Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din P50. TRGOVSKI - Časopis za trgovino, Industrijo ln obrt. ' Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.98:5. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 30. junija 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 75. Valorizacija investicij v industrijskih podjetjih. V ministrstvu trgovine in industrije bila te dni podpisana naredba o valorizaciji investicij industrijskih podjetij. Naredba je v glavnem rezultat ankete, ki se je o tem vprašanju vršila koncem maja pri Centrali industrijskih korporacij v Beogradu. Glasi se: 1. Dovoljuje se vsem delniškim industrijskim podjetjem, da morejo z odobritvijo ministrstva trgovine in industrije postavke, ki predstavljajo njihove investicije, izvršene do konca 1. 1916., povečati do vsote, ki je 16-krat večja, ako so postavke, ki se valorizirajo, bile vodene poprej v kronah. Glede na investicije, ki so bile izvršene tekom 1917. in 1918. v kronah, se morejo bančne postavke povečati do vsote, ki je 4 krat večja. Osnovo za valorizacijo tvorijo ostanki bilančne vrednosti, izkazane v poslednji odobreni bilanci. 2. Razlika, ki se pokaže na ta način, se nima smatrati kot dobiček in ne bo podvržena plačevanju neposrednega davka ne glede na to, ali bo družba to razliko uporabila za povišanje glavnice, splošnega rezervnega fonda ali za stvoritev odnosno doti-ranje specijalnih rezerv. V nikakem primeru ne more družba valorizirani znesek razdeliti celotno ali deloma v obliki dividende. 3. Družba ima v vsakem primeru najmanj 10 odstotkov od te razlike vnesti v specijalni rezervni fond, namenjen za pokritje škod, ki bi mogle nastati zaradi spremembe valutne vrednosti. Razlika, naj si bo stavljena v glavnico ali v kateri fond, se ima ob priliki izračunavanja rentabilitetnega ključa smatrati kot sestavni del vloženega kapitala. 4. Valorizacijo bo dovoljeval minister trgovine in industrije v vsakem posebnem primeru. Družba se ima v to svrho obrniti na ministrstvo trgovine in industrije ter mu predložiti potrebne dokaze v pogledu časa, v katerem so se izvršile investicije, in v — pogledu sedanjega zneska, po katerem so te vknjižene. Ministrstvo ima pravico kontrole predloženih podatkov. 5. Da bi se omogočila izvedba valorizacij pri družbah, za katere velja zakon o delniških družbah od 10. decembra 1896., bo oddelek za kreditne ustanove in zavarovanje napra- vil vse, kar je potrebno, da se v naslednji finančni zakon vnese odredba, po kateri se bo tem družbam dovolilo, da z izjemo čl. 71., točke 1. omenjenega zakona morejo vnesti v bilanco nepremičnine, po vrednosti večje, kolikor so stale, v smislu točke 1. te naredbe. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1925. (Objava Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.) I. Hišna najmarina. Za odmero hišne najmarine za leto 1926 v krajih, v katerih niso vsa poslopja zavezana temu davku, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine 1. 1925 pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. 1. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najem-ščihe izza vložitve napovedi do konca 1. 1925, se morajo davčnemu oblastvu sproti naznanjevati. Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu. Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v treh dneh, se kaznuje v denarju do 180 Din. Ako se pa tudi v nadaljnjih 8 dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku. Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih. II. Občna pridobnina. Dne 31. julija t. 1. poteče rok za vložitev pridobninskih izjav za dvo-letje 1926/1927. Do tega roka morajo vložiti izjave vsa pridobitna podjetja (trgovina, obrt, industrija itd.), tudi ona, ki so že sedaj obdačena z občno pridobnino. Kdor ne vloži v določenem roku pridobninske izjave, temu se odmeri občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Priredbeni organi niso v tem primeru zavezani davčnega zavezanca še posebe pozivati, naj vloži izjavo. Vse navedbe se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1924 do 30. junija 1925, ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. Tiskovine za izjave se dobijo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. III. Posebna pridobnina. Za vložitev napovedi za leto 1925 poteče zadnji rok dne 1. julija 1925. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si izposlujejo j primerno podaljšanje roka. JV. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1925 do 31. julija i 1925 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebe opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapreti-lom uradne ocene ter rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. V. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. avgusta 1925 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni jih v 14 dneh po dospelosti prisilno izterjavah in zaračunavati poleg 12% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zneska. >1. Razgrnitev predpisnih izkazov. 0 davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca julija t. L, kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka opozorjeni individu-elno ali z javnimi razglasi. O predpisu dohodnine se davčni zavezanci potom občine obveste s posebnimi obvestili, katera nadomeščajo predpisne izkaze, ki so se do sedaj razgrinjali pri občinah. Olajšave pri carinjenju strojev in nekaterih drugih predmetov. C. br. 29.572, 20. juna 1925. Razpis br. 100. Minister za finance je izdal za uporabo ugodnosti, navedenih pri nekaterih postavkah uvozne tarife, z razpisom z dne 20. junija 1925, št. 29.572 naslednje navodilo: 1. Kjerkoli je v tarifi predvidena kaka ugodnost, ki se nanaša na oprostitev od carine ali na znižanje carine, a pod pogoji, katere predpiše minister financ, mora vsakdo, ki se hoče okoristiti s tako ugodnostjo, vložiti za vsak primer posebej prošnjo na Generalno direkcijo carin v Beogradu, ako ni v tem razpisu drugače odrejeno. Taki prošnji je priložiti naslednja potrdila: 1. Potrdilo trgovske, obrtniške ali industrijske zbornice, da je prosilec obrtnik ali industrijec in s. katero panogo industrije ali obrti se peča. 2. Potrdilo ministrstva trgovine in