jajMta. I IMMjjngp LMH ^m^ ^^y ^HB ^y ^b VJfli ^H ■ Bv Hl^B H ■) ■ BmHIhBvJ ^JV^ HB^ 9 •■»**•* : Prostor 1 mm X 54 m.m za navada« in male ogLtst 40 vizu, a uradBe razgi^sc 60 viiL, za poslano in reklame i K. - Pri naroSlu nad 10 objav popuši. VpraSaigem glede iesentov ruj se priloži znzmk*. za odgovor. Cptmi&To ,«**. Miwti»< tm „«sr*4ai TUkaru« KuZl*va nUca it 5, prttUč&o. — Tsfetoa *t 90. ceioietiio naprtj pi&ča* . K S4-— cciolemo ...... K 95*— poiletzjo ...,...» 42-— polleiao ....... w 50-— 3 saesečno......w 2r— 3 mesečno .,....„ 26*— ^ * .«••••»• -^■ m «*•••• v y*^» Nov: uzročnici aaj posije >o v prv& naročniao vredno Q^^ po ^•vfrntn Na samo pismena caročšla brez poslane deaane se ne moremo ozir&ti. Po»mcim Stcvillui vdis 40 vftMffovu Pismo iz Bosne. i&rajćTo. koncem maja- BolJ&evizem je r>o ste vilu pripađ-rikov p e: a veroizpoves; Bosne in Hercegovine, po trdnosti prepričan]a Vs^taJtor prva. po svojem postanka pa cara* Do =ečaj j-e bilo v Bo^ni in Hercegovim samo =«dem črž^vno-priznii-ftSh vetrizr o\^=acl z boljševizmom se £*evilo konfesli povzdiffne na o^em-^&ii =ploh tret^a pisati o bosanskem boljševizmu? Ali ni idenričen z niskim. cezarskim, aii ce hač«*e kitajskim boljševizmom? Idejno morebiđ da, po evop praktični sirani pa nikakor ne-VsEka ssv&r. ki priđe v Bosno, se =p remeni žn dobiva neko cIko posebno lice-S&i ;e ćelo nali draga vaška harmonika v Bosni nekai čisto čnueesa. kakor Ć0K2& 3a Skrreoskem- Taka; ne vabi ob ne*3©?l*fi v gr^itno. — 10 preskrbi;'o cigansSd tadbnraM — an->ai je sredstvo, ki Je najboij priljubljeno pri de-kiecib. za >izlivar.;ec čav^;ev in n^en shts ^e šaeeeče poipla^ov na "ples. am-pssk zr^eni ni v Bosni iako nekako čud-mo i»epe:seee in otožDO. Toda da se vr-mdo n&zaj k boijfevizcn! Tuđi on 35 d:*;ii v bosanskih, rszr^erai neko po-sečno lice. ki &e z-a pre«:e;"šTiio nijanso J^M od dmsitt- lde;no se >e razv-I^al bossjiski =oci-faHsacs z-oia pc-'asi do bc'l^ševizma- Se !«4& 1917. je s simpa^i^o rrczira-ri! ru-^?o ^sesc krsti ono revolucijo, se-reda ni poasbil si^otnno naelaFiii. da iiaa pro-eetarlms. pri t^in naive-ijit za=lng- ?-e WoJj ž5tt> ie posdravil vla-do Kerjenske- rscDvarjati. v kc-'ikor ;e ::- v i*- = *"u-rkst^od b-osgiširv. ra^icierah ci"o n> »će, slfciiš*:-^ Kerjenskega z ožirom na pcrfr^o n3caljeTarr:a vo;n^ Proti r-c""-I?rignrgi j« zav3*ma4 bosanski eooiiaii-5BKH — EJisIim pri rem s^ve»5a na gla-sfio >Gla$ Slobode < in njeeovesii dn-ševna^ia očeca Sre:^na Jakšiča — preče: rez«virilo swji^r» I^ahko s-e re«T*, da jp 2 n^rc sicer keke-rirai. ;oda odkriic NiVdar p«a ne borno pezsHTi «ifaf-seea držxi:;-a sodjalistov v daeh pre-^ vr*te- Z& B«>STio so bili prvi dnevi pr^-%cat« nad vse modri Od «ve?a smo bili pC|>0fe3OB ođrezam. verrl ni bilo od tfffco^r njenih m nad v=o ;o negoto--?O9tjD *• ki?QlievM b?>?ten sir^b pred P^IJirviziac*a' Da i>crtaoei:o javnesr se ^?lf poUao m v^aetriri. ;*e iznikla JGr.ijr.j txe dal e*L9ty^!TiTio-^<:viiii=n!ri3 £&-psks 3ora< in še 7^ frankovski S^rv^i^k^ rw*#TT:>:^ =^ ;*e Fr-r^sreziil v Ml «fcL. aob*rvafei >Hrvs£ski Brasirkc- Z *3k> bsflE^o. ponoćna arffy>5*pra je bila »^2»S9B2< B*Sna TiJeHa j# bi! t*~e ćni =l>cš?a2i5tični >G!as S:ob-iiec. «?:-: !:?:. E *• b?l re» j"ogoslcvazi=kl. edini list-fci ^a ^»duL> in av?«n? hs^>&šb1 : ieo: vtjja^vo. ki se j© ntrn5«x> in BffigsdcrvoJjno vračak) z bojili Toda ro je bH saoo mali d«4- Najvočii dcl so trrcill m;L v&i državi eoTraini ele-m~zM. bra razlike at—t- V bo!js^riS:o ^fvacizsHOlJo »o vrreH nea^d in mad-šaraki delavta ravao taka kakor n«n-S: o »GoHkragenovskem« bolfiermmir >GoMkrag«iovBfci« = vijji-arad&iai boiS^evirem je Hl realno dejsrro. s katerim je vlada morala ra* fzmrii in s lcBfcv§M ]• vlada mb toiB Armogiera je postajala vedno bolj na^ičcroa z neko tilw> n&peiosrjo. ki je križala na bodoeo krizo, čiiaboli tino &e bllžali prvemn maju in danes se toliko ve. da se prrega niaja ni nameravalo nič već in nič manj, kakor da bol] ševi-ki prevzamejo viado v svoje roke- Go-vorice o razdelitvi raznih pover;eni-skih me=t med neks.:ere znane osebe ee tako rrdovramo ponavljajo in dotična imena &e tako stalno imena|ejo. da ne hcrdo samo govorioe. mnpak reenica. Vs« ;"e bilo ćecovorjeno in pripravljeno- Signal za vč:3;"o boio dale rakete. letakL ki na| poziv.^-'o Puj&srro na buno in. predvsem &rp=k> vojiko na odpoved pokoračiae. so bili že tiskani in poraz-deljeoi med zstL^nike- Xa|bolj se je računalo na to. okorš-:iiK>. toda ravno v ;^j točki so ~e bc!f^eviki =tralno nre-2 ali, ker ni=o račoiiali z n^eno narodno zavednostjo ia njeno IJibeznijo do do-novlne. Voialtvn ni bilo treba niti kori ar.de. treba ga ie bilo še zadržavali v njegovi gorelnosii- Dve iLinnti po prvi raked. ki rnorehiti ni bila niri eocijali-sričiia- ie bilo voja kvo^pripravljeno in sažeo Lrepenelo. >da se zagrlimo*- V=a rras'i-komedija je bila kmahi pri kr;JTi* Preoei.-ne ~:evilo to?jsevikov 2e vlada dala pozspred. toda koala =o bili drnci izpciTeiii z iz:emo najbolj prosonciranih vc-diteljev. proii katera« ! re bo dalie ros^oprJO" Pri sođnijsfcem pos;opacju pron nj Lm ^omo rartida. bB-šali ie marsik:a:ero zaninivost Do kakšnib javnih nei=:irov ali čo pr^iva- | n;s krvi ni -vri?:"1 r.ik;er- Oči'^nja >N"a- i pr-:-;a< o bru:i"r.:m pos^opanja preri j poje-iiTic ?in so n? •r.-.-saj prcdrszs. aic ; ne popolnois3a brez Tsr-dlasre- TreVa ao-bro po«nari b-c^s^jisko p?iLo iu človek si sam lahko misli, ka-j je n^ ter^ res- i nioe- Teroeljno rravilo vF.sVe2^i Bo?.si!-c^ oK=:ofi hst"t*^ v tem. da nora r:z^~i ! ne-:»dejeiio š^to*:-:«^ v svc-'i2i la^tnib deliH in *!očAiib in n-r-orn^^^iio s'vcroco ' v o^rekovcnjn dm si li- *Taikc se tožiio o bniTalnem posropaiiTii i«ri e!-rmaiiiL ki =0 svoiecobao s puškinimi kc~i:i ir^ osiriroi =rreli f^mjcIM pešč!-?o mls-iih na- i ajonalnih cisrdi?tov « ko^^T^n. Tri*o-žnjejo se «eda^ bridko nac tem. da vla- | da ni pre^srbela vofaFtvn gl*?*-rokavic i %-% ar^;Ari"». aiĐ^ak da po vofaki T>o=to-T>3!i z *^>bro^t!«T5O ingoslovsiiflco cre« I bo«r:"o. Da je bilo na »ggtu i;sse5ra vy> is^tva kaka brezobeirna surova pmsks ^old&Mska. ct>tovo bi ?? titti c1? ft^ots-ni li T>ritož^evaTi se o brutalnosti- Tako je ra enkrst tr!*-*7^?^ r^ory^nx prvee-a maja rre^e! brez =i-."?:r. ^s>?]e-dic za na^o državo in đrr:—r. :• ~ " *~>- j no5t. ki je bila v nevamosri iz ;o v bolj ref=ni nevam^^ kakor H clovek moeel na prvi por'ed r5i«!!t> SiroTnaJti. ki so sa tu|e in&areee bodili po pečen ko?tanj ▼ ogesif. bo?ik> ?e-f^| posle-^lce, ćuš-evni c«er> n«aeravaceea t»rkreta pa se lahko lero škodož*»!f- -■ -—»;*!4t> v Bndimpešri. na I>iinaja ali r-i v Pi~u. Upajmo. da ?e bo to prfcrerno nr^?te-vak> in da se proti zs^iep'ieneem ne bo prestrogo postopaio- Ravno tako pa opajmo. da bo prihodnfi delavski praznik prve sa maja lahko pros!avila iute-ligesca 2 delav^rom vre*L ak:o se socž-jaliseni ne r-o dal zopet na led ipeljati in voditi od raralh direktir od znnaj. kaseria bi mL ki =tdo drjoe? v prvi vrša nacijonalisTi potem šeie socijalistL ne ro^rli slediti- Dr- C- m mini vletnfld v SMitIL >Slovmsto Rdeci križ« javtia: Po razišli doših poroSUh se nahajajo oa-ši vojni vjetmki v Sibiriii pod ameri-kamko m japonsko ofabstjo. pod kate-ro 9e je njih popreie nad vsc žaioctai položaj, nekofiko irbolišaL Ve&ko šte-vflo voinih vjestnikov iz tabori§č Ras-doiDCje Skotom. NOcoisk. kakor tuđi v«& đd iz tabora Spaskoic je bilo at-terniranik v vofašnicab »Fenrafa Rjetschka« v bližan Wladž^^ostoka. KaBCa& ^. i.918 »e je natolato ta»> loj 43 fiattriHjFv.. 1 voiBl kanrf, 5 1300 mož. Polez tega dela v tam naka-jajočem se amerikanskem lazarerj v »Ruski Ostrcw« okoli 80 vejakov, kate-rim se godi razmeroma precej dobro. medtefii ko oni v »PerR-aja Rjetschkac trpijo vsled pomasiicania ži\iL Prinašamo kratka porobila iz neka-terih taboriič: VBucbara se naha;a se okč Solikamsk, ffibenii:a Penn sd bili ze avsr^-a 19!