(THE OLDEST AND MOST. POPULAR SLOVENIA^ JTEWBPAPES IN UNITED BTATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec r PRVI SLOVENSKI LIST V 'AMERIKI Geslo: Za vero bi narod — za pravico in tesnlco — od boja do image! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 140. chicago, ill., soboto, 19. julija — saturday, july 19, 1930. LETNIK XXXIX. SKLICANA JE KONFERENCA TREH POLJEDELSKIH DRŽAV, NAMREČ JUGOSLAVIJE, RUMUNIJE IN OGRSKE. — REŠEVALA SE BODO SAMO EKONOM-SKA VPRAŠANJA. — P OBUDA ZA BLOK VSEH SREDNJEEVROPSKIH POLJEDELSKIH DRŽAV. Dunaj, Avstrija. — Jugoslavija, Rumunija in Ogrska so se, kakor govore poročila, dogovorile za konferenco, na kateri bodo samo te tri države zastopane. Ima se vršiti konferenca v mestu Sinaia v Ru-muniji in se prične dne 21. julija. Ob napovedi te konference se je opazilo v čeških listih Precejšnje razburjenje, kajti nenavadno je to, da bi se dve državi Male antante pogajali s kako drugo državo, ne da bi bila pri tem navzoča tudi tretja članica, namreč Čehoslova-ška. Nekateri listi so celo prikrito kazali sumnjo, da se Jugoslavija in Rumunija morebiti skušate odtegniti zvezi Male antante in tako na svojo roko prirejate pogajanja, h katerim ne povabite Čehoslo-vaške. Vznemirjenost je v ve- ffiki i(nm poiegia, ko se je u-radno proglasilo, da nima ta konferenca nikakega političnega značaja, ampak je sklicana le v svrho ureditve gospodarskih, in pred vsem poljedelskih vprašanj. "Lidove No-viny", uradni organ češkega zunanjega ministra Beneša, Pravi celo, da bi morala Čeho-slovaška pozdravljati to konferenco; vršila se bo namreč taed tremi državami, ki so v Pretežni večini poljedelske, in na njej se bo razpravljalo 0 načinu, kako se izogniti a-Srarni krizi. Možno je, da se bo ha njej ustanovila podo-navska ekonomska zveza, ki bi bila Čehoslovaški le v korist. Da ni bila Čehoslovaška Povabljena na to konferenco, vzrok le to, ker je ona po večini industrijska država, in torej ni toliko prizadeta po p°ljedeljskih problemih. V načrtu pa je še bolj obse-žen blok, ki bi obsegal vse po-'Jedeljske drlžave srednje Ev-r°Pe, namreč Bolgarijo, Jugoslavijo, Rumunijo, Poljsko, Ogrsko, Estonijo, Finsko in Wtvijo. Pobudo za to je dala Poljska vlada, ki je po svojem FINANČNI BOJ V NEMČIJI kadeti dobivajo pouk o tankih Da se pokrije ogromni primanjkljaj, je bilo uvedeno veliko povišanje davkov. — Izredno stanje proglašeno, da se more zakon uveljaviti. Berlin, Nemčija. — Nemčija se nahaja danes, v podobnem stanju, kakor je bila v 1. 1923. Velika finančna kriza in rapidni padec marke je tedaj povzročil tak kaos, da je bilo treba izrednih odredb, da se je država izvlekla iz težkega položaja. Položaj danes ni sicer v taki meri ogrožujoč, vendar pa je resen dovolj, kajti vladni proračun ne kaže nič manj kakor 300 milijonov dolarjev primanjkljaja. Da bi ta ogromni deficit bilo možno pokriti, so bili znatno povišani dohodninski davki, vpeljani posebni davki na samske osebe, dklje neki naglavni davek in končno posebni novi davek na hrano in pijače, ki se prodajajo v gostilnah in restavracijah. Proti temu povišanju davkov so v parlamentu dvignili ogorčeni protest socijalisti in z njimi vse druge stranke v opoziciji, ter so zagrozile, da bodo vladi izrazile svojo nezaupnico. Tu je pa prišel državnemu kanclerju, dr. H. Brueningu, sam predsednik Hindenburg na pomoč. Izročil mu je namreč dovoljenje, da se sme po-služiti člena 48 v ustavi, ki daje v izjemnih slučajih vladi pravico, uveljaviti kak zakon tudi proti volji parlamenta. Istega člena se je poslužila Nemčija tudi v letu 1923. Obenem pa mu je dal tudi dovoljenje, da sme parlament razpustiti in vladati brez njega prihodnje tri mesece. Na ta način je postal Bruening nekakšen finančni diktator Nemčije. Iz Jugoslavije, NOČ STRAHU IN GROZE V MISLINJSKI, MEŽIŠKI IN SAVINJSKI DOLINI. — VELIKA ŠKODA NA POLJU IN POSLOPJIH. — SMRTNA KOSA. — DRUGE NESREČE IN NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Učenci takozvane West Point vojaške akademije so napravili poučni izlet v Fort Meade blizu Washingtona, kjer se nahaja vežbališče v ravnanju s tanki. Kadeti so dobili tukaj praktičen vpogled v kolosalni učinek teh valečih se trdnjav. Ako bo torej parlament gla- p°slaniku 'predložila belgraj vladi tozadevni nasvet. Ta »oval za zakon, bo rešil se par Mok bi imel potem poseben zadev in nato odšel na počit- °^sek pri tajništvu lige narodov v Genovi. ke rn P£T LET PRIKRIVAL PRIMANJKLJAJ Providence, R. I. — P- L. Simonini, glavni knjigovodja v ."kajšnji National Bank, se je Ukazal kot nad vse zmožen in j2llrjen uradnik. Pred petimi eti je namreč izmaknil iz ban-znesek 246 tisoč dolarjev je znal spretno ta primanjkljaj prikrivati vse do ^j, dasi so med tem časom pogledovali knjige zvezni, dr-avni in privatni bančni nad-^°l'niki, in sicer vsako leto šti-l«rat. Zdaj so končno prefri-^ncu prišli na sled in ga dali Utirati. Širite nice, ako bo pa dal vladi nezaupnico, bo pa takoj razpu-ščen in razpisane bodo nove volitve. AMER. SLOVENEC! AMERIŠKI SUHAČI PREKORAČILI MEJO Mexico City, Mehika. — O-krožno sodišče v mestu Juarez ima v obravnavi zadevo, v katero so vpleteni ameriški državljani. Pred par dnevi je namreč četa oboroženih ameriških suhaških agentov prekoračila mehiško mejo in napravila napad na neko skladišče z opojnimi pijačami. Pri tem se je posluževala orožja, pri čemer je bil ubit neki Mehikanec. Kakor se je dognalo, so bili agenti 150 čevljev daleč mehiškem ozemlju. NEMIRI TUDI VIND0- KITAJSKI Vojaštvo streljalot v. razgraja-jočo množico. — Trije ubiti. .