravico. Ko so se v zadnjem času ob priliki 2001etnega jubileja v stolnici izvršile poprave, se omenjena dobrotnica ni bala stroškov, da sc je prenovil kip. Kip so prebarvali, votlina je dobila okusen okvir ter umetno izdelano, deloma pozlačeno kovinsko streho, od katere visi mesto stare, lepa nova svetilka. Ob enem pa je blaga dobrotnica določila ustanovno svoto z določilom, naj se dohodki tega kapitala porabljajo za razsvetljavo tega kipa. Tako je ustanoviteljica spravila starodavni kip v zvezo s svojim imenom in si pridobila hvalo vseli častilcev Matere IJožje. Ij Tatvini. Gostilničarici g. Heleni Boštjančičevi je bila z dvorišča ukradena 6 kron vredna pločevinasta skleda, gostilničarju g. Jerneju Jeleniču pa s strehe viseča beiordeča zastava. lj Izgubljene in najdene reči. Šivilja g. Albina Trampuševa je izgubila 120 kron vreden prstan. — Gospa Marija Cti.inikova jc izgubila zlat uhan. vreden 26 kron. Prodajalka gdčna. Jožefa Ižaticova je izgubila srebrno damsko uro. — Zahvala. Odbor »Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk« se toplo zahvaljuje vsem, ki so se ali udeležili plesne veselice društva 22. t. m. iz vseh krogov ali pa zanjo darovaii ter s tem pripomogli prireditvi do večjega sijaja in uspeha, posebno pa gg. ravnatelju tobačne tovarne W. Mollerju, podravnatelju Pess-jaku, državnemu poslancu Iv. Šusteršiču, pristavil Tovulovsky, pristavil F. Wla-saku, pristavu J. Elsnerju, tajniku A. Wanka, trg. R. Miklavcu (Spitalske ulice št. 5). trg. Cesnik in Milavec, trg. C. Ma-yerju, G. Tonniesu, trg. Tereziji Eger, gg. lekarnarjem, in vsem ostalim, sosebuo uradnikom tobačne tovarne, delovodjem in paznikom. — Odbor »Podpornega društva tobačnih delavcev in delavk« v Ljubljani. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA CE-ŠKEM. Praga, 28. febr. Dozdaj je za deželni zbor v kmečki in mestni skupini izvoljenih izmed Cehov: 25 tnladočehov, I samostojni mladočeh, 1 staročeh, 38 agrar-cev, 1 samostojni agrarec, 2 divjaka, 1 katoliški narodnjak, 2 državnopravnika. Izmed Nemcev: 11 naprednjakov, 9 od nemške ljudske stranke, 14 radikalcev, 3 Sclio-nererianci, 2 krščanska socialca, 12 agrar-cev, 1 samostojni agrarec, 4 divjaki. Novice Iz Amerike. Jekleni trust je imel pretekli teden računski letni zaključek. Cisti dobiček znaša nič manj kot 161 milijonov dolarjev. Največji dnevnik »Amerika« prinaša od časa do časa jako pohvalno izjave ljub-janskega seizinologista profesorja Be-larja. Popolni abstinenclerji, prohibitionisti, so pridno pri delu. Z veliko vnemo delujejo za svojo idejo. Celo Ameriko spremeniti v »suho«, to je končni njih namen. Da je to utopija, se samo ob sebi ume. Vendar so že po velikih okrajih dosegli, da so vse gostilne in salone pozaprli. Da že cele države so »suhe«. Zato se ga seveda nič manj ne spije. Ravno nasprotno. Tovarne od »\vhisky« in pivovarne potem pridno pošiljajo ljudem po pošti na dom vse te stvari. Tako se doseže ravno nasprotno. Vsaka večja družina, ki ima po več boar-dingov-fantov, je potem gostilna. Zato so vstali zoper početje teh pretirancev zlasti duhovniki. »S tem boste napravili polno beznic najhujše vrste, mesto pravih in legalnih gostiln in salonov, katere moremo popolno lepo nadzorovati«, je dejal Rev. 0'Brien na velikem prohibistovskem shodu v Ohio. Tudi v Jolietu bodo letošnjo spomlad mestne volitve pod geslom: »Ali naj postane Joliet suh.« »Amerikanski Slovenec« pristavlja temu poročilu: »No, upajmo, da bo slavna liga slavno propadla. Drugače bo treba njene privržence napoditi v jeklarno k plavžem delat — in go* tovo se spreobrnejo ti samovodopivski čudaki.« Seveda Kranjci najbrže še ne posta-neniu tako hitro pristaši prohibitionistov. V Puebla Co. slovenska naselbina vrlo lepo napreduje pod vodstvom č. P. Cirila Zupan, benediktinca. Dobili so nov križev pot in jako veliko cerkvenega dolga plačali. V Jolietu III. sta obhajala zakonska Matija Nemanič in njegova soproga Katarina, rojena Škof, doma iz Lokvice pri Metliki. svojo zlato poroko. V Clevelandu O., morajo vladati pač čudne razmere. Za pomožnega škofa je bil imenovan duhovnik Ceh J. Koudelka. Prvi, ki ga je napadel, že takoj, ko je to sporočal. je bil uradni škofijski list — »Catliol. Universe«. — Tudi se mnogo poroča na vse strani o nekem »vandalizmu« v cerkvi č. g. Štefanica na St. Clairju, da so zlikovci nekaj poškodovali v cerkvici. Kakor so baje angleški listi poročali, je bil tudi ta-bernakelj odprt. Brž so obsodili, da je to naredila nasprotna stranka, torej, da so to naredili Kranjci sami. Vendar, kolikor je preiskava dokazala, ni bilo nič hudega in se tudi ne ve, kdo je to naredil. Najbrže so kaki tatje mislili, bogve koliko ima cerkvica vrednosti v zlatu in srebru. Ko so pa videli