^ -"led pre-^rgTTjf^-airi^ teS&oc ^re^;'.;:-r.: v Tju-5sa. kj^er se jim sodi prez« bcb'e. — uasnnško taboflsče S 2 s r 2 n. r*-ib€r-•uji Simbirsk je bžio artista 191? "OTolnomz opos^c^^. — Iz taborišča 3erezvwka; SpDirliai leta 1915 se je za-^ćla med v;erruk! orsežna agi-tacija za >Rce5o £T2rdo<. Jako innogo tiet-ikoV je aH iz prekri Bani a. ali ua zarzdi denana (ISj rjtbLe^- Tnesečno* ?r?:xilo i: tej cardi, 20. ?^>tembra HL L so traj zasedli Japon:l TOz^eje r-5i Angiezi fa rrszsccaL C^stnSđ iz teigra taborišča so b3i novenibra pre-r~e.23iii v Wl£. ii^s'osiok, kjer čaka5o na vTTiitev v carino. — V Turke-s ? a - - se Eiha5a še okoti. 40.000 vjet-afk^A-, Prereljava v đoracmno je bila bale od .Angležev oocraocočena. Položaj vfeteikov je 5ate ialosteo- Mrane ie dobiva;'o sk^raf oobene. častniki ni-•raldh r-lač: z vsenn pa. kl ue priznava-fo bo^evizn:* ravnalo jako kruto. P>dz:ib:e je ze2p re-jsrodno ir d^e^-iK) z^L'tevajo razsina?^5e se eri d srnične b:*Ierni rr!-!!zro 2303 vfet-rikov. "Xajslabe;:52 taboriš3a so ci>u-šre-a. Ka^or r^ovsod 5e tad: t-kaj po-TT2-"J5:ir:e: vjeiriki đobivajo oo naj-več sirto riz, Astrahan. Staaie V Astri.'-iT" T3£h2.?a?ocih se vjetnikm* je I5r« časTT-ikov in «030 moz. V ćeli gri-Ne^-i;: je 3?j»j ?!x>ž. Prerana :*e po-volrna. Drevno č->bivajo \"femiki: t>^ hk-ri b^:i *•< f^sta mesa in krc^ripir. P:c*.a.^a:o :im kcenisije za v:-!s= \-jet-nikft. TsLhorišče strazijo vasaki >Hde^e irirdec. Baku: Na otoku Narsin se nahaja cez 2500 vjetnikov med k^terl-mi pa mocao razsaja malarija in tiras, fc je nastal %-sJed iakote. — Kata Knrgan. V tem taborišca dobivaj0 \ietnik: zadostro hr^-30 in od danske-' ?a od3o«s!a2i5tva 60 kaoeik na daiL — S a r a t o w: V taboaišen je okoli I5.t»^ vremikov. Vietniotn. k: del a? 9 na kmetih se fr*di — z maEnri izierra-mi — TzzmeroTas. d<^>ro — me4?ern ko oni v taborišen stradajo. 3. novembra 19IS ie bSo 15D0 mož in 32 častiukov priisraviiciuh za trapsix>-rt v domovino — a avstro - ogrski vjemiki-boliše^ikL ki 90 prestopiB k ?Rde3 gardi< so jrm vraitev v domovino zabnmili in vjetnike kakor *~zdi tarn naliajsjočo mislio za vračaioče \ietrnke zasrii. Castnike so se isti dan izrnistili. rmsiio r»a sele T^otem. ko je izfavila. ia Scrato^' brez vedr?osti boijše\iškiJi oblasti ne bo zapustila. Rowna Prehrana je le pri »sajhTiih oddeKh dobra, sicer pa \1ada veliko pomanjkanje. Jako urimanjknje rudi obleke. Krasna ja Rječka, Taiorišče, ki se nahajs gb reki Ussuri, je pod amerikarsko oblastjo. Vsa p^ro-rila Krasnaja RjeOre so jako ugodna. Vjetoflri dobivajo dovoU hrane in sicer za zajutrek: crna kava, opolđae: juha* nttso. pnknho. zvocerz meso. priknha: potez tega t&di zadostno kraha. Ekrfni so od Amerikaacev tndi obleke. — Mnogo vjetiikav, ki so nsU iz roskesa vjetr*tva- se nahaja v Hailvnsf« (provtoca Heilunckianc, KjtaiskoJ. VjetoiH so v taboriS&i dobio oskrbo-V2EU in đobivajo raesočno tsdi 2—9 do-hirjev. Poča. Splošno je "\Tpitev vojnih vjetnlkov iz Sibirije in Rusije od^isna od mirovnih dogeverov. težkoče pa delajo tuđi reura\"n2T;e razmere v Rusiji in promet. Peto ieto že preoa^ajo nas vjetnik! trplierje ruske^ra \ietnist\-a. Kdaj hode teca trpljenja konec? Dolgotrajna mirovna pokajanja zaviačrjejo tuđi vr-rJtev vj etniko\' v dQmo\ino in zadnji p^co. o katerlh se bode »sklepala« — j kaj ž njimi To je naravnost kin>£ija z Ijncmt Naši ljsđje mrio v vjetnišrvn — a g;r>six>di v Pariza se ne nnidL ćasi-ravno 5i je dobro znan obupen položaj \"5etsiko\'. osobito oidh v evropski Ru-sijL da bi jfe rošii neznDsneca tn>- Obsežne so akcije vo dragih drža-vah za izboijšanje položaja vojnih vjet-nikov v Rusiji in Sibiriji — a kje je osiala J*j^osl2vija? Pošiljko se misije v vjenišTva, da se za%"zamejo za svoje vjetnfke, vlade storijo vse, da pomo-rejo svojim vj etnikom — a kaj se je steljo tozadevno v Jugoslaviji? Afi ne3 7 -—-. da nmirajo naa iindje v \-jet- N'avadno se dolS >RdeS krize, češ, dz se ^remBJo zanima za \ietaike, Kak-D rrEj dehije iRdeči križe z uspe-faon. ako mu oblasiL potoni katerš bi lahko d^biI z\*eze — ne gredo na roko? KcKH]>e:tentna pri t^n ie tu dl vlada, Ona je v r-rv: vrrti rKAJiDana. da se ?2^*ame sa vjetnie v Rusiji in S2>i-ri!L ker s tem dela edino za-?e. v bla-jroT ljudstva T*ad kHterim jft Dosrav-I:er,a. Razpresti se mora opsežna akcija je sicer tam. kjer so zv&ze na vse strani mos"oče: poizlnisiti se morz \"se, č.3. Ix>će lahek odeovor ocirn vj etnikom, k? se hodo "\TriIi i_z ^'etnistva ra vpra5ali: Kaj se je sisorilo za naso C5voboditg\'?g_____________ 4rt?Tte*t F. Jtmđa: (Dalie.) ■ n. i AII Je na podlad takih negptovia proraciinov in predpogofev mo^oče. da bi vlada inD^ia podpfraii tako riskarrno :n rez ^ovo podjetje v tako veiikem slosrn in racrnaia s pre dvojno normaloo stavbo? Misnm. da je tuđi o^a vse Co-Ito pretij2n!a in preračurjla in ugfonv M*la nemožaost. zato todi odpomoči ni; Jt tej smeri tuđi ne priđe in ?e je ne pri-'Btkujzro. Kver?enm sanjo deliio odpo-moč. To trdo in bolestno res-nicoje treba na pođlagi jori navedenih š t e v i I k ljndst\-iL ki ima pravico zvedeti res-nico, povedatj. Mcrda poreče 12. ali oni k: trpi vsled stauovanjske krize, da na par mi-]^xyyv m dosti leteće, 3e ča se o^porno-re. Tvorfk» LjobUaziskl s-^vbenik L Bresoer prwflqk sa stare lesene vaieske harpk^ parati ti vh rrenest: na vrimerme gtavtae parcele in taan na podaci posebrfh ić3^ tov iz TTiTh napraviti primerne rođhk!^ ske in delavske histee s cemeuLuo pofc Izgo. Pre^flaPa okoi des«t tjpor takjb scaito^'aiB. Dsfta^sko stanovanje z mp soixj ir» kuhinjo ter priped^D bi vciM^ okc£ 11.000 kro^ v«E!e 30 do 30 tjsoč. Sisteo sta^ je kcssppoiašs med ootr ir.alno in provizorno sta\'bo. Ob^zi zbdr L dn:9^"E hšiih pose^^cov v L - ■ hžHii je pffv^jpgaf v svq& sei doe r€. maja 1919, da ti se vse T*»p^ iz prf-vaoilb stanovah v voiaivlce« mjjmTi iw> veo na drfežo odprerv^o. bofcAe - ^ip jake v DD§et9ske *nr*v^ predcrbrf vpoko^Bcecn bKZĐlačBa stasovsodi po ^rackivflL IMorda se tin^ £iu& jjmtaipjD tć& z raareSiivijo staDo^aljske kifejc, a^ njih širša ja^tfcost nič ac v«. O4kritt> bi £i bPo ^iaC to stt^r ra> resrn |e danes žzkljBčeoo. Merodajna naj bo ▼ pxVffc» clpn odpomoč, s katero ie d^ danes izvedi!iva 2 aajimn£> šimi stroškifnv Baikrajle-w časa — do jeseai letolnjega leia. t. 3. tekom petih meseceM^ >iormalu!h pred^^otnS! atavb ne p^-potočam. ker jSb ni mo@ooe 1z\t3&. Prediasain pro^Tzorae stavbe fe ma^e-njala. kiieprirokiinje no c e A stavbe. ki bi se dalenjpr'aA ni podlagi v gotovi dobi o^-straniti brez vinarfa Ško J*> airjOTiizacm kapitala. )zr*đar se bo sve* rabi! v drn^e svrbe, za novo regBiacf-!O in za nove staAi^e. odstranile, Ce ae zemljišče ne bo jabito. prođasam. Hl bi hišice ostale ki t4 se prebfvaiae v oUn podaljsala V tem časa naj se z zaft-žano najeaniTno krije event»eina diie-resca za \'zdrže\an>e stavb. nrij^iiifc^i zemlTisč. ki sose zastocj prcfmeđSL im. E>arjf^ naj "se za sfcdvbo lodbfrElft in deiav5k^i hi^c puuAčjj vsa srefc s t v a. ki bt omoco^a. da bi bifi staro-ni stroski čfm najrna^i. Naj se đin^Jh vsaj z BalvarčueBim sfavtamn stsfe-TTiom novo ređacfTeno stavfaoo aujti-je, ki bo za đve tri Ma. Cim maujsi stavtai stroSkJ, ta krajsa bo doba do odsti aaitve teh »-^c eventneteo tem. vrd bo raofofie xtf- sam prSiodnji lastnflc W5ic* potrmfi, ufa bodo hiSce čon aaioeoeBe • to pa s msamoporo^čjo*- Prngj čas ^|| Stran 2. „SLOVENSKI NAROD*4 dne 2. junija 191« 128. itev. beseđah finančnega ministra Ceško-slovaške republike dr. Ra šina, ki je dejalr »Po sasluženju ste dosegli os em u mi delavnik, to-da v Času zgradbe naSe nove države je treb"a delati ne po osetn. temveč po 16 ur na dan, zaka] nabralo se nam !e ogromno deia; delajte zdaj za sebe — za našo milo domovino. Naša s v oboda Je zelo draga. Z najintenzivnejšim 'delom Se pridobi narodni kapital. — Samo na ta način bo-mo stali v najkralšem času na trdnih finančnih, gospodarskih, političnih, narodnih in socijalnih temelj ih. To je geslo osvobojeuih narodov danes.