Glasilo Obl organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.
V Ljubljani, dne 1. junija 1929.
16. številka.
Internacionalami*. T. T.
Tako — oziroma še 'bolj skrajšano: 1PTT — se imenuje mednarodna organizacija poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev. Ce se le kak stan more internacionalno orgaulizirati, potem je to poštar, telegrafist in telefonist. Saj je sam značaj njegove službe mednaroden: ambulance prehajajo v sosednje države, brzojavne in telefonske naprave vežejo svet brez ozira na državne meje. Zato ni čuda, da se je osobje zbližalo ne samo miselno, ampak tudi organizatorič-no najprej v strokovnih ukfruženjih lastne države, kesneje pa v veliki svetovni poštni zajednici — v IPTT.
Najprej šo se začele mednarodno organizirati poštne uprave, torej delodajalci. Prva meddržavna poštna konferenca je bila leta 1863. v Parizu, 1. 1864. se je ustanovila
I.	internacionala v Londonu, 1. 1875. se je ustanovila svetovna pbštna zveza, 1. 1889 je | prišlo do ustanovitve H. internacionale, leta 1901 pa se je vršila v Kopenhagnu prva strokovna konferenca.
Prvo pobudo za1 ustanovitev internacionalnega strokovnega tajništva ptt. uslužbencev je dal kongres francoskih ptt. uradnikov ; dne 15. do 17. junija 1910 v Marseillu. Do prve mednarodne konference je prišlo dne 6. junija -1911 v Parizu. Trajala ie 2 daj in , so bile zastopane Anglija, Bolgarija, Fran- ' cija, Italija, Nizolzemska in švicai Od avstrijskih (iz bivše monarhije) poštarjev je j samo društvo poštnih oficiantov pooblastilo tov. Kocha iz Švice, da je zastopal njihovo ! društvo na mednarodni konferenci. Konferenca' je sprejela prva pravila in določila ; kot sedež internacionale Bern.
Tukaj nikakor ne smemo (pozabiti omeniti, da gre brzojavu prvenstvena čast, da se je kot prvi mednarodno udejstvil. Že v dneh od 31. maja do 5. junija 1899 je prišlo do prvega internacionalnega sestanka telegrafistov v Como ob priliki brzojavnih tekem.
Do prvega mednarodnega kongresa j e prišlo šele dne 25. in 26. junija 1914 v Londonu, torej tik pred vojno. Takrat je biloi včlanjenih v JPTT 8 držav (Anglija, Avstrija, Bolgarska, Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Švica) s 159.000 člani. Niso že zamrli glasovi s kongresa o bratstvu, ljubezni in svetovnem' minul, ko so odjeknili usodepolni streli v Sarajevu, ki so vtžgali dinamit v svetovni baklji. Komaj započeto mednarodno zblkžanje vseh poštarjev sveta se je zadušilo v svetovni vojni. Internacionale ni bilo več.
Kmalu po vojni — že v juniju 1919 — pa se je zopet začul klic po internacionalnem zedinjenju ptt. osobjaL Olflivno pobudo so dali angleški tovariši. Bilo pa je drugo rojstvo težje od prvega. Sovraštvo štirih let, morije na tucat frontah so ležale vmes, da bi se bilo moglo kar čez noč vse pozabiti. Zlasti težko je bilo zbližanje med Belgijo in Nemčijo. Največ zaslug pri izglajevanju oasprotstev med zastopniki posameznih dr-Ža(v je imela organizacija avstrijskih poštarjev »Postgewerksdhaft«, ki je poslala še v i oktobru 1918. dr. Maierja v Švico, d!a je son- I diral teren za zbližan je med poštarji raznih 1
narodnosti in ža obnovitev Internacionale PTT.
Tako je prišlo dne 5. in 6. februarja 1920 do prve internacionalne konference na Dunaju. Na tetn »predposvetovalnem kongresu«, kakor se je imenoval, so bile zastopane Belgija, Nemčija, Franeijal, Nizozemska, Italija, Švica, Češkoslovaška in Avstrija. Kongres je končal s popolnim uspehom jn z impozantnim zborovanjem v dunajskem ma-gistraitu, ki je bilo obiskano od 5000 ptt. na-stavljencev. Za sedež Internacionale se je določil Dunaj, za tajnika pa je bil izvoljen dr. Maier, ki to funkcijo še danes opravlja.
V povojnem času so se vršili naslednji kongresi in konference IPTT: predkongres na Dunaju dne 5. in 6. februarja 1920, konferenca v Bernu d'ne 15. in 16. junija 1920, kongres v Milanu od 31. oktobra do 3. novembra 1920, konferenca v Pragi 28. in 29. junija 1921, konferenca v Koblenzu 31. maja in 1. junija 1922, kongres v Berlinu od 18. do 21. avgusta 1922, konferenca v fiaselu 25. in 26. februarja 1923, konferenca v Sol-nogradu dne 17. in 18, septembra 1923, konferenca v Bregenzu dne 38. in 39. maja 1924, kongres na Dunaju od 14. do 17. septembra 1924, konferenca v Luksemburgu 31. januarja in 1. februarja 1925, konferenca v Strassbur-gu đne 31. oktobra in 1. novembra 1925, konferenca v Luftichu dne 19. in 20. junija 1926, konferenca v Parizu dne 19. septembra 1926, kongres v Parizu od 20. do 23. septembra 1926, konferenca v Genfu dne 13. in 14. avgusta 1927, konferenca v Londonu ‘dlne 17. septembra 1928 in kongres v Londonu od 18. do 21. septembra 1928.