revščino in priprostost, so pa odšli z dolgim nosom in prazni. Ljudske knjižnice v Ameriki. Združene države severnoameriške se lahko imenujejo: dežela ljudskih knjižnic. Splošnih javnih, šolskih in drugih brezplačnih knjižnic imajo 6000. Kakor je to število veliko, tako velika je tudi uporaba knjižnic od strani ljudstva. Tako je n. pr. v bostonski ljudski knjižnici zaposlenih 250 uradnikov ,dbeh spolov. Organizacija je izvrstna, po časopisih, s plakati itd. se vabi ljudi k obisku ter opozarja na nove knjižne pridobitve. Učiteljem in društvom se za predavanja preskrbi cele zbirke knjig in časopisov o predmetu, ki se ima predavati. Jednako se postreže vsakemu drugemu, ki hoče proučiti literaturo o tem ali onem vprašanju, bodisi političnem, bodisi znanstvenem ali dr. Seveda mora zato biti knjižnični uradnik dobro izvežban v knjigotrštvu ter sploh literarno izobražen. Ze leta 1887. so odprli na Columbia-Uni-versity prvi tečaj za izobrazbo knjižničarjev; od tedaj pa se je število šol za knjižničarje pomnožilo na 10. Različne so zahteve predizobrazbe za sprejem na te zavode: ponekod zahtevajo višjo izobrazbo, nekateri pa samo »zdrav razum« (good inteligence), kakor se pač kdo namerava potezati za mesto knjižničarja v manjših ali velikih knjižnicah. Najboljša knjižničarska šola je v Urbani (Illinois), za katero jc napravila načrt in ki jo tudi vodi mis Sharp. Ta izredno nadarjena žena je tudi ravnateljica tamošnje vseuči-liške knjižnice ter ima za razvoj ljudskih knjižnic v Ameriki najodličnejših zaslug. Ona je uredila tudi tozadevni oddelek na čikaški razstavi leta 1894. Važno in zanimivo je tudi to. da imajo mnoge knjižnice posebne prostore za otroke, kamor isti lahko zahajajo brez spremstva in kjer je nastavljena posebna uradnica, ki mora znati z otroci občevati ter jim iti na roko pri izbiranju knjig. Ponekod mora knjižničarka ob gotovih popoldnevih otrokom pripovedovati povesti. — Ženske knjižničarke zaslužijo letno 2600 do 15.000 K. Srednja plača moških knjižničarjev pa znaša 20.000 K. Najbolj tiha cesta na svetu pelje skozi državo Ne\v-York od Niagare do Syrakus. Dolga je 160 milj, široka 100 do 300 črevljev. Dasiravno je gradnja stala več milijonov, vendar ne gre po nji noben pešec, noben voz, kajti ta cesta je za elektriko. Tok bo napeljan po aluminijevem kabelu pri napetosti 60.000 Voltov. Edison operiran. Edison se je moral v N.ew Yorku podvreči težki operaciji na ušesu. On že več let slabo sliši in ima kroničen katar v ušesu. Njegovo stanje po operaciji je precej nevarno. telefonska In hrzolavna Doročllr, LIBERALNI NAPADI. Ribnica, 29. febr. Včeraj opoldne sta klepar Arko in trgovec Pirker s ikolci in kamenjem napadla našega somišljenika g. Alojzija Klavsa. Danes ponoči so liberalci razbili okna g. dekanu in kaplanu Orehku. K volitvi so bili naši somišljeniki siljeni z nezaslišniin terorizmom. Pozivamo poklicane oblasti, da tem divjini Izbruhom strasti napravijo konec. VOLITVE NA HRVAŠKEM. Zagreb, 29. febr. Najnovejša poročila izkazujejo: Izvoljenih je 23 članov hrvaške stranke prava, 15 samostojnih Srbov, 4 naprednjaki, 8 avtonomistov in en neodvisen član koalicije. Hrvaško-srbska koalicija ima 52 poslancev. Dalje je izvoljenih 23 Starčevičancev, 1 samostojni Starče-vičanec, I Pangerman, 1 Unionist, 2 radikalna Srba, 2 pristaša seljačke stranke. Treba je še pet ožjih volitev, ena volitev je sistirana. ARETIRANJA V PULJU. Pulj, 29. febr. Policija je zaprla tu več oseb, med njimi mnogo uglednih — ki so v zvezi z defravdacijami in goljufijami (700 tisoč kron) pobeglega advokata Lorenzat-to, med njimi znanega vinskega veletržca Bernarda Benussi. SLOVENSKO-LAŠKA LIBERALNA ZVEZA NA GORIŠKEM. Trst, 29. febr. Današnji »Lavoratore« potrjuje dejstvo, da so na Goriškem slovenski liberalci sklenili z italijanskimi na-cionalci volivni pakt proti kandidatom S. L. S. Živela zveza Gabršček-Garibaldi! ATENTAT NA PERZIJSKEGA ŠAHA. (Glej politični pregled.) London, 29. febr. Veliko senzacijo vzbujajo poročila o atentatu na perzijskega šaha. Iz Teherana se o tem še poroča: Atentat se je izvršil, ko se je šah v avtomobilu peljal iz palače. To jc bilo po zadnjem državnem prevratu prvikrat ,da se je šah peljal iz svoje palače. Šah se je hotel peljati še predvčerajšnjem, a je vožnjo vsled diplomatičnih pogajanj^ radi turško-perzijskega spora preložil. Šahova kabinetna pisarna jc že par dni prej dobivala izrezke iz listov, v katerih so bila poročila o zaroti rdeče podčrtana. Januarja meseca je policija zasledila in konfiscirala neki peklenski stroj. Ko sta na šaha vrženi bombi eksplodirali, ne da bi bil šah ranjen, je šaha spremljajoči oddelek jezdecev, pričel streljati na vse strani v občinstvo. Vsled eksplozije bomb, o katerih