—o— Pariz, Francija. — Kakor se v angleški Indiji vodi že več mesecev propaganda in borba za osamosvojitev, kakor delajo enake poizkuse v Egiptu, tako so tudi v francoski koloniji, Indo-Kitajski, po nekaj tednov miru zopet izbruhnili nemiri. Ti nemiri so v prvi vrsti delo komunistov. V neki vasi so imeli komunistični pristaši svoje zborovanje s hujskajočimi govorniki Da napravi redi je poslala oblast tja dvanajst vojakov. Ta četa je še pred vasjo naletela na druhal domačinov, ki je štela kakih 500 glav, oborožena s palicami in posebnimi noži, nasajenimi na dolgih dro-gih. Poveljnik čete je pozval druhal, naj se razide, a za odgovor je dobil le divje kričanje in tulenje. Ko je bil napravljen poizkus, da bo vojaštvo dejansko napadeno, je dal poveljnik ukaz, ustreliti v množico. Trije so bili ubiti in več drugih ranjenih. -o- še en rekord San Diego, Cal. — V dobi rekordov živimo, gramofonskih in drugačnih. Enega izmed teh drugačnih je dosegel R. Turner, bivši vojaški letalec, ki je iz Mehike preletel preko Zed. držav v Kanado, ne da bi kaj pristal med potjo, in sicer v krajšem času, kakor kdorkoli pred njim. Iz Vancouver, B. C., kjer se je dvignil v zrak, da Agua Caliente, Mehika, je potreboval 9 ur in 14 minut, torej približno štiri ure manj, kakor je bil prejšnji rekord- KRATKEJESTI ženske še Nimajo povsod dostopa London, Anglija. — Od nekaterih borilcev za ženske pravice je bil stavljen predlog, da bi tudi ženske morale dobiti pravico do sedeža v angleški višji, gosposki, zbornici. Predlog pa ni prodrl, ampak je bil potolčen s 53 proti 49 glasovi. Sedeži bodo torej še vedno v tej zbornici rezervirani samo za "gospode". -o—r— pol tisoča pobitih Chicago, 111. — V chicaškem Cook okraju divja avtomobilski moloh nevzdržno slej ko prej. Tekom tega leta je število smrti, povzročenih vsled avtomobilskih nesreč, doseglo že 519. Med zadnjimi žrtvami je bil 51etni deček M. Wexler, 3839 Bernard St., katerega je povozil neki truk, ki se je moral nenadoma ogniti proti robu ceste nekemu drvečemu av-tomobilistu. 0PASN0 STANJE V EGIPTU gangsterja varujejo Los Angeles, Cal. — V čim največji tihoti so preteklo sredo odpravili iz tukajšnje ječe gangster j a F. Foster j a, ki ga bodo prepeljali v Chicago kot osumljenca, da je bil v zvezi z Linglejevim umorom. Boje se, da bi ga drugi gangsterji ne ubili in tako preprečili nje govo pričevanje. DESETI JE PADEL Detroit, Mich. — Manj kakor v dobi dveh tednov je v vojni med posameznimi gangsterskimi skupinami padla preteklo sredo že deseta žrtev. Policija se še vedno za te poboje ne meni dosti, češ, čim prej se ti banditi sami med seboj iztrebijo, tem prej bo mir. Tako domneva policija, da so še štirje gangsterji zapisani smrti, predno se bodo ti poboji končali. -o—— NESREČA PRI DELU Chicago, 111. — Pri izkopavanju kanala na Archer in Oak park ave. sta preteklo sredo dva delavca izgubila življenje, tretji je pa težko poškodovan. .Ob robu visoko nametana prst se je namreč sesula v jarek in pokopala pod seboj nesrečneže. Ostali delavci so takoj pričeli z vso naglico odkopavati, a žal, niti njihovo, niti delo ognjegascev, ki so prihiteli na pomoč, ni bi lo uspešno. V ponedeljek bo bržkone prišlo do krvavega spopada med kraljevimi četami in med nacijonalisti. London, Anglija. — Po velikih izgredih, ki so divjali pred par dnevi po ulicah mesta'Ale-xandrije, vlada sicer zdaj po-polen mir, vendar pa ta mir sliči bolj tihoti pred viharjem, kajti pričakuje se, da bodo nastopili še vroči dogodki, predno se bo ta napetost umilila. V ponedeljek, 21. julija, bo predvsem kritičen dan. Tedaj se bo namreč egiptovski parlament zbral kljub prepovedi, ki jo je izdal kralj Fuad, in bo stavil na kralja zahtevo, da obdrži v veljavi ustavo in po njej zasigurane pravice Egipčanom. Kakor se pričakuje, bo kralj bržkone skušal preprečiti, da bi se parlament sploh zbral, in v ta namen pripravlja oborožene čete. Bo torej neizbežno, da se bodo te čete spopadle z množicami nacijonalistov, h katerim pripadajo skoraj vsi egiptovski domačini in v spopadu bo kralj .tudi najbrž podlegel. Angleži so pripravili za vsak slučaj dve bojni ladji v svrho zaščite življenj in imetja tuje-zemcev. --o- TRUPLO LETALCA NAJDENO Salt Lake City, Utah. — Po šestih mesecih je bilo končno najdeno truplo letalca M. Grahama, ki se je ponesrečil 10. januarja. Vsa tedanja iskanja so ostala brezuspešna. Zdaj so našli polomljeni aero-plan 22 milj daleč od mesta Cedar City, mrtvo truplo pa je ležalo pet milj od aeroplana. Požari, strela in toča. Komaj en mesec je minilo, kar je zadela strašna vremenska katastrofa ljubljansko o-kolico, kos Gorenjske in precej Dolenjske in že je prihrumela druga taka strahovita vremenska sila na lepo Savinjsko dolino. Iz Slovenjgradca poročajo: Po letošnjem 1. juliju, ki je bil nenavadno soparen in vroč, si ljudstvo ni nič kaj dobrega o-betalo. Naš kmet se ob takih prilikah , malokedaj zmoti in tako se žalibog ni zmotil tudi sedaj. Že proti večeru se je naenkrat nebo prepreglo. s težkimi, strah in grozo napovedujočimi oblaki in vsula se je na rodovitno, presušeno in od solnca ožgano zemljo strahovita toča, po toči pa velik naliv. Komaj uro potem se zberejo novi oblaki, ki pošiljajo strele na vse strani, da je ljudstvo z grozo in strahom pričakovalo novih nesreč, ki so neizogibne. Strela za strelo je u-darjala, vmes je pa lilo, kakor bi hotelo vso zemljo spremeniti v eno samo morje. Najhujše je bilo v Šmartnem. — Strela je zažgala hišo in gospodarsko poslopje posestnika Gregorja Poboržnika v Pamečah. Rešili so samo eno moško obleko in govedo. Ovce, koze, krma. pohištvo, vse je šlo. V občini Šmartno je strela zažgala hlev in gospodarsko poslopje posestnice Viktorije Šoti. kjer so tudi komaj živino rešili. V veliki nevarnosti je bila Turška vas, ker je veter nosil velike ogorke. Strela je udarila tudi v Golovo hišo, ki se pa ni ulž'gala. — Iz Št. Ilja tudi poročajo, da je pogorel en kozolec. Iz Goštanja prihaja poročilo, da je med močnim nalivom padala kakor oreh debela toča. Padlo jo je kakih 15 cm na debelo. Še drugi dan je bi- Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila na;dete v njem za ta cent in pol. Smrtna kosa. Na Jesenicah je umrl Franc Klinar, uradnik Kranjske industrijske družbe. — Na Dobrovi, župnije Črneče, je umrla Marija Kadiš, rojena Kogel-nik. — V Ljubljani je umrla Ida Petrič roj. pi. Chinny, stara 60 let. — V Mariboru je u-mrl Josip Neudl, star 67 let.