industrije V. oddelka v Beogradu o celoletni potrebi blaga, po kapaciteti njihovih podjetij s predmeti, katere žele uvoziti in o načinu vporabe v njihovem podjetju, oziroma potrdi- lo, da se dotični predmeti porabljajo za v prošnji navedene namene. Ako je olajšava za predmete vezana še na pogoj, da se tako blago v naši državi sploh ne izdeluje ali pa ne v zadostni množini, ali če naj velja ta ugodnost, LISTEK. Dr. M. D.: 1 Valorizacijske razmere na ; Francoskem. L Nedavno smo prikazali razvoj denarnih kriz v preteklih in sedanjih časih za nekatere države iz najbližje okolice naše domovine in za njo samo. Danes pa naj podamo sličico o francoskih denarnih razmerah izza svetovne vojne. Pred mesecem dni je prinesla Deutsche Juristen-Zeitnug« (zv. 10, str. 770 nasl.) o tem članek iz peresa veleuglednega pariškega vseučiliškega profesorja Alberta Wa-hla; njemu sledimo, seveda v kolikor mogoče skrajšani obliki. Takoj po izbruhu svetovne vojne je Francija ukinila z zakonom vnov-čevanje bankovcev na vsakokratno zahtevo. Ker pri vsaki večji krizi ljudje skrivajo iz plemenitih kovin kovan denar, treba je bilo seveda zakonitim potom poskrbeti, da dobe bankovci (kreditni upni papirji) prisilni tečaj in pa, da jih banki, ki jih izdaja, ni treba zamenjavati na vsakokratno zahtevo za gotovino. Za zakon, ki je to vprašanje uredil, so uporabili baš isto besedilo, kakor za zakon izza časa nemško-francoske vojne 1870. Pa dočim takrat ni bilo prehudega kolebanja vrednosti papirjev, se je tokrat stvar seveda čisto drugače zasukala. Država je morala najemati velikanske vsote pri francoski banki, ta pa ni mogla denarja šteti, ne da bi obtok bankovcev dvignila. Po vojni je bilo treba podpirati opustošene pokrajine, za na novo zasedene je bilo velikih izdatkov. Vse to je seveda povzročilo, da je vrednost bankovcev navzlic prisilnemu tečaju padla. Pravosodje in zakonodaja sta se pa trudila, da spravita prisilni tečaj v sklad s potrebami prakse. Popolnoma se pa to ni dalo izvesti; vsekakor je bilo že to, kar se j je doseglo, vse hvale vredno. II. Slika razmer, ki so nastale v prvih letih svetovne vojske, je pokazala sledeče: Država je predvsem napravila sama dobiček s tem, da je plačevala vse svoje zapale dolžne vsote pred- in medvojnih posojil po nominalni vrednosti denarnih papirjev s prisilnim kurzom, dočim prava vrednost frankov niti zdaleka ni dosegala nominalne. Obresti od državnih papirjev, za katere so dajali francoski hranilci svoj čas — dober denar v zlatu ali bankovcih z enako valutno vrednostjo, so se odplačevale z bankovci v znižani vrednosti. Kdor je živel prej od rente svojega prihranjenega kapitala, je imel seveda še vedno iste življenske in kulturne potrebe, ali dohodkov poslej ni bilo več tistih, ki bi mogli zadostiti vsem tem potrebam v nekdajšnji meri. Ali država ni vztrajala povsodi pri načelu, da je spravljala dobiček iz , padanja denarne vrednosti v svoj žep. j Izjemo je napravila najprej z zako- j nom z dne 17. aprila 1919 za vojne j oškodovance. Le tem je — vsaj v nji- | hovih najvažnejših skupinah — pri- j znala in plačevala odškodnino, ki ni odgovarjala samo nominalni vredno- j sti nastale škode, ampak v takšni vi- i šini, ki je bila v resnici dovoljna, da j so si oškodovanci mogli nabaviti znova tovarne s stroji, surovine itd. Tako je bilo torej ustvarjenih dvoje vrst upnikov države, toda, kakor rečeno, j le neke skupine oškodovancev so bi- ! le privilegirane: Kdor je izgubil le j mobilijar, ta je dobil le nominalno vrednost škode; kdoigsi je nabavil za industrijo nove naprave, pa jih ni pla- čal s franki, ni bil deležen dobrote valorizacije. Razen tega so bili tisti oškodovanci, ki so svoj čas zgradili industrijsko podjetje z izposojenim kapitalom, mnogo na boljšem nego oni, ki so lasten novec trošili. Prvi so namreč svojim upnikom poravnali dolg z razvrednotenimi franki, a sami so dobili valoriziran odškodninski znesek. Enaka neskladnost je nasta-i jala pri dobavitvenih pogodbah z dolgimi roki. Kdor se je pred vojsko zavezal za dobavo po določeni trdni ceni, ta je moral te reči kupovati za toliko višjo ceno, za kolikor je vrednost franka padla. Tako so se razpasle nevšečnosti že kmalu po začetku svetovne vojske in pričakovalo se je od pravosodja, da bo take pogodbe razveljavljalo ali predrugačevalo. Upalo se je, da bodo sodišča sodila po pravilu, da je pogodbe tolmačiti po domnevanem dogovoru, da nikoli ne privolijo v to, da se pogodbeno ravnovesje podre — vsled razvredbe denarja. Saj stranke same niso mislile na to, da bi raz-vredbo denarja smatrale za neobstoječo! Ali sodišča niso hotela tega stališča zavzeti, ampak obsojevala so mirno še dalje dolžnike, da naj iz- dokler se tako blago ne prične izdelovali v naši državi, mora biti to v potrdilu še izrecno navedeno. 3. Originalno fakturo. Uvoznik mora z lastnoročnim podpisom jamčiti, da je faktura originalna. 2. Generalna direkcija dostavlja rešitve prošenj carinarnicam, da te ob-veste prosilce. Uvoznik je dolžan cb priliki vložitve deklaracije v deklaraciji sami izrecno zahtevati uporabo ugodnosti iz dotične pripomnje in se sklicevati na številko in datum odloka generalne direkcije carin. Ako to ne stori, se blago ocarini po deklaraciji in se naknadne prošnje za povračilo carine ne upoštevajo. Po izvršenem ogledu blaga označi carinik na deklaraciji, da je blago ocarinjeno po označeni opomnji na podlagi odloka generalne direkcije carin, ki ga navede s številko in datumom. Odlok generalne direkcije carin se z vsemi prilogami priklopi unikatu deklaracije. Količina blaga, za katero se more priznati ugodnost, ne sme presegati polletne uporabe blaga v dotičnem podjetju. Oodobritev velja šest mesecev, blago pa se lahko uvaža tudi deloma, toda samo v teku prvih treh mesecev od dneva odobritve. 