Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
•■hoj« vtak Četrtek popoldne; v sIuColu proa-»Iko dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari •»O 2/1 — Nefronklrann pisma se ne sprefemajo
Posamesna btevllho Din 1*50 — Cena: ib 1 mesec Din 9--, ca Četrt leta Din IS--, za pol lela Din 30*-; ta Inozemstvo Din 7*- (meie(no) — Oglasi po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naroCnlna na uprav« Jugoslovanske tiskarne, KolportaBpt oddelek. Poljanski nasip St. 3 — Rokopisi se ne vraCaJe
A. Mir, Sv. Miklavž:
Kje je pomoč?
V mladimi je naša bodočnost! Ta na-depolni klic je slišati danes pogostokrat in vsepovsod, ta tolažilna misel navdaja vse slovensko delavstvo in celokupno človeško družbo. Toda če pregledamo stanje današnje mladine, bodisi v mestih, industrijskih centrih ali na deželi, ipremotrimo nje življenje, hotenje in prepričanje, vidimo, kaiko drvi pretežna večina mladih ljudi samo za ciljem, ki je: uživanje, veseljačenje itd., nas nehote objame strah in misel na prihodnjost. Tisoči mladih bitij, na katere stavi up in nade ves svet, se pogrezajo vedno bolj v blato in močvirje, zastrupljeni in zasužnjeni od sedanjega modernega sveta in družbe. Po šumnih veselicah, po razuzdanih plesiščih, gledališčih, zakajenih gostilnah itd. stremi in hrepeni današnja mladina z nekakim nevzdržnim veseljem, da tam zapravlja zdravje, čast in denar, se izpostavlja nevarnostim današnjega pokvarjenega sveta ter tako izpodkopava in j uši temelje delu za boljšo bodočnost vsega človeštva. Da od mladine, ki je v nežni mladosti zavrgla krščanska načela, se odtujila veni in poštenemu ter resnemu življenju in se udala posvetnemu veselju in uživanju, ni pričakovati 'kaj dobrega v bodoče, je pač več kot
Žalostno za nas je dejstvo, da tudi delavska mladina na deželi naglo sledi zgledu ostalega sveta, da krši in ogroža tudi ona upanje na boljše čase, akorav-Ho polaga na mladino delavski rod veliko važnost.
Vsemu temu bi našli mnogo prav različnih vzrokov, kakor: slaba vzgoja, sla-bo časopisje in knjige, glavna in najpo-gubnejša pa sta brezdvomno alkohol, najhujši zastrupljevalec mladine, ki ubija čut za vse dobro, in slaba, pokvarjena družba, katera zadobi s časom vso moč in oblast nad mladim človekom.
Tukaj se, tovariši, vprašajmo: kje je Pomoč? Kako ohraniti našo mladino pošteno in trezno ter jo obvarovati pred vplivom slabe tovarišije in družbe?
Imamo sredstev, tovariši, vemo, kje je pomoč, da bo naša mladina res steber boljše bodočnosti delavstva in vsega slovenskega naroda. Prva so za to ogromno delo poklicana vsa krščanska izobraževalna društva in katoliške organizacije, za delavstvo pa je pač najvažnejša in najprimernejša kulturno-vzgojna delavska mladinska organizacija »Krekova mladina«. Ta organizacija si je uvrstila v svoj krščanskosocialni program vse, kar more delavsko mladino dvigniti k višjim idealom, iz teme k Solncu, navdušiti za trezno in pošteno delo v obči blagor vsega proletarijata. Toda skušnja nas uči, da je Krekova mladina za to težko delo še premlada, še preslabotna, da Potrebuje opore in pomoči od strani dobrih krščanskih staršev in dušnih pastirjev. Le tako bi tvorili skupno borbeno konto ter šli skupno na delo za rešitev naše mladine iz krempljev današnjega pokvarjenega in pohujšljivega sveta.
V tem zimislu in s tem namenom bo dne 19. junija pri Sv. Miklavžu »Profitni dan«, kateri bo odkril v jasnih “Usodah vse rane dn hibe naše delavske °*ladine, začrtal pota in smernice delu Za preosnovo in prerod v duhu 'krščan-^®ga socializma ter združil vse naše kronske, delavsko čuteče voditelje v eno idealnih, nesebičnih borcev pod ^tavo Krekove mladine za izobrazbo, fcravnoetno povzdigo naše viničarske Nadine.
Tovariši, krščanski socialisti! Naj bo
• junij dan (prebujenja in vstajenja k 'k novemu življenju, naj bo mejnik te na poti za boljšo bodočnost delav-
Verus:
Misli ob socialističnem vsedeiavskem shodu.
*toai
Binkoštno nedeljo smo gledali v Ljubljani okoli 4000 duš močan sprevod marksističnega delavstva Slovenije m set Čutimo dolžne podati čitateljem »Pravice svoje vtise o njem.
1. Na sebi je tako veliko število udeležencev razveseljivo, da buržuazija vidi, da je kljub velikim napakam marksističnega vodivnega tabora število organiziranega delavstva še vedno visoko. Mi bt gotovo radi videli to delavstvo organizirano na dru^i podlagi; toda, da je sploh organizirano m da ga pritisk socialne reakcije vsaj številčno ni oslabil, to je samonasebi dobro znamenje.
2. Tudi naznotraj se to delavstvo ali vsaj njega večina po naših vtisih še trdno drži, toda ta sila ne prihaja nazunaj do zadostnega izraza in se ob dejanskih razmerah razbija. Njegova moč je mrtva. Komunisti seveda pravijo, da so tega krivi »socialpa-triotski« voditelji in druge vrste demagogi iz Bemotovega tabora valijo krivdo na vo-divno inteligenco sploh, toda oboji streljajo svoje pšice iz napačnega izhodišča, kajti Če je za nas kaj gotovo, je to, da (Bog varuj slovenski proletariat takih voditeljev kakor so komunistični in bernotovski!
3. Vsak pokret mas mora imeti vodstvo, to je pa nujno iz inteligence. Marksisti delijo vse človeštvo edino v dva razreda, bur-žuje in proletčre, in inteligenco mečejo ali v prvi ali v drugi razred. To pa ni res; če se poslužujemo imena razred, potem tvori inteligenca, naj služi pri buržujih ali proletarcih, čisto svoj razred s skupnimi bitnimi znaki. Direktor Skubic pri TPD in tajnik DZ Uratnilc pripadata oba enemu in istemu tipu. Niti je Skubic »buržu]< niti je Uratnik »proletarec«.1 Kar enega in drugega razlikuje tako od buržuja kakor od proletarca, je to, da ne delata iz materialističnega »razrednega« interesa v smislu marksističnega izrazoslovja; njih ne vodi goli interes, bodisi golega kapitalistovega dobičkarskega pridobivanja na eni, bodisi golega večjega delavčevega z a s j u ž -k a na drugi, marveč idealni motiv, ki je v vedno intenzivnejšem obvladanju nature in njenih sil, večanju produkcije, izpopolnjevanju tehnike in njenem usluženju človeku ali, boljše rečeno, človeštvu, to je vsem, ki naj uživajo njene sadove po etičnih maksimah, ki so skupna last vsega inteligenčnega »razreda« povprečno vzeto. (Kolikor sta oba podvržena tudi osebnim egoističnim instinktom, je to občečloveška lastnost, ki velja za najhujšega kapitalista ravnotako kakor za najbednejšega proletarca.) Administrativni ali tehnični vodja kakšnega obrata ima s kapitalistično družbo, pri kateri služi, prav take spore kakor jih ima strokovni tajnik z delavci.* »Razredni« interes kapitalista je tehničnemu ravnatelji prav tako drugotnega pomena kakor so st rokovnemu tajniku zgolj materijelne pridobitve delavstva; oba presojata le-te z višjega, stvarnega, v pravem pomenu strokovnega vidika, ki je občečloveški, moralen, nadrazredni vidik. Zato s til tudi oba poklicana za voditelja. Ona nista najemnika, usužnjena, pripisana »razredu«, pri katerem služita, ampak sta samostojna tvorca, vsak v svojem področju. Za nje je služba stviri vodilni nagib dela in zato moreta le onadva rešiti konflikt med kapitalom in delom na pameten in družbi koristen način. Inteligenca in etičen čut moreta človeštvo voditi k napredku, premostiti iz živalskih nagonov porojeno »razredno« sovraštvo in ga zamenjati z moralnimi človečanskimi motivi, ki so močnejši od nasilja, diktature, terorja, »akcije mas« in podobnih sredstev. Zato pa se mora delavstvo vzgajati v zaupanju do vodivne inteligence po dviganju njega umskega in moralnega nivoja; potem bo delavstvo samo znalo prav ločevati med dobrimi in slabimi voditelji! Tako pa se samo ščuje in šunta, tako da naposled izgubi vero v inteligenta sploh. Ce pa ima delavstvo vsakega za goljufa, ki stoji na čelu, potem šele sede na lim naj večjemu goljuiu!