« Mislim, da ni nikog"ar, kdor bi v današnjem kritičnem času ne hotel pomagati sam sebi, ćeli rodbini. Najboljša podlaga je samopomoč, osebni interes prihodnjega hišnesra gospo-dar ja, ki mora v prvi vrsti gledati, da njegova hišica ne bo draga. V nekaterih čeških kraiih se je žc davno pokazal smisel za samopomoč. Mnoge češke kmetiške občine so v pro-siem času brez poziva s strani uradov same gradile nove ceste iz cne občine v drugo. Dovažali so breznlačno kamenje in brezplačno delali. Ceste so nastale, ne da bi morale dotične občine Kaj žrtvovati — edinole po marljivosti cvbčinarjev. Pridnf in razumni češki Jtmet se ni brani! delati v korist celoti. •Upam, da bo tembolj delavstvo v današnji kritični dobi uvidclo potrebo sa-tnopomoči da ne bo odreklo svoje po-imoči, da bo samo storilo vse, karbi modo odstraniti stano-pianj sko krizo. Seveda bi neko število hišic morala prevzeti vlada in obČina sama z jamstvom, da delavska organizacija za gradnjo teh hiNovem svetu« vršilo ustanovno zbo-irovanje samostojne kmečke stranke. Na zbor ovan je je đospelo okros 900 naj-boljših Dosestnikov in kmetovalcev s Kranjske in Štajerske. Ustanovnemu zborovanju je predsedoval predsednik pripravi jalnesa odbora Jakob K u § a r frz Notranje gorice, ki je^poročal tuđi o programu stranke. Zbor je pozdravil v Smenu pripravi?alnega odbora Fran Župa n č i č iz Rakovnika, v imenu ste-vilno došlih posestnikov iz nekdanje Štajerske Da neki posestnik iz St. Jur-Sa ob južni železnici. Glede a srame reforme in stališča kmetovalcev napram temu zakonskemu nacrtu je poročal generalni ravnatelji G. Pire o organizaciji stranke pa Lavoslav Bučar iz Kostanjevice. Vršile so se nato volitve v vodstvo stranke in v njen izvrševalni odbor. Volitve so bile skozinskoz čiste, itako da so biji izvoljeni v vodstvo in izvrševalni odbor sami posestniki kme-Itovalci, oziroma agrarni strokovnjaki. 2a predsednika je bil izvoljen že zgo-raj omenieni srosp. K u š a r iz Notranje Gorice. Sklenilo se je, takoj pričeti z izdajanjem lastnesa glasila »Kmečkesra lista«, ki bo izpočetka izhajal kot ted-nik. Župan iz Most pri Ljubljani je sku-šal snubiti zborovalce za Kmečko zve-zo, naletel pa je na hud odpor in je bil do kratkem prerekanju postavljen na hladno. Zborovanje je napravilo po svoji pripros tosti in stvarnosti nai bol j si vtisk ter dokazalo zanimanje kmeti-skega stanu za samostojno organizacijo. Lepa udeležba na ustanovnem zbo-ropanju pa dokazuje obenem potrebo, da se je ustanovila Samostojna kmečka stranka. Bajke za Nemce- V celovških >Freie Stimmenc je napisal neki Ne-mec, ki pravi, da se je zadnje dni mu-dil na Kranjskom, ki se je potem baje jvrnil preko Ljubljane. Celja, Maribora in Gradca na Koroško. svoje doživljaji©* Ti doživljaji so pisani v istem tonu, kakor smo ga bili navajeni pred vojno. Mož je videl povsodi velike nerede in opažal je predvsem kakšno nasprotstvo vlada med Srbi in Bosanci, med Turki on Hrvati- Vse to je videl v Ljubljani. kjer je bil baje dva dni- Tu je videl tuđi feenegalfike Črnoe in — kulije iz Afrike- Da je nemški modri] an govoril tuđi B erbskimi oficirjl, se samo posebi razume- A ne samo s temi, on je govoril tuđi >s starosrbskimi« vojaki in vei ti govore cisto drugače, kakor — >znore-li mogočniki v Ljubljani«- Eden izmed prbskih oficirjev mu je govoril tako-le: !>Vi se oklepate sedaj Petra, katerega mi že dolgo več ne maramo . * * O ne, mi ne zaničujemo Nemcev, mi hoćemo z Nemci trgovati in kupce vati, mi smo sovražili samo bivšo avstro - ogrsko monarhijo, tisto monarhijo, ki nam ni 'dovolila niti prašička spraviti preko Donavo • • -c Vse to je videl nemški učenjak na svojem potu preko Jugoslavije. Tako je 6lišal govoriti srbske ofi-ćirje in >starosrbske« vojake in morda ceio Turke in eenegalske zamorce in druge kalije iz Afrike- In nemški špi-B«rji čitajo vee to in verjamejo dobe-frodnoK kar jim je nsivoso I njihov *£e- njak in modrijan, ker so psi navod — mistocev- (Naša porotom U BeogM** te Ugr+aJ SOBOTN4 SEJA NARODNCOA PREDSTAVNIŠTVA. — NAPAD HRVATSKIH SEPARATISTOV NA SLOVENCE. Beograd, 1. junija. Sobotna seja Na-rodnega predstavništva, v katerl se je nadaljevala in končala debata o treh dvajsetinkah (t j. o trimesečnem bud-getnem provizoriju), je bila 2Opet ena izmed živahnejših. za kar se imamo zahvaliti v prvi vrsti govorniku Starčevi-čanskesa kluba poslancu PerSIČu, ki je takoj spočelka svojega govora naglašal kot najboljši dokaz, da tuđi Narodni klub ves gori za edinstvo države in naroda, dejstvo. da gori O n, StarČeviča-nec, danes v skupnem Narodnem Predstavništvu Srbov, Hrvatov in Sloven-ccv, dočim pred desetimi leti Še ni hotel slišati besedice o Srbih. Svojemu stali-šču primerno je govoril seveda ne o državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor se c:lasi uradni naslov, ampak Ie o državi Hrvatov, Srbov in Slovencev. V svojih nađalinih izvajanjih je silno oštro napadal finančne?:a ministra in rekel. da bi bilo najboljše, da se ta proračun ravno tako konfiscira, kakor svoj čas prezgodaj objavljena začasna ustava. Njegovo nezadovoljstvo s proračunom pa ni potekalo toliko iz stvarnih in budiretarnih razlogov. ampak iz njego-vega separatističnega stališča. Navedel je sicer v svojem dolgem govoru nekaj vsaj na \idez stvarnih točk, toda te so bile samo štafaža za njegovo separatistično nejugoslovansko strankarsko kopito, s katerim je začel pozneje brcati na zunaj finančnega ministra, v resnici pa — Slovence. Po stevilkah, katere je navajal po-slanec Peršič, je Hrvatska pravcata molzna krava za ćelo državo, od katere živijo vse druge pokrajine. Hrvatska je financLjalno in gospodarsko naj-močnejša in plača letno nad 300 milijo-nov kron davkov, dobi pa od proračuna najmanj, zato pa se redi na njene stroške zlasti Slovenija, kajti drugod priđe na osebo le 70 do 80 K na leto od države, Slovenija pa dobi 180 K letno letno za osebo. Ta neotesani napad StarceviČanskega govornika na slovenski del naše države je izzval upraviČe-no ogorčenje in buren odpor poslancev Demokratske zajednice. Poslanec Rib-nikar kliče: To Vašo ofenzivo zoper Slovence borno pošteno kvitirali! Dr. Kukovec: Ali Vas ni sram, da nam to očitate, ko je polovica našega ozernlja zasedena? — Ko poslanec PeršiČ svoje trditve opetovano ponavlja, mu zakliče poslanec dr. Pestotnik: Naše ljudstvo redno plačuje visoke davke. večja kultura pa zahteva tuđi večje potrebe. Po-slanca dr. Kukovca so spravile Peršiče-ve trditv^e v tako jezo, da je zaklical: Mi pošteno plačujemo svoje davke, Vi pa nič! Poslanci Narodnega kluba kriči-jo vsled slovenskih medklicev vse-vprek, da se ne razume skoro nobena beseda, na kar se obrne poslanec Rib-nikar proti njim in zakliče: Sramota za Narodni klub. da pošilja take zagovornike v debato, sramota, da se vrši taka debata pod predsedstvom poslanca Laginje. Ker poslanec Peršič Se nekaj stavkov v starem tonu nadaljuie, mu zakliče poslanec doktor Pestotnik: Separatist, Vi oskrunjate narodno edj-nost. sram Vas bodi! Poslanca Ribni-karia pa ie poklical predsednik k redu zaradi njegovesa klica poslancu Perši-ču, da z njim sploh ni mo?:oče debatirati, ker je »bolestan« človek. Zbornica se ie le s težavo pomirila, na kar ie poslanec Peršič nadaljeval svojo brezobzirno kritiko proračuna. Svoj glas je povzdignil do skrajnega viška, da ga skoro ni bilo več mogoče razumeti. Ko je na podlagi podatkov ti-skanega proračuna konstatiral dejstvo, da ne najde v proračunu posebne postavke hrvatskega bana, je zaklical.