3. O posameznih pripombah v predlogu zakona o splošni carinski tarifi, kolikor se predpisi razlikujejo od onih v točki 1. in 2. tega predpisa, se carinarnicam nastopno pojasnjuje: Ugodnost, omenjena v pripombi k tarifni postavki 57. (čebele v panjih), se uporablja po dosedanjem načinu. Ugodnost v pripombi k tarifni postavki 86. (riba, posušena, prekajena, nasoljena) priznava Generalna direkcija carin v Beogradu na pismen predlog ministrstva trgovine in industrije in ministrstva za kmetijstvo in vode. Ugodnost k tarifni postavki 202. (sol za tehniško ali industrijsko uporabo) dajejo carinarnice same, kakor do sedaj. Za ono iz tarifne postavke 217. (svinčev sladkor) so merodajni pogoji pod točko 1. in 2. tega predpisa. Isto velja za ugodnosti k tarifni številki 445. in 470., samo s to razliko, da jih dovoljujejo carinarnice same (tiskarski papir in karte). Ugodnost v pripombi k tarifni postavki 548. (svedri) se dovoljuje po navodilu v točki 1. in 2. tega predpisa, a zraven navedenih potrdil treba priložiti še potrdilo ministrstva za šume in rudnike, da se bodo predmeti zares uporabljali za vrtanje zemlje od zasledovanju vode, rude itd. Ugodnost v pripombi k tarifni postavki 588. (železni odpadki) priznavajo carinarnice same pod pogoji v točkah 1. in 2. tega predpisa in v smislu predpisa C. Br. 29.299, točka 5. od 20. junija 1925. Ugodnosti iz točke 4. pripombe k XV. delu po tarifni postavki 682. se polnjujejo takšne pogodbe z daljšim dobavnim rokom po prvotnem dogovoru, upnikom pa so prisojevala zneske po nominalni vrednosti frankov, ne oziraje se na poslabšanje valute. To je pač odgovarjalo — obstoječim zakonom... Upravna sodišča so zavzela drugačno stališče: Družbe, ki so dobavljale plin ali elektriko, so smele po judikaturi najvišjega upravnega sodnega dvora (Conseil d’Etat) zahtevati na podlagi zvišanih mezd in večjih cen surovin od občin povišek tarife. Utemeljevalo pa se je to čisto drugače, nego bi pričakovali po zgorajšnjih izvajanjih glede sodišč. Dejalo se je: Ue bi družbe svojih obveznosti ne mogle izpolnjevati, bi malenkostne glavnice, ki so jim bile na razpolago, onemogočale vsako učinkovito tožbo zoper nje. Prišle bi v konkurz, a na mesto propalih družb bi prišle nove, ki bi jemale take cene, da bi odgovarjale denarni razvredbi, ali pa bi morale občine same obrat prevzeti na svoja ramena. Enako so upravna sodišča postopala pri imetnikih držav-uih koncesij, osobito pri poštnih obratih. (Konec prihodnjič.) priznajo za čas, dokler ministrstvo trgovine in industrije ne objavi seznama predmetov, ki se ne izdelujejo v naši državi, pod pogoji, navedenimi v točkah 1. in 2. tega predpisa. Isto velja tudi za ugodnosti iz točke XV. dela. Pod točko 4. so navedeni naslednji predmeti: parni stroji, generatorji, lokomotive, tenderji, parne pumpe, parne turbine, hidravlični motorji in vodne turbine, motorni bati, motorna dvigala; nekateri poljedelski stroji, n. pr. mlatilnice, kosilnice, stroji za obdelavo lesa, kamna in kovin; stroji za tekstilno industrijo; stroji za različne industrije: pumpe, električni dinamo motorji, elektromotorji, transformatorji in stroji ter aparati, ki drugje niso imenovani. 4. Ugodnosti druge pripombe k tarifni postavki 5. in pripombe k tarifni številki 25 in 29, bodo priznale carinarnice same ali samo na pismeno zahtevo stranke v deklaraciji. Te ugodnosti se bodo uporabljale pri obmorskih, kakor tudi pri notranjih carinarnicah, pri teh poslednjih samo tedaj, ako bo deklaraciji priloženo potrdilo obmorske carinarnice, pri kateri se je blago uvozilo. 5. Vsa nadaljnja pojasnila o vpora-bi zgoraj navedenih ugodnosti bo dajala Generalna direkcija carine v Beogradu. Ker ni bilo še do sedaj jasno povedano, za katero blago se bodo porabljale zmanjšane minimalne postavke uvozne carinske tarife, se interesenti obveščajo, da se po zmanjšanih postavkah carini blago iz vseh pogodbenih držav in ne samo blago iz Italije, kakor si to nekateri tolmačijo. Iz poročil na centralnem zboru industriicev. (Konec.) II. Sucijalna zakonodaja. Drugo vprašanje, katerega hočem na kratko razpravljati, se nanaša na socijalno zakonodajo. Delegati delodajalca na letošnji mednarodni konferenci dela sestali so se na poziv italijanskih tovarišev na predkonfe-renci. Razen vprašanja o svetili v posameznih podjetjih, o gospodarskih svetih v posameznih državah in o dopustu delavcev so na predkonferenci obravnavali vse predloge letošnje mednarodne konference dela in dosegli popolno soglasje v meritornem in taktičnem oziru za nastop na konferenci sami. Razen konvencije nedeljenega 24 urnega počitka v steklarnah, ki se je na konferenci zavrnila, in vprašanja nočnega dela v pekarnah, ki se je rešilo na ta način, da se v konvenciji zabranjuje nočno de- lo v malih delavnicah ravno tako kakor v tvornicah, dočim je dana možnost, da se poslužimo gotovih pooblastil iz klimatičnih razlogov, se je konferenca v glavnem bavila z vprašanjem zavarovanja delavcev in sicer samo z zavarovanjem za slučaje nezgod in poklicnih bolezni. To vprašanje naj bi se rešilo v obliki konvencije. Glede drugih vrst zavarovanj se je govorilo le, da se slišijo mnenja raznih delegatov. Naš zakon o zavarovanju delavcev vsebuje vse vrste zavarovanja, dasi se ima glede zavarovanj za slučaj onemoglosti, starosti in smrti izvesti najkasneje do 1. julija t. 1., tako da tudi s 'tega stališča naš zakon prekoračuje meje mednarodne konvencije. Še bolj pa pada v oči pretirana naprednost našega zakona o zavarovanju delavcev v slučaju nezgode In gotovih bolezni, katerega se more edino primerjati z zakonom sovjetske Rusije, kar je tem bolj čudno, ker je obče znano, da se naša politika giblje v povsem drugi smeri. Za to nekaj primerov: Pri nas znaša renta za slučaj popolne nesposobnosti za delo 100% zavarovanega letnega zaslužka, dočim varira na Angleškem, Francoskem in Nemškem in v drugih državah med 50—70%. Ako je ponesrečenec vsled nesrečnega slučaja tako pohabljen, da potrebuje stalno nego, poviša se renta za tretjino njegovega zavarovanega zaslužka. Ta odredba se nahaja le izjemoma v zakonodajah drugih držav. Zavarova- nja za slučaj brezposelnosti naš zakon ne pozna, ker se v času, ko se ga je izdelovalo, pri nas ni bilo brezposelnosti. Od one dobe dalje je brezposelnost dosegla tretjino vsega industrijskega delavstva in s tem razmerje, ki je nemogoče v industrijsko razvitih državah, kar dokazuje nezdrav položaj naše industrije. Ako primerjamo našo socijalno zakonodajo z mednarodnimi konvencijami, ki se votirajo v Ženevi, vidimo, da bi za naše delodajalce bilo veliko ugodnejše, ako