4.	So seveda socialdemokratski voditelji veliko krivi razcepljenosti, dezorientacije in zmanjšane »udarni moči« slovenskega delavstva. Toda niso krivi v tem, česar jih dolžijo njihovi levičarji, bodisi bemotovci bodisi komunisti. Ce bi bili krivi v tem, potem bi moral človek popolnoma obupati nad učinkovitostjo človeške pameti, smoternega dela in prilagode-vanja življenju. Potem bi imel v življenju prav vedno le tisti, ki najbolj kriči, ki vse pretrumla in nad vsak radikalizem postavi nov nadradikalizem. Enkrat je bil Uratnik levičar, zdaj je iadajavec; potem je Sedej predstavljal vrhunec marksizma, danes je odpadnik; zdaj je Gustinčič edini
1 Ako ni prvi tudi akcijonar. Op. pis.
3 Izvirajoče po večini iz tega, da se inte-ligent-9trokovnjak protivi ozkemu razredno-egoističnemu vidiku s svojega stvarne-g a stališča. — Op, pis.
resnični ipredstavitelj proletariata, pa je tudi on že p v„ in bo kmalu moral stopiti s trona. In vsi so »edino pravi« marksisti! Po čem pa naj se spozna, kdo da je res pravi? Po tem, kolikor bolj je kdo radikalen. TV> pa nikoli ni bil kriterij za resničnost kateregakoli življenskega pokreta in biti ne more, ker skrajnost nikoli ni resnica v življenju. Vsak pokret pa se izkaže v življenju po tem, da se orientira po življenju, kakor se je po ruski revoluciji orientiral tudi boljševizem, ki ni danes senca tega, kar so pridigovall boljševiški inteligenti pred tem.Ce bi imeli prav vsakokratni naši slovenski radikali v socialističnem pokretu, potemi bi imela vsaka opozicionalna prismoda v Rusiji bolj prav od Ljenina in bi imeli danes v Rusiji gotovo že sedem revolucij mesto ene. Nad vsako skrajnost se da namreč postaviti še večja in ena skrajnost uniči drugo, tako da nastane kaos, dočim je življenje pameten red in se morajo pokreti ravnati po življenju in ne narobe, če bi bili v krščanstvu zmagali skrajneži, bi ga že davnej ne bilo; hvala bogu, da Cerkev vodi sveti Duh, ki je urejevalec po darovih pameti, modrosti in pravega sveta. V kolikor se je socialdemokracija prilagodila življenju, ima prav; napake njenih voditeljev so čisto druge in o tem hočemo govoriti zdaj.
5. Napaka je, če se kdo drži kakšne teorije, kakor da bi bila vsaka črka božje razodetje, v resnici pa mora svojo teorijo v življenju neprestano sam demantirati. Tako prihaja v protislovja, ki celemu gibanju škodujejo. Napaka je, da se imajo socialdemokrati za popolne in neokrnjene marksiste, so pa v praksi opustili že celo vrsto glavnih te® marksizma. Ta dvojnost, ta lažna ipoaicija ohramlja vse njihovo delo in daje odkritosrčnim in meodkritosrčnim radikalistom priliko, da jim dokazujejo namerno ali nenamerno nedoslednost. Marksistom manjka poguma, da priznajo, kaj se je na njihovem nauku izkazalo kot pogrešeno. Prav tista nepristranska znanost, na katero se venomer sklicujejo, je dokazala, da je marksizem kot svetovni nazor temeljna pomota. Materialistični ;iazor o življenju in zgodovini, o nujnih gospodarskih zakonih, o razvoju morale iz živalnih gonov, o filozofiji, religiji, morali kot golih »nadstavbah« ekonomičnega reda, o državi kot golem izrazu načina produkcije in o vladi kot goili eksekutivi kapitalističnega neda, o razrednem interesu kot edinem činitelju bodočega družabnega etosa — kakšen etos naj sledi iz razredne borbe?* — vse to je larifari, je blodnja materialistično-dialektične filozofije iz prve polovice 10. stoletja, spada danes v ropotarnico in ne v dejansko življenje. Socialna demokracija ni mogla sebe bolj demantirati kakor z nedavnim sklepom kongresa nemške socialne demokracije v Kielu o neumestnosti kulturnega boja, to je: boja proti krščanski kulturi, krščanskemu etosu. Ni samo neumesten, ampak čisto zmoten kakor je zmoten ves nazor Karla Marksa o religiji In o duhovnih silah sploh. Ne materialistični ho-riailiizem, ampak id!e«l^ etični socio-ližem, je sila bodočnosti in čimprej bodo marksistični voditelji to spoznali (množica bo vedno sledila vodivni inteligenci!), tem bolje za socialistični pokret in za delavske mase. Ce pa stari tega ne bodo uvideli, bo uvidela mladina In idealistično usmerjena mladina bo vzela v roke krmilo, pa ne radikalni kričači, ne oportunisti! Iz vaše srede same, sodrugi, bo vstala taka mladina.
6. Kakor pa je napačen socialistični dogmatizem1, tako je napačen oseben in strankarski oportunizem. Prilago-jevati Človeški naučni sistem življenju, seveda tpo najvišjih normah resnice in morale, ni zmotno, ampak edino prav, napačno pa je svoje delovanje upogibati osebnem ali strankarskem koristolovstvu. Marksizem veliko govori o »buržujski« morali, katero pripisuje enemu samemu, »buržujskemu« razredu, ki da ima nujno »buržujsko« moralo. Tudi to je marksistična dogma, ki ne drži. »Buržujske« morale je dosti v delav-
* Da bi 'iz raz-rednega stališča, ki razdvaja, sledil etos (»razredni etos!«),’to bi bil večji čudež nego ustvarjenje sveta iz nič. Etos je načelno nasprotje vsakega m ta. Razredni etos je zato toliko kot trikotni krog! In kako naj se iz razrednega etosa razvije brezrazredna družba, brezrazredni etos? To bi bil še večji čudež! Da pametni ljudje ne uvidijo tega nesmisla, je tudi čudež. Pač zato, ker od 1,000.000 proletarcev ni Marksa prebral niti 1, od 100.000 socialističnih inteligentov pa celega komaj 1, od 10.000 pa prvi zvezek samo 1; če ne, bi moral danes vsak zapaziti absurditeto teh tez. Množici zadostuje iz marksizma 10 fraz, variiranih na 10.000 načinov ln tudi inteli-gent prevzema večji del marksističnega idejnega zaklada bolj po tradiciji in duhu nego po vniknenju v ves sistem, ati pa po več ali manj »pristnih« tolmačenjih. — Op pis.
skem razredu samem. To je morala sebičnosti. pohlepa, grabežljivosti in izkoriščanja, z eno besedo nemorala. Te nemorale ali »buržujske morale«, pa ne ustvarja šele »razred«, ampak drug drugemu sovražni »razredi« človeške družbe so produkt te nemorale, ki ima svoj izvor v naravi človeka sploh. Resnica je torej ravno narobe od tega, kar trdi marksizem. Iz te »razredne« morale — pravilno: nemorale, sledi praktični oportunizem, ki ne razsaja med delavstvom nič manj nego med kapitalisti, in med inteligenco nič manj nego med maso. Ta oportunizem je neizogiben, kjer je materializem naučila podlaga življenju. Res da zdravi naravni etični čut tudi marksističnega vodjo obvarje vseh posledic iz njegovih teoretičnih zmot, toda duh, ki v njem in sredi njega živi, je nepravi, masa se zavaja in najboljšemu voditelju >e vpričo tega vedno težje ločevati resnico od zmote, imeti pogum do 'resnice iin se upirati demagogiji. In navadno je tako, da čimvečji oportunist, tem večji demagog! Oportunizem je, ne etični nagib ljubezni do zatirane delavske množice, če desničarji ljubimkujejo z »naprednim blokom«, kar pri nas ne pomeni nič drugega kakor prešestovanje socializma z resnično reakcionarno buržuazija ali gnilim demokratizmom. Kdo ne vidi in ne ve, da je ljudska stranka neskončno bliže množici in njenim socialnim potrebam nego liberalne? Tako pri nas kakor na celem svetu? In da antiklerikalizem1 ni drugega kakor orodje izmaterializiranega liberalnega meščanstva, da na razvalinah krščanskega, verskega in moralnega nazora o družbi ono zakraljnje nad množico? Marksistični dogmatizem in oportunizem skupaj dasta izvrstno podlago za nadaljnje poburžujenje družbe in okužen je delavskih množic z materializmom obkrožajočega ga kapitalističnega reda. Ce delavski voditelji v družbi z brezverskim meščanstvom podirajo verski in etični idealizem, je tak rezultat neizogiben.