^I Vse ste nam vzeli. vzeli nam grb, vzafl| ste nam zastavo, in sedai še baaaana!w Glas mu je $cl na pol na jok, na pol na obup, toda njegov obupen krik za izgubljeno bansko postojanko v proračunu je napravil veliko boli komičen, kakor resen utis, toliko bolj. ker je sploš-no znano, da je skupni proračun sestav-ljen na podlagi podatkov pokrajinskih vlad in da za različne nedostatke v hr-vatskem proračunu ni odgovorna le centralna vlada, ampak predvsem za-grebška. ki je proračun setavljala. Zanimjvo je, da so poslanci SLS. cei ta neprijeten, od Starcevičancev proti Slovencem naperjeni nastop po-polnoma mirno poslušati in prenesli. Ker Starčevičanci z uspehom Per-Sičevega govora očividno še nišo bili zadovoljni, zato so vplivali na nasled-r.jega govornika dr. Mehmeda Spaho, da se je v svojem govoru med drugim tuđi postavil proti Slovencem. Ko Je govoril o šolstvu v Bosni, je naglaSal zlasti potrebo po ustanovitvi kolikor mogoče velikega števila ljudskih Sol, ker imamo teh veliko premalo, univerzi sta pa dovolj samo dve. Slovenski poslanci so takoj razumeli ta prikriti napad na slovensko vseučilišče v Ljubljani. Dr. Lončar in dr. Kukovec sta z bur-nimi medklici govornika motila in po-vdarjala naše potrebe in zahteve PO večji kulturi. Interesantna je tud! Izjava socija-Hstičnega poslanca Bukšega, s katero je zavračal napade prof. Sušnika (SLS) na socijaliste v petkovi sejL Poslanec Bukšeg je izvajal (po stenosrafičnem zapisniku): Še na eno okolnost hočera opozoriti in to na besede gosp. Suinl-ka, ki je včeraj govoril. Oosp. SuSnik se je čutil primoranesa, da nam odreka patrijotizem z ozirom na ta ker smo izjavili, da ne borno sđaoovali za dva-najstinke. Mi v patrijotizmu nfkdar nl- hrlimo. dtlMap |» ¥#td nofc drfw. iieMT» dotfeMtttt DvfMim pa totpo^ Je, da dvoadm o M0taW kvaJItftl gospode It iucoskyv«Bsk«tA khilMU da nam > rali dmm molčatt o padUotinnu, salo naj dami nehajo t Wrctjo o patrijotit-mu, če lakoj piidejo i valikimi računi, kako sa more ta patrtJottMm najrraditL Tem Lzvmjanjem so borno pritrjaval! socijalni demokrati in poalanec Patejaa je z ostrtmi medklid Uražal oieorčd-nost poslancem Juicoslovanskeca kluba. Obrnjen proti njim, je kllcal: Lepi pa-trijoti, ki Ilcitirajo! Drujri topet so klicali: Ali ste že porablli, kaj so vagi časopisi pisali v začetku vojne in poene*-je? Poslanci SLS na te očitke niso reagirali. Pri glasovanju je bil sprejet tri-mesečen proračun s 147 glasovi proti 5 (socijalističnim). • - ■ DEMOKRATSKI KLUB IN AGRARNA REFORMA. Beograd, 31. maja. Danes se je vršila v Demokratskem klubu pod predsedstvom poslanca Ribnikarja več kakor triurna debata o agrarni reformu katere so se udeležili minister za agrarno reformo dr. Poljak, minister Alau* pović, poslanec Marinkovlć, dr. NježIC, Svrzo, Kurtovič in Blažoj ević. Uro tovili so se principi, po katerih se ima izvesti agrarna reforma in se je izvolil poseben odsek, ki bo redigiral poseben komunike o agrarni reformi, katerega bo izdala Demokratska zajednica pri-hodnje dni. Kakor izvemo, bo komunike obses:al principijelno izjavo, da ima zemlja pripasti le onemu, ki jo obdela-va. V bodoče se ima izvesti ta princip, ne da bi se kratile pravice la^tnikov postepeno, pri Čemur nai bi se oziralo na držanje vzornih veleposestev. Brez odlosra se ima resiti ajerarna reforma v Bosni, Hercegovini, Stari Srbiji in Ma* kedoniji. Kmet je morajo dobiti do gotove meje zemljo v last brezplačno. Begom naj da država odškodnino z ozirom na velika posestva po degresiv-ni lestvici. Velja naj načelo, da je treba male age Sčititi do skrajnosrl. Odškod-nine za veleposestva v ostalih pokraji-nah kraljevine SHS bo odmerlti tuđi po posebni degresivni lestvici, za katero odškodnino se bo sele pozneje izdal poseben zakon. Demokratska zajednica je odločena izvesti demokratsko agrarno reformo za vsako ceno in pod vsa-kim pogojem in to ne glede na levo ali desno. DEMANTI. Beograd. 1. junija.* Iz službenih krogov Demokratske** kluba izvemo: Telefonska vest, ki Jo je princscl za-grebški »Hrvat« v svoji 10. števUkl od Z7. maja 1919, da je članek, v katerem se napada muslimane in kl je izšel v beogradski »Demokraciji«, napisal minister 2dravja dr. Krut ne odgovarjm resnici,kakor se je to napram danim iz-i a vam konstatiralo na seji kluba Demokratske zajednice z dne 31. maja 1919. Istočasno je klub ponovno soglasno ob-sojal pisca članka; »Zar opet trgovanje?« Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev* Izenačenj* oradaiških plafr LDU- Beograd, 1 junija- V petek je bilo v minietrstvn za konfititn&nto in zenacenje zakonov posvetovanj« s&-stopnikov vseh minietrstev o sakou* akem nacrta z& ureditev in zenaćenje uradniSkih plač* Minister đr» Kramer je otvoril posvetovanje in naglašal, da je to vpradanje eno najv&žnejših v državi in da je treba kolikor mogoče pospešiti delo, da ee to vpraSanje nredi- Pos7eto-vanjo je trajalo od 15- do 19» Pogajanja s Rottimijo* LDU* Beograd, SI* maja« 2« tri dni se vr&e pogajanja med našim ministrom za trgovino in industrijo ter delegati kraljevine Ronransk© o pogojlh trgov-ske pogodbe glede izvoza ta uvoza v nade kraljestvo* Celovec pred padeem? Nemško nradno poročilo iz Celovca z dne SO* maja javlja: V prostora pri Labudu je sovražnik zopet pričel z napadom ln potisni 1 naše čete na crto Lamprechta-berg, Etna vas, Smarjeta in Kaepar-stein južno od Sv- Pavia- Od ta teče naša fronta nespremenjeno ob Dravi V2-hodno do Podgorja in na to ob starih vieinjBkih pozi ci j ah- Zmeren sovražni ogenj na Vehkovec, Grabfitajn, Zihpo-lje in Zg* Dole* Iz Celovca poročajo nemški listi z dne 30* maja: V noti na danes jo bilo slišati grmenje topov- Ker se oblasti pripravljajo, da zmpšsto ■*-sto, so Jo polastila prebivalstra Tolika vznoa^rjonost V Toliki paaiki Jo mapa-stilo mnogo rodbin Mosio, da pobogao jo preko St* Vid^ Mnogo Coloroaaor se Je napotilo preko Zgora)ega dtojer-skogm t Gradee. Jugoslovanake doto oo dobila znatna ojacenja- >Wiener Allge-meine Zeitong< javlja dno 80- maja zvooer: Pred grosools amrsloB Jmgo-slovaaskih oot oo oblasti sapaotUo Ce-loroo- Meeto so aakaja pred prodajo- Z Donaja JaTlJaJo dne 30- t- m- nemoki II-sti: Danes eemkaj prispele hiobske Tosti o KoroŠkeg* so Tzbndile najvećjo pozornost t krogih narodno tlrapMino-Prof ooor Angoror Jo izj^Til, da ni ta-k|J«oono, da so ColoToe proda Jngoslo-fttM broš boja. Doftolnsv tI«zs Jo U pred sjegOTisi oAsdoi !■ Cstorea sMrta ta sklonila, da no bo pooogla po ts, tekor ia bi gz> snrsoil kran|»ki ilo- Rajpvt nf)isO%c» »TumTerela** t Celja. Vlada ie raspustila nttnlk! »Turnveroln« v Celju in dala nlota pre-moienie kot lastnino inoxemskih đržav. Uanov pod državno opravo. Vlada ute* meljuje ta tvoj ukrep s tem, da pripada »Turnvcrcin« inozemikl- organlsaclji >Dcr afldOsterreicliisobe Turngau«, kl trna svoj sedež v Nemški Avstriji. Za nadzornika je bil imenovan dr. Gvldon Semec, odvetnik v Celju, ki je le pre-v26l v svoje roke vse društveno premo-ženje. Dosedanji društveni odbor je sklenil vložiti proti razoustu p^tožbo. NadzoTStvo nad celjsko podružnico »Deutscher u* Osterr* Alpenvereinc, je provzel predsednik Savineke pođrueni* ce S- P* D- g* nadučitelj Franc Kocbek v Gornjom gradu* V Maribor se je vmila rodbina profesorja dr- Pivka» ki ep jo svoječaa-avs tri jake oblasti proganjale na naj-krutejši način, da se maščujejo nad njo, ker je dr* Pivko jel v italijanekem vjet-ništva snovati jugoslovanske dobro-voljake legije* Pivkova rodbina je bivala zadnja leta v C* Kostelcu na Če-dkem. Pri Mariborski posojilnioi je bilo v celem podpisanega državnoga posoji* la za 1 in Vi milijona kron* TnrUtovsko KavetiSee v Logsrftki dolini, ki je last celjske podružnice nemSkega in avstrijskega planinskoga društva, je oblast dala radi blizine ko*> roške fronte zacasno zatvoriti. Is Smartna ob Paki nam piSejo: Tukajšnja ženska Ciril Metodova. podružnica jo imela v nedoljo svoj obeni •abor- Grdč* učiteljica Tonci Ježovnik jo imela lep govor, s katerim jo zopet našo družbo, ki je v vojnom časa bolj malo delovala, zopet zbudila k novemu đelu* V odbor so bile isvoljene: ga* Ju-lija Bizjak, predsednica; namestnioa ga- Aiojzija Goricnik, gdč, Tonoi Steb-lovnik, tajnica; blagajnioarka gd£* učiteljica Marica Plano* TJpamo, da nada družba tuđi asanaprej no bo zaostajala za drugimi, in da bode v nafti domovini Jugoslaviji So tembolj požrtvovalno delovala sa naš narod. Tukajfinje pev-sko društvo nam je sapelo ve& krasnih narodnih pesmi, za kar se sreno sahva* ljnjemo- Zahvaljujemo se radi bratom Srbom, oddelku lopnifiko Htvico ki Je bilo Bacamo toka| nastanjeno, ki to ee udeležili zborovanja ter med to6kami svirali lepe erbstoe narodne pesmi» ter tako pripomogli do n»jlepeega uspeha-Na zborovanju se je nabrala svota 910 kron za Ciril Metođovo dražbo« Ođboi^ Heodreiena domovino. Is ***** pri Boli poot Italijud S6 u^ođH v belope&ko Solo halljanski pouk, dasi ni otrok, ki M razumeli ta jezik- Župniku