bi se v Jugoslaviji držali mednarodnih okvirnih odredb. Na mednarodni konferenci dela je naš delavski delegat g. Topalovič naglašal v plenumu, da nismo mi ratificirali ne ene mednarodne konvencije in s tem poizkušal dokazovati, da se naše delavstvo nahaja v mnogo slabšem položaju, nego delavstvo v zapadnih državah. Vsled tega sem bil prisiljen, da se oglasim k besedi in ovržem argumente g. Topaloviča ter pojasnim, da hočemo delodajalci v Jugoslaviji, ne glede na očitke, katere nam delajo delavci, zavzeti se za ratifikacijo vseh mednarodnih konvencij in priporočil, ki so v veljavi tudi v zapadnih državah. In v resnici bi bilo dobro, da bf mi to storili, ker bomo s tem prisilili ministrstvo za socijalno politiko, da se drži standarda, ki je priznan v industrijsko razvitih državah in opusti pretiravanja, ki so se do sedaj dogajala na škodo naše industrije. Zaeno bomo povzdignili ugled naše države in kredit našega gospodarstva na za-padu, ker se v Ženevi ob navzočnosti zastopnikov celega sveta vsako leto grajalno omenja našo državo, da ni ratificirala ne ene mednarodne konvencije. Ker se je na predkonferenci delodajalcev ugotovila korist takih sestankov, se je sklenilo, da se delodajalci vsako leto pred konferenco sestanejo v svrho medsebojnega dogovora in ravnanja na mednarodni konferenci. Za drugo leto so češkoslovaški delodajalci prosili, da se vrši pred konferenca v Pragi. Materijal, o katerem je v to svrho in za mednarodno konferenco razpravljala Centrala, nabavila si je lansko leto deloma sama, deloma potom gg. Baureja in dr. Be-saroviča. Člani se prosijo, da posvečajo prošnjam, katere bo o tem predmetu na nje naslovila Centrala, posebno pozornost. Iz carinske prakse. Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec. (Konec.) 3. V mojem pravilnem razumevanju car. tarife in komentarja me pod-krepuje tudi komentar k t. p. 433, kateri izrečno navaja, da se mora, ako so predmeti rečene tar. postavke v zvezi s finim materijalom, postopati po pripombi 1. t. p. 433 (kar je oči-vidno tiskovna pomota ter bi se pravilnejše moralo glasiti: po pripombi za (posle) 433!). V vseh primerih je torej glasom tarife in komentarja uvrstiti predmetne ledenice v t. p. 433., t. 1. c) po 40 Din za 100 kg. 4. Carinarnica je dosedaj tudi tako postopala in carinila enake izdelke po t. p. 433., t. 1. c). Za isto stranko Tr. je carinarnica n. pr. 7. decembra 1922 ocarinila štiri enake izdelke po tej postavki in me s tem utrdila v mojem naziranju. 5. Tudi trditev carinarnice v njenem rešenju, da namreč »primetba 3. opštih primetaba uz tarifu po ugovar-noj tarifi nema više važnosti , ne odgovarja dejstvom. S § 5. uredbe Cbr. 44008 od 30. junja 1921, katera je sestavni del zakona od 4. junija 1921, so se pač izpremenile maksimalne in minimalne postavke v carinski tarifi. Odredba k točki 3. splošnih pripomb k tarifi ima pa za robo iz pogodbenih držav še zmirom veljavo že iz razloga, ker bi se drugače morali smatrati za zvezo tudi najminimalnejši pridatki. Razpis G. D. C. Cbr. 43685 od 30- junija 1921 ne more na tem ničesar spremeniti ter je razpis v protislovju z zakonitimi določbami. 6. Iz opisanih vidikov je pač jasno, da o priliki prijave ni bil mogoč na- men kakorkoli oškodovati državo. Ako pa namen ni dokazan, ne more biti niti kazni. Ministrstvo je z odlokom Cbr. 8700 od 30. marca 1924 mojo pritožbo zavrnilo ter pritrdilo carinarničnemu rešenju iz razloga, »što je izveštajem carinskog biroa, koje je usvojio i carinski Savet, utvrdjeno, (la se imenovana roba ima cariniti po br. 434., t. 2. car. tarife«. V svoji tožbi proti temu ukrepu naslovljeni na D. Svet, sem naglašal nastopno formalne in stvarne momente: I. Po čl. 57 in 77. carinsko-kazen-skega postopka Cbr. 15-500 od 10. oktobra 1913 mora vsako rešenje vsebovati med drugim »dokaze i okol-nosti, kojima se delo utvrdjuje kao i zakonske odredbe, na osnovi kojih je delo rešeno« in »konačno razloge i pobude, za. što se smatra da su dokazi nepravilno i nepotpuno cenjeni«. V svoji pritožbi na g. ministra financ proti carinarnični razsodbi sem pod 2) in 3) doprinesel zakonite dokaze, na čigar temelju sem sestavil prijavo natančno in pravilno po predpisih, ki so sedaj v veljavi, ni pa moja krivda, da se tiskovni pogrešek v uradnih knjigah, izišlih v latinici, dcsedaj ni še popravil! It. Ministrovo rešenje ne upošteva mojih pod 5) v pritožbi navedenih razlogov, marveč vse podane dokaze in navede proglaša za neumestne, ne da bi neumestost pojasnilo. III. Ministrovo rešenje tudi ne demantira niti razveljavlja mojih v pritožbi pod 4) podanih trditev in dokazov, da sem namreč pred tem primerom pri isti cariarnici in na isti način izvršil uvozno carinjenje ter da se to tedaj ni smatralo za carinski delikt, t. j. za pregrešek netočne prijave. (Opozorujem na odločbo D. S. št. 7426 od 28 novembra 1923). Iz obrazloženega sledi, da je postopanje, na katerem bazira ministrovo rešenje, površno in nepopolno ter ne more zaradi tega služiti kot podlaga pravični razsodbi, ker upravno obla-stvo zakon in predpise ni pravilno vperabilo. Državni Svet je na gornjo tožbo z odločbo št. 31401 24 od 15. oktobra 1924 končnoveljavno razsodil in >pro-učivši žalbu, rešenje i ostala akta, na-šao: Ne može biti dela netačne prijave kada je u komentar« tarife kod t. br. 433. izrečno pred vid jeno, da se ladnjače imaju cariniti po ovom tarif-nom broj«, kao što ih je i žalilac pri-javio, jer je on zaveden komentarom, koji je u ovom slučaju u kontradikciji sa primetbom 2. t. br. 433. učinio odnosnu prijavil. Stoga je na osnovu čl. 201. c. zak. I). S. rešio: da se poništi rešenje Ministra Fi-ifansija od 30. marta 1924. god. Cbr. 8700, o čemur se žalilac i Ministar Fi-nansija izveštavaju. ' Izšla je nova TRGOVSKA KORESPONDENCA Spisala prot. Albert in Franjo Sič. Cena Din 80’—, po pošti priporočeno Din (i-— več. Naroča se pri Trgovskem _dr^j»Merkur^Ljubljana, Gradišče 17/1. Trgovina. Prodaja kisove kisline. Trgovska in obrtniška zbornica je na svojo prošnjo za avtentično pojasnilo glede predpisov o prodaji kisove kisline dobila od inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani odgovor, »da je ministrstvo narodnega zdravja z odlokom z dne 6. decembra 1924, H br. 51.437 objavilo, da do definitivne odločitve po Sanitetskem savetu veljajo o prodaji razredčene ocetne kisline predpisi, ki so veljavni v po-edinih oblastih pred rešenjem ministrstva narodnega zdravja, H- bi\ 36.622 od 29. septembra 1924, koje^ rešen je se je zajedno razveljavilo.