menijo, da niso bile poslane iz tujine, ampak narejene v Teheranu, je bilo ubitih 12 oseb. Vojaki so ubili 9 oseb, ranjencev je nad 20. Pariz, 29. febr. »Matin» poroča, da so v Teheranu aretirali šefa šahove pala-čne straže, Francoza Jutoda, o katerem sumijo, da je obvestil zarotnike o tem, kedaj se pelje šah iz palače. Odkrili so obsežno zaroto. Vsa poročila v tujino so strogo cenzurirana. Teheran, 29. febr. V Teheranu je upor. Množica razdira in ropa po bazarjih. NAPAD NA PREDSEDNIKA ARGENTINSKE REPUBLIKE. Buenos Aires, 29. febr. Ko se je predsednik republike pokazal na cesti, hoteč se peljati na sprehod, je vrgel včeraj ob 6. uri zvečer neki 23 letni Argentinec proti predsedniku bombo, ki pa ni eksplodirala. Aretirane so štiri osebe. ŽENSKA VOLIVNA PRAVICA V ANGLEŠKI ZBORNICI SPREJETA. London, 29. febr. Poslanska zbornica je sprejela predlog za uvedenje ženske volivne pravice z 271 proti 92 glasovom. Zahtevajte .^ovenča" u vse h gostilnah! - Zahtevajte..Slovenca" na kolodvorih! Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas. Kapljajoče osebe opozarjamo na oglas o ThymomeI scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. Anemija, slabokrvnost, bledica. Bledo obličje, blede ustnice in bledo meso krog zobovja, nenormalno srčno bitje, onemoglost, utrujenost po najmanjšem prizadevanju, bolečine v križu, pomanjkanje ener-žije, nervoznost, motenje prebave in slabost spomina so znak m a 1 o k r v n o s t i in bledice. Vse te slabe posledice odstranjuje zanesljivo »Ferromanganin«, edina, znanstveno posrečena sestavina prijetnega ukusa. »Ferromanganin« vsebuje elemente, ki so sestavi krvnili telesc neobhodno potrebni in učinkuje zanesljivo. Sveža m^ rdeča lica so zagotovljena. »Ferromanganin« priznavajo tisoči po vsem svetu kot najboljše sredstvo proti navedenim boleznim. Cena velike steklenice je 3 K 50 h. Pri nakupu pazite na besedo »Ferromanganin«. Dobi se v vseh lekarnah ali gotovo v lekarni »Pri angelju«, Ljubljana, Dunajska cesta, in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu. 469 (2) 2ITNE CENE. Budimpešta 29. februarja. Pšenica za apri).......1198 Pšenica za oktober......9 87 Rž za april.........10 52 Koruza za maj........6 70 Oves za april........7 95 Efektiv: 10 višje. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem <06 2 m, srednji zračni tlak 736-0 ma Ca« op« L0Y..n |p 28 29 9. ivei 7. rjutr 2. pop Srednja Stanje barometra v mm 727 B Temperatura po Celziju Vetrorl Neba S S e sa» 1 8 sl.jug. 227 18 2 -C o 11 jasno obl. dež. 0-2 včorajšnla temu. 1 1», norm. —12' V veliki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prebridko vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, našo ljubljeno teto, blagorodno gospo Katarino Sporn znano „Jerajevo mater" danes zjutraj ob pol 4. po dolgi bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 87 let poklicati k sebi v boljše življenje. 537 Truplo predrage ranjke se bo v nedeljo, dne 1. sušca t. j. popoldne ob 3. uri na pokopališču sv. Lazarja v Vodicah položilo k večnemu počitku. Sv. maše za predrago ranjko se bodo opravile v Vodicah bodoči pondeljek in v torek. Vsem bodi ranjka pripo- || ročena v pobožen spomin in molitev I Lokarje pri Vodicah, 28. febr. iy08. Vabilo 535 na VIII. redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Št. Jurju pri Kranju ki se vrši o nedeljo, 15. suScn 1908 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in pregledovalcev. 2 Odobrenje letnega računa za I. 1907. 3 Volitev načelstva 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nezadostne udeležitve članov se vrši občni zbor pol ure pozneje v istem prostoru in z istim sporedom. ODBOR. 2 dobra 526 3-1 sprejme takoj Florijan Lavtižar, čev-arski mojster, Jesenice št. 34, Gorenjsko. Proda se 2000 meterskih stotov 479 4—1 zz živega apna. = Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom, Go-di£, p. Kamnik. Vabilo na redni občni zbor ..Kmetijskega društva v Žireh, registrovane zadruge z omejeno zavezo" ki se bo vršil dne 17. marca 1908 ob ' ,10. uri dopol. v druStvenih prostorih. Lattermani Zadnji davt. Cirkus Kludsky, Ljubljana 11 nedeljo, I. marca 3 predstave; ob 3. in 5. uri in zvečer ob 8. uri poslovilna predstava. Velespoštovanjem 55:3 Karol Kludsky, ravnatelj. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 3. Čitanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Volitev razsodišča. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane 510 1 — 1 načelstvo. upo posestvo obstoječe iz velike zidane hiše z gostilno in tobaka'no (vino-, pivo- in žganjetoč), dalje 13 oral zemljišča, travniki, gozdi in vinograd, dalje dva obokana hleva, tri obokane kleti, gostilniški hlev, dalje dobroidot-a kovačija, vse v prav dobrem stanu se proda iz proste roke zaradi družinskih razmer. V gostilni se iztoči do 20 polovnjakov vina in piva. Posestvo leži prav blizu cerkve, kjer je vsako leto šest shodov, in 10 minut od nove tovarne ter žel. postajališča. Naslov pove uprava lista. 