Zajou so narooill, naj v svojih propovedih navdušu|o svoje Bolopocano sa >kulturno< Italije- Eor toga ni hotel storitl, ker so Je branil proiomati svojo plaćo od italijanske vlado ter zahtevai, da ga puste v Jugo-slavijo, so ga kratko malo aretirali. *Tudi helopeild župan Mali nima a cvetjem poctlano* Naći rateiki sooboa-ni, ki so od nas po demarkacijski crti odrezani, so pod strogim nadzorstvom in jim je zabranjeno z nami se razgo-varjati. Med Italijani so splosno govori, da sasedejo naeo> dolino do Jeeenic (,), zato pa dobi Jugoslavija Reko in vooji del Istre* Pooestnik hisno fitev* 71-, čegar niša stoji tik demarkacijsko crto, je moral hišo in gospodarska po-slopja isprazniti, na kar je bil z druii-no in živino prognan coz orio v Jugo-slavijo. Koroski Nemci pa pošiljajo v našo dolino črez prolaz Koren svoje železne pozdrave« Is Prekmnrj* nam porodejo, da so tamkaj nadomestili stare vojake, Id so stali na straži ob Muri, z boljševiSkimi eetami, katerih jedro tvorijo 16 do 17 let stari mladici* Vsak izmed njih dobiva dnevno 82 kron plače, za hrano pa morajo skrbeti sami* Zakon so v Prekmurju odpravili in ženske komu-nizirali* Vsak 6i lahko vzame ženo, katerokoli si želi; čez par dni jo lahko spet spodi* Ako jo hoče kdo drugi, si jo lahko takoj vzame- V Zgornji Lendavi stane navadno kosilo 170 kron* »Slovenska Sokolska Zve- za«. V detrtek, dno 6* t* nv točno ob 19. uri predsodstve-na seja* — Ob 20* uri istega dno sestanek odhorov ljubljanskih sokolskih žup ter odborov ljubljanskih in okoliSkih sokolskih društev* Prosimo točne in polnostovilno udelež-bo- Na sdsrl Predsedstve Slov* Sokolske Zveze> »Korosid oeguiisld odsok Slovenske Sokolske Zvesec. Seja v torek 8- t* m* točno ob 18* ori LJmelJanski Sokol- Izobraževalni odsek Ljubljanskoga Sokola vabi vse brate in sestre k sostanku, kl se vrti v torek S* t* m- ob 30* uri v Narodnem domu* Na dnevnom reda Je n&daljevaaje rasprave o ustroju Sokolske Zvez* SĐ& Polnostevilns; udeležba! Dnevne vesti. Plssn z n&rottli insersJev naj so naslevljajo na upravniltvo >Slo-vonskega Naroda«, no na uredništvo! Oftoena vest- V soboto, SI* pr* ms je pred tukajinjim vUjlm deželnim iodi-šosm napravil notarski izpit predsednik »Društva slovenskih notarskih kandidatove in agilni narodni delaveo not* kand* Anton Koder v Ljubljani* V nelo vojno mornarioo so spre-jeti na temelju rogentovega ukaza v čina podadmirsiov Dragotin Prlea in Metod Koch, v činu višjega intendanta IV* razreda Henrik Komaveo in Viktor Kristan in v činu vojno-administrativnega uradnika I* razreda Josip Pogafinlk. V službi domovine je padel poroc*-nlk Ulrik M a 1 i č, doma iz Loč v Rožni dolini na Koroškem. Padel je v borbaii pri Spodnjem Dravogradu. Ranjenđ pripovedujejo, da ga je iz sasedo ustrojila neka Nemka. Bodi mu Čas ton spomin! Oznaoba dopifiov in vlog na deićel-no vlado v Ljubljani- PredsedniŠtvo dcželne vlade so v zadnjem Času vedno bolj obremenjuje z vlogami in dopisi, ki ne spadajo v njegovo področje, am« pak v delokrog različnih poverjeništev in oddelkov deželne vlade* — Ne glede na zamudno delo, ki ga povzrooa prebiranje in odbiranje takih dopisov predsedstveni pisarni, se tuđi v stvar« nem oziru oškodujejo koristi, ki Jih za-stopa dopis ali vloga s tem, da dospejo še le coz već oasa na svoj pravi naslov- — Zato naj se odslej naslovijo vsi dopisi in vloge, ki spadajo v področje kakega poverjeništva ali kako* ga oddelka deželnovlade, ne samo v dopisu, ampak tuđi na kuverti na dotid* no poverjenistvo ali oddelek. — }ib* slov: >Đeželni vladi za Sloveni|o v Ljubljani« naj bo kot presplooen po-polnoma opusti; v po&tev nridojo so »ledeči naslovi: A* Predsedntttro de» šolno vlado za Slovonijo. Prodeedni* Sivu deželne vlade naj se poaHjajo veo aadeve sunanjopolitičoegm ali državno-poliedjskega snačaja, poiom vso sade-vo, ki utegnejo Banimati hkratt vo6 po-voćjenistov ali oddelkov deiolno vlado, nadalje zadeve, ki so iiosjo naolJonaU-seoije premoftenja* — B- Povogjenisrva pri doželni vladi so te4o* 1* Za notranje sadevo; 2* sa bocodostje in nauk; %. za pravosođje* 4- za socijalno skrb, & za javna dels>; 6- za delesnico in promet; 7. za finenee; 8* sa seremo ro* formo. — Kadar bi pri teh poverjeni-štvih prilla v poštev pi^dsedništvena stvar, naj se vioga še posebe naslovi na pftodsedniMvo dotifinega poverJanJitv* — a OddeUd defielno vlade •©: 1- Očt delek sa narodno brambo- 3« oddelek sa kmetiigtvo i ođsekom ta veterinarne sadeve in oddeUcom ta goadantvot 8-ođdelek m zdravstvo; 4* oddelek trn ta govino in obrt; 5- oddelek sa prsnog; & odeek ministretva sa prehrano in ob* novo zemlje v Ljubljani* — D. KostiUt* Je ta uradi pri dežeini vladi so; 1. Državna komisija sa protivljenje (pri poverjenidtvu za socijalno skrb); &-komisija za začarao vodstvo in likvidacijo kranjske deželne uprorv« (d»-sladnioa kra^jske^a dežeincija odbora) i 8* gospodarska komisija deiolno vlado ^a etvarno dacnobiliaaaijo; 4* komisija sa terjatvo proti bivsema erariu; &• osrednji urad vsoh moiitanistlcnih' obratov sa Slovenijo; 6* centralne uprave sa trgovski promet s Inosem-stvom v Beogradu podruinioa v LJub* Ijani; 7* gradbeno ravnateljstvo; 8* pt sama za okupirano ozemlje* (Pod 1* do 8. navođene komisije oziroma uradi so vsi v Ljubljani). 9* Komisija sm nkvfp dacijo štajerske deželne upravo v Oe-lju (naslednioa štajerskoga došolnoga odbora)* — Nikakor ne gre» ve6 vlog ne različna poverjeništva ali oddelke aM ćelo na komisije deželne vlade knver* tirati skupaj in odposlati na >deželoo vlado<, ker so ta povorjenistva in tt oddelki v Ljubljani v raelifinih poelop-jih, krajovno voaksebi ođdaljonih, in kor povzroča razpočiljanje teh vio* kakor Že zgoraj omonjeno, mnogo za« mude časa* Ia poftnih krogov« Pišojo namt >Zveza poštnih organizaoij v Ljubljani« je eklenila sporazumno s zagrob-škimi kolegi, da bodi strokovno stanova ski list >Pošta<, doeedaj glasilo hrva* ske poštne organizacijo v Zagrebu, obenem tuđi naše glasilo istih tendene« ker ustanavljanje in izdajanje separat-nega lista v Ljubljani is rasnih vzro* kov ne kaže in bi bilo napaono* Bese-dilo lista bode, kar so isroeno naših za-dov ti6e, slovensko« Kot prva taka Sto-vilka izido >Pošta< do mogodo 15- Junija. Naša dolžnost je, da list vsestransko podpiramo* Apeliramo na vso (ovarišo in tovari^ico, da pri tem sodolujejo s strokovno-stanovskimi dopisi- Obrav-nava so lahko v člankih vsestransko težnje in želje, razpravlja o stanovski izobrazbi, napakah pri poštni upravi kritikujo to in ono, ter tako odločno in glasno, da nas bodo morali slišati v Beogradu* Pripomnlmo pa so danes, ostanimo stvarni, rosni in dosledni,bres osobnih napadov, ter energični in neis-prosni proti vsem krivicam. Vsi dopisi iz Slovenije naj se pošiljajo na >Zvezo npčtnin organigaeii x Uvtot&ilU talaV Stev. 126. - ----------------—■-------------------- - ■ -____________________ .SLOVENSKI NAROD", dam ?. janijt 1919. Stran 3. ka Franc Saleharjui poštnemu asistentu, Ljubljana I- Direktno t Zagreb po-slan* dopise bo uredništvo >Poftto< vr-nilo »Zvesi« v Ljubljano r odobrenje-Na dragi strani pa nam je list pođpirati tuđi gmotno in to e tem, đa je njega na-ročnik vsak poštni uslužbenec v Sloveniji- trpamo in prioakujemo, da eno-stavno vso po&tne orgaaisacije zadevo tako urede, da plača vsak dlan s Članarino mesečno tuđi list; članarina riaj se torej takoj primemo tvisa-*»List bo 3tal približno 50 v posamezna Stevtlka in bo izhajai dvakrat na mesec- Prosimo vse poštne organizacije tom potom, da > Zvezi poštiiih organizacij v Ljubljani« zanesljivo do 10- junija 1919 ja-vijo število naročnikov in njih imenik z navedbo kraja, kjer so isti nastavljeni- Na delo za skupni blagor! Komisarijat železniškega ministr-stva v Ljubljani, Po naredbi ministr-stva zaobraćaja kraljestva Srbov, Hr-vatov in Slovencev v Beogradu, se raz-pusti z 31- t- m- dosedanje poverjeni-stvo za promet ministrstva saobraćaja* Z isto naredbo se podreja ravnateljstvo drž- železnie v Ljubljani neposredno ministrstvu saobraćaja v Beogradu, za nadzorstvo nad privatnim! želGznicami v Sloveniji, osobito