7. Enotna fronta delavstva! je klic na desni in na levi; med tem pa desnica in levica vsaka vlečeta delavstvo na svojo stran, še nikoli se ni na svetu na ta način kaj združevalo. Vsak hoče enotno delavstvo pod pogojem* da se pokori njegovi edini komandi. Enotnost ogromne množice socialno zapostavljenih, moralno užaljenih, v svojih etičnih m pravnih čustvih zadetih in pravice žejnih ni mogoča na nobeni drugi podlagi nego na podlagi idealističnega, univerzalnega in etičnega življenjskega nazora, dočim materialistična filozofija ljudi razdružuje, ker jih mora. Ona kvečjemu usposobi za hipni udar iz sovražnega srda in fca maščevanje; graditi ipa ne more. BoliSeviki morajo graditi državo počasi in s trudom iz krščanskih grudorodnih etičnih tvornih sil ruskega mužika; brez njega bi bila njihov« stavba že davno prah in pepel Kako pa more materializem biti podlaga? To je nasprotje samo v sebi. Kako naj materialističen nazor, razredni, to je: razdvajajoči, na sebičnih gonih gradeči nazor ljudi druži? Družiti jih more le vera v Sveto, Večno, Bo-žomstveno, iz katerega edino izhaja moralna vezanost in solidarnost vsakega za vse in vseh za vsakega. Enotna fronta, v kateri vsak poje svojo materialistično-razredno pesem, pa je tako nemogoča kakor da bi se iz tuljenja ladijskih siren rodil blagoglasni Te Deu m. Enotna fronta delavstva se Do rodila edinole na podlagi idealističnega etičnega nadrozrednega. in luuverzallstičmega, to je religioznega socializma. Kakor pa je danes, mora biti delovno ljudstvo le veselo, da njegovi voditelji ne zavladajo; uničili bi drug drugega in diktatura »proletariata« — to je socialističnih inteligentov — bi bila stokrat hujša od sedanje »diktature« buržuazije. Treba samo pogledati, kako strašno se sovražijo marksistične struje same med seboj — hujše nego sovražijo »buržuazijo«!
8. To so bridke resnice, a resnice, in povedane iz ljubezni do vseh. Nekaterim se bodo zdele tudi smešne, in celo silno nazadnjaške, a nič zato. Kdor je ostal res zelo odzadaj, temu se zdi nazadnjaško, česar ne more predvideti iz bodočnosti. Prosvet-ljencu iz francoske revolucije bi se bila zdela romantika po padcu empira strašno nazadnjaška, če bi jo bil slutil; in materialist pred 50 leti bi se bil zgrozil pred usmerjenostjo sodobne znanosti. Umetnikom naturalizma bi se bila brata Kralja zdela prava barbara. Pustimo to; Čas bo že storil svoje. Usmeril bo tudi socialistični pokret tako kakor hoče vsegamogočno življe-n j e. Združitev socialno zapostavljenih pride, toda šele, ko bo socialistična inteligenca demiontiraja svojo materialistično teorijo o človeški družbi.
Zahtevajte „PRflVIC0" po vseh | gostilnah In javnih lokalih, po- | sebno Se v industrijskih krajih •
Jugoslovanska strokovna zveza.
Zveza tovarniškega delavstva.
Vabilo na šesti redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. junija ob 9 dopold. v kleti konz. društva, Kongresni trg 2 v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika;« 3. poročilo blagajnika in nadzorstva; 4. reorganizacija JSZ; 5. slučajnosti. Skupine bodo v kratkem prejele potrebna navodila in poverilnice za delegate. Občni zbor je sklepčen, če je zastopanih dve tretjini članov. Če to ni, se po preteku pol ure vrši drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu. Skupine naj even-tuelne predolge za občni zbor vsaj 8 dni prej sporoče načelstvu. Delegati, ki bodo prišli na občni zbor, naj imajo od svojih skupin polnomočna pooblastila posebno glede reorganizacije JSZ v smislu okrožnice, ki so jo skupine prejele. — Načelstvo.
Jeseitiee. Dne 1. junija t. 1. se je vršil Vredni mesečni sestanek skupine Strokovne zveze tovarniškega delavstva v KaiL delavskem domu, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Glavni tajnik JSZ tov. Gajšek je predaval o krščanski strokovni internacionali. Predavatelj je nazorno orisal historiat naše mednarodne zveze, njen svetovni, gospodarski, kulturni in socialni program, nje razvoj in statistično stanje, ter pokazal na velik pomen in vpliv, ki ga ima že danes naša mednarodna zveza na razvoj svetovnih gospodarski in socialnih problemov, kakor tudi zadnje čase pri Mednarodnem uradu dela, ki uravnava s pomočjo mednarodnih konferenc in konvencij delavske zadeve celega kulturnega svetai. Navzoči so predavateljevim izvajanjem pazno sledili do konca, ker jim jo pokazal, kako važno in odlično nalogo vršijo naše krščansko-sociaiistič-ne strok, organizacije za delavstvo vseh
držav in vsega sveta Končno je poročal oblastni poslanec tov. Arnež o delu in pomenu oblastnih skupščin za delavstvo. Pri končni debati so je izmenjalo mnogo misli, pri čemur s© j© pokazalo, da naše jeseniško delavstvo prav pojmuje našo organizacijo in nag pokret. Na enem prihodnjih sestankov bo predaval tov. Gajšek o delovanju naše internacionale in luzemškem programu, ki je bil sprejet na kongresu naše mednarodne zveze 1. 1925. v Lucernu.
' VHI*’
Strokovna zveza rudarjev.
Trbovlje. Pozor člani bratovske sklad-
nice! Na izredni krajevni skupščini bratovske skladnice dne 10. aprila 1927 se je sklenilo, da se morajo določbe člena 56. pravilnika brat. skladnice, točno izvajati. Na podlagi tega člena vsi rodbinski člani, ki nimajo lUkakih dohodkov in žive z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ter so le izključno od njega vzdrževani, kar pa je treba dokazati s potrdilom oblasti, dobivajo sledeče podpore: 1. v slučaju bolzeni brezplačno zdravljenje, zdravila, pomožne priprave za zdravljenje z k čas šestih mesecev, odnosno do kolikor časa ima zavarovanec pravico do podpore; 2. v slučaju poroda poti-ebno babiško pomoč, porodniško podporo za čas štirih tednov pred in štirih tednov po porodu v iznosu Din 1.50 dnevno, kakor tudi podporo za dečjo opremo po členu 55. (točka 3. pod c); 3. deležni so rodbinski člani pogrebnino, ki jo določi po krajevnih okolnostih krajevni odbor. Za rodbinske člane se smatrajo: poročeni zakonski drug, zakonski, nezakonski ali sodnim potom adoptirani otroci, starši, ded in babica, vnuki, bratje in sestre, ki jih izključno zavarovanec vzdržuje. — Gori navedeni sklep izredne krajevne skupščine je odobrilo Rudarsko glavarstvo.
Konvencije.
Dne 28. miaja t. 1. je bil objavljen v Uradnem listu št. 58 zakon o konvencijah, ki so bile sprejeto na podstavi Ver-saillske mirovne pogodbe z dne 28. julija 1919 na mednarodnih konferencah leto 1919. v Washingtonu, leta 1920. v Genovi in leta 1921./25. v Ženevi. Naša država je ratificirala 12 projektov (načrtov) teh konvencij, ki so dobile z zgoraj imenovanim zakonom zakonsko moč za celo državo. Konvencija se deli kot že rečeno na dvanajst načrtov in ti so: Projekt konvencije o nočnem delu mladoletnih delavcev v industriji; projekt konvencije o zaposlovanju žen pred in po porodu; projekt konvencije, s katero se določa minimum let starosti za sprejemanje otrok v industrijska dela; projekt konvencije nočnem delu mladoletnih delavcev v industriji; projekt konvencije, s katero se določa minimum starosti otrok za sprejem v pomorska dela; projekt konvencije o uporabljanju tedenskega počitka v industrijskih podjetjih; projekt konvencije, ki določa minimum starosti mladeničev za sprejemanje v delo za skladiščne delavce ali kurjače na ladjah; projekt konvencije za zavarovanje zoper profesionalne bolezni; projekt konvencije o enakem postopanju z inozemskimi in domačimi delavci glede zavarovanja zoper nezgode pri delu.
Večina zgoraj naštetih projektov konvencij, ki jih je naša država ratificirala (uzakonila), je že itak zapopadenih v že pri nas obstoječi socialni zakonodaji in sicer z zakonom o zavarovanju, zakonom o zaščiti delavstva ter higijenskih in varstvenih predpisih v industrijskih podjetjih. Zal samo, da je večji del naše socialne zakonodaje do danes ostal le samo na papirju, posebno zakon o zaščiti delavcev se prav malo izvaja. Brezposelno zavarovanje predvideva zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922., ki se pa dosedaj še ni izvedlo kljub temu, da se od strani delavskih organizacij neprestano pritiska na merodajna mesta, ki pa nočejo v tem oziru ničesar ukreniti kot samo to, da kasirajo od delavstva zato določene prispevke. Isto je z ostalo zavarovalno in zaščitno zakonodajo pri nas, zato je prav malo upanja, da bo delavstvo od zgoraj naštetih konvencij- imelo kaj koristi. Zgoraj naštete konvencije se po desetih letih od dne ratifikacije lahko odpovedo pri tajništvu Društva narodov in po enem letu odpovedi razveljavijo. Bojimo se, da pri nas
po desetih letih sploh ni? bodo prišle v življenje, posebno še, če bo delavstvo šlo malomarno preko tega in se ne bo z vsemi močmi prizadevalo svojo zakono-. dajo tudi dejansko spraviti v življenje,
Vsedelavski izlet v Ljubljani.