552 4 — 1 20.000 metrov ostsnkou 10—20 m dolgih najfinejših, popolno brez napake, obeljenih, najbolj prim. za najlin lelesno In posteljno perilo rumburiko- in batlst-platno po . . 21 kr mel. cefir za domače obleke, bluze, predpasnike in otroške obleke, izbor, kakov., iepi nežni vzorci........I81', „ „ kanevas za postelj, nrevlake zajamčeno pralno, gosto in J.ivlh boj, 80 cm široko 24 . „ 12U . 35 . . rjuhe brez šiva 2 m dolge 150 cm široke 9» . kom. kuhinjske brisače, šahov, vzorec . . 18 brisalke za posodo, rudeče kar. . . . 10 . ., Oddaja po povzetju tkalnica za platno EMIL FUCHS, Nachod. Najmanj se more naročiti zavoj za posknšnjo 4 kg — okolu 45 m Neugajajoče se vzame radevolje nazaj Vzorci se prilože le zavoju za poskušnjo. 533 3 — 1 Sodi. Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ, Hodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2319 ■■■■HHHHmKHM Obrt obstoji že nad 30 let! Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro urejeno podobarsko in pozla-farsko obrt v Wolfovih ulicah št. I nasproti frančiškanske cerkve ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljev itd. in zagotavlja kolikor možno umetno in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih. Cene zelo zmerne 1 Priznano dovršena dela I 466 Z odličnim spoštovanjem 52—1 Alex. Gotzl, podobar in pozlatar. jrS V Zagorju ob bo 10. marca t. I. obnovljen žioinslii in KramnrsKI 548 2 — 1 semenj. županstvo obilne Zafiorle no Krasu. Ye6 lepili psov-bernhardincev je na prodaj. Več se izve na Martinovi cesti štev. 32, Ljubljana. 531 3-1 5*35 SEsssiš U Ameriko In Kanado najzložnejša, najcenejša in najvarnejša vožnja s 544 1 Cunard Line Bližnji odhodi Iz Trsta : Carpathia 3. marca, Altonija 18. marca, Slavonija 31. marca. Iz Liverpoola: Lusitanla 7/3, 4/4, 25/4 in 16/5, Mauretanija 21/3, 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in voine karte pri Andreju Odlasek, LJubljana, Slomškove ulice 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. v Eenitna ponudba. ft[lad inteligenten trgovec na deželi 3 dobro idoio trgovino, se 3eli v svrho jjenitve seznaniti 3 gospodično staro od 18 25 tet, ki bi imela posebno veselje do trgovine. Prednost imajo one gospodiino, katere so obiskovale kak trgovski 3avod ali da so kje v trgovini vsled tega, da dobijo potrebno trgovsko prakso, in da so mu3ikaliino naobrajene. Uerdar je pa glavni pogoj dober 3nalaj in pošteno srce, ker se na premoženje ne gleda toliko• /-e resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo pošiljati na naslov Vijolica 1908" na upravništvo „570-venca". /ta anonimne in dvomljive ponudbe se ne 031'ra. Vsaka slika in pismo se v neugodnem slučaju pod moško in častno besedo vrne in sicer priporočeno. 530 3—1 Panorama international 539 Pod Trančo 2. 1-1 Razstavljeno od nedelje 1. marca do vštev. sobote 7. marca 1908: Zimski šport v Alpah. Arlberg, Zeli ob jezeru, Lilienfeld Osebni kredit ia uradnike, K častnike , učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme oradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit, Potovalci izključni fc Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri o«red-njem*vodstvu uradu. druMva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 1 priporoča v največji izberi Katoliška tiskarna v Ljubljani Kupi se 623 4—1 kobila za pleme čistokrvne ali polkrvne kakšne dobre, najraje angleške pasme. Ponudbe je poslati pod „Kobila za pleme" na upravništvo „Slovenca". Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov. Klobuke, cilindre in čepice -m v najnovejših laconah in v velikih izberah priporoča 112 62—28 Ivan Soklič. Pod trančo ftt. 2. Postaji elek.ieleznlc«. ■ajcenej&e JI SO domačega izdelka riporoča po najnižji ceni in najbolj akovosti slavnemu p. n. občinstvu te preč. duhovščini JOSBP VIDMAR ----v Ljubljani ==■ Pred škofijo itev. 19. — Stari trg Itev. 4-Prešernove ulice itev. 4. m-« mm Popravila teiaa Ba oana. mm l Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelič vKandiji priRudolfovem. Uljudno naznanjam, da sem otvoril popolno urejeno 6 trgovino s travnimi in deteljnimi semeni ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe vRudolfovem Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, da jamčhn za oboje. Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odličnim spoštovanjem Franc Kastelic. prue l^ronj5^a 5lomoiRar5^a zadruga u JVleogšu priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12-3 slamnikov Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in trgovcem. Zastopstvo za Kranjsko: Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10. Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno. Svoji k svojim! Svoji k svojim! t < Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško = priporoča svoje izborno pivo. — Speciaiiteta; »Salvator* (črno pivo a la monakovsko). = Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). —— pečatu« na dom sprejemu resteuroter »Jtarodnego Bomo" g. \(rži$i\iW (Telefon št. 82.) —— ntnerjovi čr M i edini v kakovosti, lepi obliki in fkai izvršitvi S Največja KST Zimskih črevljev ?„a 80spe zaloga Dokolenic (kamašen);:^ susr Črevljev asa dom rifLfh1^ Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem = F„ SZANTRIER ■ramstai ix»jB —u - Trgovci dobijo primeren popust. - - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naroČila proti povzetju. Oton FeUich=Frankheim Gospodski in damski frizer. - Kongresni trg 19. -— Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom v 8. minutah osušeni lasje* F Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe. 2782 19-19 Postrežba tudi v hišo. Veliki izbor damskih kakor tudi gospod skih toaletnih potrebščin. Parfumerija in mila iz prvih tovarn. Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del. Kupuje po najvišji ceni xme> dene in odstrižene lase. Obrt obstoji že nad 30 leti ^c Aleksander Gotzl, podobar in pozlatar in izdel. oltarjev Ljubljana, Wolfove ulice štev. I, nasproti frančiškanski cerkvi. Slavnemu obCinstvu, osobito pa velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporoča svojo dobro urejeno delavnico za vsakovrstna cerkvena dela, kakor altarje, prižnice, tabernakeljne itd., ter zagotavlja kolikor moč umetno in fino ter trpežno izdelavo vseh v to stroko spadajočih del po lastnih ali predloženih načrtih. Cene zelo zmerno! Priznano dovršena dela! Načrti in slike že izdelanih predmetov so vedno na razpolago ter pošiljam iste radevolje na vpogled. — V zalogi so vedno razna razpela, kipi in vsakovrstni okvirji za cerkvene in druge slike v veliki izberi, najnižje cene. 361 5-5 Z odličnim spoštovanjem Aleksander Gotzl, podobar in pozlatar. Obrt obstoji že nad 30 let! Okolu 100.008 komadov v rabi, Sletno jamstvo, osem dni na poskus. Britev št. 31, nujfln. 6olinško srebro - |eklo, Vjvotlo brušena z okrašenim držalom, kot kaže slika v okrašeni šalulii, K Z'50. Št. 32. Uta loda votla, K 3'- Štev 33. Ista, toda'/, votla K 3-80. Št. 8700 S črnim, gladkim držajem,'/.votla, KI'50 Brivska priprava v politirani leseni omarici z zrcalom, se zapre in vsebuje: britev, jermen, čopič, posodico tn milo, K 4 20, 5—, z varnostnim glavnikom 60 v. več. — NlUak rlzikot Ako ne ugaja, denar nazaj 1 Pošilja po povzetju svetovno-znana tvrdka Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik, Most (Brflx) štev. 1142 (Češko). Glavni cenik s 3030 slikami na zahtevo zastonj in franko. 270 10—1 C. Kr. oblastveno potrjeno u v mc i lisce za Krojno risanj & branja cfesifi LJubljana, Stari trg it. 20. €•> Dobi se tudi krol po živolni meri. 9 '^rmmmmmmm^ Medno iernelepain nadležna že z več let dobro idočo pe-karijo, se odda takoj v najem z vsem pekovskim orodjem, oziroma proda pod ugodnimi pogoji, v večjem trgu na Dolenjskem. Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slovenca". 518 4-2 v- mm itJjH*«"^' Pelavnlca: ulice št. 8 Ustanovljeno /. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi sL občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo ▼ mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 768 62—20 Predstave se vr&ijo w delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON Dunajska cesta nasproti kavarne „Eupopa", Danes v soboto nov spored« 166 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i b žani ceni. i s Prosi se oseba z imenom 488 2—2 Tišler naj blagovoli naznaniti svoj naslov pod šifro J" na upravnišvo »Slovenca-. •MMMtMNNNO | Velikonočne pesmi, g (Riharjevi In drugI napevi.) Za mešani in moiki zbor uredil In založil Josip Sicherl, organist v Ribnici. ©j 1907. - Cena 1 K. A Naroča se najceneje po nakaznici pri izda- A jatelju v Ribnici. 4*,8 3-2 ^ MATToH2^lf|r -_---~ n>Mvna naravna alkalična kislina kot idravilni vrelec že stoletja znana v vsel boleznih sani ii mM organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstni za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujeta pijača. Icvirek: Giesshubi Sauerbrum talei ftilaja, zdravila* kepallit« tri Kartevlk .