« — Za Slovenijo veljajo torej bivši avstrijski predpisi. Po teh je prodaja razredčene kisove kisline do 20% brez nadaljnega dovoljena, močnejšo kisovo kislino pa se sme prodajati samo zanesljivim odraslim osebam, in nikdar v posodah, ki se porabljajo v gospodinjstvu. Posode (steklenice) morajo biti opremljene z etiketam, ki nosijo vidno opozoritev na primer: »Previdnost, kisova kislina, vpo-rabljati le v razredčenem stanju.« Zahteve izvoznikov oglja. Izvozniki oglja zahtevajo od finančnega ministra, da zniža višino kontingenta, ki je deležen 25% popusta na železnicah. S tem bi bilo v izdatni meri pomagano zlasti manjšim izvoznikom. Uvoz premoga v Italijo. Uvoz premoga v Italijo je dosegel v prvih treh mesecih tega leta 2,440.000 ton, napram 1,‘J74.000" ton v istem času preteklega leta. Množina iz Anglije uvoženega premoga je prekoračila milijon ton, medtem ko je znašal iz Nemčije uvoženi premog 183.000 ton poleg 418.000 ton premoga, ki ga je dobila Italija iz Nemčije na račun reparacij. Uvoz premoga iz Zedinjenih držav zelo varila. Češkoslovaška trgovina v Jugoslaviji. Izvoz češkoslovaškega blaga v Jugosla- \ vi jo je dosegel v letu 1924 vrednost 880 J milijonov čK. Od blaga, ki se je uvozilo k nam, odpade na mombažno blago 257, na volneno 111, laneno 55, na konfekcijo 88 milijonov čK. Nadalje se je iz češko-slovaške v našo državo uvozilo železnega blaga za 88, strojev in aparatov za 55, stekla in stel enega blaga ! za 32, kož in kožnatega blaga za ( 30, sladkorja za 24, sadja in povrstja ' za 20, lesenega blaga za 17, vozil za 23, ; glinenega blaga za 16, šibic za 10 milijonov čK. Iz Jugoslavije je uvozila Češko- i slovaška v letu 1924 za 47 milijonov čK j blaga, od tega odpade na tobak 139, na ■ žito in moko 79 in na živino 50 milijo- i nov čK. Poročilo iz Praškega vzorčnega vele- j sejma. Glasom poročila francoskega ministrstva trgovine bode obiskalo jesen- j ski velesejem nekoliko misij francoskih ; industrijcev in trgovcev v svrho nakupa, , in sicer iz Pariza, Lyona, Marseilla, Bor- . deauxa in najbrže še iz drugih mest. Ti obiski bodo organizirani oficielno in so izraz želja kompetentnih krogov, da j bi se češkoslovaško-francoski trgovski in 1 intelektualni stiki še bolj pomnožili. : •Obenem pride v Prago misija francoskih , intelektualcev pod vodstvom pisatelja : Lecomtea. Po obvestilu okrožnega zastopnika PVV za zapadno Francijo namerava ludi večje število tamošnjih trgovcev obiskati praški velesejem. Z ozirom na razvoj poljedelstva in modernizacijo poljedelske produkcije v zapadni Franciji, ki jo zelo podpira naraščajoče blagostanje tamošnjega podeželskega prebivalstva, iiameravajo dotični posetniki obrniti pozornost predvsem gospodar- j skim strojem. Istotako so v ospredju za- \ nimanja. vsakovrstni predmeti za gospodinjstvo, kakor tudi luksuzni predmeti zlasti kristalno steklo in porcelan. Zapad-na Francija pa bode na jesenskem praškem velesejmu razstavila glavno vina. Nemško-turška trgovinska pogodba. Nemški poslanik v Carigradu je odpotoval v Angoro v svrho sklenitve 110111-"ško-tu.rške trgovinske pogodbe. Industrija. Konferenca mlinskih industrijcev pro-' ti novi carinski tarifi. Te dni se bo vršila v Beogradu, kakor se poroča, konferenca zastopnikov naše mlinske industrije. Na konferenci se bo zavzelo stališče preti novi carinski tarifi. Razširjanje tvornice vagonov v Bro-dn._Tvorni.ca vagonov v Brodu, ki je doslej vršila samo popravila vagonov in lokomotiv, bo v bodoče poslov tudi izdelovala nove lokomotive,' vagone in vagončke. Razen tega še bo tudi bavila z montažo mostov. Do te razširitve podjetja je prišlo na podlagi pogodbe s Krupovimi tvornicami v Essenu. Glavnica brodske tvornice se poveča od 40 na 55 milijonov Din z izdanjem 150.000 delnic po 100 Din. Obrt. Vsem zadrugam, učnim mojstrom in vajencem! Zveza obrtnih zadrug v Ljub-Ijan bo v nedeljo dne 5. julija t. 1. ob 9. dopoldne razdelila v dvorani Mestne-go doma diplome in potrdila vajencem, ki so na vajeniški razstavi razstavili svoje izdelke. Zadruge bodo pri tej pri-iki razdelile zadružne nagrade. Vabijo se načelstvo zveze, vsi zadružni odbori, učni mojstri in vajenci, da se razrelitve diplom in nagrad polnoštevilno udeleže! Pridejo naj tudi učni mojstri in vajenci, ki na razstavi niso izložili nikakih izdelkov! — Načelstvo Zveze obrtnih sadrug. VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG AUL0! ZLATOROG Iz naših organizčc j. Volitve v obrtno sotlišče. Ker poteče rok za vložitev seznamov že 4. t. 111., je Gremij trgovcev v Ljubljani zaprosil velikega župana za podaljšanje istega. Po informacijah, ki jih je prejel Gremij, bo veliki župan rok podaljšal do 15. t. 111. Vsled tega se ponovno opozarjajo vsi interesenti, da so glasom razpisa v Uradnem listu« št. 58 dolžni vložiti v določenem roku izpolnjene sezname pri mestnem migistratu. Tiskovine se dobe v mestni posvetovalnici št. 22. Poučni in zabavni tečaji »Trgovskega društva v Celju«. Ker je društvo v predmetni zadevi prejelo številna vprašanja, kje in pod kakšnimi pogoji se bodo ti tečaji vršili, si dovoljuje tem potom vsem interesentom posameznih tečajev naznaniti, da bo društvo vsakemu prijavljen* cu doposlalo posebne tiskovine, iz katerih bodo vsi pogoji, kakor tudi kraj tečajev razvidni. Dokler nima društvo zasi-gurano število udeležencev, se ne more spuščati v definitivna pogajanja z merodajnimi faktorji. Toda kakor nam kaže dosedajno zanimanje, je upati, da bo društvo v najkrajšem času uredilo vse potrebno, da se prične s poukom. Vsekakor pa se interesenti vljudno naprošajo, da marljivo dopošljejo svoje naslove, da za more doticnim poslati tozadevne tiskovine. Načelstvo. »Trgovski Tovariš.