— V Grahovem pri Cerknici je u-mrla Vajda Krajčeva. -o- Promocija. Na univerzi v Zagrebu sta 30. junija promovirala pisatelj Bogomir Magajna iz Gornjih Vrem, bivši predsednik "Borbe" in zagrebške "Danice", in Ljubko Pagon iz Tolmina, član "Danice" v Zagrebu, za doktorja vsega zdravilstva. -o- Stekel pes obgrizel otroke. Iz Laz pri črmošnjicah na Dolenjskem so pripeljali v Ljubljano pet otrok v starosti 3 do 10 let. Vse te je pes nekega posestnika obgrizel že pred enim tednom. Časopisje se po pravici jezi nad zaniker-nostjo starišev, ker niso poslali otrok takoj v bolnišnico. — Zdravniki pravijo, da bodo težko ozdraveli, ker so prepozno prišli. -o- Smrt na meji. "Isonzo", glasilo goriških fašistov poroča, da je obmejna milica na meji pri Ledinah našlo truplo jugosl. državljana Tomaža Baslja iz Koprivnika V občini Oslica, ki leži tik ob meji. Baselj je bil rojen leta 1848. -o->- Težka poškodba. Iz Litije poročajo, da je v vasi Gozd Reda posestnik Janez Grum peljal mlatilni stroj v popravilo. Boječ se, da mu na slabi poti stroj zdrkne z voza, ga je podprl. Kljub temu se je pa stroj prevrnil in ne- ,v., srečneža pod seboj pokopal. Jo vse polno po polju. Uničila Eešm g0 ga kosci z bližnjega je popolnoma vse pridelke od travnika< Zadobil je težke zu- Šteharskega vrha črez Gostanj nanje -n notranje poškodbe. proti Urški, gori tja noter do Podkraja. -o—-— Nesreča. Franc Brulc, 71etni šolski I učenec iz Brusnic je hotel napraviti leseno krogljo za igra-naliv z gromom j nje. Po nesreči pa si je s s»ki- Savinjska dolina. Po pettedenski suši smo dO' bili strahovit in treskom. V Vrbovju je stre-jro, s katero je delal, odsekal la oplazila nekaj dreves in si,dva prsta leve roke. izbrala čudno pot do nekega kozolca po žici in potem po verigi, kjer je ubila psa, nato se je zarila v zemljo. -o- NAZNANILO! Vsem onim, ki so se mislili udeležiti nove maše v nedeljo 20. julija t, 1. v Lemon-tu, se naznanja-, DA V NEDELJO 20. JULIJA, NOVE MAŠE V LEMONTU NE BO. Blagovolite vzeti to na znanje Strela. Iz Celja poročajo, da tako groznih dni se malokdo spominja. Bilo je, kakor da se ima zemlja zrušiti. Strela je upepe-lila posestniku Jerneju Kožuhu v Straži kozolec, Antonu Arzenšku v Zalogu gospodarsko poslopje, posestniku Jakobu Jakopinu v Lazah pa kozolec in planinsko kočo pri Sv Mohorju nad Laškem. Nezgoda. Na Martinovi cesti v Ljubljani je zadel v avtobus z motornim kolesom 221etni Franc Trobec, lesni trgovec in posestnik v Kožarjih. Trobec si je pri tem zlomil nogo, motorno kolo se je pa polomilo. -o- Strela. V Hrovači pri Ribnici je strela udarila v kozolec Fr. Krsniča in ga zažgala. Sosedje so pa ogenj kmalu pogasili. — Strela je ubila kokljo » piščan-Ici, ki je vedrila pod koaolcem. Btffll I AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 19. julija 1930 [AMERIKANSKI SL'OVENEQ, led |n najstarejši slovenski list ▼ AmerikL Ustanovljen leta ltfli Izhaja ▼ tak dan raznn nedelj, pone-Isljkov Is dnevov po praznildlv Izdaja in tlaka EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 00M naročnina] Ca celo leto -Za pol leta . Ca četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Ca celo leto _16.00 .15.00 . 2.50 - 1.50 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 009« Subscription] For one year ---- For half a year - For three months___ Ea pol leta . Ca četrt leta __$5.00 _ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 __ 3.00 _ 1.75 3.00 For half a year_ 1.75 For three months POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, jio kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker $ tem veliko pomagate listu.______________ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-fclitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |s čas do četrtka dopoldne.—Na dopis« brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov fciednšitvo ne vrača. meravane nemške blagovne kredite, ki bi okrnili farncoski fi- bo preskrbel milim gostom u Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Položaj Francije Francija stoji danes bolj nego kdaj po vojni v ospredju akcije za konsolidacijo povojne Evrope in ohranitev s toliko žrtvami izvojevanega položaja. V tej borbi uporablja več vrst orožja. Med privimi je sila, ki sloni na posledkih mirovnih pogodb in ž njimi zvezanih zavezniških paktov, ki streme za tem, da se obvaruje Evropa novih Jcrvo preliti j, kakor tudi moralna moč, ki jo črpa iz locarnske pogodbe in pobud za sklenitev ženevskega protokola ter uvedbo razsodiščnega postopanja. Poleg tega razpolaga Francija v svoji borbi še s posebnim orožjem, ki ima v današnji svetovni politiki eno najvažnejših ulog — z ogromnimi kapitali. Saj je bila baš Francija ona država, ki je prva spoznala daljnosežnost tega orožja in je znala vedno skladno izrabljati kapital za dosego državnih smotrov, kar je nemalo zasluga tudi izredne državotvornosti francoskega kapitala, ki je najtesneje zvezan z državno politiko in gospodarstvom. Gospodarstvo in finance so bile doslej vedno sredstvo francoske politike in frank je vsekdar zvesto podpiral politiko Quai d'Orsaya, če je ni vprav omogočal. Pred vojno je bila Francija poleg Anglije največji izvoznik kapitala; imela je v inostranstvu naloženih nad 45 milijard frankov. Od teh je bilo naloženih v Rusiji 13 milijard, kar je bilo tudi za podlago rusko-francoski zvezi. Zaradi vojne je izgubila Francija skoraj 50 odstotkov svojih inostran-skih naloži). Po vojni je postala sama država upnica in dolguje Zedinjenim' državam okoli 30 milijard frankov. Kar je bilo tekočih prihrankov, je porabila za obnovo po vojni opu-stošenih pokrajin. Nekoliko let pozneje pa je pričela nalagati Francija svoj razpoložljivi kapital v zavezniških državah in svojih kolonijah. Po stabilizaciji franka si je francoski kapital zopet opomogel in kmalu se je pokazalo, da je ostala francoska šted-Ijivost kljub vsem slabim izkušnjam neizpremenjena. Na dan stabilizacije franka, 25. junija 1928, so znašale zlate rezerve francoske narodne banke 29.7 milijard, danes -pa presegajo že 43 milijard frankov poleg 25 milijard frankov devizne zaloge. Od tega kapitala more Francija danes naiolžiti ogromno vsoto na svetovnem denarnem trgu. Po mnenju francoskih finančnikov bo te kapitale nalagala odslej v kratkoročne trgovske kredite, kar bi bilo naperjeno predvsem proti Londonu. Po sodbi finančnih strokovnjakov pa ne bodo te potrebe niti od daleč zadoščale za silne množine francoskega kapitala in bo morala Francija zaradi tega prej ali slej pričeti z nalaganjem svojih kapitalov zopet v dolgoročnih inostranskih naložbah. Predvsem jih bo nalagala že iz političnih nagibov v zavezniških državah. Tako je opažati poslednja leta sistematično prodiranje francoskega kapitala na Poljsko, kjer je dobil odličen vpliv že v petrolejski in gornješleski industriji. Prav sedaj pa se pogajajo Poljaki tudi za dolgoročne hipoteč-ne kredite, ki jih bo Pariz skoraj gotovo dovolil. V Rumuniji ima francoski kapital dve močni opori in sicer v podravnatelju francoske Narodne banke Charlesu Ristu, ki deluje od emisije francosko-ameriškega posojila (1929) kot finančni svetovalec rumunske Narodne banke, ter v Leverweyu, ki zavzema slično mesto v rumunski železniški upravi. Rist je bil tisti, ki nančni vpliv v Rumuniji. Močan vpliv ima francoski kapital