-» Hrotpekti »astoti) itt franku. ▼ Ljubljani ie dobiva v not iekara&j, <«oj }»eo«ri]ikih prodajalnicah ia tr|»vln»f> > te«t®in*» naen. Zaloga pri Mikati Kasti ar-It tn Pete lata«*-p»j||*« 114 k? 9 ooooooooooooooco % o o o o o o o o o % o o o o o o IVAM PENGOV podobor, Izdelovalen oltarjev Iti naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je pra-vzel znano 2795 52—10 podoborsko delavnico umrlega g. And. Rovieka, Kolodvorske ulic« ftev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOietnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni Izdelovalo, kakor se je dosedai. I letao fis. jas (trs I Brez kMknrticev kak«mti! 5 kron! RazpoSilja po povzetju Prvi švicarski siitcm Roskopf palenl remont uri s sidro z masivnim solidnim ■ntimignetiSkim kolesjem ni sidro, pristno emailirnnim kaztliiiem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nlkelnaslim okovom, Sanlr-pokrovom čez kolesje 36 ur idoča (ne samo 18 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad KS — 3 komadi K 14 —, i sekundnim kazalcem K 6'—, 3 komadi K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 11'- , 3 kom K 31'—. s sekundnim kazalcem K 13-50, 3 komadi K 38'—. — Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka. 272 20-6 O o o o o o o o o o Vsak dan ss/e±e pustne krofe priporoča J. Zalaznik Stari trg štev 21. oooooooooooooooo pa tovarna v Him Koirif c in kr dvorni * založnik = v Mostu (Brux) štev. 1i57 (Češko). Bogato Uaatr. ceniki ■ nad Sooo slikam! ae n« «» nnAllclf) tratit* in franko Sanatogen Od nad 5'00 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 8b 6-4 : jači telo krepi živce Dobiva sc v lekarnah in drogerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer& Co., Berlin S W. 48. Glavno zastopstvo C. Brady,Dunaj I. Fleisch-markt 1- Eksistenca. Izborni reoepli za samoizdelovanje ruma, vseh vrst likerjev itd. se po nizki ceni proda,ajo. — Ponudbe pod ,,D>-stilla- teur" na anonCno ekspedicijo Eduard Braun, Dunaj, I., Rotenturmstrasse 9. 536 2-2 Naročilo kom. oblek po gld. 7-50 je došlo! Največja zaloga sveže došlega blaga za pomladno dobo: Obleka za otroka ... od gld. 1.90 obleke za dečke...... 3 50 površniki in mornar, jopiči za dečke. Obleke za gospode v modnih barvah, z obrobami, površniki, ranglani in ovratniki. Obleke za dame in deklice, jopice, ranglani in mantile, kakor tudi svilene in čipkaste bluze ter krila. Vse se dobi najfinejše izvršitve. Vsak čas v zalogi Izvirni pariški modeli. WT' Cene čudovito nizke! Hi Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št. 5. Pozor! Čevljarji! Priprave vsakovrstnih gornjih delov (ObBrteilherrichtung) vsake vrste po meri izvršuje Franc Sajovic, Clgoletove al. 7 LJUBLJANA Clgaletove ui. 7 nasproti novi Justični palači. :: 543 Cene nizke! 1-1 :: Odda se v najem s I. majem 646 koncesija 31 : za prodajo jedil: vina na debelo in drobno ter sploh vseh drugih opojnih pijač posebno žganjetoč. Poizve se: Karlovska cesta 4 desno. ponudbeni razpis stavbnih del, katera bode posamezno oddajal stavbni odbor za zjradbo nove enorazredne šole v Kalu in sicer: Zidarska dela od m2: 1. zid, pregraje in oboke, 2. nabijanje stropov in debeli omet, 3. čiščenje notranjih prostorov. — Za zgradbo se bode rabilo kamenje in zidna opeka. Ves potrebni material oskrbi odbor. Mizarska dela: 1. vrata, okna in podi. 2. šolske klopi. Suh in zdrav les v to svrho si oskrbi mizarski mojster sam. — Vsa druga ne imenovana dela in opravo, preskrbi odbor v svoji režiji. Pismena in ustmena pojasnila daje odbor, na katerega je tudi poslati pismene ali ustmene ponudbe do 21. marca t. I. — Stavbni odbor si pridržuje pravico oddati dela komur hoče, ne da bi bil vezan na stavljene ponudbe. Kal dne 27. februarja 1008. 538 i i STAVBNI ODBOR. 4<9 1S-6 J C e ** m « N » o o M > o JZ o 3 0. C U O Pozor kolesarji! Meteor* kolo...... ........gld Britan a-kolo...... ........ „ Precosa kolo.............. ,, Tourist-kolo............... Puch-kolo, model IV............. 11 11 i> 1« I. I.a II. a >1 >1 u 55 — 65 — 80«— 115 — 95— 125 — 135 — 145— Edina zaloga najboljše hambnrške pnenmatike po konk. cenah. v 432 4—H Fr. Čuden V Ljubljani, Prešernove nI. A 09 ti "J (P r (D V e m> 1 C »« O; 3 S O 3 ■aa N K <7 /--t'. p 1 v 00 v o N ž I Najcenejša in najbltrejia vožnjo v Ameriko je s parnlkl Severonemškega Lloyda " iz □ Bremena Hew-9orK s cesarskimi brzoparniki Kaiaer Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiaer Vfilhelm d. m—m Groaae. hm Wtt Prekomoraka vožnja traja aamo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 8086 8 Edvard Toučar-ju, o komorimi uiicau «.35. nasproti občeznane gostilne »Pri ataram Ti&lerju". Odbod la Ljnbl]aoc Je vaak torek, Četrtek In soboto. Vsa potovanja bo tikajoča pojasnila točno In breiplaCno. Postreiba poltena reelna In aolldna. Potnikom namenjenim v ta pa d ne države kakor: Colorado, Meiiko, CalifornU, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Wasbington1 nudi nafte društvo posebno ugodno uvanredno ceno Cez Galveston Odbod na tej progi ii Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko BalNmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Bracillla. Kuba. Ruenos Airas, Colombn.. Sin pa pora, v Avstralijo Itd. itd. Trgovski učenec iz poštene hiše se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na Ivana Traun, Ptujska gora prfi Ptuju. 