« Izšla je šesta številka Trgovskega Tovariša;, ki vsebuje: Malo gospodarskega kramljanja — Jože Vrhničar. Slabe strani našega tuj-skoprometnega obrla — Spectator. Ar-bitiaža — Dr. M. Dobrila. Italijanska trgovina srednjega veka — Jos. Golob. Jadranska razstava. Naša poštna hranilnica. Ogled steklarne v Zagorju — V. A. Urbančič. Kažipot itd. lVP'1 " -* MAH* ____ Denarstvo. Padanje lire. Kakor v inozemstvu, tako tudi doma in to še v večjem obsegu povzroča padanje lire nervoznost, stalno negotovost in najrazličnejše komentarje. Izmed večjih listov se z novim padcem lire 'navita samo »Secolo* in Mussolinijevo glasilo H popolo d’Italia«. Kakor večkrat, tako tudi danes ugotavlja »11 popolo dTtalia«, da ni sedanje padanje lire nikakor Upravičeno z ozirom na dobri finančni in gospodarski položaj Italije: ravnovesje v državnem proračunu je skoro (?) doseženo, poljski pridelek je letos veliko boljši, kakor lanski, tako da Italiji ne bo treba uvoziti tolikih količin žita; industrija cvete itd. Po mnenju tega lista povzroča padanje lire kakih 1000 »kanalij«, ki nimajo ne domovine, ne zastave, ne skru-Pulov. Ti ljudje kupujejo šterlinge in dolarje samo, da krijejo svoje interese. Toda mora priti dan, pravi list, ko se i bo lira špet dvignila in tedaj bodo ti i gospodje doživeli polom, kakor oni, ki ] so svoječasno špekulirali z marko. Ako pa so vzrok temu vznemirjenju politični glasovi, tedaj ni ta strah na mestu; kajti -la vladi je fašistovska stranka in sicer po volji najboljših. Aventin je desetkrat »faliral . Izvajanja vladnega glasila se smatrajo v gospodarskih krogih pač za nekoliko preoptimistična. Splošno pre- vladuje mnenje, da je treba pripisovati padanje lire nezaupanju, ki se je polastilo v zadnjem času vse javnosti do državnih in pa tudi industrijskih vrednostnih papirjev. Ali je to nezaupanje z ozirom na sedanji finančni in gospodarski položaj države utemeljeno, se ne drzne noben gospodarski strokovnjak niti popolnoma zanikati, niti trditi. Gotovo pa je, da igra tudi tu — kakor vedno pri tečajih — veliko vlogo mnenje, ki si ga ustvari javnost, upravičeno ali neupravičeno, o nadaljnjem razvoju političnih dogodkov. Obrestna mera. Denarni zavodi v Sloveniji (banke, hranilnice in posojilnice) so sporazumno z denarnimi zavodi v Hrvaški na seji dne 24. junija t. 1. vpo-števaje razmere na domačem denarnem trgu sklenili, da bodo počenši s 1. julijem t. 1. znižali obrestno mero za vezane vloge na tekočem računu za 2%. Po preteku odpovednih rokov oz. po možnosti tudi preje bo sledilo sorazmerno znižanje debetne obrestne mere. Ako bo trajalo sedanje stanje na denarnem trgu v naprej, smemo upati v dogledn&m času ponovno redukcijo obrestne mere in se s tem približujemo normalnim razmeram. Pogajanja za konsolidacijo italijanskih dolgov. Dne 25. t. m. je pričela Italija pregovore /. ameriško komisijo glede konsolidacije dolgov. Brez pooblastila amerikanskega zakladnega urada in italijanskega poslanika se ne bodo objavila nikaka tozadevna poročila. Avstrijci kujejo šilinge. Avstrijsko finančno ministrstvo objavlja naredbo, da se bo izdal kovan denar po 1 šiling. Amerikanski krediti za Kumunijo. Večja skupina ameriških petrolejskih industrijalcev je izjavila, da je pripravljena dati na razpolago rumunski vladi kredit v iznosu 100 milijonov dolarjev pod pogojeni, da revidira Rumunija svoj rudarski zakon v kolikor se ta tiče inozemskih koncesionarjev. Razen tega zahteva ta skupina tudi dovoljenje za eksploaticijo nekaterih petrolejskih vrelcev. Rumunska vlada si je izprosila, termin za definitivno odločitev o tem vprašanju. Carina. Carinski prejemki v prvi desetini meseca t. 1. V prvi desetini meseca junija t. 1. so pobrale naše carinarnice 51 milijonov 423.316 Din carine. Največ so pobrale carinarnice: v Beogradu 9,668.885 Din, v Zagrebu 13,815.446 Din, v Mariboru 2,886.377 Din in v Ljubljani 2 milijona 666.067 Din. Od ostalih carinarnic v Sloveniji so pobrale carinarnice v Gor. Radgoni 113.115 Din, na Jesenicah 538 tisoč 779 Din in na Rakeku 529.075 Din carine. — Donos carine v prvi desetini meseca junija (51 milijonov) se je napram donosu v tretji desetini meseca maja t. 1. (67 milijonov), znižal za približno 16 milijonov, dočim je znašal donos v isti dobi meseca junija 1. 1. 38 milijonov, v isti dobi meseca maja pa 49 milijonov. Davki In takse. 'j ■ Davčna olajšava za lastnike novih poslopij. Clen 13. prihodnjega dvanajstin-skega zakona bo oprostil nova poslopja, ki so začasno oproščena hišnega davka, tudi remontno komorskega pribitka. Davčni prinosi v prvih štirih mesecih tekočega leta. — V dobi od 1. januarja do 30. aprila t. 1. se je pobralo v naši državi brez izrednega pribitka (500% in 30%) in brez davka na poslovni promet 285,357.143 Din (napram proračunu 223 milijonov 117.385 Din) neposrednih dav- kov. V isti dobi lanskega leta se je pobralo 184 milijonov (224 milijonov). Letošnje leto je torej pri enakem proračunu uspeh za več nego 100 milijonov ugodnejši. V posameznih pokrajinah se je pobralo; na Hrvatskem in v Slavoniji 546 milijonov (494 milijonov), v Bosni in Hercegovini 28 6 milijonov (20'3 milijonov), v Vojvodini 99 9 milijonov (59 9 milijonov), v Sloveniji 431 milijonov (246 milijonov), v Dalmaciji 98 milijonov (5'7 milijonov), v Srbiji in Črno-gori 49 milijonov (63 milijonov). Proračun so presegle vse pokrajine razen Srbija in Črnagora, ki bi morali plačati 63 milijonov Din, plačali pa sta dejansko samo 49 milijonov, torej 14 milijonov Din premalo, dočim je plačala Slovenija sama nad 19 milijonov Din preveč. Poleg navedenih vsot se je pobralo izrednega pribitka na Hrvatskem 16 milijonov Din, v Bosni in Hercegovini 11 milijonov, v Vojvodini 29 milijonov, v Sloveniji 17 milijonov, v Dalmaciji 2 milijona in v Srbiji in Crnigori 13 milijonov, skupaj nad 88 milijonov Din. Davka na poslovni promet, ki v uradni statistiki ni razdeljen po plačilih v posameznih pokrajinah, so plačale vse pokrajine 70 milijonov 890.820 Din, proračunjen je pa bil na 66.666.666 Din. Davčno okrajno oblastvo v Radovljici razglaša: Odmera pavšaliranega davka na poslovni promet za II. in III. skupino za davčno leto 1925. je dovršena in so tozadevni odmerni izkazi razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem pri pristojnih občinskih uradih, kakor tudi pri' davčnem uradu v Radovljici v času od 1. do 15. julija 1925, ker se