Organizatorični razvoj IPTr se zrcali v vseh teh letih takole:
v 1. 1920 — 10 držav s 16 organizacijami in 526.550 člani;
v 1. 1921 — 12 držav z 19 organizacijami in 517.200 člani;
v L 1922 — 16 držav s 25 organizacijami in 539.400 Člani; plačane članarine 8.673.35 šilingov;
v 1. 1923 — 16 držav s 25 organizacijami in 521.050 člani; članarine 13.281.93 šilingov;
v I. 1924 — 17 držav s 26 organizacijami in 500.320 člani; članarine 21.708.93 šilingov;
v 1. 1925 — 18 držav z 28 organizacijami in 486.100 člani; članarine 35.890.20 šilingov;
v 1. 1926 — 19 držav z 29 organizacijami in 466.146 člani.; članarine 37.311.40 šilingov;
v 1. 1927 — 20 držav s 30 organizacijami in 481.000 člani; članarine 41.961.52'šilingov;
v I. 1928 — 23 držav z 32 organizacijami in 437.766 člani; članarine 39.522.19 šilingov.
Trenutno so včlanjene v IPTT države: Avstralija z 10.000 člani, Belgija z 9.500 člani, Bolgarska z 2.750 člani, Gdansk s 1200 člani, Danska s 1400 člani, Nemčija z 248 tisoč člani, Estonska1 s 1000 Člani, Francija s 50'.000 člani, Grška z 2300 člani, Irska s 4000 Člani, Jugoslavija s 15.000 člani, Kanada z 879 člani, Luksemburška s 450 člani, , Letonska s 1872 člani. Nizozemska z 10,985 ; člani, Avštri ja z 20.3Q0: člani, Palestina s 422 i člani, Saarsko ozetnjje s 1289 Člani,'Švica, k 14.919 člani, CeŽkosTovaška s 6.900 claiii hj Zedinjene države sev, Amerike s 35.000 člani, skupaj šteje torej IPTT 4^71766 članov.
Upamo, da so te Številke na splošno bolj zanesljive kakor za Jugoslavijo. Po zgornjem sCfenamiu je včlanjen Savez ptt. uslužbencev v Beogradu s 15.000 člani v IPTT. To seveda ni točno, ker ima vsa Jugoslavija komaj toliko pragmatičnih ptt. uslužbencev, dočiirh ima Savez samo 8000 članov.. Ta zmotna številka je priSla v statistiko pač na ta način, da je IPTT pomotomai vpisala šte-Vilo, ptt. uslužbencev JugosIavi|e namesto števila članov Saveza. Na to pomoto pa doslej niso mogli priti, ker naš Savez še ni vplačal članarine z ozirom na to, da se je prijavil v Internacionalo šele pred dobrim pol letom po sklepu lanskega kongresa.
Morda je komu padla v oči nerazumljiva pojava, da število Udruženih držav in organizacij stalno narašča, število Članstva pa je manjše od leta do leta. Temu sta glavni vzrok dVa težka udarca, ki sta zadela IPTT. Prvi udbrec je utrpela L 1925, ko je fašistična vlada nasilno 'razpustila že 30 let obstoječo strokovno organizacijo italijanskih ptt. uslužbencev, drugi udarec pa dne 1. januarja 1928, ko je bila angleška poštna organizacija s svojimi 96.000 Člani prisiljena, da je morala izstopiti iz IPTT. DoČim ni ostalo od italijanske organizacije nobenega sledu, je ostoilo razmerje med IPTT in angleško organizacijo tako kakor pred 1. ja-liuarjem 1928, to je ne samo tovariško in Prijateljsko, ampak tuđi nadalje aktivno in vodilno. Prepoved je ostala samo na papirju, ime angleške organizacije je izginilo samo iz statistik in almanahov IPTT, v resnici pa je ostalo vse pri štarerti. Bratskih vezi in ljubavi se ni dalo pretrgati.
Internacionala PTT izdaja od 1. oktobra 1927 mesečno svoje glasilo »Poštna izvestja« (»Postnachrichteni«) v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Dobivajo jih vse včlanjene organizacije brezplačno. Prinašajo aktualne probleme ptt. osobja vsega sveta. Poleg tega izidlaja IPTT bogat letini almanah. Prvi je izšel za leto 1929 z dragocenimi podatki, iz katerih je tudi črpan ta članek. Objavljena, je tudi sila zanimiva zgodovina, razvoj in štanje poštnih organizacij vseh držav. Škoda, da ne moremo zaradi obšfmosti vsega objaviti.
Premoženje IPTT je znašalo dne 1. januarja t. 1. 26.214.39 šilingov (čez 200 tisoč dinarjev) v gotovini. Poleg tega ima tudi bogat arhiv, dragocen Statistični material in lepo knjižnico, ki stalno raste nat obsegu in pomenu.