497 3-3 Najbogatajia zaloge in najrnzno-^2006 U 2 vrat ne j do Izbiro klavirjev in harmonijev ima Alojzij Kraczmer Izdeloval«« klavirjev In aodae zapriseženi zvedeneo Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4. Vedno so v zalogi prolgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-nje In popravljanje vseh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. BBsendorfer na Duna|u, Gebrtldar Silngl na Dunaju, Avgust FBrster V Ltibavu, Th. Mannborg v Upskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja Izposojevalnlna. — Delna plaSIla. < ^ Pri Makuporanja zzz suknenega — In manufakturnega == blaga = m opozarja ■■ Ivrika Anton Presker kroja« v Ljubljani, Sv. Petra gasta it. 14 Mllkavaa a zlata kalajaa v Pariza I MU Srfllkavraa a zlata kolajne la krltMm Londonu lSDS. , duhovSClni vsakovrstna duhovnice ometa a priporoča proč. < r izdelovanje vsak lx trpežnega la solidnega blaga pa »Izklb oeaaft. izgotovljene obleki Ntfobno na kaveleke v največji is bari po aaJniijsJ cenah. fctartUij DBlfira antrUakMt tnitri idtulikk •»*«»♦»** Zaščitna znamka ,.Sidro" Nadomestek za HUGO IHL SIdro-Pain-Expeller j« friiau* kot isvratno bol MainJ.S. k obvodne mazilo pri prahlajenja Itd. | hh SO t., K 110 in K t M d.biv. t Tieh lekwn.k. Pri n*knp«T*aJa potm4 pf ■rW*T*. Mj u jcajjaj« !• .ri*ln»ln. .Ukl.oit. r ik.tlj.hl mmi» uiiitao maska ,,Sidro'* pil«« n j. /tUTe pr«j«J v Ljubljani ApitaUk« ulioe it«T. 4 m it—tš Velik« lalofa * ■ ,, i.ai sukncnlh ostankov. »Hfrinolal lihlik RIchterjeva lekarna pri „il.ttm l«vu" v Pragi Elisabethgass« Stev. t nova. jj aar lanu nui«iii|it|i, a -_ i Ivan Terdan pleskarstvo Ljubljana, Vegove olice št 8 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del. Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifttveno pleskarstvo. i 2467 52-14 a: KAŠLJUJOČIM otrokom in odrašenim osebam pripisujejo zdravniki zelo uspešno THVMONEL SCILLAE kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kaSelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah kalija. Vprašajte, prosimo zdravnika I I steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti poSiljatvi 2-90 Kj 3 steklenice pri poSiljatvl 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvl 20 R. v Izdelovanje In glavna zaloga b lekarna B. FR&GNER-Ja 2430 c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1 - ...... Praga III., *t. 203 -==—— Dobiva se skoraj v vseh lekarnah. Pozor na Ime sredstva, Izdelovatelja In na var- t 'Š stveno znamko. S Najkrajša in najcenejša UOŽnjO»AltlSflUO - i k \ \ L > Anvepsa NewYopk z modernimi, velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antwerpen v New York je proga rdeče zvezde „Red Star Line". Na naših parnikih: .Finland', .Kroonland*. „Vadorland*, .Zeeland" in .Sanitarni", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, iz borna hrana, vljudna postrežba in spalnica, po novem urejene v kajlte za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, In traja vožnja 7 dni. Odhod Iz LJubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbne tudi po večkrat na ma»c vožnjo 6ez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC v Ljubljani, Kolodvorske olloe odslej itev. 26, od Jui-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju«. 320 4«, 9 i Objava in priporočilo. n . "jg Svojim velecenjenim naročnikom in vsemu p. n. občinstvu ^ vljudno naznanjam, da sprejema odslej naročila za pleketiranje 5 in snaienje oken in stanovanj v mojem imenu tudi trgovina gosp. I. Kostevca, Sv. Petra cesta št. 4. Tam se nahaja odslej tudi fllijalka mojega telefona štev. 153. Izjavljam nadalje, da g. F. Perdan ni upravičen sprejemati v mojem imenu nobenih naročil, najmanj pa inka-sirati denar. Obetajoč najtočnejo postrežbo se priporočam z odličnim spoštovanjem Peter Matelič, 3 9 lastnik zavoda za plakatiranje in snaženje oken ia stanovanj Škofje ulice štev. 14 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4. Telefon št. 155. 516 2-2 :: :: za mešan zbor zložil in priredil :: :: Ign. Hladnik. 