posebni plačilni nalogi strankam v smislu člena 158. fin. zak. za leto 1922/23 Uradni list št. 105/324 ne bodo razpošiljali. — Vsak davkoplačevalec ima pra^-vico vpogledati njemu predpisane zneske, drugi pa le tedaj, če se izkaže s koleka prostim pooblastilom, da je upravičen koga zastopati v davčnih zadevah. Poleg tega je vsak davkoplačevalec upravičen zahtevati ustmeno ali pismeno pri podpisanem davčnem oblastvu v času od 1. do 30. julija 1925, da se mu naznani odmerila podlaga. Tozadevne vloge je kolkovati s kolekom za 5 Din. Morebitne pritožbe proti odmeri pavšaliranega davka na poslovni promet je vložiti za vsak predpis posebej in sicer vsako kolekovano s kolekom za 20 Din,, vsako prilogo pa s kolekom za 2 Din in sicer v 15 dneh po preteku roka za vpogled, to je v času od 16. do všetega 30. julija 1925. — Opozarja se pa, da imajo pravico do pritožbe samo oni davčni zavezanci, kateri so v za to določenem roku vložili predpisano prijava. Kdo je vložil prijavo, je označeno v predpisnem izkazu z rdečilom. — Ne-kolekovane pritožbe in prošnje za odmerilo podlago se ne rešijo. Promei. Gibanje parobrodov d. d. »Oceaniac. »Mrav« bo odpotoval 27. t. m. iz Villa-ricos Pier v Rotterdam, »Jadera« bo prešel Gibraltar 20. t. m. v Rotterdam, »Zora« bo prispel 27. t. m. v Trst, »Sava« bo prispel 27. t. m. na Rijeko, »Ko-strema« se pričakuje 27. t. 111. v Cagli-ari, nadaljeval bo v Marsilju, Barcelonu, Valencijo, Orano, Melillo, Tanger, Casablanco, Teneriffo, Las Palinas in Mo-gador, »Sud« je na progi Grške, »Vladimir« bo prispel 28. t. m. v Trst, nadaljeval bo v Split, Šibenik, Sušak in Trst, vozi za Grško, »Diamant« je odpotoval 27. t. m. z Candie v Gythion in Trst. Priprave za izvozno sezono. Po izjavah našega prometnega ministra bomo dobi- li 31. julija iz Madžarske 60 lokomotiv in 400 vagonov, s čemer bo popolnoma zagotovljen naš izvoz. Otvoritev proge Gračac—Knin. Prometni minister je izjavil, da bo prisostvoval svečani otvoritvi železniške proge Gračac—Knin, ki se vrši dne 25. julija. Za 26. in 27. julija so v Splitu določene velike slavnosti »Jadranske straže«. Razno. Veliko novo angleško podjetje v Jugoslavijo? Neka velika angleška tvrdka, ki je pred vojno organizirala v Rusiji veliko skupino industrijskih podjetij za izdelovanje železa in jekla, se zanima za Jugoslavijo, kjer bi ustanovila enaka podjetja. Iz Londona je nedavno prispel v Beograd nastopnik omenjene družbe ing. Richardson, da na licu mesta prouči pogoje za delo. Na podlagi zbranih podatkov je Richardson izjavil, da more Jugoslavija z ozirom na svoje rudno bogastvo postati močno središče za težko železno industrijo. Državna trgovska akademija v Ljubljani. V I. letnik tega zavoda se sprejemajo: 1. Dijaki (-inje) srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom; 2. dijaki (-inje) meščanskih šol s končnim izpitom. — Prednost imajo priglašenci (-enke),kise skažejo z dobrim redom iz učnega jezika in realnih predmetov ter dokažejo znanje v modernih jezikih. — Vpisovanje se vrši 11. in 12. septembra t. 1. v dopoldanskih in popoldanskih uradnih urah v poslopju tehniške srednje šole, Aškerčeva ulica 9/11. — Ravnateljstvo. Važno za žganjekuharje. V skupščini je bil predložen zakonski načrt, ki se ima vstaviti v proračunske dvanajstine oziroma v finančni zakon tem dvanajstinam. Predlog, ki zadeva žganjekuho, se glasi: Od izplačila zaostale trošarine na žganje so osvobojene one osebe, ki so kul ale žganje v letih 1919 do 1922 na ozemlju izven kraljevine Srbije in Cme gore. Osvobojene so vseh kazni in taks za nedovoljeno sajenje tobaka one osebe, ki so brez dovoljenja sadile tobak na ozemlju izven kraljevine Srbije in Črne gore za slučaj, da kazni še niso izvršene. 2e izplačane takse in trošarine se ne morejo povrniti. Za gospodarsko povzdigo Albanije. Albanska poslanska zbornica je odobrila konvencije glede ustanovitve državne banke ter družbe za pospeševanje gospodarstva, kakor tudi konvencijo za najem zunanjega posojila. Stanje posevkov pri nas. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo od 1. do 15. junija stanje ozimnih in jamih posevkov zelo dobro. Splošno stanje sadovnjakov je bilo med dobrim in zelo dobrim. Stanje vinogradov je bilo zelo dobro, a stanje travnikov in pašnikov odlično. Po istem poročilu je tudi stanje živine zadovoljivo. Ljubljanska borz?. Turek, 30. junija 1925. Blago: Hrastove vozovne deščice, I. in II. vrsta, 43 mm — 2'65 m, 53 min — 285 m, fco meja den. 1300; mecesnovi plohi, 40 in 50 mm, I., II. in III vrsta, fco Kranj bi. 600; čreslo, suho, v ovojih, letošnje, fco nakladalna postaja, 10 vag. den. 40, bi. 40, zaklj. 40; pšenica Hard-winter, fco Postojna trans. bi. 415; koruza, fco Mitroviča bi. 185; koruza graščinska, fco Vinkovci 195; koruza, fco nakladalna postaja, 1 vag. den. 190, bi. 190, zaklj. 190; koruza, par. Škofja Loka, 1 vag. den. 220, bi. 220, zaklj. 220; ječmen, novi, slavonski, dobava v 14 dneh bi. 310; otrobi, rženi, tekstilne vrste, b/n, fco Ljubljana 200. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 62.25; Celjska posojil, nica d. d., Celje den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 103; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 800, bi. 808; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trboveljska pre-mogokopna družba d. d., Ljubljana den. 322, bi. 335; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 100, zaklj. 100; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280; 4/4% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4K>% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Tržna poročila. Mariborsko tržno poročilo. (27. junija). Trg je bil že na vse zgodaj prav dobro preskrbljen in obiskan, pa tudi promet je bil živahen. Slaninarjev je prišlo 16 na trg, ki so prodajali svinjino po 20 do 30, slanino 25 do 27.50 in drob po 15 do 17.50 dinarjev kg; domači mesarji so prodajali govedino po 12.50 do 20, teletino 15 do 20, svinjino 17.50 do 20, klobase 25 do 40, prekajeno meso 30 do 40 in drob 7 do 15 dinarjev kg. (Kljub tem že znižanim cenam so cene mesnim jedilom po mariborskih gostilnah še vedno previsoke). Perutnine je bilo blizu 700 komadov na trgu. Cene so bile piščancem 20 do 30, večjim 30 do 75 Din za par, kokošem 30 do 50, racam in gosem, mladim 30 do 60, starim 60 do 100 Din komad. (Tudi glede perutnine so cene po gostilnih v Mariboru in okolici še vedno pretirane). Domači zajčki so se prodajali po 8 do 50, ka-nalčki 25 do 35,,grlice 35, ščeti (mladi psički 15 do 20 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Kmetje so pripeljali okoli 50 vozov kromprja, zelenjave in posebno pa čre-šenj na trg. Cene so bile lanskemu krompirju 11 do 12.50, letošnjemu 15 dinarjev mernik (7 in pol kg), oziroma lanskemu 1.75 do 2, letošnjemu 6 do 7 dinarjev za kg. Solata je postala zopet cenejša in se je prodajala po 3 do 7 Din kiogram. Glavnata solata 1 do 1.50, bra-ziljanska 1.50 do 3 Din komad. Po go-stinali je solata kljub tem jako znižanim cenam še vedno tako draga, kakor je bila pred dvemi meseci.) Stročji grah se je prodajal po 5, stročji pasulji 5 do 8, čebula 4 do 5 Din kg, ohrovt 1 do 1.25, ohrovtova repa 1 Din komad, maslino olje 26 do 28, bučje olje 17 do 20 Din liter. Mleko je še vedno zelo drago inj sicer se je prodajalo po 3 do 3.50 Din, smetana pa po 12 do 14 Din liter. — Jabolka, lanska 10 do 12, črešnje (so zopet ceneje) 2 do 8 Din kg oziroma 1.50 do 2.50 Din ali pa 3 Din liter, pomaranče 1 do 3.50, limone 0.50 do 1 Din komad. — Od toče odbito sadje za kompot po 12 Din kg. — Tudi jajca, ki se prodajajo po 1 do 1.25 Din komad so še vedno predraga. Jagode so se pocenile 6 do 8, borovnice 1 Din liter. Trapistov-ski sir 32 do 35 Din kg. Sirček 4 do 8, karfiol 3 do 16 Din komad. Lončena in lesena roba na marhorskem trgu. Cene so bile, kakor do sedaj, robe pa vendar ni bilo' toliko na trgu kakor po navadi, ker je šlo nekoliko Ribničanov za praznike domov. Roba se je prodajala po 0.50 do 150 Din komad. Cene lesenim vilam za seno so bile 15 do 20, grabljam 20 do 25, brezovim metlam 2 do 4 dinarje komad, koruzni slami 25 do 30 Din vreča. — Cvetlice in druge rastline sc se prodajale po 0.50 do 7 Din komad, oziroma z lonci vred po 25 do 60 Din ko- mad. Palme v loncih 50 do 75, palmsko seme po 2 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali 24. junija zjutraj radi slabega vremena samo 2 in popoldan 2 voza sena, v soboto 27. junija pa 8 vozov sena in 6 vozov slame na trg. Cene so bile senu 60 do 75, slami pa 37.50 do 50 Din za 100 kilogramov. Slama se je prodajala tudi po 1.75 do 2.50 Din snop. — Radi toče, katera je 22. junija uničila v šentlenar-ski okolici in sploh v Slovenskih Goricah vse poljske pridelke, cene senu in slami ne bodo padle, temveč bodo šle bržkone kvišku.. Maribor, sejmsko poročilo. Prignalo se je 18 konjev, 9 bikov, 169 volov, 357 krav in 13 telet, skupaj 566 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 23. junija 1925 so bile sledeče: Debeli voli, 1 kg žive teže od 8.50 do 9.50 Din, poldebeli voli 7.50 do 8.50, plemenski voli 6.75 do 7.50, biki za klanje 5.50 do 9, klavne krave, debele 7 do 8.50, plemenske krave 5 do 6.75, krave za klobasarje 3 do 4.50, molzne krave 6 do 7.50, breje krave 6 do 7.50, mlada živina 6.50 do 8, teleta 9.75. Prodalo se je 283 komadov, od teh 106 za izvoz! Mesne cene: Volovsko meso, I. in II. vrsta 12.20 Din, meso od bikov, krav in telic 12.20, telečje meso, I. vrste 20 do 22.50, II. vrste 15 do 17.50, svinjsko meso, sveže 15 do 30 Din za kilogram. Svinjski sejem v Mariboru (26. junija.) Dogon 91 svinj, 1 koza, 2 ovci. Povprečne cene: prasci 5—6 tednov stari 75—10 Din, 7—9 tednov 125—220, 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 350 do 450, 8—10 mesecev 625—750, 1 leto 1100 dinarjev. Kg žive teže 12—14.50, kg mrtve teže 15—17.50 Din. Prodanih je bilo 63 komadov. Položaj na tržišču jajec. Produkcija je v splošnem majhna, a povpraševanje precej živahno. Zato se cene držijo, čeprav je dinar poskočil. Gibljejo se nakupne cene med 0.90 do 1.05 za komad in so zaradi porasta dinarja nad svetovno pariteto. Dunajska borza za kmetijske produkte (25. junija). Ameriška tržišča so pro-metovala v slabem zadržanju, četudi so tečaji z izjemo turščice, ki je v Chicagu izgubila 2 centa, zabeležili le majhne spremembe. Dunajsko tržišče je bilo mrtvo in so bile cene v glavnem neiz-premenjene. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 51.50 do 52.50, madžarska s Potisja 54.50 do 55.50, Rosafe 51.50 do 52.50; rž: domača 46—47; ječmen: domači 36 do 42; tur-ščica: 29.50 do 30.50; oves: severoame-riški 42.50 do 43.50. Dunajski živinski sejem (25. junija.) Goveda: Dogon 591 glav. Voli, krave in slaba živina so krepko obdržali pondelj-kove cene; biki so bili za 10 grošev dražji pri kg žive teže. Svinje: Dogon 2020 komadov. Mesne in debele svinje so se v primeri z glavnim sejmom podražile za 10 grošev pri kg žive teže. Dobava, prodaia. Dobava lipovega lesa. Ekonomsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. julija 1925 ponudbe za nabavo 50 m8 lipovega lesa. Dobave raznega železnega materijala. V pisarni Dravske artilerijske radionice v Ljubljani se bo vršila dne 13. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega železnega materijala. Predmetni oglas z natančnejšimi pedatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. (D irt irt X > 0 8) u H MaJboOM Ugrabil atiroR «Mllno lo Josip Petelinc-s GRITZNER, PHČNIX in ADLER m rodblao, obrt tat industrijo Ljubljana Mil* rani* tnqhta. MMm otrandl*. Dclnvnlca mi popravil« Na rctlko. hMmlll Na malo. Kurja očesa -S £ •3 I 5 s o o .»o. E Zuščitni znak. Skladišče v lekarnah ali drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. HRNjAR lekarnar SIS AK amil i 'jih; V eletrgovina v v Ljubljani priporoča Špecerij sko blago raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo In mlin za di-Save z električnim J obratom. CENIKI NA RAZPOLAGO! Ljubljana, Poljanska cesta št. 3 Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov Naprava strelovodov. * Kopališka in klosetna napravo. Izdelovanje posod U pločevina za flrnež, barvo, laK In med vsoke velikosti, kakor v tudi po«od (škntle) za konzerve ) . .. v. n«..«« ■ Josip Peteline, Ljubljana ■p i ilrr '• »Im ridonv I| lil utop ob vodi Hm malo! potrablGn. mm ihrUH, RroJaCa. emr*Vm*$m. Mdlarje. ■ah, a-r pl.l«nln«, i