nad južno železnico- in za nadzorstvo avto-mobilnega prometa pa se ustanavlja v Ljubljani zakasni Komisarijat Ministarstva Saobraćaja- Ta komi3arijat začne delovati s 1- junijetn t- 1- ter bo izvrševal v imenu minietrstva saobraćaja glede privatnih železnic vse posls ministrstva. Za komi?arja jo zajedno imenoval minister saobraćaja svojega dosedanjega zača3nega poverjenika g. Petra Romavha* (Z razglasom te na-' redbe je preklicana tuđi objava o usta-novitvi višjega ravnateljstva za promet v Ljubljani, Uradni List 27-, atran 5S-) Izđajanje vozovnic t postajici Bi-tinje. Pricenši s 1- junijem t- 1- se izda-jajo vozovnice na postajici Bitinje pro-ge Trbiž (Planica) — Ljubljana glavni kolodvor, a le po civilni tarifi- Prtljago Ee odpravlja potom doplatila v vlaku- Iz it&lijanakeg-a vjeiništva- Iz Maribora nam javljajo. da je doSlo tjakaj več slovenskih vojakov, ki so jih Itall-fani izpustili iz vjetništva- Pripeljali so se tjakaj preko Inomosta, Sol no gr ada in Gradca- OproSčen vajenee . Invalid. Danes dopoldne ie bil na tukaišnji obrtni Soli nproščen kot prvi invalid - vajenee Ivan V i 2 3 a n iz Dobrove, ntlužhen pri £. Ivanu Ermanu, čevljarskcmu moj-stru v Ljubljani. Oprošč<*nec je bil dve leti y vojni, ves čas na italfjanski fronti ter je bil ranjen koncem leta 1917. na Tirolskem. »C. kr. avstr. kreditni zavode V Prešernovi ulici ee na filijalki kredit-nega zavoda, tako na pročelju, kakor na strani, obrnjeni proti frančiSkanski cerkvi, se vedno blesti napis >filijalka c- kr- avstr- kređitnega zavoda«- Ali smo se vedno v stari Avstriji? Na električni ctstni železnici je velik križ za drobiž- Ako vstopiš na voz in če nimaš pripravljen drobiž, te nekateri sprevođniki kratkomalo pozo-vejo. da moraš izstopiti. Dogodi se tuđi, da dobiŠ iz krone ali dveh kron mesto drobiža samo znamke, a ce ee hočeš drugic peljati in plaćati z znam-kami. jih pa sprevodnik kratkomMo ne sprejme in zopet ti ne preostaja druge-ga> kakor da izstopiš- Takim razmeram M bilo v interesu občinstva dobro napraviti koneo in red- Maksimalne rone so lepa stvar, samo če bi bile đoločene za vse predmete-Peki imajo sedaj dolo^ene že maksimalne cene, za marsikako drugo blago in za živež eo istotako že določene maksimalne cene, samo za gostilničar-je jih menda ni- Oene jedi in pijace so v vsaki gostilni drugaSne. poeebno pa eo cene vinu razliene od 8 do 14 K za novo vino- Dobro bi bilo, 5e bi vlada tuđi v tem oziru nastavila maksimalne eene, da se vendar enkrat tuđi ta nedo-statek odpravi! Opozorilo- Lastnikl psov se opo-z:arjajo, da je še vedno v veljavi naredba, ki prepoveduje ps© jemati s Bebo] na trg- Kđor misli, da je na trg, kjer se prodajajo živila, nemogočo iti brez psa, *a ga mora imeti na vrvici, če bi pa pe« hodil pro^t okoli, naj bode njegov gospodar pripravljen na strogo kazen-Izgovori, da je pes od doma uSel, ne po-magajo nič- Tuđi konjai bode v tem oziru moral storlti svojo dolžnost. Lastniki psov, kakor tuđi ostalo ob&n-btvo menda vendar sami eprevidijo, da ne gref da bi psi imeli na trgu sa živila svojo >sestanke<, kradli mesnino ter ponesnažali košare z raenimi tivill* To gotovo ni niti lepo niti higijenieiio* Zatorej: psov ne na trg! Pripomnit! i« §e. da ]• za eventualno škodo, ki bi jo utegnil na trgu povzroditi pe«, odgovo-ren njegov lastnik- Drnfo porotno zasedaaje pri okrož-nom sodišeii v NovttB me«tii 6a priča* dne 11. junija 1919. V kolikdr j§ d08#* daj znano se bodo imeli zagovarjati sledeči obdolženci: Dn# 11. junija: Stft-sinar Ferdinand, Malnerič Ivan in Skala Lovreno radi hadodelstva goljib fije in Jožef Medvešek radi imdodel-stva tatvine; dne 12* Junija: Urioia Rems radi hudodektva tatvln« in Mar-tU Sk>tal6 radi hntoćmHm *&* ** 13* junija: Miha Hudoklia mđi kođo-d^stva tatrlM ttr Jmm fiolko to An-k» Toato radi ta»4oM*r* 1M1 ia dne 14- }«BlJa: Jikob HiifMr ia VUJen Butala radi hudodelstva tatrto^ MravBtveno stanje w**m oMSine HttblJaaiU «4 18- 4» M* r • ••mio nororoi«io#T J# aajaio 16, mrtvofo-jeaoov 3, umrlih o*eb 21, n#d t#ml do-ma^inov 1S, fujerr 8- Umrlo Je za jett-ko 7 0Mb9 ned njlml 3 tajci, Tileđ n^ zgode 1, za različnimi boleznimi 12, za pljučnico 1. Za infekcijoznimi bolesni* mi je obolel 1 tnjeo sa otepnicami, 6 bivših vojakov in dva vojaka za malarijo. Shrifto hišnika- Na ljubljanakem građu se eprejme takoj hlSnik, ki bi opravljal poleg drugih deK tuđi krave, proti dobri plaći in prostim stanovanjem- Oženjeni z majbno družino imajo prednost* Oglasiti se je v gospodarske« uradu mestnega magistrata ob uradnih urah- Umri je hišnik Mestne hranilnfcc e. Tomaž Jankar. Bil je vesten v $vo\\ službi In Je Se v soboto zvečer dasi že ves izČrpan telesnih siL ooravil vse svoje službene posle, ponoći pa iz-dihnil. Pokojnik je bil vedno navdušen pristaš strankin in je mnogo storil za-njo v svojem okraju. Bodi zvestemu somišljeniku ohranjen prijazen spomin, preostalim naJe sožalje! Umrla je v Ljubljani ga- Fani F1 e r e roj- Korbar in sinfiek đav5nega upravitelja Hruske. Sandi- Prizade-tima rodbinama naše eožalje! Kino Ideal bode predvajal v krat-kem obširen po?netek »SveSanostni prenos kosti narodnih junakov, in inii-5enikev velikanov, Petra bana Zrinj-skega in Franja Krste Frankopan*« 2 Dunajskega Novega mesta v domovino-Delo je domaših posnemateljev opera-terjev filmske tvrdke >Jugoslavija< v Zagrebu ter priporocamo si« občinstvn naj si to 1000 m dolgro zgodovinska gli-ko ogleda- Več na običajnih sporedih. Kino Ideal* Vremensko poročilo. riilia Mđ m»rjem S0<*2 Srednji mEal fl*k 73« ■« 1 Ma) (I čts opizo-TMJt. Staaje baro-■etra t mm Vetrovi Nebo 31 • 1 2. pop 9. 2V. 7. zj. 735-5 735 7 737*0 15-5 17-2 147 sr. )gt. brezvet • pol. obi. jasno megla m V 2 2. pop. 9. «v. 7. zj. 736 1 363 7353 16-6 17*6 16*6 st jgz brezvet. si. igz pol. oblač jasno več. oblač Pađavina v 24 orah 0 0 mm — Srednja vfferafšna temoeratara 16*30, normalna 16 I9. — Vremenska napoved za jutri: Večinoma oblačno, vetrovno vreme. Kultura. Kepertoir NarodnSlužben© Novincx priobčnjejo nka* regenta Aleksandra, s katerim se podeljuje gospe Pavli LovBetovi, koneertni pevki, in gdč- Dani Koblerjevi, pianisUnJl, red sr- Save V. vrste. GOSPOlflfSlVIL ZmirmamOkf- LDtJ. H—grmi, 81- majt^ Na tth stopnlk na mednarodnem zadružneo kongresa v Londonu g. Avramovič se J« vmil v Beograd- SkupSčln* vw*h mm-dražnih or^anizacij kraljestr* Srbov, Hrvatov in Slovenoer bo 14- junija ▼ Beograda ter bo g- AvramoriS ob tej priliki poroeal o ponofi angleiHh fo-spodarjev nafifli poljedeleenv Peteslef. LDUBeetrai, $1- sa|a> /Upttlii B^tk* kalifi^ ^Mmlflia im A^mŠkm trn Mio driavo^ Prra poimate? Je te do« 11a n* Roko- Hrrfttak* dobi sa arofo potrobo UMOO todov, ki se bodo fi* dolili na posametn« oMtoo* b iijutU* ttrotvr ntm pHeJoi Neki trgovac a pftPjraoiiBi blago« f dobd s Dvoaia 50.006 tfgovskih kuvort, ki stanejo tamkaj 1606 K. Spediciiski in voml stroSkt cnaiajo 487 K. carine pa se je prodpisalo 1W7 km*. Tlsoč kuvert prlde toroj na 62 krom 60 v, pri čemer pa le nišo zaračunjoni drugi strošld, kakor kolek na prošnjo za uvozno dovo-Uonjo, zainuda časa itd. Trgovce mora potemrakem 1000 kuvert zaračunati po 90 do r00 kron. pri tem pa riskira, da ga oblasti obtožijo radi — navijanja cen in ga obsodijo. Bilo bi umestno, da bi trgovci v zvezi s trgovsko in obrtno zbornico posredovali pri deželni vladi, da bi vendar enkrat napravila konec neznosnim carinskim razmeram, ker si-cer bodo trgovci prisiljeni, da se odpo-vodo vsakemu trgovanju. Dovolitve za nakap šivil- Ministr-stvo za prehrano in obnovo dežel je izdalo naslednje dovolitve za nakup živih Ivana Kolara dva vagona pieniee in tri vagone moke za Ljubljano 1d okolico; Ivann Paiču 86000 kg koruze in 50000 kg pšenice za Sv- Peter pri Celju na ime Anton Cvenkel; Prometnomu delavskemu društvu v Novem sa-du 9 vagonov koruze za Ljubljano; Go-spodarskemu društvu 3 vagone koruze in S vagone pSenico za Velcnje in Slov« Gradec; Sploinemif trgovskemu đelav-skemu društvu Continental £0000 kg ječmena la pivovarno Union. O Ćekovnem prometu- Ako želi lastnik dekovnega računaš da