Duša IPTT je njen generalni tajnik tov. dr. Ludovik Maier, ki je istočasno tudi (tajnik organizacije avstrijskih poštarjev »Post-gevverkschaft«, urednik lista »Postgewerk-sehaft« in uredhik »Poštnih izvestij«. O njem smo že Pisali v prejšnjih številkah. Obljubi! je, da pride na letošnji poštni kongres v Ljubljano in na proslavo desetletnice naše organizacije dne 13. in 14. julija t. 1. To bo dogodek prve vrste.
Poštna internacionala je velikega pomena in je Čas, <ta se jugoslovanski poštarji malo bolj spoznamo o sorodnih organizacijah v drugih državah. -Zato bo imel naš list odslej v vsaki številki stalno rubtlko dz Internacionale PTT«, ki bo‘.prinašala vse važne dogodke iz poStnega sveta.
Cirlavna skupščina splitske organizacije.
Redna letna glavna skupščina bratske splitske organizacije se je vršila na binkošt-no nefdeljo, dne 19. maja t. 1. v Splitu. (Poleg splitskega članstva so prišli letos tudi dele-gatje iz drugih dalmatinskih mest (iz Šibenika, Gruža, Kotorja itd.). Od zunanjih delegatov sta posetila skupščino predsednik zagrebške organizacije tov. Lalič, ki je istočasno zastopal tudi zadržanega predsednika Saveza Tomo Jovanoviča in predsednik ljubljanske organizacije tov. Jakše. Navzoč je bil tu!d'i zastopnik Zveze drž. uslužbencev za Dalmacijo g. prof. Katunarič.
Tajniško poročilo, ki ga je podal tov. Radman, je bilo naravnost kolosalno. V brzem tempu ga je črtal kake tričetrt ure, spisanega na circa 50 straneh. Dotaknil se je vseh aktualnih vprašanj in analiziral vse or-ganizatorično delo v minulem poslovnem letu.
Iz poročila blagajnika tov. Ljubiča smo raizvideli, kako silno je napredovala bratska splitska organizacija. Članov ima 700, razen dela pogodbenih poštarjev so vsi organizirani. Članarina znaša 5 Din na mesec (brez lista seveda). Denarnega prometa je bilo 734 tisoč 825 dinarjev, premoženja imajo 219.000 dinarjev (v itej vsoti je vračunan tudi kapital za zgradbo poštnega doma). Od kioska na glavni pošti za prodajo vrednotnic in tobaka v prid poštnemu domu je bilo v preteklem poslovnem letu 16.218 Din čistega dobička.
Ker dosedanji predsednik in tudi našim članom poznani ljubeznivi drug Radoslav Pavlovič zaradi bolehnosti in upokojitve ni hotel več prevzeti predsedniškega mesta, je bil izvoljen za predsednika dosedanji tajnik tov. Srečko Raidman. Ostala uprava je ostala do majhnih izjem stara. V znak hvaležnosti do svojega ipriljubljenega in mmogozaslužne-ga predsednika je izvoHa skupščina tov. Pavloviča za častnega predsednika.
Tudi novi predsednik tov. Radman je naši organizaciji in članstvu simpatičen in drag znanec. Saj je bil že ponovno v Ljiubljani. Čestitamo mu iskreno k častnemu mestu in mu želimo, da bo pod njegovim, predsedstvom bratska splitska organizacija še bolj napredovala. Zlasti pa želimo, da bi se pod njim že dbslej prisrčne vezi med našo in splitsko organizacijo še bolj poglobile.
Izplačilo razlike in drugih terjatev.
Kakor smo obveščeni iz Beograda, je 20. maja t. 1. g. finančni minister podpisal državni blagajni nalog za izplačilo druge polovice še neizplačane razlike izza časa od
1.	oktobra 1923 do 1. maja 1924. To izplačilo se bo izvršilo iza vsa oblastva in za vse kraje istočasno, po vsej priliki v prvih dneh meseca junija. Ker je določenega za drugo pdlovico več kredita — 120 milijonov, upamo, da zdaj ne bo za nikogar zmanjkalo..
Ako bi prejel kdo premalo razlike v celoti (iz obeh obrokov), naj se zaradi prikrajšanja pritoži. To velja, zlasti za one uradnike, ki so bili pred prevedbo začasni poštarji, pa se jim ni pri prvi polovici razlike upoštevala tudi stanarina. Če je ne prejmejo zdaj z drugo polovico za oba obroka, naj napravijo priziv.
Istočasno je odobril g. finančni minister 1,500.000 Din kredita za izplačilo starih terjatev, ki jih imajo drž. uslužbenci do državne blagajne še iz prejšnjih let in ki vise na nekdanji poziciji 55 oziroma sedanji poziciji 56. Tako je upati, da se spravijo sedaj vse stare terjatve in zaostanki z dnevnega reda.
Končno pripominjamo, da se bo onim kronskim upokojencem, ki so bili prevedeni s kronskih pokojnin na dinarske, pa so po prevedbi dobivali manj pokojnine kakor prej, popravila pokojnina na ta način, da bodo dobivali razliko med prejšnjo in sedanjo pokojnina kot posebno doklado.
Ustrojstvo gradbenega ministrstva.
Po uredbi, o razdelitvi ministrstev na oddelke se deli ministrstvo za zgradbe, pod katero je prišla sedaj tudi pošta, na osem oddelkov, in sicer: 1. Splošni oddelek, 2. računsko-ekonomski oddelek, 3. oddelek za pota, 4. oddelek za železnice, 5. hidroteh-nični oddelek, 6. arhitektonski oddelek, 7. oddelek za pošto in brzojav, 8. kontrolni od^-delek.