V dneh od 2. junija do 5. junija so priredili pripadniki amsterdamske internacionale mednarodno konferenco transportnih delavcev in vsedelavski izlet.
Dne 3. junija je bila v hotelu Tivoli balkanska konferenca železničarjev. Tej konferenci je predsedoval J. Kovač, predsednik Zveze železničarjev Jugoslavije. Ta konferenca je bila zanimiva vsled tega, ker jo je posetilo večje število inozemskih delegatov: zastopnik poljskih delavcev Maksamin, zastopnik bolgarskih delavcev Makariev, romunski odposlanec Bolineanu ter večje število avstrijskih delegatov. V petek je prispel v Ljubljano tudi tajnik »Mednarodne zveze transportnih delavcev« Fimmen. Konferenca je razpravljala o socialni zakonodaji in koalicijski svobodi železničarjev. Bile so sprejete tudi resolucije, ki zahtevajo, da preidejo socialne naprave na železnicah v roke delavstva, komercializacijo železnic v trgovsko-privatnem smislu ter pospešitev stanovanjske akcije za železničarje.
V soboto se je vršila v istih prostorih balkanska strokovna konferenca, na kateri je poročal zastopnik amsterdamske internacionale Fimmen.
Na predvečer vsedelavskega izleta so priredili razni delavski pevski zbori (I. delavsko pevsko društvo v Studencih, Združeni ,pevski zbori Gorenjske, Združeni pevski zbori v Mariboru, Rad-ničko pjevačko društvo v Zagrebu, pevsko društvo Cankar in Grafika) v razprodani unionski dvorani pevski koncert. Koncert sam je napravil zelo prijeten in razveseljiv utis, ko je videl same delavske pevce, ki so vsi brez izjeme kazali veselje do pevske umetnosti. Samoobsebi je razumljivo, da je bila najboljša Grafika, ki je bila vseskozi na višku.
V nedeljo so priredili amsterdamci obhod po mestu, katerega se je udeležilo do 4000 delavcev in delavk. Obhod je spremljalo 9 godb ter 22 praporov. Po obhodu je bilo zborovanje na Kongresnem trgu. Zborovanja se je udeležilo do 6000 oseb
Političen pregled.
Med Albanijo in našo državo je prišlo do spora in prekinjenja diplomatskih zvez. Albanska vlada je aretirala tolmača našega poslaništva v Tirani in ga zaprla. Obenem je zaplenila važne uradne spise. Radi tega je naša vlada poslala albanski vladi ultimatom, da mora takoj izpustiti tolmača Djuraško-viča, sicer prekine Jugoslavija diplomatske zveze z Albanijo. Ker Albanija tega ni storila, je naš poslanik odpotoval iz Tirane.
Vse kaže, da je Albanija tako ravnala po nalogu Italije, ki hoče na vsak način na Balkanu zanetiti ogenj. Naša vlada hoče zadevo mirno rešiti. Zato se je obrnila na Društvo narodov v Ženevi, da spor reši.* Tako se hoče Jugoslavija rešiti neizogibnih zapletljajev, ki bi lahko imeli nedogledne posledice. Italija hoče pri nas zavleči razpis volitev. Upa namreč, da bi sedanji režim preje ugodno rešil nettunske konvencije, kakor pa režim, ki bi ga prinesle nove volitve.
Že skoro sedem tednov se govori, da bomo šli na volitve, pa še vedno ni gotovo, kako bo. Demokratska stranka sili na volitve. Njej namreč preti razkol. Davidovič s sedanjim položajem nikakor ni zadovoljen. Za vsako ceno hoče ohraniti čist značaj svoje stranke. Marinkovič pa hoče skupno z Maksimovičem na volitve. On računa, da se bodo demokrati pri novih volitvah okrepili za 25 do 30 poslancev, to se pravi, da bi klub štel 70 do 80 članov. Marinkovič je mnenja, da bi se z vstopom Bože Maksimoviča v vlado oslabil tisti del radikalov, ki koplje grob sedanji vladi. On misli, da bi okrepil enotnost in notranjo moč demokratske stranke.
V Topoli, kjer je kralj, se vrše vsak dan avdience. Vsaka skupina skuša za sebe doseči ugodne rezultate. Belgraj-ski politični krogi so mnenja, da bi morala Vukičevičeva vlada odstopiti. Po njih mnenju naj bi novo vlado sestavili Marko Trifkovič (radikali), Ljuba Davidovič (demokrati) in dr. Anton Korošec (Jugoslovanski klub). Ta vlada pa naj bi ne bila volivna, temveč naj bi rešila naš spor z Albanijo.
Statistični podatki o potrebi in graditvi stanovanj v Sloveniji.
V Sloveniji je 215.761 rodbin. Navaden prirastek rodbin v enem desetletju bi bil 21.570 rodbin. Ta prirastek se je pa zmanjšal vsled izseljevanja za 67% ali za 14.770 rodbin. Dejanski prirastek je torej znašal 6800 rodbin.
Na podlagi statistike o notranjem gibanju prebivalstva bi morale po cenitvi graditi letno: Ljubljana 122 stanovanj, Ljubljanska okolica 110, Maribor 85, Mariborska okolica 72, Celje 16, Celjska okolica 22, Trbovlje-Hrastnik 100, Zagorje-Rajhenburg 100, Jesenice 20, ostale občine 133, skupaj 780 stano vanj.
Faktična gradbena delavnost v najvažnejših občinah Slovenije, v katerih se je zidalo pred vojno 80% vseh novih stanovanj, pia je razvidna za povojna leta iz sledečih podatkov.
V letih 1918. do vključno 1926. se je zgradilo stanovanj v Ljubljani 555; Moste pri Ljubljani 138; Ježica pri Ljubljani 69; Št. Vid nad Ljubljano 47; Vič 86; Maribor 251; Pobrežje 39; Krčevina 6; Lajteršperg 6; Studenci 4; Ptuj 10; Breg pri Ptuju 19; Celje 23; Celjska okolica 160; Tržič 63; Jesenice 67; Trbovlje 604; Zagorje ob Savi 163, skupa, 2310 stanovanj.
Od zgoraj navedenih stanovanj je bilo zgrajenih v Ljubljani od občine 258, od privatnikov 297; Moste pri Ljubljani od privatnikov 138; Ježica pri Ljubljani od drž. železnice 20, od pri vatnikov 49; Št. Vid nad Ljubljano od privatnikov 47; Vič od privatnikov 86 Maribor od občine 36, od industr. in ru darskih podjetij 53, od bank in denar nih zavodov 42, od privatnikov 120; Pobrežje od privatnikov 39; Krčevina od privatnikov 6; Lajteršperg od privatnikov 6; Studenci od privatnikov 4; Ptuj od občine 3, od privatnikov 7; Breg pri Ptuju od privatnikov 19; Celje od privatnikov 23; Celjska okolica od industr. in rudarskih podjetij 123, od privatnikov 37; Tržič od občine 2, od industr. in rudarskih podjetij 53, od privatnikov 8;
Jesenice od industr. in rudarskih podjetij 1, od bank in denarnih zavodov 4, od privatnikov 62; Trbovlje od občine 11, od industr. in denarnih zavodov 536, od privatnikov 57; Zagorje ob Savi od občine 16, od industr. in denarnih zavodov 133, od privatnikov 14 stanovanj.
Tedenske novice.
Za Peričev spomenik. Vse prijatelje in znance prvega ljubljanskega ljudskega župana dr. Ljudevita Periča vljudno prosimo, da se poslužujejo položnic, v kolikor se jih še niso, in nakažejo primeren znesek za njegov nagrobni spomenik. Ako bi pa kdo pomotoma ne prejel položnice, naj izvoli poslati prispevek na kak drug način Mestni hranilnici ljubljanski z označko »dr. Peričev spomenik«. Narod, ki ne zna ceniti svojih mož, jih ni vreden.
Ekspozitura glavarstva v Škofji Loki podpisana. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister dr. Velja Vuki čevič je podpisal naredbo, s katero se v Škofji Loki ustanovi ekspozitura kranjskega okrajnega glavarstva. Ekspozitura bo obsegala vse občine sodnega okraja škofjeloškega. S tem se je izpolnila dolgoletna želja Škofjeločanov in prebivalstva Poljanske in Selške doline, ki so dosedaj imeli silno daleč do Kranja.