lzplača blagajna čekovnega urada v Ljubljani komu takoj znesek v gotovini, izpolni dek in ga izroči tej osebi- Ta nese ček v blagajno poštnega ček- urada v Ljubljani, kjer se ji takoj izplaea nakazani znesek* Tak Ček se imenuje blagajnički ček in mora biti tako-le izpolnjen: Kraj, datum, mesec in leto, zneaek v številkah in besedah, to se izpolni ka* kor navadno- Pod zneskom, ki je zapisan z besedami je na čeku prazen prostor, kamor se navadno zapišo im© in naslov osebe, ki naj ji čekovni urad iz-placa nakazani znesek« Pri blagajni-škem Čeku 6© pa ta prostor izpolni z debelo crto« Podpisan mora biti blagaj-niski ček ravnotako, kot vsak drug ček. Na blag&jni&kem čeku torej tišti, ki naj mu blagajna čekovnega urada izplača nakazani zneeek ne sme biti naveden i imenom- Zato izplača blagajna tak ček vsakomur, kdor ji ga prinese. Ona samo pregleda, če je ček pravilno izpolnjen in pravilno podpisan* Če je to v redu, ga izplaca vsakemu, ki ga ji izroči, ne glede na to, ali Je upraviften prevaeti denar ali ne- Ni pa treba, da mora tiati, ki ima v rokah blagajnički ček, sam iti po đenar v blagajno čekov* nega urada- če želi, da «e mu poSlje denar na dom, naj napise na zađnjo stran čeka opombo: >Za plačilo v gotovini A- B- v C< in posije ček po pošti Ček- uradu v Ljubljani- Ta mu potern posije nakazani znesek po poSti s pošt-nine prosto nakazni eo- Ce je pa tišti, ki ima v rokah blagajni ški ček tuđi sam lastnik čekovnega računa, lahko napiše na zađnjjo stran blagajniškega deka: >Za pripis na Čekovnem računu št. •. ♦ • A- E- v C- in naj posije blagajni&ki ček poStnemu čekovnomu uradu v Ljubljani in ta mu bo ta znesek pripisal na njegov račun In ga bo obvestil o tem z računskim izpiskom- Ziriranih Čekov, to so blagajniški čeki, na katerih je pristavljon giro na korist kake đoločene osebe, blagajna poStnega čekovnega tirada ne sprejema* 4% posojilo na državne bone kra-Ijeitva Srbov, Hrvatev in Slovencev-Pri tuk&jšnji Podružnici kreditnega zavoda za trgovino in obrt je bilo do 30- maja t- 1- za približno 2,175000 K tega posojila podpisanega in so med drugimi, poleg ž# preje objavljenih strank, 9ubskribirall: Deinilka družba pivovame >Union<» Ljubljana 30000 kron. R- Hanzinger, Ljubljana 10^)00 kron- Dr. Demeter in Rosy pl- Blei-\^eis, Ljubljana 10-000 K- Alojzij Kna-felc, Ljubljana 500 K- Jakob Draksler, okrajni tajnik v p-f Kamnik 4500 K, (skupno 29-500 K- Ivan Hudovernik, Dovje 1000 K- Osvalđ Dobeie, Ljubljana 1000 K- Izidor Gromiscek, Ljubljana 3500 K. Pavel Pollak, Ljubljana 10000 K/ Ivan Berger, Trbovlje 2000 kron- Josip El«n«r, Trbovlj# 5000 K-Viljem Stolzhanser, gen- ravnatelj, Litija 5000 K Blei- tind Silberhutte, Li-tija 1CMXK> R. Fran Knaflio, Smartno prj Lltiji 25000 K. Adolf Mergenthaler, Moste pri Ljubljani 5000 K. M Ranth, Ljnbljana 96.000 K- Anton Krisper, Ljubljana 50400 K- RndoM Huter, Me* 0rj0 K- A- ZeseUtOv Ljubljana 20400 K*____________________________ AprovisacUa. 4- liiiikiMfcs sM4ft » priMt-Isk nrehnni revnifc otrek *> 6» lete* I. im fl. ormđBitta tkoplM đoM likas-niet ta otroke do 6. let« v mestni apro-vimaciii m Poljasskl cesti iMS po sle-dsflsjB reda ia stesr: I* vrMatfka sin* pm dne »- |oal}» od 8- do u- w ^ II- ■i"isjtsli tkmftmm €mm a- {u!}« od §. 4q 5. ur« popoldne. 8ftranko. morajo prtnosti • sobof Hkmamiee I. afi U- nrmAmUOtA akumimA ia BOIac taca a^ sa otroke do S- Ms> lolono izkasnieo ea ■drob in b) sa otroko od 8- do 6- lota dokazilo (krstfti iapiaok) da otrok ni rnanj kot trt la m voč kot 6 let itar- — ■^»i olrooi 4o •» leta iz Most In Vica no bodo dobili iskas&lc pri mestni apKTisadjl tenrrofi aa Vie« pri patronatu Vinosneijoro družbe in v Koštah pri šoUkem vodji g- Orchlnt NainoveiSa poročila. (Naša tzvirna poročila J SPENDER O VPRASANJU SREDNJE EVROPE. London* 29. maja. Naš dopisnik je imel priliko govoriti z & Spenđcrjem, ifdajateljem »Wežtminster Oazette«, in enitn najuglednejših liberalnih politi-Čarjev. ki Je izjavil sledeče: Jaz simpatiziram iz redno z osvobojenimi narodi Srednje Evrope in bi me zelo veselilo, če se bodo razvijali kot moćne, zdrave in samostoine države, kakor to zaslužilo njihove pravične narodne aspiracije. Razni vodilni političarji angleške liberalne stranke so že opetovano izrazili svoje simpatije za te mlade države, kakor mr. Asquith in dnifđ vod je z govor-niškeira odra, iaz v uvodniku »West-minster Gazette«, in slcer da se pa možnosti bodočih konfliktov kolikor mogoce omeje, je potrebno, da se vsa teritorijalna in obmejna vprašanja urede v duhu medsebojne^a sporazuma, ne pa s staliSča trdega in nespravljivegra imperijalizma. Ustvaritev novih Ulster-vprašani bi pri vseh narodnih državah povzročila stalno borbeno razpoloženje. vedno sem bil topel prijatelj svobodne Poljske, ki bo gotovo opustila svoje za-Jiteve na takšno ozemlje, kjer stanuje po večini dru^o narodno prebivalstvo. Kar se tiče Jugolavlje, sem prepričan, da mora Reka pripasti njei, ne pa Italiji. Vprašanje. ali se naj Nemška Avstrija združi z Nemčijo ali pa naj stopi v novo donavsko konfederacijo, ie zadeva, o katerf naj bi odločilo nemško avstrij-sko prebivalstvo z glasovanjem, toda še le> ko preteče mnogo časa. Za svojo osebo mislim, da bi gospodarska zveza srednjeevropskih držav prlnesla velike koristi (komu?), videl bi pa tako zvezo rad le na podlaci neomejene svobodne trgovine, kakor smo io poznali v Angli-ji. Ce ta modus ne bi bil mogoč, bi se morda poseglo po carinski zvezu V ob-če nam preostane tu mnogo nerešenih političnih, teritorijalnih in gospodarskih vprašanj, prepričan sem pa, da se bodo vsa ta vprašanja resila y duhu pravice, če bo vse te države vodila želja po sporazumu. V DNEH ODLOCITVE. — NAŠI DELEGATI STUDIRAJO POGODBO Z NEMSKO AVSTRIJO. Pariz, 30. maja zvečer. Radi izvest-nih dogodkov in na željo čeških, jugo-slovanskih, poljskih in romunskih dele-gatov, da dobe vpogled v pripravljeno mirovno pogodbo z Nemško Avstrljo, se je tekst te pogodbe predložil imenovanim delegacijam. Predložitev pogodbe nemškim delegatom se je zato zopet zavlekla, tako da jo dobe še le v sredo, če ne nastanejo nobene druge težave od strani delegacij malih držav. ParlSkl žurnalisti trde. da imajo zanesljivo in-formacik>. da so se snoma vprašanja reSila sledeče: Južno Tirolsko dobi Italija; jadranski problem ie rešen v zmis-!u. da bo Reka svobndro mesto, Zader, Šibenik, Cres in Vis laški, Dalmacija ju-gos!ov?nskn. ^Zdi se, da tuđi ta informacija še ni kanČna.) NEGOTOVOST. Pariz, 31. maja. Na Ouai d' Orsay se vsak hip pričakuie, da dobe prevod nemskega protipredloga. Francoski in angleški prevajalci so delali vso noč in danes ves ponoidan. Odbor Četvorice se bavi z nemškimi protipredlogL Naj-bolj nasprotujoča mnenja se rašir-jajo. »In^ransi^cant^ trdi, da hoče Wil-son dati Nemcem neka zadoščenja in da zlasti ni nasproten ideji, da bi se Nem-čija pripustila Zvezi narodov eno leto pozneje, ko se začne mirovna pogodba izvrševati. »Liberte« zopet dementira formalne takšne govorice, ki jih širijo amerjSki agentje. in zatrjuje, da nima ni-kdo namena modificirati zahteve za-veznikov, ugotovljene v noti od 10. maja, kl jo ie redigiral Wilson sam in v kateri se izjavlja odločnost zaveznikov, da ne dovole nikakšne spremembe v te-meljih mirovne pogodbe. List dostavlja zlasti, da ni niti misliti na spremembo v financijalnih točkah. Tuđi »Temps« pravi, da zavezniki nišo razpoloženi za nadaljna popuščanja, da dobe Nemd odgovor tekom te«ra tedna in da bodo morali takoj podpisati. GOVORICE. — NASA VOJSKA. P*ri«, 31- om4»> >Temps< piče o za-htevi delegaoii malih dri^v, đft preStu-dirftjo in se iijavijo o pogodbi z Nem-Sko AvBtrijo, pređno eo ta pogodba predloži, da j« razumljivo, da se te dr-i»T© zanimalo ta mir z Avstrijo in da jih rasvea teritorijalnih canimajo tuđi vojaSka in flnanena vpraftanja, odnosno reiitve, ki m izdelojftjo za nje* O tem 6* raaftirjajo raclične govorice. PrmTijo, da hode odbor Četvorice ome* |ifi prexenčno stanje deho - slovafike armade sa 60.000, Romunije na ravno k>liko> Poljske na 80^00 in Jugoslavije na 40-000- >Tmp«< je proti