V pristojnost poštno-telegrafskega oddelka spada: poštni promet, pravilniki in tarife za notranji in mednarodni poštni promet, skrb za vse posle, ki so v zvezi s poštno službo; gradnja in vzdrževanje telegrafskih
in telefonskih' prog in instalacije^, organizacija žične in brezžične brzojavne Ln telefonske slulžibe; tarife za mednarodni, i,n tuzemski telegrafsko-telefonski promet in vsi ostali posli, ki se nanašajo na telegrafsko, in telefonsko služba
Vse personalne zadeve spadajo v splošni oddelek ministrstva za zgradbe. Kontrolni ddldelek pregleduje račune v vseh panogah ptt. službe, kolikor se ne prenese v delokrog direkcij. V resor gradbenega ministrstva spada tudi poštna hranilnica s svojo organizacijo1.
Uredba ima moč zakona in je stopila v veljavo dne 22. aprila 1929.
A lake ho med nami?
' V »Poštnem glasniku« od 11. maja t. 1. čitam pod naslovom »Izključeni člani«, da je odbor OPO izključil tri člane oziroma članice. Pri srcu me je zabolelo, ko čitam, da so vse tri po vrsti — pog. poštarice. Res je, da imamo male prejemke, a mislim, da toliko bi vsakdo zmogel, da plača mesečno borih 8 Din. Saj nikdo ne zahteva, da se plača iza pol leta ali vse leto skupaj, 8 Din bi se pa marsikje lahko prihranilo.
Kako neki naj poltem pričakujemo od organizacije, da nam je v pomoč, da skrbi za nas, če se niti toliko ne zavedate, da plačate članarino. Ni čuda, da potem pravijo, naši tovariši: saj vam (pog. poštarjem) se godi kot ptičkom na veji, saj se nikdo ne pritoži. Tu ibi skoro lahko rekli, da je tako, ker izgleda., da ti ne iščejo pomoči od društva.
Da se v bodoče ne pripeti kaj takega in če hočemo pomoči od organizacije, zavedajmo se svojih dolžnosti napram njej. Na. dnevnem redu so važne stvari za nas: nov pravilnik in pokojninski fond za Pag. poštarje. 2iv krst se ne bo zmenil za nas, če ne organizacija. Ta se bo pa zopet brigala za nas samo, če se bomo mi brigali zanjo. Zato vsi v oblastno organizacijo! Pog. poštarica.

poštni dom bo naša trdnjava, zato podpiši takoj ddež!
T. Š.
Navodila za izmeiije-valne poste.
Za izmenjevalne pošte so obvezne pogodbe in predpisi »Svetske poštne konvencije«, ki so bile sprejete na kongresu »Svetovne poštne zveze« leta 1924. v Stokholmu. Pisemska služba je urejena s pogodbami te konvencije. Za izmenjavo paketnih pošiljk pa veljajo pogodbe, ki jih sklenejo posamezne države med seboj. V mednarodnem paketnem prometu morajo imeti vse izmenjevalne pošte v državi razen konvencije še enotna navoditla za izvrševanje paketne službe.
Poslovanje izmenjevalnih pošt pride do pravega izraza tako v prometni kakor v administrativni službi takrat, če si urede tudi vse carinjalne pošte dohod in odpravo paketnih pošiljk in spremnic po načinu, ki je v skladu z izmenjevalnim poslovanjem,
A. Izmenjevalne pošte
niso samostojne ustanove, ampak so oddelki upravnih pošt, ki se bavijo z izmenjavo poštnih pošiljk z inozemstvom.. Ti oddelki, katere imenujemo »izmenjevalne pošte«, se dele v dva oddelka:
1.	Oddelek za izmenjavo uvoznih pošiljk.
2.	.Oddelek za izmenjavo izvoznih pošiljk.
Izmenjevalne pošte, ki imajo velik promet, ločijo tudi v oddelkih pisemske pošiljke Od paketnih in denarnih pošiljk. Takšne izmenjevalne pošte imajo potem 6 oddelkov: 1. uvozni oddelek za pakete; 2. izvozni oddelek za pakete; 3. uvozni oddelek za .pisma.; 4. izvozni oddelek za pisma; 5. uvozni oddelek za' denarna pisma; 6. izvozni oddelek za denarna, pisma.
Reševanje spisov.
Izmenjevalne pošte, ki imajo svojega oddelčnega šefa, vodijo dva vložna zapisnika. Bnega za spise, drugega za poizvednice. Spise in poizvednice je pri dohodu oziroma pri odpravi opremiti z vložno, zaporedno številko zapisnika v ulomku z rimC številko oddelka. Pri poizvednicah je treba razen gori omenjenih številk vpisati pred vložno številko črko »P«.
Pri reševanju spisov in poizvednic se vpiše v dohodne oziroma odpravne listine vložna številka spisa odnosno poizvednice.
Občevalni jezik
z inozemskimi poštami je francoski Lahko se pa posamezne države glede jezika tudi drugače spOražiumejo. Kjer gre za urejevanje prometa, se naj uporablja jezik, ki ga obe izmenjevalrti pošti' najbolj razumeta.