Smrtna nesreča na kamniški železnici. Pretekli teden se je pripetila na kamniški progi blizu Domžal težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ravno v trenutku, ko se je bližal kamniški vlak, je šla preko proge 52 letna kmetica M. Ustnikova. Hotela se je vlaku izogniti v prav zadnjem trenutku, vendar pa je bilo že prepozno. Vlak jo je podrl na tla in ji prebil lobanjo ter težko poškodoval po rokah in nogah. Vlak se je na to ustavil. Železniško osobje je težko ponesrečeno Ustnikovo naložilo na vlak, ki jo je pripeljal v Ljubljano. Z glavnega kolodvora so Ustnikovo prepeljali z vozom rešJVue postaje v bolnišnico, kjer Je pa že čez pol ure izdihnila.
Starinski denar. V Šmarju pri Sevnici ob Savi ima neki star mož bakren denar (1 komad) od 1. 12 po Kristusu. Splošno se sodi, da je to rimski denar iz Neronove dobe.
Brat brata. Posestnik Kunc iz Gore pri Leskovcu ima dva. sina. Pretekli torek je eden teh sinov do poznega jutra ostal z doma. Ob 3 je prišel domov. Pričel se je prepir. Kakor nam pripovedujejo, je mlajši brat, ki je pa zelo soliden in priden, svaril svojega brata in ga prosil, da naj se umiri. Ta je pa v odgovor pograbil sekiro ter brata precej hudo ranil v roko. V tej stiski pograbi ranjeni brat nož ter ga zasadi svojemu bratu tako nesrečno v srce, da je bil leta takoj mrtev. Žalostni in nesrečni oče je takoj, ko se je zdanilo, spremil sina na orožniško postajo v Krško in ga izročil orožnikom. Sodišče bo končno-veljavno odločilo, če je bil silobran ali ne.
Samoumor nadučitelja. Dne 6. junija je priredil pevski odsek izobraž. društva na Čatežu ob Savi v Leskovcu pri Krškem pevski koncert v korist spomenika padlim vojakom. Koncert bi se moral pričeti ob 3 popoldne. Tamkajšnji g. nadučitelj je bil določen za slavnostnega govornika. S svojim govorom naj bi tudi otvoril koncert. Ker ga še ni bilo, se napoti k njemu njegov prijatelj, da ga opozori, da je čas, da se prične koncert. Dobi ga v sobi. Takoj se napoti po stopnicah in se še razgovarja med potjo. Ko prideta na zadnjo stopnjico, potegne nadučitelj nenadoma iz žepa revolver in se ustreli v glavo. Krogla je celo njegovega prijatelja oplazila. Gospod nadučitelj se je takoj zgrudil in dr. Murgelj) ki je takoj prihitel na kraj nesreče, je mogel konstotirati le smrt.
Prva katoliška cerkev na Kosovem polju. 24. maja so pričeli s kopanjem temelja prve katoliške cerkve na Kosovem polju, ki bo posvečena sv. Antonu.
Tatvine v Zalogu. Zandarmerija v Zalogu je prišla pretekli teden v noči od četrtka na petek na sled velikopoteznim vlomom, ki so jih v bližini Zaloga iz" vrševali gotovi individuji v železniške vagone. Zandarmerija je aretirala dva moža, ki ju je zasačila ravno pri t®m poslu. Tatovi so pokradi! tekom V®® mesecev baje ogromne množine tobaka-Tatvine pri Zalogu so zadnje čase nekoliko ponehale, odkar je bil aretiran vo-
ditelj .tatinske družb© Ažnur. Sedaj pa so padli v roke orožnikom tudi ostali člani tolpe, ki so se dosedaj spretno izmikali pravici.
Tragično potovanje dveh godcev. Dva brezposelna godca sta /se ®iapotytla iz Sarajeva v Dalmacijo iskat zaslužka pri kakem sezonskem podjetju. Ker nista imela sredstev, sta splezala na streho nekega vagona. Pri Ostrožcu teče proga pod mostom, ki stoji samo 20 cm višje kot znaša višina vagona, na čigar strehi sta ležala godca. Tega godca nista vedela. Eden od njiju je grozečo nevarnost pravočasno opazil in odskočil s strehe, njegov tovariš pa je treščil z glavo ol) most ter zadobil pri tem amrtnonevarno poškodbo.
OBLEKE IN PLAŠČE
lastnega izdelka — po najnižjih
CENAH DOBITE PRI
JOS. R0J1NA, LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 3.
Nesreče pri kopanju. Z vročimi dnevi se je pričela vsepovsod kopalna sezona, s kopalno sezono pa nesreče. Tako poročajo iz Zagreba, da je zahtevala tudi Sava dve žrtvi. Natakar Ivan Vrtačnik i/. Blance pri Sevnici je bil sicer dober plaivač, pa je kljub temu utonil, bo pač vzrok, da ga je moral prijeti krč. Josip Modrušan, dijak ii. razreda realke pa je utonil, ker ni znal plavati, pa je zašel v pregloboko vodo.	*	^
Kevolverska bitka med bratoma. Brata Kmjajski v Subotici sta se že dolgo časa hudo sovražila. Zadnji čas je usitavil Dušan Kmjajski svojega brata Rada ponoči na cesti ter zahteval, da mu podpiše menico za 50.000 Din. Rado j© to zahtevo odbil. Zato je nastalo med bra-ttoma kna(tko prerekanj©, kateremu je sledil pravcati dvoboj na revolverje, tekom katerega je dobil Dušan Kmjajski štiri smrtno nevarne poškodbe.
Jugoslovanske železarne v mednarodnem kartelu. Z Dunaja poročajo, da so pogajanja za vsitop v, srednjeevropski kartel železarn uspešno zaključena in so torej naše železarn© priključene avstrijskim, češkoslovaškim in madjar-skiin železarnam. Določ©ne so bile kvote, koliko smejo železarne omenjenih držav izvažati v Jugoslavijo. Sporazum je sklenjen na 5 let in omogoča jugosl. železarnam miren razvoj; im domačem trgu, ker odpade najhujša konkurenca, ki j© tako tlačila cene. Kakor nadalje poročajo, veljal sporazum že od 1. junija. S tem je vstopila tudi jugosl. žel. industrija v mednarodni žel. kartel.
Vojak utonil v Savi. V bližini zagrebškega mestnega kopaličša se je kopal v Savi 23 letni vojak Fr. Ravnikar iz Sela pri Brezovici pri Ljubljani. Ker ni znal dobro plavati in je zašel v pregloboko vodo, se je jel nenadoma potapljati in končno utonil pred očmi svojih tovarišev, ki mu niso mogli pomagati.
Smrt vsled kačjega pika. V Lišanih pri Mostarju je gad pičil pastirja, ki je zaspal na ipaši. Nastalo je zastrupijenje krvi, kateremu je mladi pastir že naslednjega dne podlegel.
Stavka v subotiški tovarni vagonov. V Subotici je okoli sto'delavcev tovarne >FerrunK za popravo vagonov stopilo drugič v stavko. Prva stavka ni uspela, obljubljeno pa jim je bilo, da se jim bo povišala plača po popravi 36 tovornih vagonov. Ker se to ni zgodilo, so stopili vnovič v stavko.
Atentat na brzovlak Gjevgjelija—Bel-grad. Na progi Gjevgjelija—Niš, v bližini postaje Pčinje je bil izvršen bombni atentat na brzovlak. Bomba, na katero je naletel brzovlak, je s solno detonacijo eksplodirala. Ker se je vlak nahajal že pred vhodom v predor, je vozil z zmanjšano hitrostjo, vsled česar je strojevodja mogel vlak takoj ustaviti in j® bil le stroj težko poškodovan. Tudi tir j© bil v dolžini nekoliko metrov razbit. Vlak se je moral vrniti na postajo Pčinje. Napadalci so izginili brez sledu.
15 milijonov zlatih mark za osušenje Skadarskega jezera. Po poročilih s Cetinja je ministrski svet dovolil svoto 15 bilijonov zlatih mark (na račun repa-r&cij) oblastni samoupravi na Cetinju. S to vsoto se bo v glavnem lahko zadostilo potrebam Črne gore. Večji del vsote se bo porabil za osušenje Ska-^arskega jezera, ker je to edini način, da se zagotovi prehrana Črne gore.
»PRAVtCAc, da
M.. W ■ ■..... ■	■!■■■ ....
i in'M l>o
Krekova mladina.
Iz cenšfcrale. /Podružnice, M Sfc (niso poravnale za članske izkaznice, naj to timprejie store. — Podružnicei, ki do drugega tedna ne pošljejo mesečnih statistik za maj, se prihodnjič opomni, kakor je razvidno iz zadnje okrožnice. — One tovarišie, ki so še na dolgu za knjige, prosimo, da čim preje poravnajo. — Tajništvo.
Moste. Podružnica bo priredila V nedeljo 12. t. m. veselico v Domu v Mostah. Vabljeni so vsi naši, prijatelji.