tudi v Bolgariji, kjer je zastopal njegove interese komisar Društva Charon, ki mu je uspelo priskrbeti vse dobave za reparacije in nove gradnje bolgarskih železnic francoskim tvrdkam in to kljub konkurenci češkoslovaških in italijanskih tvrdk. Posebno pa je opažati priliv francoskega kapitala v Jugoslavijo, kjer deluje 'že cela vrsta bank s francoskim denarjem. Znane so med drugim tudi velike finančne transakcije, po katerih je prišla vsa imovina italijanske družbe "Temi", ki je imela večino dalmatinskih vodnih sil, v francoske roke. Nič manj važna ni pogodba s Societe Francaise des Constructions de Batignolles o izsuševanju pančevskih močvirij. Stalno narašča vpliv francoskega kapitala tudi v rudarski industriji. Ustanovila se je posebna družba za iskanje petrolejskih vrelcev jugovzhodno od Maribora. Poslednje čase je opažati dotok francoskega kapitala tudi v lesno industrijo in se je ustanovila posebna družba za eksploatacijo našičke lesne industrije. Francija se mora boriti danes za svoje mesto v Evropi predvsem z dvema velesilama, Italijo in Nemčijo, ki se nikakor ne moreta sprijazniti z mislijo stabilizacije Evrope v sedanji obliki. Italija zbira v ta namen okoli sebe vse države, ki streme po reviziji mirovnih pogedb in se poslužuje pred vsem političnih sredstev, ker nima gospodarske podlage za svojo protifrancosko akcijo. Nemci pa se v tej borbi opirajo i na gospodarsko ekspanzijo, pri čemer jim pomaga to, da od celokupnega uvoza znaša nemški uvoz: za Poljsko 25.2 odst., ČSR, 29.9 odstotkov, Bolgarijo 20.4 odst., Rumunijo 16.6 odstotkov, kjer je nemški uvoz povsod na prvem mestu. Izjemo tvorita samo Jugoslavija in Madžarska, kjer znaša nemški uvoz 12.3 in 17.6 odstotkov. Borba, ki jo vodi Francija s tema dvema državama, je težka. Gotovo je, da bo Briand še nadaljeval s poskusi, da bi našel primerno podlago za sporazum z Italija; nemara bo pristal na različne večje in manjše koncesije. Vendar pa je zelo dvomljivo, ali bo dosegel kakšen trajni uspeh, ker Italija zasleduje taktiko večne nezadovoljnosti in vedno večjih zahtev, pri čemer uživa tiho podporo Anglije, ki hodi še vedno po starih potih kontinentalne politike, ki izigrava dve najmočnejši kontinentalni državi drugo proti drugi. Z Nemčijo je borba Francije toliko lažja, ker ta za sedaj še ne more voditi kakšne čvrste zunanje politike, dokler se ne bo na znotraj finančno, gospodarsko in politično utrdila. Na drugi strani pa ima tudi Nemčija sama velik interes na tem, da bi živela s Francijo v kar najbolj znosnih odnošajih. Glasovi o kakšnem ožjem sodelovanju med Francijo in Nemčijo pa so kljub naporom poedinih oseb in korporacij tokraj in onkraj Rena še mnogo prezgodnji. Po vseh dosedanjih znakih ,je prej računati s kakšnim ožjim sodelovanjem med Rimom in Berlinom, kar forsira posebno fašizem, ki si je pridobil zadnje čase v Nemčiji in Avstriji mnogo ugleda. Po dosedanjih prognozah pa bodo evropske zunanje politične razmere dozorele nekako do 1. 1935, kar napoveduje tudi Mussolini; takrat se bo pokazalo, kako je Francija ovaro-vala svetovni mir in obstoječe stanje v teku dveh desetletij. Pri tem bo imela nedvomno veliko ulogo tudi izvršitev Brian-dovega panevropskega načrta. je preprečil nemško-angleško stabilizacijsko posojilo ter na- marquettski katedrali pontifi- KAKO SE NA CALUMETU PRIPRAVLJAMO ZA BARA-GOVO STOLETNICO Calumet, Mich. Do tretjega gre rado. Tretja proslava Baragova bo- na Calu-metu. Priprave so v polnem teku. Za priprave je izvoljen posebni glavni odbor, ki ima svoje pododbore: finančni odbor, prosvetni odbor, manifestacij-ski odbor itd. Vse se vrši z velikim navdušenjem in v največji slogi. Cela naselbina je v tem oziru enega duha. Za enkrat je določeno to-le: V soboto, 9. avgusta dopoldne se vrši slovesnost na Baragovem grobu v Marquette, Mich. Ob 9. uri zjutraj bo v kalna sv. maša, ki jo bo služil škof Nussbaum, ki je četrti naslednik Baragov na škofijski stolici v Marquette. Med sv. mašo bo angleška in slovenska pridiga. Iz Calumeta se bomo pripeljali na Marquette z avtomobili. Po sveti maši se bomo poklonili velikemu Baragi na njegovem grobu. Popoldne odidemo skupno na Calumet. Vsi avtomobili se vstavijo med veličastno slovensko cerkvijo sv. Jožefa. Po-strežljive Calumetčanke nam bodo v cerkveni dvorani pripravile majhen prigrizek. Ob pol osmih zvečer bodo v cerkvi pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Posebni stanovanjski odbor godno stanovanje pod gostoljubnimi slovenskimi strehami. V nedeljo, 10. avgusta, bo ob 7:30 prva služba božja, pri kateri bo pridigal Very Rev. Bernard Ambrožič. Ob 10. uri bo slovesen vhod škofa Jožefa Pinten iz Grand Rapids, Mich., ki je calumet-ski rojak. Špalir od novega župnišča do cerkve bodo tvo- sedami. Naj omenim le na eno najbolj važno stvar, in s tem mislim naše cerkve in farne šole. Narod izseljen v tujino je brez cerkva in katoliških šol zapisan smrti. Tega se ameri-kanski Slovenci zavedajo v polni meri. Kar se je storilo od strani naših rojakov v ta namen, je vse pohvale vredno. Občudovati moramo nekatere rili Kolumbovi vitezi in odbori naše Slovence, ki se toliko žrt-katoliških društev z zastava-'vujejo za hišo bdžjo in za ve- rni., Med pontifikalno sv. mašo se bo na koru izvajala p. Hu-golin Sattnerjeva ,Missa sera-phica. Med sv. mašo bo slovenska pridiga P. Odila. ' Popoldansko zborovanje se bo vršilo na Eagle Harbor — kakih 20 milj od Calumeta. — Tam na Eagle Harbor še sedaj stoji cerkvica, ki jo je postavil misijonar Baraga za svoje Indijance (Holy Redeemer Church). Pri tej cerkvi bo popoldansko zborovanje in po končanem zborovanju bo podeljen izpred cerkvice blagoslov z Najsvetejšim. Zvečer bo na Calumetu v šoli nasproti slovenske cerkve Baragova razstava. — Za danes bodi dosti! Podrobnosti bom še poročal. Ljudje božji sirom Amerike, na noge, da se vidimo v Marquettu na Baragovem grobu! Pridite obenem obiskat svoje ljube znance in sorodnike na Calumet! Zlasti tisti pridite, ki ste znali včasih toliko lepega povedati o Calumetu! Ste slišali in razumeli Detroit-čani? ! P. Odilo. KAKO JE V COLLINWOODU Collinwcod, O. Amerika je obljubljena dežela. Tako smo modrovali vsi pris&ljenci, dokler nismo te nove domovine spoznali bolj natančno. Resnica je, da nekaterim je bila sreča naklonjena in so postali več ali manj premožni; premnogi pa o fialri sreči ničesar ne vedo. Ni vse zlato, kar se sveti. Ta izrek velja tudi za Amertko, akoravno