Uvozni oddelek za pakete
dobiva pakete iz inozemstva v direktnih paketnih sklepih z ambulančmmi poštami odprto ali v paketnih vrečah ali pa v neposrednih vagonih.
Dokumenti.
Kot dokumente je smatrati: paketne karte (feuilles des routes), popise (listes des co-lis ordinaires), pristojbinske listke (bordere-aux) in spremnice (ibulletins d’expeditions). Dokumente odpravljajo inozemske izmenjevalne pošte v pisemskih vrečah ali v pisemskih paketih z brzovilaki. Naše izmenjevalne pošte lahko pregledajo dokumente in spremnice popišejo (kartirajo), preden dospejo pripadajoči paketi.
Kjer je dlohotd dokumentov drugačen, se je treba radi ureditve dogovoriti z inozemsko izmenjevalno pošto.,
Primerjanje spremnic z vpisi v paketnih kartah.
Ker prejme izmenjevalna pošta dokumente za več sklepov z isto priliko ali istočasno, se prevzamejo spremnice najprej za en sklep in šele pozneje za drugi, tako da je vsako medsebojno pomešapje nemogoče. Spremnice te tudi treba kartirati za vsak sklep posebej. Odhodni popisi paketov služijo vsaki izmenjeyak!i pošti tudi kot dohodni dokumenti.
Organizacijsko gibanje
OBJAVE OBLASTNE ORGANIZACIJE.
Iz 19. odborove seje OPO od 16. maja 1929.
Spomin na 10-letnico OPO. Seja je bila sklicana namenoma na 16. maja, ker je ravno ta dan in ravno v času seje minevalo 10 let, odkar se je ustanovila) dne 16. maja 1919 na glavni ljubljanski pošti — Zveza poštnih organizacij za Slovenijo, kakor se je do leta 1927 imenovala naša organizacija. Predsednik se v toplih besedah spominja ustanovitelja naše organizacije, pokojnega tov. Otoničarja in očrta v igllavnih obrisih razvoj naše organizacije. tNajvečjega pomena je, da smo popravili 1. 1927 pogreško iz leta 1919, dla smo namreč prekinili s tradicionalnostjo in pretvorili sterilno Zvezo v edinstveno organizacijo.
O dunajskem kongresu poroča predsednik še nekaj stvari, zlasti pa o polemiki, ki je nastala med Savezom OPO zaradi obveznosti do Internacionale PTT.
Na glavno skupščino splitske organizacije dne 19. maja delegira odbor predsednika OPO.
Podpora. Služitelju C. M. se priznava za 6-dnevno bolezen 100 iDin podpore.
Kongres. Na zadnji seji izvoljeni odseki so že stopili v funkcijo ter poročajo o zapor četih akcijah. Zdi se, da bo kongres dobro obiskan in dobro organiziran. (Predkonferen-ca, kongres in glavna skupščina — vse bo v prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Tam bo tudi permanentna kongresnu pisarna.
Podeželski sestanki OPO.
Sestanek v Vidmu pri Krškem bo v nedeljo dne 9. junija t. 1. v restavraciji Kunej. Zalčetek ob 15.30 (ob pol štirih popoldne). Dohod vlakov v Videm: od ljubljanske in štajerske strani ob 15.23, od zagrebške strani ipa ob 14.25. Povratek proti Zidanem mostu ob 17.52; proti Zagrebu pa ob 21.13. Sestanek je namenjen v prvi vrsti za posavsko članstvo, vabljeni so pa tudi drugi. Sestanek bo zanimiv, ker pridejo- nanj tudi tovariši iz Hrvatske z glavnimi funkcionarji bratske zagrebške organizacije. Prosimo vse poverjenike na progi Zidani most—Dobova, da skrbe za obilno udeležbo. Glavna propa-gaindia za sestanek je poverjena tov. Repu, pog. poštarju iz Leskovca, Na sestanku bo poročal predsednik OPO tov. Jakše.
Sestanek v Ortneku bo v nedeljo dne 9. junija t. 1. v gostilni Cvar, tik pri postaji. Začetek ob 15.30 (ob pol štirih popoldne). Dohod vlakov v Ortnek: od ljubljanske strani ob 15.22, od kočevske ob 12.24. Povratek proti Ljubljani ob 18.29, proti Kočevju ob 21.10. Sestanek je namenjen za članstvo na progi Grosuplje—Kočevje in za pošte, ki so v zvezi s poštami na tej progi. Poverjeniki naj skrbe za obilno udeležbo. Glavna propaganda za sestanek je poverjena tov. Mici Levstkovi, upravnici pošte Sodražica. Na sestanku bo poročal tajnik OPO tov. Čampa.
Prihodnji sestanki še niso določeni. Ce se bo vršil kje 16. junija, bomo sporočili v prihodnji številki, Meseca julija 'bo težko kje kak sestanek, ker bo takrat kongres. V avgustu bo v Meži in v Novem mestu ali Črnomlju. Ce žele še kje sestanek, naj se oglasijo.
OBJAVE GOSPODARSKE ZADRUGE POŠTNIH NAMEŠČENCEV.
Naročajte premog v poletnih mesecih.
Vse člane vljtldnoi opozarjamo, da se' za letošnjo zimo pravočasno preskrbe s premogom, ker bo po sporočilu Trboveljske pre-mogokopne dru-žbe kriza v dostavi premoga začela letos zgodaj. Zato naj se vsak 'član. do konca avgusta založi vsaj s premogom, oziroma naj ga vsaj do konca julija naroči, da si bomo pri Trboveljski družbi premog v naprej zagotovili.