433 6-6 Op. 54. — Cena K 120. Dobiva se v Katol. bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani ter pri skladatelju v Novem mestu. ■a* Proda se pod ugodnimi pogoji pritlično hišo s poleg stoječo malo hi&ioo, pripravno za prodajalnico, z vrtom, njivo ter 4'/» orala gozda poleg mostu na poti proti Štefanovi vasi (pod Golovcem) 418 3—3 Pogoji poizvedo se vsak popoldan pri lastnici Mariji Bo&tjančič, hišni po-sestnici, Sv. Petra nasip &i. 57. Itiikni, uiti« Hi kttitrak' lijik« kljičaTiičantrt. HMrollfni vidre In sesalki Josip Weibl J. Spreitzir-Ja sasl. UBIUIUM, »omikan ilin 4 priporoča aa alavnema občinstva hi pračaatiti duhovšini v UdelovanJa vsak v t* strok« spadajočih predmetov: iline emralje aa strej, obhajila« aalsa, ograja za aalrodvora ekasjas eaarelj«, vstas vrata, balkoni, verand«, stolpna krika, itadllalke, strele- ▼ode, fteleina ekna, kelesae atole Itd. •peci) ali teta: vsljltal aaatorl te aolndae plahta pe naJnovajHeai aiataasa a aanedvigalail * 1M9 62—19 epe rami bres vijakov. rejisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu y LjUbljflfll na DunaJ8ki cesti itev 18 je imela koncem leta 1906 denarnega prometa ... K 50,486.935*14 upravnega premuženja............K 11.325.728*62 obrestuje hranilne vloge po 4 \\ brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega pla-'.fiuje posojilnioa sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 ... K 11,060.929*20. Poaojuja na zemljii£a po 5>/«°/o z I OWQ V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v LJubljani, Beljaku, Brežah, j£»loya afcm>ro u vaoo luKu rmii. _____nStfSsr.. ŠpFCHUTZ ----- hUBi....... ra ■Si «» "O "J a* € z taSri_____ markeTKBI ......... ..-.riii &;JUMI1S HSRSAI1MV »IE« < Herb«ibny'jeva aromatiška esenca. Ze "3 let uvedeno in najbolie preizkušeno, boli lajša-j o i e mazilo, Ls j tu in odstranja bolečine v udih in kitah, kak« r tudi nervozne bolesti. Cena steklenici 2 K, po pošti 40 \in. več >:a zavitek. 2 (>49 b rna 73,2*fiyas^ Barmher&igfceit", DUNAJ,VIIJi,Kaiserstr. 73-75, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vitlu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku. tri 1'lzna, Čelko. Ceno fieiko posteljno perje I S k* nov IfoiM K 4 60, bol|l>« K '2 polbelo »kub!|trio K 18 —, belo K inežnobelo, kol puh mehko akuhl| K iO — K 11 ■-■ Poiilj« Ir.nko po po^ vzeliu Zamen« dovol|ena pruli povrnitvi poatnlnc. Benedikt Snehnel. Lobet ti. m B Kašelj 1 2360 Kdor 24-15 ljubi svoje zdravje, ga odstrani 53-'1aS' St. S41, srebrna s «ic!r<. dvojni plašč Ir.i.^ra "^•J' nov. posebno močtia 7 - 8»50 PiiBMilJ llitt Mit) »l:8'[ največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrniP3 Uvoz v vse dežele r«?ar«s>or L5.( stajereko, Sprejme se 520 2-2 blafiojnicarKa za kavarno v Ljubljani. uredništvu .Slovenca". — Po izve se v Krasne kravate, moderne ovrat* nike, srajce, boa za dame in otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, riobavice in nogavice itd. se dobe 2237 24 najcenejše pri A.VM0Z6E! Uufillann, Stari trs 21. Bolnica za živino. Ordinacija od 9-—11. dop. : Telefon štev. 44. 143 23 KEiSM Steckenpferd- lilijskomlečno milo Bergmanna & Co. Draždanl In Tečin n. L. je in ostane glasom vsak dan došli h pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohrr.jitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 - 50 Obrtno naz Udano podpisani, lastnik tvrdke M. Kune v Ljubljani, usojam si svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu javiti, da otvorim z dnem 2,0. februarja t. I. v prodajalniških prostorih Dvorni trg št. 3, na voglu Židovskih ulic Jfk B/11 jM 000OB000000S00000000000000 pod tvrdko Il^k^a^ ^lli pod veliko in moderno zalogo oblek za gospode in dečke iz lastnih in tujih izdelkov. Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bo mogoče z nizkimi stalnimi in na vsakem predmetu označenimi cenami zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti. Naročila po meri izvrševal bodem kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim 400 8 — 8 z velespoštovanjem A* KUNC, Dvorni trg št. 3. BANKA CESKItl HRANILNIC, (Ustredni banka českych sporitelen) nwa»BgiiKHmauiBuw. —— Kanamama—— 'Vloge na knjižice in račun 4% in 4',»J. i Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na Kupovanje in prodaja vredn. papirjev, j 4 J" in '/4®/0 upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban-Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. I kovnih obligacij, katere uživajo pupiiarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000- Telegrami: „Sporobanka". Deponiranje kavcij in vadij raznih vrst. Cskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne Informacije in svete brezplačno. r9 mm r&sji SLU m mm l i-Olsj lj s essii registrovana zadruga z omejenim poroštvom 0 U LJUBLJANI Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure 4 to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Hontnl davek pla<^a hranilnica sama. =-1 Najslgurnejša prilika za ntedei^je! 52-i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik J. Su&nik 1. r., podpredsednik.