Trbovlje. V nedeljo 12. junija bo priredila naša podružnica prvi izlet v letošnjem letu in sicer nia Mrzlico nad Trbovljami. Odhod ob 4 zjutraj od tajništva SZR. Vabljeni vsi prijatelji narave! Za slučaj slabega vremena se izlet preloži na drugo nedeljo. — Odbor.
Lesce. Na praznik 26. maja se je vršil ustanovni občni zbor naše podružnice pri g. Žagarju. Navzočih je bilo liepo število tovarišev in tovarišic kakor tudi starejših somišljenikovi Vabilu se je prijazno odzval tudi g. župnik. Občni zbor je otvoril in vodil tov, Soklič. 0 delu pripravljalnega odbofft je poročal tov. Pečan. Vršila so s«! predavanja o socialnem vprašanju. Osnoval se je tamburaški zbor. V odbor bili izvoljeni tovariši, ki bodo storili V9©, da bo podružnica napredovala in se razvijala. Podružnica bo pomagala pri graditvi doma v Lescah. TajjHk centrale tov. Pitako nas jle Ibodril k čim J intenzivnejšemu skupnemu delu za procvit podružnice. Lepo uspeli občni zbor je zaključil tov. predsednik s pozivom na delo! — Krekova mladina v Lescah je vstala in hoče zajeti v svoje okrilje vse nesebične delavce jin vse naše prijatelje. — Krekovec.
Jeseaice. Sestanek Krekovcev se bo vršil v soboto 11. t. m. ob pol 9 zvečer v spodnjem prostoru Katoliškega doma. Dnevni red:	»Stražnji ognji in naša
mladinska organizacija«. Mi dan ob pol 8 zvečer je seja odbora. Naj nikogar ne manjka! — Predsednik.
Trbovlje. Novi odbor Krekove mladine je na svoji prvi seji sklenil sledeče, kar razglaša svojim članom. — 1. Vsak član, članica mora biti naročnik > Plravic©«; naročnina se pobira poleg članarine do vsakega 25. v mesecu; 2. članski sestanki se vrše vsako soboto ob 7 zvečer; 3. poslovne ure knjižnice so od sedaj naprej ob četrtkih od 4—7, kar naj člani upoštevajo. Nadalje je odbor sklenil, da organizira tabor skupno s strokovno zvezo rudarjev v Zagorju ter skupinami Trbovlje in Hrastnik meseca julija na Sv. Planini Dan prireditve bomo objavili, ko bo vse pripravljeno. V naprej prosimo, da strokovni člani in člani bližnjih podružnic Krekove mladine mislijo na to, da bo udeležba čim številnejša. Sv. Planina je hvaležna izletna točka. — Odbor.
Trbovlje. Ko se je pri nas ustanovila Krekova mladina, ni dalo nasprotnikom miru. Niso s© mogli premagati, da ne bi naših članov sramotili seveda po svoji navadi, da smo klerikalna šta-faža. Na vse te napade jasno in neustrašeno odgovarjamo, zakaj smo člani kulturne organizacije, ki stoji na kršč. temelju. Mi se dobro zavedamo, da bo zmagala naša krščanska ideja, ki je podlaga naši in bodoči generaciji. Zavedamo se tudi, da bo svobodomiselno framasonstvo samo v sebi končailo. Njihova ideologija je že itak docela skra-lirala. Mi se zavedamo, da je naš p< kojni dr. Krek storil več, nego vsi oni, ki danes pridigujejo svobodomiselni evangelij. Po potu njegovih naukov hočemo in bomo hodili, naj pride na nas ugovor od leve ali desne. Onim pa, ki nas ne razumejo, povemo, da je boljše zanje, ako pričnejo sami domačo hišo popravljat, mi bomo to poskrbeli zase sami. Vsem dobrim krščanskimi stari-šem svetujemo, ako hočete in pričakujete od vaših otrok spoštovanja do Vas in njim samim lepo življenje, jih pošljite v našo organizacijo. Fantom in de-kletam pa na svidenje! — Krekovec.
Dopisi.
Tržič. Romanja na Trsat se je udeležilo 406 oseb. Odpeljali smo se iz Tržiča v soboto dne 4. t. m. ob pol 3 popoldne in smo se vrnili v ponedeljek ob 11 zvečer zelo ^ zadovoljni. Niajšemu g. župniku smo zelo hvaležni za njegov trud. — V Tržiču smo dobili postrežčka.
Koncesijo za to je dobil Franc Bahnn. — Sl. junijem je bil odstavljen občinski cestar Franc Kom. Na vnebohod je imela Hranilnica in posojilnica v Tržič* svoj redni občni zbor. Načelstvo se ni nič spremenilo, v nadzorstvo pa je prišel namesto g. Vinka Koširjai Janez Meglič iz Doline.
Socialni vestnik.
200.000	PREMOGARJEV V STAVKI.
V Združenih državah vlada stavka na polju bitumina, t. j. takozvanega mehkega premoga. Dne 31. marca o polnoči je potekla takozvana jacksonvillska mezdna pogodba Lastniki rovov jo nočejo ponoviti, marveč zahtevajo mezdno redukcijo, izgovarjajoč se, da produkcija stane preveč in da ne morejo tekmovati na trgu s premogom, ki se proizvaja v neunijskih rovih. Okrog 200.000 premogarjev je v stavki. Unija se pa poslužuje pri tej stavki izredne taktike, ki dovoljuje distriktni dogovor in sporazum. To je, da, kjer premogarske družbe hočejo plačati dosedanjo jack-sonvillsko določeno mezdo, tam lahko obratujejo in unijski premogarji dobijo od unije dovoljenje za povratek na delo. Kjer pa družbe ne upoštevajo dosedanje jacksonvillske mezdne pogodbe, tam je stavka. Te ozir. slične taktike so se ameriški rudarji posluževali 1. 1910. Tako torej po enih lokalih obratujejo, v drugih vlada stavka. V državi Pennsyl-vaniia vlada hud boj med lastniki in unijo. Lastniki hočejo unijo uničiti in v ta namen importirajo celo črnce z juga, da jim stavko kazijo. Isto je v vzhodnem delu (države Ohio. Lastniki celo izganjajo s šerifi rudarje iz kom-panijskih stanovanj. Kakor zgleda, bo boj med rudarsko unijo in lastniki še zelo hud.
GRADITEV STANOVANJSKIH KOLONIJ ZA RUDARJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Ze nekaj let sem se pobira na Češkoslovaškem pri prodaji premoga poseben davek, katerega donesek se je uporabljal v začetku za preskrbo rudarjev z živežem in obleko. Od leta 1925. pa se porablja denar za graditev rudarskih kolonij. Kolonije se nahajajo v bližini rudnikov na prisojnih krajih in blizu gozdov. Zgrajene so ceste, napeljana vodovod in elektrika, v bližini pa so urejena tudi lepa kopališča in igrišča. V večjih kolonijah se nahajajo tudi konsumi. Dosedaj je zgrajenih 481 hiš, v katerih je nastanjenih 910 družin z več kot 4300 osebami. Sedaj se gradi zopet 143 takih hiš. Mislijo, da bo z zgraditvijo nadaljnih 500 hiš zadovoljeno najnujnejšim jpotrebam. Minister javnih del je dal omenjeni denar na razpolago tudi za zgradbo večjega zdravilišča in kopališča za rudarje. Razen tega se bo zgradilo iz tega denarja več stavb za strokovne organizacije in za delavska izobraževalna društva. In pri nas?
STROKOVNE ORGANIZACIJE IN KON-ZUMI NA ISLANDIJI.
Izza 1. 1916. obstoji na Islandiji stro-. kovna organizacija, ki šteje sedaj okoli 4500 članov. Strokovne organizacije delavske politične stranke imajo skupen odbor. V preteklem letu je zveza sklenila pristop k strokovni socialistični internacionali.
Konsumi so nastali tam okoli 1870. Koncem leta 1926. je bilo na Islandiji 56 konsumov z 10.500 člani. Ozirajoč se na majhno število prebivalstva dežele* moremo reči, da so tu konsumi zelo razširjeni. Po večini so včlanjena konsum-na društva v zvezi islandskih konsumov, namreč 38 s 7000 člani. Zveza je obenem velika nakupovalna družba in predstavlja itrenotno največje trgovsko podjetje v Islandiji; oskrbuje namreč z vsem potrebnim 35 odstot. vsega prebivalstva.
SOCIALNE RAZMERE NA JAPONSKEM
Mednarodni urad dela je pred kratkim izdal poročilo o socialnih razmerah na Japonskem. Kakor je razvidno 5z tega, je bilo leta 1900. na Japonskem 1700, leta 1922. pa že 460.000 tovarn. V industriji, trgovini, prometu ln rudnikih je zaposlenih 36 od stot celokupnega prebivalstva. — Socialna zakonodaja je sledila gospodarskemu napredku. Ze pred vojno je bilo nekaj zakonov o zaščiti delavstva in pravicah. A šele po prvi mednarodni konferenci deilai 1.