Glede drv, pa svetujemo članom, da si jih nabavijo v juliju in avgustu, če Imajo doi-volj prostorne shrambe. Če jih nimajo, pa naj še v prvi vrsti založe s premogom, ker bomo imeli drva celo zimo na skladišču in jih bomo tudi sproti dostavljali. Seveda je kurivo poleti boljše in lažje vskladiščiti, ker vemo iz izkušnje, dla prihajajo v jeseni im zimi vagoni v dežju in snegu in je premog moker in težje ga spraviti.
Drva bodo letos dražja ko lansko leto, vendar upamo, da bomo zaključili ugodno kupčijo in bomo mtogli drva znatno ceneje dostavljati. Že sedaj smo od t. maja znižali ceno za 5 Din in upamo, da bomo od 1. junija dalje drva še ceneje dostavljali.
Vse člane in tovarišice na deželi pa prosimo, da nam: sporoče, ako bi zvedeli v njih okolišu za zdrava bukova drva, ki bi ne bila draga.
Nove tvrdke.
V zadnjem času smo sklenili pogodbe še s sledečimi tvrdkami:
1.	Rekord, manufaktura), reprezentant Josip iDlankar, Šelenburgova ul. 4.
2.	Josip Olup, trgovina z manufakturnim blagom. Stari trg 2.
3.	F. Fajdiga sin, mizarska delavnica, Sv. Petra cesta 17.
4.	Ivan KrOšelj, manufaktura, Kette Murnova cesta 15.
5.	Ciuha & Jesih, manufakturna trgovina, Stari trg .
6.	Franjo A. Novak, manufaktura, Kongresni trg 15.
Vse člane prosimo', da seznam tvrdk iz-popolnijiT Prihodnji seznam Izide julija t. 1.	1
MINISTRI NA URADNIŠKIH KONGRESIH.
Zveza uradništva v Nemčiji, ki ima več ko milijon članov, je priredila šesti shod v Berlinu. Kongresa se je udeležilo 424 delegatov, kii so zastopali 100 organizacij. Na shodu se je sklenilo, da se ima Zveza v bodoče baviti samo s strokovnimi vpirašanji, med tem ko bodo društvena vprašanja naloga posebne organizacije. Kongresa se je udeležil minister za notranja dela Severing, ki je v svojem govoru dejal, da Je pripravljen podlpirati sprejem zakonov v temi zmi-slu. Pripomnil je, da se upravna reforma ne bo izvršila z zmanjšanjem številai uradništva, temveč z reorganizacijo uradov. Kar se tiče plač, je kongres ugotovil, da plače po zakonu z dne 1. oktobra niso prinesle priboljška nekaterim uradniškim kategorijam. Pač pa so se življenjske potrebščine podražile. Izvrše-valnemiu odboru je naročeno, naj napravi pri ministru potrebne korake, da se ta situacija revidira. Kongres obžaluje, da Je delovna doba uradništva iz 1. 1923 kot izjemna naredba (54 ur na teden) še danes v veljavi, dasi se je svojčas zagotavljalo, da ostane v praksi le malo časa. Izrekla se je Iželja, da bi vlada že skoraj zmanjšala sedanjo silužbeno dobo. S tem, da je minister prišel na uradniški kongres in na njem tudi govoril, je pokazal za-nimanije zai uradniške težnje in obenem svoje demokratično prepričanje.
To in ono.
Opozarfamo na listek »JNavodila za izmenje-valne pošte«, ki je začel izhajati v današnji številki in ki se bo po vsej priliki nadaljeval skozi 2 meseca v vsaki številki. To je zanimiva in dragocena strokovna razprava iz naših vrst, id tib prišla prav vsakomur, kdor službuje ali bo služboval pri izmenjevalni pošti. Zato priporočamo
Kjer je promet večji, kartiraijo inozemske izmenjevalne pošte v posebne karte vrednostne pakete, vrečnike in navadne pakete. To delitev je treba pri prevzemu upoštevati, ker bi se lahko dogodilo, da se kartira v odhodu vrednostmi paket za navadni.
Po prevzemu se primerjajo spremnice z vpisi v paketnih kartah in popisih. Paziti je na predajno številko, ipredajno pošto, naslovno pošto, vrednost, težo, ločenko, ekspres, »vrlo hitro« (urgent) in duplikat spremt-nice. Inozemske nadomestne spremnice se odvzamejo m evidenco. Za daljno kartiranje je napraviti točen prepis.
Pri primerjanju spremnic se uporablja modri svinčnik. Vsako številko spremnice je občrtati v dokaz, da smo vpis primerjali. Napake prečrtamo z vodoravno črto tako, da ostane prvotni vpis čitljiv, nad črto pa vpišemo pravilno številko oziroma pravilno besedo.
Nepravilnosti v dohodnih paketnih kartah.
Navadno se pojavljajo v dohodmih kartah sledeče nepravilnosti:
L Vpisana spremnica man]ka. V takem slučaju pripomnimo to v dohodni paketni karti in izstavimo dve nadomestni spremnici s podatki iz paketne kante. iNa spremnici napravimo pripombo: »Original vpisan
— manjka.« Eno spremnico uporabimo pri odpravi, drUgo shranimo za evidenco.