nazivajo Evropejci Ameriko deželo dolarjev. Ob prihodu v to deželo je bil skoro slehern priseljenec razočaran nad to novo domovino, Vsega tega, kar smo si poprej v nekakšni domišljiji predstavljali, nismo našli. Nasprotno se je pa pričel hud boj za obstanek. Nikakega znamenja ni, da bo ta boj kdaj prenehal. Vedno prevladuje v nas bojazen, koliko časa bomo imeli zaslužek in kaj nam bo storiti, ko enkrat zaslužka več ne bo. Poleg teh mučnih skrbi pa moramo redno imeti pred očmi, kako čim dalje obdržati naš mili slovenski jezik in da se ne bo takoj naša druga generacija utopila v morju ame-rikanizma. Skrbeti pa moramo tudi za Slov. Nar. Domove, za slovenska društva in podjetja ustanavljati in zidati slovenske cerkve in šole. Vse to stane dosti truda in denarja, kar se pa ne da povedati s par be- ro Kristusovo. Le za Boga in za katoliško vero je mogoče delati s tako vnemo. Povečini so bile vse naše cerkve in šole sezidane s tujim denarjem. Ako se je hotelo pospešiti z odplačevanjem dolga, je bila neobhodno potrebna skromnost. Naposled se nas je pa ta skromnost tako oprijela, da smo mislili, skromnost je pa res lepa čednost. S to čednostjo smo se mi Collinwoodčani dolgo let postavljali. Naposled smo se pa vendar enkrat otresli te skromnosti in smo začeli slediti drugim župnijam. Kakor hitro smo postali bolj živahni in delavni, takoj se je pokazal uspeh. Ko je bila šolska stavba do-gotovljena pred dvemi leti, se jc resno začelo misliti na povečanje cerkve. Nekateri so jeli temu uogvarjati, češ: čemu ta potrata in novi dolg, dolg dela lahko vsak, kdo ga bo pa plačal? Kljub temu pa je bila v kratkem času cerkev povečana in lansko leto pa preslikana. Pokazala se je pa takoj na to še druga potreba, preko katere ni bilo mogoče iti. Ta potreba je bila olepšati oltarje naše cerkve. Skozi od ustanovitve naše župne cerkve (kar je že preteklo 24 let) pa do letos se ni storilo nič ali zelo malo za o-lepšavo naših oltarjev. To pa radi tega, ker farno vodstvo je vedno in povsod delalo na to, kako zmanjšati farni dolg. — Vsled tega so oltarji naše župne cerkve izgledali, kot da bi vse okraske raz' njih odnesli roparji. Sedaj ne izgledajo naši oltarji več tako siromašno, pač pa jih krasijo dragoceni kipi, katere so darovale deloma nekatere zavedne družine naše župnije in deloma društva. Prva družina, ki se je zavzela za to plemenito stvar, je bila družina Walter iz Holmes Ave. Ta družina si je omislila kar dva kipa in sicer oba, ki sta zaščitnika mladine: sv. Terezijo, malo cvetko, in sv. A-lojzija. Takoj nato je kupilo dr. sv. Helene štev. 193 KSKJ. kip svoje društvene patrone. Kmalu zatem je darovala družina Košmerelj s 152. ceste kip sv. Frančiška. Mislili smo si, za enkrat bo že dovolj kipov, pa smo se motili. Kar zagledamo neko nedeljo na strani malega oltarja v naravni človeški velikosti kip presv. Srca Jezusovega. Ta kip je darovala druži Kocin s 160. ceste. Nekaj (Dalje na 3. str.) MlM Sam sebi ni verjel. — "Oprostite," vpraša ponočnjak nekoga, ki je šel mimo, "ali ni na tej hiši številka 7 ?" "Ne, pač pa 77." "Hvala, torej sem vendar trezen." * * * Službe išče. — "Vi prihajate radi razpisane službe ? Obžalujem, imam že 2700 ponudb." "Ali me ne bi mogli nastaviti za ureditev teh ponudb?" * * * Zakaj ni dobila moža. —• Prijateljici, ki se pred pustom nista mogli poročiti, sta se sprli. "Ti misliš, da jaz zato nisem dobila moža, ker sem nekoliko gluha? Tri ženitne ponudbe sem zavrnila! In kdo ve, koliko sem jih preslišala!" * * * Po modi. — "Gospodična, kakor vidim ,ste odličen slikarski talent." "Po čem sodite?" "Po vašem obrazu." * * * Pri fotografu. — "Prosim, napravite mi sliko za potni list." "Takoj, gospodična; samo prosim, ne smehljajte se, ker bo drugače oblika premajhna.' * :!: * Pri odvetniku. — Gospod doktor, sedaj sem vam celo stvar popolnoma pojasnil; ali mislite, da bom pravdo dobil?" "Tako gotovo, kakor tukaj sediva!" "Potem pa ne bom tožil, ker sem vam razložil stvar tako, kakor stoji za nasprotnika,." M £ * Naloga. — Učitelj: "Tvoja naloga 'Naš pes' je do besede taka kakor naloga tvojega brata." Učenec: "Seveda, gospod u- čitelj, saj je o istem psu." * * * Vsak po svoje sodi. — Policaj, ki zasleduje zločinca, potepuhu : "Ali niste videli nobenega sumljivega človeka?" "Razen dveh .policajev nobenega." * * * Prepočasi spi. — Gospa: "Ste že zopet prepozna vstali, ker je v kuhinji vse v neredu. Kako je to, da se vam to tako pogosto pripeti?" Služkinja: "Ne vem, gospa. Najbrže spim prepočasi." Dober čuvaj. — A.: Končno sem dobil izvrstnega psa čuvaja, B.: Ali ga ponoči odvežete? A.: Seveda, da bi mi ga kdo ukradel. "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh njegovih prijateljev! PODMSTEK * IIIIIUMIIIHIIOT OB ZATONU CARSKE RUSIJE (Dalje.) Bil je neizmerno bogat, poročen s hčerko velikega kneza, bil mlad in lep, oboževan od vse najodličnejše petrograjske družbe, skratka, imel je vse, kar si je le poželel. Rasputin pa je izhajal iz divje Sibirije, mož prirode, človek, ki je bil zra-stel iz zemlje, trd in okoren, toda silen po svojih naturnih silah in brez mere v vsaki stvari. Včasih rodbina Jusupovih ni bila tako slavna, toda v treh generacijah se je po-vspela do ene prvih rodbin carske Rusije. Se stari oče kneza Jusupova je pripadal nižjemu plemstvu in se pisal Elston. Bil pa je lep mladenič in tako se mu je posrečilo, da se je poročil s hčerko bogatega grofa Sumarokova. Posebno carsko dovoljenje mu je dovoljevalo, da se je odslej pisal Sumarokov-Elstcn. Njegov najstarejši sin je bil čisto podoben očetu in posrečilo se mu je, da si je pridobil ljubezen edine hčerke kneza Jusupova in zopet mu je car dovolil, da je prevzel naslov svoje žene ter tako postal knez Jusupov. Rodbina Jusupovih je bila tatarskega pokolenja in j.e izhajala od Jusupa Murse, ki je bil poveljnik v vojski Tamerlanovi. Eden od Jusupovih prednikov je bil komornik carja Petra Velikega in od tedaj so imeli Jusupovi na dvoru vedno visoka mesta. Jusupovi so bili silno bogati in po poroki s hčerko-edinko kneza Jusupova je postal oče mladega kneza eden najbogatejših mož Rusije. Palača Jusupovih v Petrogradu je bila pravi muzej dragocenosti, med katerimi je bila posebno znamenita zbirka draguljev. Mladi Feliks Feliksovič Jusupov pa je še dvignil ugled rodbine, ko se. je poročil z veliko kneginjo Irino Aleksandrovno in postal s tem sorodnik vladarske hiše Romanovih. Irina je bila vrhu tega ena