razorože-njH dotltj tlačenih narodoT* Tuđi pravi da se demobilizacija zaveznikov ne more Urriiti tako], marveč še le, ko se bo Tideio, kaj bo s Nemčijo- — Sirijo g# tuđi rasne govorice o ureditvi fi-nanoijalnega Tpraftanja birie Avatro-Ognke- — Vpratanje Reke je baje vir* hMlno reieno> 8aao Orlando se Še nekoliko mdra* On U «n|il Itko kit f flvobodno luko, toda ne pod ■mw2irela >r>Tjti4eVa Ruaija<- Slične napade prl&ala aari^ gka >HnmaniteC' >Secoloc podaja t p^> rocllu in Pariza sanlmiva porodila it zgodovini jadranskoga problema- Pra« vi, da je Wilson £e iz početka imel Hm najslabee mnenje o laški naoijonalistto* ni propagandi* Po njegovem temelineori mnenju naj bi Jadransko morje otfUle evobodno, zato naj bi pripadel Trst M« cor Italiji, Reka pa Jugoslaviji, b pi % kateri emo prvi javili, da je definittVUN odlocitev v jadranskom vpraftanju pad* la in da bo Beka svobodna luka« LaekS listi označajo to vest za verjetno\ Uf Wilaona oetro napadajo- Vesti IDU. POLOŽAJ KA FROim LDU- poroca poluradno: Naše hti n&pređujejo* Glasom >Wiener AUgemeine iL4t4 tnngc bo radi grozečega napada iugON slovanskih cet oblaeti zapustile Oalft« vec- Mesto je pred padcenv Po drugih dunajskih vesteH wš vzbudila katastrofalna porodila s £•* roške veliko poeornost v Narodni akutt* šclni. Profesor Angerer je i«javll, mš se bo predal Celovec brez boja, DeSel^ na vlada je Udala ie predroaraiSnjast navodila za slučaj evakuacije mesta tafi sklonila oddati mesto bres odpotf* Smatra se za ngodnejfe, da nassdslrf mesto srbftke četo kakor pa bmnjflt Slorecci- Poročilo iz Celoroa 3a maja> I%* noči se je slišal grom topov, kateri Jk proti jutru ponebal- Ker so se priprtfV lj&io oblaeti, da zapustijo msslo, so jpr polastilo velikoga d#la prettvalatv«' razburjenje* Mnogo drugih* Je r t^aflkfij skrboh zaptiBtilo mesto in beialo ea^ Sent Vid. Jako mnogo Oelovčanor je \xt* žalo čez Gornje Štajersko v Gradatk Jngoslovansko trupe eo dobile znat^S ojačenja« Vse to se priobčuje brez pojasnila^ Razne stvmL ' * Hunyadijev stotp v Zenttrmi se Hi imenoval odslej Wilsotiov stolp. Y Izbruh vufleana na J«tL Na otoi ku Javi je izbruhnil vulkan, ki je popot* noma poruSil 20 vaši v pokrajini Đr6»« gat Šest drugih vaši je bilo deloma porušenih. Do sedaj se ceni človeške žrM na preko 15.000. w * Parl2 - Žene?a ▼ itM mh. Švfc carski aviatik Duraiour je preletel bres presledka razdaljo 500 kđometrov med Parizom in Ženevo, Polet Je trajal štirl ure 15 minut. Aviatik je prelete! gcflft Jura v visini 3600 metrov. * Ogoroeooat v Deroifain zbO0 oštrih mirovnih po^oiev it tako vdflcai da je vlada bila prisiljena poveCati p(N sadko od 70.000 na 190.000 mož. (NaM jeno?)___________ j DruJtvene vesti in priradftre. Drultvo tdađkm v L|o8n«M Md ođborovo selo v sređo, dne 4. JuniM ob 20. uri zvečer. »Zreaa poštnih organiaa«ij v Lj^ Ijani« ima v petek, dne 6* junija t. !• 4m %20- v pismonoški dvuraui glavne pošto važno aejo širiega odbora, li kukJjJI ao vabijo Tsi odbornika Ruski kmdok r I^abljaadL Ifb mooN gobrojna vprašanja, kdaj prifae poalp«« vati >Ruski kružok<, odgorarjanv Čk nameravamo naše drttStvo postaviti flS) Širso podlago kot jo je imelo do feed^ in smo tocadevno r dogovorih ■ d^žel^ no vlado- Kružok bo r najkrajšeoi lami otrorjen. Pozdravljamo s aadoietn]« vest, da se namerava sopet oiiTiti dekM vansko >Ruskega kružkac, ki bo gotovo naftel mnogo prijateljev. Za stali odbor Teresina Mihajlorna Jenkova. ^ Polzvedba. V poMOdaHtii od tri Četrt na 3. do Četrt na 4. uro se Je zgnblta, M^>rM ura z zapestnico na poti od liceja dg opernega gledaliSfia. Pošten naJditeU naj Jo blaffovoli oddati proti nagradi r gledaliSki pisarni (operaj^__________ IzdaJaMI ta odgo vo«l sretetkt Valeatfa Kopllan______ .fltiaii 4« J8LOVO&Q NAROD*, mm 2 Juaija 1»I9. 128 *tcv. j Đnitvo aestiib ittjih nsinž-I feoactr naznanja tužno vest, da I Je v soboto ob 2. uri ponočl I Mgtema preminul njihov zvcsti I £Wui, gospod > Ihnž Jniv I Uaaik »Blestae hraaHalce*. i Pogreb dragega pokojnika : w vf5I v torck dne 3. t m. ob 14. up popoldne iz „Mestne Cla*i se vabijo, da se po-i grebu pdnožtevilno udeležc. I NaS mtf vse ljubljeni sln-[ fiek-fodhicc SAPI D i J nčenec IH. razreda Tiije realke I sta/ 13 let je po doigi in muč-I ni bolezni, dne 1. junija 1919 I ob */4l2. zvečer mirno v Go-I spodu zaspai. I Pogreb predragega pokojni-I ka se vr$i v torek, dne 3. ju-I ni ja 1919 ob pol 6. uri popol-I da« ix hiše žalosti Čopova c. I št 21. nt pokopališče kSv. Križu. I Prosi se tfliega sožalja. { Ljubljana, dne 2. junija 1919. i Davčri upraviteli Aleksander Hruška s soproga. •■aHUJC pore npr. SI. Nar. 5HS Tmina •" kraM **•*■* "■• M ■*•**! IIBPIR »oMitoJe? Uto, Se-crftktm. Ljubljana, 55* DiofI tffil "»Jboljeg sestav«, sasma riMU dtlu, nov ili malo rabljen že. limo kupiti. Ponude tvrtd Se>w*il drug, Ztfreb, PreridtrićeTa U 3347 (flh9 s P°SCDnim vhodom, m •Ma ivlu takoj za dva boljSa, solidna in stalna gospoda. Več se poizve: Stari trg st 6 1L 5640 (VI79 hin v originalnih zabojih a ulCnl JOjLa 1440 komadov proda po 75 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali piačHo naprej Em. Sai-paaz, Rogatec Sp. Štajersko. 3411 W Iščem sobo *7B| proti dobri nagradi. Naslov ta u»«t. SIot. Naroda. 5634 BV Solo f nešto ^M ali blizini mesta i§Če uradnica. Po-nudbe na uprav. Stov. Naroda pod „Stba št 157-/5647. 5647 Hihu litama * ?so °Prtv0« * *<*wiii lilina ICAHlllđ in zdravaiškimi tnštru-raeiti, divan za zdravniško preitkovanje, urcivalna miza i. t. d„ zobozdravniška in zobotehnična oprema je na protfaf. Ana Konečnik, zdravn. vdova, Gonji grad. 56.1 Voflfl salonske» razne velikosti, iz 1 iiZ,\Vb9 prave rižove slame, Čedna držala, prodaja po zmernih cenah v vsaki množini, dokler ka i zalome, Oriftka •skrbništvo na »IIml, Dolenjsko. 5569 fhnffinrtira treba odmah Hotel Royal LliCiliUllIia Zagreb. Reflektira se na I. razredne sile, koji su bili kao takov i namješteni u velikim hotelima; znanje srpsKOg, hrvatskog ili slovenskog te njemačkog, po mogućnosti francuskog i engleskog jezika, jamčevina 2000 K. Reflektanti neka odmah cošlju svoje ponude sa rrecisom svjedodžaba Ravnateljstvu .Hotel Royal* Zagrte, Uica §r. j^_________________________5635 I Mestna hranilnica ljubljanska naznanja pre- | i tužno vest, da je njen hišnik, gospod . I I a^a^E a^B b^bm IB a^av a^l .^aavafflfc a£w ^^^a ^^kbh bbbb b^I ^bSb^b^v .^aaah.a^BE a^L^^^^ I I b^b^k b^bV ^^1 aa^i ^bh ■■■ t^BESE^E ^9j 9^H ^^hh| j^b |^h b^^lt^Lt ^b^b^BbVi ^^B I i po krotki bolezni nenadoma preminul. I I V Ljubljani, dne 2. junija 1919. I I Ravnateljstvo. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo v svojem in v imenu svojih otrok Staneta, Marice in Pepice vsem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod Jartkar Tomo hišrJk Mesfae hrantlirce, 4ne I. junija ob pol 2. uri zjutraj nenadoma preminul v 40 letu svoje starosti. Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, dne 3. junija ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Pre-šemova ulica 3. na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 2. junija 1919. i Žalojoča rodliia Jaikapa. I Josip ntr^g poštni ravnatelj, javlja v svojem I kakor tuđi v imenu svoje rodbine in vseh sorodnikov I prdpiRO vest, da je danes opoidne po zelo dolgi in I Ttmttft boiezni, previđena s svetotajstvi, preminula pre- I blaga soproga, oziroma mati, sestra, svakinja in tašča, I gospa Fani Flere roj. Korbar. I Pogreb predrage rajake se vrši v ponedeljek, 2. I junija ob 4. uri popoldne iz hiše na Domobranski I oafti št. 1 na pokopališče pri Božjem grobu v Štc- I pooji vaši, kjer se položi predraga rajnka v začasni I V°b* I I Nepoeabna nam umrla bodi priporočena v blag | I spomm i* pobožno molitev. j I V Ljubljani, dae 31. maja 1919. I Žalujoče rodbine: 5656 I Jos. Her6f Franc Korbar9 | I Antom Korbar9 C M. Kock. m> ffcn ofennl aaferti«« trg p. lm i^BH lAl ■• od*a ita4a«nii ■^^i ■^a^ana« imb ajavpoon. IfMNV a« izrc v apravtttltai »SlovcfrtkMi Naroda S02 fetM saiav 4a a«ik pnti awO|a boca K 4* Pracovaka'a bocaau po K ••— te I !••— 7-» 4aIhjI«^ praTt