1919. so nastali socialni zakoniki, ki so podobni našim na zapadu. Tedaj so japonski delegati vstavili v konvencijo o osemumiku posebno poglavje, ki se tiče samo Japonske in soglasno zanj glasovali^ ^atem pa je nasltala cela vrsta socialnopolitičnih zakonov. Tako se je n. pr. omejil delovni čas za žene in otroke, nočno delo v nevarnih in zdravju škodljivih poklicih prepovedalo itd. Zaščita delavk je tem pomembnejša, ker pripada več kot polovico v podjetjih zaposlenih oseb ženskemu spolu. 1909 so tvorile delavke 60 odstot. vseh; od tedaj je postalo razmerje zanje ugodnejše. Otroci pod 16. letom tvorijo se-daj| le' še 16 odstot vseh zaposlenih oseb. — Zboljšanje dejLovnih pogojlev je razvidno tudi sicer najbolj iz zvišanja zaslužka. Od 1. 1885. do 1914, so se plače podvojile, od 1. 1914. do 1924. pa kar početvorile.
Razno.
Atentat na ruskega poslanika t Varšavi. V Varšavi je neki mladi ruski dijak na kolodvoru ustrelil ruskega poslanika dr. Vojkova. Atentator je 19 letni dijak z ruske gimnazije v Vilni. Izjavil je, da je izvršil atentat iz idealnih namenov.
Boj s polipom. Potapljač A. N. Hock je delal 50 m pod morsko globino pri Port Towus©ndu (Washington). Nenadoma je zagledal velikanskega polipa, ki je vlekel po morskem dnu človeško truplo. Hock je napadel polipa s sekiro na dolgem drogu, da bi mu odvzel truplo. Polip se mu je postavil v bran ter ga hotel objeti s svojimi lovkami. Hock je odsekal polipu polagoma vse lovke, drugo za drugo, kljub temu se je polipu ie težko ubranil. Končno mu je odvzel truplo ter se dal potegniti kvišku. Truplo je bilo identificirano z enim od mornarjev neke obrežne ladje, ki se je par dni preje potopila. Hock je bil od strašnega boja s polipom popolnoma izmučen.
Nove vrste čolni so se pojavili na Donavi na Dunaju. Navaden čoln, ki je bolj podoben splavu kot čolnu, ima spredaj propeler kot letalo. Ko se začne čoln s pomočjo motorja pomikati, tedaj se začne vrteti tudi propeler, ki dvigne čoln toliko iz vode, da samo še drsi po vodi. Radi tega je seveda hitrost pri isti uporabi moči neprimerno večja ter doseže 90 km na uro. Na Dunaju bodo vpeljali po Donavi te čolne za osebni promet.
Nenavadna letalska nesreča. Pri Au-
gusti Georgiji je prišlo neko letalo, ki se je moralo spustiti vsled napake pri motorju na zemljo, v 'dotiko z električno napeljavo, vsled česar je z vsemi štirimi potniki vred zgorelo.
Največji morski svetilnik v Italiji so otvorili 24. maja v Trstu. Luč je močna
1,250.000	sveč ter se vidi 36 morskih milj daleič, torej tja do Poreča in izliva Pijave.
Strašen samomor. V Milanu je skočil z vrha stolpa mestne stolnice neki Ernest Veeg in obležal seveda na mestu mrtev. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da so ga gnale v smrt težke razmere, v katerih se nahaja tvrdka Veeg, ki izdeluje dragulje.
Velik zvon. V stolni cerkvi v Kolnu na Nemškem visi zvon, ki tehta 500 metrskih stotov, torej 50.000 kilogramov.
Poraba zlata za zobe. Vsako leto porabijo zobozdravniki naše zemlje 1000 kilogramov zlata za plombe itd. svojih pacijentov.
Velika vročina na Madjarskem. Po vsej Madjarski je zavladala nenadoma poletna vročina. V Budimpešti je kazal pretekli teden toplomer že zjutraj v senci 30, na solncu pa 37 stopinj Celzija. V nekem okoliškem kraju se je vsled vročine več oseb onesvestilo.
Skrb za zdravje.
Bos hoditi. Za tiste, ki imajo tako-zvan »Plattfuss«, ali ki se nagibajo k temu, ker morajo v svojem poklicu mnogo stati, je zelo dobro, ako bosi hodijo po neravnih tleh. Hoja po neravnih naravnih tleh vsak trenotek sili nogo v drug položaj. Na ta način se morajo gibati in delovati najrazličnejše mišice na nogi. Zelo dobro je pri tem nositi na hrbtu kako breme. Narodi in ljudje, ki hodijo 'bosi, ploščatih nog sploh ne poznajo. Tudi italijanski bosonogi menihi nimajo ploščatih nog.
—
ŠTAMPIUE
^ LJUBLJANA
^• Petra
PEGATI - ETIHETE
Za žene in dekleta.
Kako čistiS pokoščene predmete? Po-koščeni predmeti se ne smejo čistiti z vročo vodo, ker pri tom kost poka. Najbolje jih očistimo v. mehko platneno krpo, namočeno v lanenem olju.
Kako osnažiino slamnike? Slamnike ali druge stvari iz slame se na zelo preprost način lepo očisti. Najprvo jih operemo z milom v mlačni vodi, da so popolnoma čisti. Potem vzamemo star, neraben sod, obesimo dotične stvari znotraj na zgornji del, spodaj pa se postavi posoda z žveplom, katerega se zažge. Nato se sod povezne. V tem dimu se pusti slamnik tako dolgo, da zve*
plo (popolnoma zgori. Na ta način očiščene reči so kakor nove.
Uporaba stekla razbitih šip. Pri vsakem gospodinjstvu se dobijo razbite šipe, katere se pravilno rezane porabijo kot šipe pri podobah. Šipe prav lahko razrežeš, ako postopaš na sledeči način: Vzemi poln škaf vode in reži z navadnimi škarjami steklo pod vedo. Paziti moraš le, da so škarje, steklo in roke popolnoma) pod vodo. Steklo se ti bo rezalo kakor navaden, bolj debel papir. Niti škarje se ne skrhajo.
Za kratek {as.
Strašne sanje. — Joj, žena, frmel sem nocoj strašne sanje. Sanjal sem, da si se spremenila v zmaja in da sem ti za vsako glavo moral kupiti nov klobuk.
Vedno enak. Blažek in Tomažek se spravljata spat. Mamica jima naloži, da morata preje moliti. Blažek moli oče-naš, češčenomarijo, angelovočeščenje, vero, — končno se priporoči angelu varhu. Ko pa pride na vrsto Tomažek, se kratko odreže: Detto!
Mestni otroci na deželi. »Mamica, danes sem videl, kako se dela konj.«* — >Ni mogoče! Kje si pa to videl?« — >Res, mamica, pri kovaču sem videl. Čisto je bil že gotov, samo žeblje so mu še zabijali v noge.«
NAJCENEJ8E IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3
PODRUŽNICI: TRG TAROR ST. 4 BORŠTNIKOV TRG ST. 4.
Moderni požari: Oče: Kako da nosiš vodo. HUjaije vendar visoko zavarovana.
— Sulifiifočka, to je vendar bencin. 8trah. ,:j>Poznaš Adolfa?« — >Da.«
— »J£je pq, je?« — »V bolnici.« — >Za božjo voljo, kaj mu je?« — »Zdravnik je!« ,
Trgovskiduh. Katehet pripoveduje prilikO' o ttkltentih. Gospodar je razdelil med hlapce talente. Enemu je dal 3, drugemujŽ,' tretjemu 1. Ta poslednji je svoj talent,^akppal, med tem ko sta si ostala dva pridobila še enkrat toliko. No, otroci, reče kon$pp katehet, ali je prav ravnal tretji hlapec, da je svoj talent zakopal.
— Mori(i: Gotovo 1 Saj se s tako majhnim kbpitAlom vendar ne da ničesar narediti.11
i	......
   .................
Jernej Ložar - Ljubljana
Sv* Petra cesta 20
priporoča vse vrste obleke za gospode in dečke: najcenejše, nepremočljive dežne p 1 a š č e , | Hubertus - plašče in pelerine iz tirolskega lodna, d e 1 a v sk e in dr. modne športne obleke, srajce, ovratnike itd.
Konkurenčne cene!	Postrežba	točna!
, L. MIKUŽ
LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. 15
DEŽNIKI in SOLNČNIKI!
NA MaIo ^	NA	VELIKO
USTANOVLJENO L. 1839.