najlepših ®en petrograjske družbe tor je slovela tudi vsled svoje duhovitosti. Najboljši prijatelj Jusupova je bil veliki knez Dimi-tri Pavlovič, edinec velikega kneza Pavla Aleksandroviča. Jusupovu je bil slepo udan in mu bil skoraj podložen. Oba, Jusupov in Dimitri Pavlovič sta veljala kot najlepša in najelegantnejša mladeniča petrograjske družbe, ki je oba oboževala. V tej petrograjski družbi pa skoraj že ni bilo uglednega moža, katerega ne bi Rasputin razžalil. Še bolj pa je grizlo Jusupova, kadar je slišal, kako neusmiljeno se norčuje Rasputin iz petrograjske družbe. Naravnost kot osebno ponižanje pa je čutil Jusupov, ko je videl, kako je Rasputin poljubil nežno Munjo Golovino. Vse, kar je hotel, je imel Jusupov, da se je dobrot sveta že preobjedel. Življenje mu je postalo dolgočasno vsled preobilice užitega razkošja. Pa tudi nobenega smisla ni imelo zanj življenje, ko pa je dosegel vse, kar je sploh mogoče doseči. Iz vseh teh vzrokov se je rodila v njem misel, da ubije Rasputina, ki je govoril o sebi, da doseže od carja vse, kar hoče, in o katerem so po Petrogradu že govorili, da je car nad carjem. Komaj pa se je misel o umoru porodila* je že pričela dobivati vedno bolj realno obliko in skoraj je v Jusupovi glavi čisto dozorel sklep, da mora Rasputina na vsak način umoriti. Postal bo tako rešitelj domovine, obvaroval bo carja pred pogubonosnim vplivom Raspu-tinovim, maščeval bo petrograjsko družbo in nežne Munje ne bo več poljubil sibirski kmetavzar. V tej nameri je Jusupova zlasti utrjeval veleposestnik in poslanec dume Puriškevič. Bil j© eden od aktivnih nacionalistov, ki je bil odločno -za nadaljevanje vojne do zmagovitega konca. Toda v letu 1916 je bil položaj Rusije slab in se je godrnjalo proti vojni. Ljudstvo je bilo treba potolažiti in Puriškevič je bil mnenja, da se to doseže najlažje, če se pokaže narodu krivca za vse nesreče. Ta krivec pa je moral biti Rasputin in zato je Puriškevič strastno napadel v dumi Rasputina. In govoril je iz srca, saj je bil Rasputin tisti, ki je preprečil Puriškevičevo imenovanje za ministra. Ko je bral Jusupov Puriškevičev napad na Rasputina, je takoj vedel, da je ta njegov zaveznik. Nadaljni zaveznik je bil mladi veliki knez Dimitri Pavlovič, ki je bil Jusupovu slepo udan. S tem zavezništvom pa si je Jusupov zasigural tudi nekaznovanost. Jusupov se je torej pričel vneto pripravljati za umor. Ko ga je nekoč zopet povabila k sebi Munja Golovina, da bi ga zbližala z Rasputinom, se je z veseljem odzval povabilu, pa čeprav je Rasputina sedaj bolj sovražil ko kdaj preje. Rasputin ga j® zelo ljubeznivo sprejel in bil ves čas najboljše volje. Jusupov se je smejal njeg0-vim grobim šalam in niti tedaj, ko je P**" čel Rasputin po svoji navadi udrihati čez plemstvo in dvorjanike, ni izginil smehljaj z Jusupovega lica. Ti poseti Jusupova so se vedno pogosteje ponavljali in ko je koč prinesel Jusupov s seboj kitaro in začel Rasputinu poti razne ciganske pesn11' je bil Rasputin naravnost navdušen za Ju" supova. Ves srečen je poslušal njegovo petje i'1 tako vzljubil Jusupova, da mu je pop0'' noma zaupal. (Dalje prih.) Sobota, 19. julija 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 • Iz življenja in sveta. • • NOREC PRI HINDENBURGU Dostojno opravljen prileten Mož se je oglasil te dni zvečer v predsednikovi palači v Berilu in je zahteval, naj ga takoj povedejo k Hindenburgu. Priporočili so mu, naj se vpiše v knjigo in označi svojo zade-Vo- Toda obiskovalec se je hudo razburil: "Govoriti moram s Predsednikom o svoji ženi, ker ogroža njeno vedenje jav-no moralo. Razumeli boste, da to nerad storim in nikomur ne bom o tem pripovedoval razen Hindenburgu. Samo do njega 'Mam zaupanje." Stražniki so lasvetovali neznancu, naj gre domov. A ta se je razvnel in Po daljšem prerekanju jih je dejansko napadel. Pokazal je ^verjetno moč in šele po 10-ftinutnem ruvanju so ga mogli zvezati. Zdravnik je ugotovi, da je umobolen in namesto y predsednikovo sprejemnico romal nesrečni zakonec v n°rišnico. -o- KDO JE KRIV? Cim je pričela vročina, so odpovedali nekega lepega dne v Nizzi istočasno vsi telefoni. Nastavijenci so šli na delo, ne da bi mogli kjerkoli ugotoviti ^otnjo. Nekoliko ur pozneje Je bilo vse zopet v redu. Istega dne je umrlo v mestni bolnici baje izredno mnogo bolnikov. Kmalu so prišle podobne vesti tudi iz Italije. Nekega večera So ugasnile brez vsakega vzroka vse žarnice vzdolž Ligurske °bale. Zdaj je objavil franco-ski zdravnik Joseph Lebelles, da so vsega krive solnčne pege. Ugotovil je po dolgem o-Pazovanju, da povzročajo v ve&oljstvu vihrajoče magnetne burje, posledica peg, usodne valove, ki kvarijo človeško zdravje in tudi delovanje električnih vodov. Astronomi se 2elo zanimajo za novo domne-v°> čeprav ne more biti nepo-bitno dokazana. Pred leti so trdili. da so iste solnčne pege ^krivile tudi svetovno vojno. žavo posrečilo, da so odtrgali gobavca proč. Mladega moža so peljali nato v lekarno, kjer so ga namazali z nekim antiseptičnim sredstvom. Ironija u-sode je pa ta, da je gobavec navalil baš na dobrotnika gobavcev. Mladi mož, ki si ga je gobavec izbral kot žrtev, je dijak, ki je zbiral med svojimi tovariši denar za zavetišče gobavcev. elektrika proti komarjem .letošnjo poletje so se pojavi komarji po nekod v izred-množinah, tako na Duna-,u- Oblasti jih skušajo zatreti ^ Vse mogoče načine; naj za-j^njvejši bo tisti, ki ga uporabijo za uničevanje komarske ^dloge v kopališčih. Dunajska občina si je nabavila tri Priprave, ki sličijo ogromnim !