2.	Spremnica ni vpisana. Take spremnice vrnemo inoizemski pošti z odjavo, in sicer ne-opečatene.
3.	Spremnica, na kateri je več sprejemnih številk, pa niso vse vpisane. Napišemo nadomestno spremnico ipo številkah, ki so vpisane v paketni karti, h kateri priključimo od originalne spremnice carinske deklaracije, račune in druge priloge. Številko, ki v paketni karti ni vpisana, zaokrožimo1 na originalu z modrim svinčnikom in zabeležimo, v katerem sklepu in kdaj številka n,i bila vpisana. Poleg številk, za katere napravimo nadomestno spremnico, navedemo odprav-ne podatke paketov. Originalno spremnico vrnemo v pogled z odjavo inoizemski izmenjevalni pošti. Pravilno in bolje je, da ima vsak inoizemski paket sgojo spremnico.
4.	Spremnica je dvakrat vpisana. Drugi vpis v paketni karti prečrtamo. V rubriki »Opomba« zabeležimo, da je ta spremnica že vpisana v tej in tej postavki.
5.	Originalna in nadomestna spremnica
za eno in Isto paketno pošiljko, vpisani v . istem skleplu. Postopati je tako kakor pod točko 4.	.•*
6.	Spremnica, na kateri manjkalo znamke ali so s silo odtrgane. Tak nedostatek za-
beležimo v paketni karti in ga odjavimo. Razen tega napravimo ugotovi In i zapisnik v t rojniku.
Opečatenje spremnic.
Vse občrtene spremnice, ki so kartirane, opečatimo z dnevnim Žigami Uporabljati je datum, ko izmenjevalha pošta odpravi pošiljke. Žigi na spramnicah potrjujejo, da je naši upravi zaračunan pripadajoči delež.
Ce dobiva izmenjevalna pošta od več Pošt paketne sklepe iz inozemstva, opečati-mo spremnice za prvo pošto z žigom v normalni legi, za drugo z žigom narobe itd. Po legi, žigov na spremnicah ugotovimo pri evidenci spremnice, katera inozemska izmenjevalna pošta je spremnim kartirala oziroma bi jo morala kartirati.
Razdeljevanje spremnic.
Vsaka večja izmenjevalna pošta mora imeti urejeno špedicijo za razdeljevanje spremnic. Najbolj pripravne so omare s predali. Najprej oddelimo spremnice po cari-njalnih poštah. Tako razdeljene spremnice uredimo za vsako carinjalno pošto po tekočih sprejemnih številkah. Aritmetična ureditev spremnic omogoča hitro izenačevanje spremnic s paketnimi pošiljkami.
(Dalje prihodnjič)
naročnikom, da shranijo te Glasnike, ali si vsaj izstrižejo te članke; ravno zato bodo izhajali V obliki podlistka.
Himen. Poročil se je upravnik pošte Laškd tov. Pavle iR a b i č s tovarišico Marto IB u r tr e r -Jevo„ pt. uradnico pošte Ptuj. Mlademu paru — zvestima članoma ORO iskreno čestitamo in jima želimo vso. Srečo. — V Mariboru pa sta sej poročila tov. Ludovik P o d g o r n|i k, pt. uradniki 11/2, in tovari'šipa Olga Slabina, pt. uradnica 11/3, oba člana OPO. Živela!
Izprašana vežbanka, katera zaradi mladolet-nosti ne more dobiti samostojne pogodbene, pošte, želi priti kot pomočpica h kaki večji pog. pošti. Priporoča se tudi kot namestnica za slučaj dopusta ali bolezni kakega pog. poštarja. Cenjene ponudbe je poslati na uredništvo »Poštnega glasnika« v Ljubila11'- -
Zdravilišče Slatina Radenci daje članom OPO proti izkaznicam izven glavne sezone, to je v času od 1'5. maja do /US., junija in od 1. septembra do 31, oktobra 50% popusta na cene stanovanj. Cene kopelji so pa v tem času itak znatno znižane.
Javnopravna državna skrb. Prav zajemljiva je razsodba nemškega državnega sodišča z dne 4. maja 1928: Če je uradnik poškodovan na zdravju s tem, da je zaposlen v prostorih, ki ogrožajo njegovo zdravje in to po krivdi odločilnih oseb, .je v tem trenutku dana možnost sodnega posto-
panja ne samo proti prekršku javnopravne držav, dolžnosti o skrbi, temveč tudi proti paragrafu 839 državnega zakona (dolžnost odškodnine pri poškodovanju uradne dolžnosti proti, tretji osebi). Ro naredbi paragrafa 839 ima poškodovani uradnik pravico tudi do prispevka za bolečine.
Osebne vesli.