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1347.50 Din, za 100 lir 312 dinarjev, za 1 dolar 56.50 Din, za 100 francoskih frankov 222.25 Din, za 100 češkoslovaških kron 168 Din, za 100 šilingov 800 Din.
lli=lli=:ill=lll=:ill=lll=lll=
Kolesa
raznih znamk, in
najboljše šivalne stroje
sedanjosti, znamke »VESTA« ter posamezne dele, dobite na obroke najceneje le pri
M. PLEVEL - PRESKA
PRI MEDVODAH.
smsm^iiiziiisiicsiiisiii
štampillje
etikete vseh vrst v fini izdelavi naročite le pri
Sitar & Svetek, Ljubljana
Sv. Petra cesta 13. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Kravate
v največji izberi — najnovejši in najlepši vzorci
F. & M. Rozman, Ljubljana
Židovska ulica 7. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Vsak zaveden somišilenik le (lan
I delavskega konzumnega društva v Ljubljani.
Vsaka varina gospodlnla kupole vse pri svoll lastni zadrugi. - - - vsak dober računar more izračunali, da se kupi ndlcenele v našem konzumu.
Pierre L’ Ermite:
32
lena z zaprtimi oftnl.
Iz francoščine prevedel L. S.
> o> <o: «o^ <i> o>j<c>:	<3*	<z>	:<c>	<r>	<0	0»	o	o-o
Štiri in dvajseto poglavje.
No, ob isti uri ponoči se je vršil v nadstropju pod njo pravcati vojni svet.
Sestanek v shrambi, kjer je sama pravkar zalotila svojega siina skupaj s sobarico, je bil nagnil gospo Hughe za trdno, da se loči koj dirugi dan od Marije Durand.
Melanija je imela o&vidno prav... Tako ta stvar ni mogla, ni šumela iti naprej, že radi časti hiše same ne.
Treba j« bilo še poskrbeti za izvršitev in navesti vzrok.
»Jaz predlagam,« je rekla Melanija, »tole: Čim bosta gospoda (Sala na viak, pokličete to deklind predse v jedilnico; jaz stojim poleg vas... Celestin pa z druge strani. V'i ji porečete: Dekle, ne rabim več vaše pdmoči... olačam vas še za en teden in vi mi boste napravili veselje s tem, da se takoj odstranite odtod ...
... Če odide takoj, kar je verjetno, potem je zadeva opravljena ... OdkrižaLi smo se končno te pocestnice.
... Če vas pa vpraša, kako to — česar ne verjamem —, potem sem jaz tu, da jo primem, in Celestin tudi. Ne res, Celestin?«
»Da, Melanija.«
»Najbrž bo hotete imeti od mene spričevalo,« pripomni gospa Hughe.
»Napravite ji ga... brez vsake obveznosti... O, čebd bila jaz gospa, vem dobro, kakšno spričevalo bi ji dala!... A gospa je slaba ... je premehka 1... Ko bi morala nasprotno biti močna... odločna... ostra!...«
»Gospa ima triinšestdeset let...«
»Ko bom jaz stara tri in šestdeset let, bom že razbila nos vsakemu, kdor me bo izzval!«
»Ostanimo torej pri tem, kar je sklenjeno... Nekako ob devetih jo pokličem doli v jedilnico... Predlvsem naj bo Celestin tukaj!...«
»Zakaj predvsem Celestin? ... Jaz s svojo zajemalko in svojim krompirjevim tolkačem zaležem tudi toliko kot Celestin...«
»Tedaj... pa obal...«
»In vse se bo zasukaloi jako hitro kot kokoš.. 0, imela sem posla že z drugačnimi... In pa bitka... smodnik... to je nekaj zame!...«
In Melanija je odšla slednjič zmagoslavno spat, za njo pa Celestin.	/
Gospa Hughe ni mogla spdti. Tlakšni surovi prizori in takšne viharne ločitve so ji bile zoprne. Bridka misel ji je prišla glede njihovega prijatelja, župnika od sv. Frančiška Šaleškega. Vseeno bi bil lahko malo manj slabo izbrali... Pri svoji starosti in preizkušenosti, ki' jo je moral imeti...
Obračala se je sem in tja v postelji... slišala, kako sta mož in sin vstala, zajtrkovala • • •> kako je prišel avto, da ju odpelje oba tik kolodvor... kako se je avto vrnil... Melanija in Celestin sta morala biti' sedaj skupaj v kuhinji in se pripravljata za izvršitev smrtne obsodbe.
Tedaj je pozvonila kuharici. Ta je prišla z obrazom, kot ga je imela v bojnih dineh.
»Ali je Marija že prišla doli?«
»Ne... in vendar je že 7 ura... Gospodoma sem pripravila zajtrk jaz... Zdelo se je celo, da gospod Ludovik ni bil nič kaj posebno zadovoljen. Moja glava nima te prednosti, da bi mu ugajala ...«
»Zakaj pa ne Marija?«
»Ker je dragica, najbrž izmučena radi svojega galeba in svojih šopkov, bila potrebna nekaj uric več spanja!... Razumete ..., ima vso pravico!...«
»Čujte, Melanija, ljubše mi je, da se izvrši obsodba takoj in da zajtrkujem šele potem... Sicer...«
»Bo imela gospa želodec stisnjen...«
»Pa da.. i«
»Pojdimo!«
»Je vse domenjeno? Jaz grem v obednico... pozvonim Mariji... Čim pride doli, vstopita vidva, vi in Celestin, ž njo vred... ali še bolje ... vstopita takoj z menoj. Na ta način bomo čakali trije«
»Nikar se vendar ne bojte!... ,Gorjanci* so tu!...«
Nekaj trenutkov nato se namesti gospa Hughe v svojem naslonjaču v Obednici... Celestin, ki se drži okoliščinam primemo, se je vstavil' na njeno desno stran, Melanija z rokami v bokih se utabori na njeni drugi strani.
»In zdaj, gospa, korajžo!... Pozvonila bom in kako!«
Toda v hipu, ko krene Melanija proti mizi za postrežbo, se zasliši lahek, dobro znan korak na preprogi stopnic.
»Je že tu« ... ponovi Celestin.
»Je že tu«... jeclja gospa in poprime s tresočo roko za naočnico.
Res, je že tu.
Ampak to ni več Marija Durand s svojo čepico in z belim predpasnikom, ki je prišla doli, da vrši svojo službo in pripravi prva jedila.
Je elegantna in enostavna gospodična, ki bi bila na mestu v kateremkoli salonu. V roki ima majhno potno torbo.
»Gospa, žal vam moram povedati, da zapuščam vašo Mšo..,«
»Potem ko je obogatela!..« se roga Melanija. > Zapuščam jo nenadoma: vendar ne zahtevam od vas niti plače za en mesec niti za en teden, pa niti spričevala... Po kovčeg pošljem z železnice. Tozadevno bi vam bila neskončno hvaležna, če mi ne vlomijo vanj še drugič. Klanjam se, gospa...«
In ne da bi čakala najmanjšega odgovora, se Marija Durand odpravi...
Odhaja po isti stezi, kjer je stopala včeraj sredi cvetlic in rumenega žita... Odhaja, ne da bi se obrnila nazaj... zato ne vidi še poslednjikrat Melanije, kako ji kaže pest in zaluča za njo svojo priljubljeno besedo, spopolnjeno po okoliščinah: »Ah, vlačuga vseh vlačug!...«
DRUGI DEL.	f
Pet hi dvajseto poglavje.
*
Ob desetih zvečer.
Župnik od sv. Frančiška Šaleškega je pove-r.erjal.
Dan je bil kot vsi dnevi pri gotovih pariških župnikih stalna, utrudljiva preobremenitev, ki se prime duhovnika koj po maši in mu sledi korak za korakom, uro za urO in včasih minuto za minuto: tako dela iz njega bitje, ki se obešajo nanj vse bolečine, vse stiske, vsi_ interesi, vsa samoljubja in celo vse muhe.
Med deseto uro in polnočjo nastopita dve prijetni uri, ko bo mogel slednjič čitati, delati, moliti-
»Nocoj posebno rabi časa zase. Zato je dal vratacici strogo naročilo: »Izvzemši za bolnike, ki se jim mudi, nisem doma prav za nikogar.. .<
. 10 h 5... Ravno se je namestil v svoji pisarni pred belo stranjo, na kateri začenja pisati nekaj vrstic...
Tu pozvoni ...
»To mora biti za kakega umirajočega...« pomisli, zakaj hišnica, ki zlasti ponoči ni preveč poskočna in je bila opozorjena, ne bi bila spustila drugače nikogar gori.
Pozvoni drugič ... Služkinja pohiti... gospod župnik sliši1, kako se pregovarja, skuša braniti. toda kaj hitro se odpro vrata, v saiOn vstopi mlad moški ter se zgrudi brez besede na stol...
Tu se spusti v jok, podpirajoč glavo z obema rokama.
»Vi, Ludovik Hughe!...« vzklikne duhovnik-
»Da ... jaz!...«
»Kaj pa je?«
Mladenič ne odgovori ničesar.
»Kaj se godi? ,..« vprašuje župnik.
»To, da prihaja k vam nocoj človek ves obupan, čisto pri kraju...«	_
Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Ceč.
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
Urednik: Srečko Žumer-