Postavljeni: za zvaničnike v 3. skupini sledeči • dnevničarjl: .lanez. Košir, Ida Škrbec, Helena Ker-i žin in 'Emilij Uršič ,na Ljubljani 1, Pran Jerančič na 'Ljubljani 2, Zorislava ITihle in Ivana Kokol na ravnateljstvu, Angela Tomažin v (irobelnerm Štefanija Strehovec v Ljutomeru, Vida Gorišek v Št. Vidu nad Ljubljano, Nikolaj Puhan in Klara! Stanič v Murski Soboti, Ivana Urbas in Pavlina! Zadek na (Rakeku, Danica Štolfa v Kranju, Ana; Kolman v Radovljici, Jurij Pintar in Fran Hudina: v Ptuju, Ana Ribič v Trbovljah 1, Marija Žen roj. Kopitar v Dolnjem Logatcu, Zorislava Stepic v Šmarju pri Jelšah, Alojzija Tonko v Tržiču, Ing. Josipina Debelak pri 31. ter. t. t. tehn. sekciji v Ljubljani in Matej Rozman na (Mariboru 2. — Za služltelje so postavljeni sledeči dnevnlčarji: Fran-cika Škerjanc, Franc Mak, Vilibald Majhenič in; Konrad (Fervega na Mariboru 2, Josip Rožanc v Črni pri Prevaljah, Janez Prijatelj na Jesenicah na Gor., Rudolf Batis v Litij), Blaž Smodiš v Kri-
ževcih v Prekmurju, Franc Podobnik v Škofji (Loki, Franc Supančič, Rupert Meglič ih Konrad Mak na Mariboru 1, Anton Bizjak v Žireh, Josip Sperne in Uršula Pavlič v Trbovljah 1, Mihael Muhovič v Hrastniku, Anton 'Vodenov v Radečah p. Zid. m., Lovrenc Polak v Prevaljah, AndrtJ Škraba na ravnateljstvu, Alojzij Švagan v Poljčanah, Marjeta Klemenčič in Alojzij Zagoršek v MoškanJcih, Josip Levak v Brežicah, Anton So-tlič v Črnomlju, Ivan Kramberger v Sv. Lenartu v Slov. gor., Marija Hojkar v Ložu in Ivan Mencinger v Bohinjski Bistrici. Za pogodbene poštarje: Julka Fajdiga v Dolenji vasi pri- Ribnici, Franc iŠtangelj v, Stopičah in Josip Knez v Sv. Juriju pod Kumom.
Premeščeni: Zvan. 1 skup. Martin Pogorevc iz Pragerskega na Maribor 2; zvan.,'2. skup. 'Vincenc Trček z Ljubljane 1 na Ljubljano 2 in Matko Kucler z ravnateljstva na Ljubljano 2; zvan. 3. skup. Olga 'Zupančič iz Vojnika v Ptuj in (Vida Stadler iz Celja v Velenje; služ. 1. skup. Franc Oeršak z Ljubljane 2 v Moste pri Ljubljani; služ. 2. Bernard Koblar iz Škofje Loke v Tržič In Albert Kariž iz Most pri Ljubljani na Ljubljano 2.
Upokojeni: zvan. L skup. Avgust Vogelari na Mariboru 2 in Franc Jamšek na Ljubljani 1.
Poroke: pb. ur. 11/2 Ludovik Podgornik na 'Mariboru 1 se je poročil z pb. ur. H/3 Olgo Slabino.
Najceneje in najboljše
vrvarske izdelke in motvoz
28	kupite pri
IVAN N. ADAMIČ
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31. Harlbor, Vetrinjska ulica št. 20.
^ Celje, Kralja Petra cesta št. 33.
••evvMvi mimvivoiim	J
»10X11* O L Ul* I
= Ljubljana =
| 2 i	priporoča hvo(o
j,trgovino z manufaktur- 1 j nim blagom in moškimi j oblekami
I domačega izdelka po na)ni<)ih eenah. • • Obleke po naročila ho najhitreje In najino- : :	lldneje icvrftnjejo.	i
i Dobavitelj gospod, zadr. pošt. nam. proti nakaznici. \

Turisti!
Potrebščine aa šport in tnrintiko iadeluje Holldno in trpešno ter prevzame popravila
Jager Stane
jeimenai' In torbar, Poljanaka centa 9 Pontrešba točna 1	Cene smerne !
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, L3UBL39H9
Sv. Petra cesta Štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. l
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
RmSirmite „Putini MTl
(Sla^o
na obleka, plašče Itd., svila, celi rji. šifon «a perilo In rjnhe
ftr« tvfdšcS
jCjfA&Jjcma, Hongte&ni ttg 15
naiceneje t
Velika izbira - solidna postrežba
Dobava članom »atlrnge po nakaznicah
Zaloga pohištva, mizarska in tapetniška delavnica
F. Fajdiga sin,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 17
tltobavltel) *o»pod. madmge p. t. nameščencev proti nakaznici.
20 Najcenej&e In najboljše manufakturno, konfekcijsko in galanterijsko blago
kakor tndi zgotovljene moike obleke knplte pri tvrdki
Ivan Krošelj
Kette-Mnmova e. 15 - Ljubljana
proti nakaznici coup. zadrnae pofttnjUz na.»e#čenccv.
1., 11. to 31. v meseca. Nsrotafan os leto 24 Dto, ozir. 13 Ddp za pol leta. Oglasi Po dogovor«. Čekovni rabna i4. 1L804.
_	v	Pr*! iPndgpt 1. gffcbnncbe, oglase ia dmoo j»ai anovoilioa Sv. Jakoba trg 2.
2« ocgartzscJlo p«, oslatbeocov v UcMtoo j» izdaje le •reMM l/oito /gMt »	*>2* .Narodno tttakotuo* Frm Ueeriek v
lobak ... RokopUse Je pottthitl
oredUMv«