^jun pastem iz žične mre-e- V sredi pasti gori močna ®lektrična luč. ki privablja ne-j^Jetne žuželke, skozi žično ?ežo pa teče močan električ-} tok, ki jih ubije, čim se je ,°taknejo. Nova metoda pobija komarjev se je baje že *Vrstno obnesla. Nadležni gobavec Portaleze, glavnega me-državice Ceara, poročajo o ^ju, ki je razburil vse ta-k ^je prebivalstvo: Iz vseh te države prihajajo j(J °Kokrat gobavci in se klativa 1)0 ulicah Fortaleze in zra-beračijo. Zadnje čase se ž-^ogo govorilo o ureditvi ž^v^išča za gobavce in so že s prostovoljnimi zbirka-v ta namen. Pred kratkim st,, Je bila Fortaleza priča 'n»ga dogodka. Na nekem lil °^ljudenem trgu je na.va-gobavec na mladega a.' ga z rokami in za-s svojim razjedenim % 2°m njegov obraz Zra-ti kričal: "Sedaj boš tudi jčt;, to bolezen, ki jo imam bo boš i« Pred tem ti W^so odpadalo od telesa. Mbtf meni!" Prihiteli so šte-navzoči, ki se jim je s te- NAJLEPŠA LEDENA JAMA SVETA Profesor Altberg priobčuje v frankurtskih listih poročilo o svojem raziskovanju Kungur-skih ledenih jam v Srednjem Uralu. Oddaljene so kaka dva kilometra od mesta Kungura in so nedvomno eno izmed največjih čudes sveta. Silni hlad v votlinah povzroča, da so stene jame prevlečene s kristal-no-belim ledom, od vsakega roba pa vise gruče velikanskih ledenih sveč. Mraz je pričaral neštevilno fantastičnih kipov. Razsvetljava jame z bengalično lučjo nudi prizor, ki po krasoti presega vsako človeško domišljijo. Mirijade ledenih kristalov žare, kakor da so Vse stene posute z briljanti. V tem bajnem podzemskem svetu so tri ogromne jame, ki jih imenujejo diamantova, polarna in križna dvorana, poleg pa je še nebroj manjših rovov in je težko določiti, v kateri je več krasot. Prof. Altberg je mnenja, da bo Kongru čez nekaj let cilj turistov vsega sveta. -o- ZMAJI ŠE ŽIVE Na malem sundskem otoku Komodo, ki spada med novejše tvorbe zemeljske zgodovine, je ameriški raziskovalec W. D. Burden odkril člane tiste družine gaščaric, ki še žive v Sprednji Aziji, Afriki in Avstraliji in so znane pod imenom "varan". Njihov rodovnik sega še v sivo dobo, ko na zemlji še ni bilo ljudi, marveč so bojevali svoj boj za obstanek med seboj še ogromni zmaji, dolgi do 12 metrov in nad 30 meterskih stotov težki. Neposredni potomci teh gaščaric so sundski varani, ki so danes po obliki še prav taki kakor pred šestdeset milijoni let. Dasi niso tako veliki nego takrat, pa so še dovolj grozni. Dolgi so do 3 metre; glava je debela in črna, dolga pol metra. Oči so dva temna bisera, ki nepremično strmita iz globokih jamic. Iz smrdečega žrela sika ostuden, pol metra dolg, žolt jezik Preživlja se sundski varan z mesom. Burden je zasačil nekega varana v trenutku, ko je požiral celo zadnjo četrt divjega prašiča. — Otok Komodo je še neobljuden in le malo preiskan. Živalstvo in rastlinstvo na njem sta izredno bujna. Burden je svoje tamkaj-nje raziskovanje opisal v knjigi, ki je pri Brockhausu v Leipzigu pravkar izšla v nemškem prevodu. -o- o stražah Tujec, ki pride prvič v London, se zelo čudi, ko vidi največjo banko sveta "The Bank of England", zastraženo po vojaštvu. Vendar pa mu bo takoj razumljivo, ko dozna, da je v tej banki obenem tudi državna banka in da je v nji shranjena vsa zlata rezerva Anglije. — Bolj nenavadna pa je bila straža, katera je bila vsak večer postavljena v Drury Lane gledališče. Za vladanja kralja Jurija II. je bil nanj nameravan atentat in ker je bil kralj velik prijatelj drame, je bil skoraj sleherni večer v ■ gledališču. V gledališču je bila postavljena vojaška straža. In pri tem je ostalo celih 150 let vse do leta 1894, a tudi tedaj bi najbrže ne bila ukinjena, če bi se uprava gledališča in vojaška oblast ne bili sprli glede prostora za nastanitev vojaške straže. Pri razreševanju tega vprašanja so šele u-gotovili, da je straža pravzaprav že stoletja odveč in nepotrebna. — Še bolj smešna in brez smisla je bila straža pred nekim vladnim poslopjem v sredini mesta Londona. Straža je imela ukaz, vsakemu pasan-tu zaklicati: Prosim, držite se desno. — Več desetletij se je to vršilo, ne da bi straže vedele, čemu in zakaj. Po dolgem brskanju po zapiskih in dnevnikih so ugotovili, da je bilo pred toliko in toliko leti prebarvano in preslikano. Da bi si pa mimoidoči morda ne onesnažili oblek, je bila tja postavljena vojaška straža, ki je imela nalog opozarjati pešce, kakor smo zgoraj navedli. — Čudna je morala biti barva, ki se toliko desetletij ni posušila. IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) Z UNIVERZE V HLEV Pred kratkim so časopisi poročali, da je mlad belgraj-ski študent Bronislav Simeono-vič ,ki je imel nekaj 100,000 dinarjev premoženja ter končal pravne študije na belgraj-ski univerzi, kupil za ta denar večje posestvo pri vasi Ja-jinaca ter postal kmet. Čudili so rnu njegovi belgrajski prijatelji, še bolj pa kmetje, med katere je prišel. Po več ur daleč so romali srbski kmetici gledat tega bogatega gospoda, ki je zapustil gospodo in prišel med nje. Gledali so njegto-ve vzorne hleve, v katerih je stala živina bolj v snažnem, kakor pa stanujejo kmetje v svojih hišah. Ta študirani kmet, ki niti ni rojen od kmečkih staršev, ampak je otrok mesta Belgrada, je sedaj dobil dve zanimivi ponudbi. Absolvirani pravnik iz Belgrada mu piše, da bi rad prišel k njemu za kravjega in kozjega pastirja; ker je šibkega telesa, ne more vršiti hlapčevskih del, kot jurist pa dela ne dobi. Drugo pismo mu je pisal maturant in se ponudil za hlapca, ker je zdrav in močan. Plača naj mu kakor plača kmečkim hlapcem. Več ne zahteva; sedaj je brez službe in strada. Mladi gospodar pa je oba odklonil, ker že ima svoje kmečke posle. Simeonovičev slučaj nam kaže, kako celo v mestnih ljudeh, ki niso nikdar imeli posla s kmetijQ, živi neodoljiva želja po grudi. Slučaj obeh študentov, ki se ponujata za kravjega in kozjega pastirja ter za hlapca pa kaže, da 'se bliža čas, ko bomo imeli preveč štu-diranih ljudi, služb za nje pa premalo. Tudi ta problem bodo morali rešiti rokodelski praktični poklici in pa zopet — mati gruda. -o- Pijanec.— Gobezdela: Kdaj se je vrnil vaš mož iz gostilne? Klofutačka: Še ni dolgo od tega, saj me roka še boli. --o- Bi rad našel prijatelja? — Bi rad prodal hišo ali zemljišče — Dobro! — Objavi primeren oglas v "Amerikanskem Slovencu!" tednov zatem pa je naša cerkev bila zopet za en kip bogatejša. Ta kip je enake velikosti kot Srce Jezusovo. Ta kip sv. Lucije je darovala dr. Perko. Vsi ti krasni kipi, kateri so bili darovani naši cerkvi od strani nekaterih'vrlih družin, jasno pričajo, kako verne so te družine.gDa se ne ustrašijo nobenih Žrtev, kadar se gre za čast in olepšavo hiše božje. Dal Bog, da bi vsem tem blagim .ljudem bil odmerjen prostor v večnem bivališču. Mi farani smo vam pa hvaležni za vašo velikodušnost in se vas bomo spominjali v molitvah. Daj nam Bog še več takih posnemalcev! Frank Kovačič. -o- KAJ PIŠEJO IZ ROCK SPRING A Rock Springs, Wyo. Alt-arno društvo sv. Ane je sklenilo na zadnji seji 19. junija, da se plača sv. maša, ki se bo brala za članice omenjenega društva na dan sv. Ane 26. julija ob pol 8. uri. Napro-šeni ste, da se v polnem številu udeležite sv. maše in skupnega sv. obhajila. Spoved bo v petek večer in v soboto zjutraj pred sv. mašo Drugih novic ne vem kaj posebnih, ker me ni bilo zadnji čas doma. Z delom gre tukaj prav počasi, nekateri premogo-rovi obratujejo po en dan na teden. Premogovski baroni, se vesele zabavajo p<>00<>00<>0^ C ° PISANO POLJE iOCKKKKKKKKXH. ^ Jc J^ Trunk OOOOOOOOOOOO 1 sama, in Bog ji daj to milost, Ni vse zlato. ali vsaj želela Mesto "Zlatih vrat" je me- ~ Pirana, bi biti pocoprana, ako ne bo Funeral Director and Embalmer EDINI SLOVENSKI POGREBNIK V MILWAUKEE, WIS. g 401 Grove Street. Phone Hanover 876 4 jiiiuiiniiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiinimNiiiiiiniiiiiuiiiiiaimiiiiiHK« TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki t dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ► Razprodaja KNJIG! Cene znižane, kakor še nikoli. Upoštevajoč- sedanje razmere in da damo priliko ljubiteljem knjig, da pridejo na lahek način do Deset knjig z malo svoto deanrja in da naredimo prostor novim zalogam, zato dobite dokler zaloga ne poide sled*-če knjige: "Štiri leta v Ruskem ujetništvu," navadna........ cena ..........................................................-2.00 "Ena božjih cvetk", krasna povest............ 1.00 "Tolminci", navadna cena ...........................95 "Krištofa Šmida Spisi", zelo zanimivi.........65 "Oče budi Tvoja volja", povest iz Istre.....50 "Ob srebrnem studencu", zanimiva povest .40 "Na noge v sveti boj" ...................................35 "Zdravilna zelišča", zelo poučna knjiga.....35 "Za domačim ognjiščem", ...........................30 "Od srca do srca" .........................................25 Skupaj........................$6.75 Kdor naroči vso to zbirko, dokler v zalogi jo dobi sedaj od naše knjigarne za Samo $2.95 Skoro štiri dolarje si prihranite! Naročite takoj, dokler je zaloga tukaj! r* Poslužite se tega kupona! i Knjigarna A. S. j Chicago, 111. Prosim pošljite mi gori navedenih 10 knjig za j ! izredno ceno $2.95, zakar prilagam potrebni zne-j 'sek .—- S pozdravom, sto, ki nosi lepo ime sv. Frančiška, in v lepi Kaliforniji je to mesto, in v tem mestu je precej Slovencev, in neka Agnes Markovich je v tem zlato vratnem mestu, in vsaj med Slovenci je kljub zlatih vrat še mnogo — coprnije, kar seve ni zlato, ako je coprnija, in lahko se vsak oddahne, ker k vsej sreči je ta Agnes Markovich brez coprnije, kar bo vsaj nekaj, ker marsikak Slovenec bi se morda bal iti v mesto, kjer so vrata zlata, in kjer bi bili sami —- coprniki. Alston, ta Agnes Markovich ni coprnica, tako zatrjuje sama vsaj indi-rektno v Prosveti. G. Anton Grdina je bil v mestu "Zlatih vrat", in tam "je dal Zlatovratarjem odgovor, nad katerim so se vsi zgražali," pravi ta hudo zgražena Agnes Markovich. In ker je zgraženi človek, naj bo tudi kaka gospica ali gospa, kakršna je ta Agnes Markovich, daje duška svoji! zgraženosti, da duška v imenu vseh zgraiženih Zlatovratar-jev, ko pravi, da je silno žalostno. Lepa Kalifornija in tako žalostno je tam, celo silno žalostno bo. Res žalostno. Ampak ravno vidim, da sem se zmotil. Holt ... ni žalostno v Kaliforniji, vzamem nazaj, ker zdaj šele vidim, ko sem tudi jaz žalosten in sem malo okreval od te žalosti, da "žalostno je za človeka, ki živi že toliko let v Ameriki in po svetu, pa še vedno veruje v coprnije." To je toraj žalostno, ničesar drugega, in popravim. Ampak precej bo pa le žalostnega tudi v mestu "Zlatih vrat". G. Anton Grdina je govoril tudi o — veri, in sicer katoliški veri, in to imenuje Agnes Markovich coprnijo. Mnogo je Slovencev v San Francis-cu, ki še nekaj dajo na vero, saj imajo vsaj v mestu, dasi ne na "Hribu", cerkev, in celo katoliško društvo so ustanovili, toraj ti Slovenci vsaj verujejo v Boga, dušo, nebesa, plačilo, kazen . . ., o čemur je splošno govoril tudi g. A. Grdina. Ker imenuje ta Agnes Markovich vsebino govora — coprnije, in pravi, da je žalostno, ko kdo še drži na take coprnije, pač sledi, da je v mestu Zlatih vrat še nekaj — coprnikov, in Miss ali Mrs. Markovich ne spada med te coprnike. Sicer naj pa bo tej necopr-nici povedano, da ni samole žalostno tam, kjer so coprniki, kakor ona pravi, temveč tudi malo nevarno, kakor jaz pravim, ker coprniki, če so, znajo pač coprati, in pred copra-njem nihče ni varen, posebno še ne, ako kdo sam ni coprnik, ker ravno take coprniki zaco- prepozno. * * Zvonovi — Jernejeva noč. Iz zgodovine je znana noč 24. avgusta 1. 1572, ko je bilo na Francoskem pomor j eno • precejšnje število hugenotov, francoskih kalvincev. Vsa zadeva je bila zgolj političnega značaja, ko se je Marija Medici bala za prestol. Papeštvo j« bilo tedaj v hudem boju s pro-dirajočimi Turki in je računalo na pomoč francoskih kraljev. Prve vesti, ki so dospele do papeža Gregorija XIII., s« se glasile, da je bil rešen francoski prestol pred hugenoti, i» le iz tega namena so se vršil® proslave. Kakor pri tedanjih prenašanjih vesti pač umevno* je prišla vsa resnična zadeva na dan šele po poznejših vesteh, in ko je papež izvedel, da je bil pomor zgolj političnega značaja in v mentaliteti tedanjih macchiavelističnih načel je najstrožje obsodil tako početje. V teku desetih let je imela Francija kar tri meščaB' ske verske borbe, in intoleraO' ca je bila zgolj na strani huge* notov, kjer so bili pri oblasti Vse se pa zapisuje na rovaS cerkve, in še dandanes se vsU' je nad cerkev in katolike pi"8' va toča očitanj, ako se Jern®' jeva noč le omeni, dasi so k«' toliki in cerkev pri zgolj politični zadevi popolnoma n®' dolžni. Kaj imajo — zvonovi opi'3' viti z Jernejevo nočjo Na se* bi seve prav ničesar, a očitanj6 nasproti cerkvi je prav slično. Kako je bilo z zvonovi te kom zadnje vojne, je znan« Snemanje zvonov in njih pora' ba je bila vojaška zadeva. Vera sicer nikakor ni od zve nov odvisna, a kjer si ljudstvo želi nazaj zvonove, tam si fo preskrbi. So pa ljudje, katerih so zvonovi silno na poti, k®1' jim je pač na poti vera. ** kjerkoli potegnejo v praze" stolp kak zvon, se začnejo «' glašati ti ljudje, in prav P° uzorcu iz Jernejeve noči se morejo zadosti izkašljati prot' cerkvi, da je "dala" svoje zagnane zvonove za kanone, s katerimi so' morili in pobija^ in ubijali, in zdaj zopet poli" stolpe z zvonovi, jih žegna i" pri prvi priliki bodo ti žegn8' ni zvonovi zopet preliti v none in se bo z njimi morilo i" ubijalo . . . in . . . skoro izg'e' da, da je cerkev radi zvon"1 prava — morilka in ubijali iz namena. Eh, er . . . "viv°5 voco — žive kličem," tako £0' vori zvon, in tega nočejo sli'5"' ti, zvon pa ne utihne. Tacol--o- UMOR PRED SODIŠČEM Los Angeles, Cal. — Nih2" prajo in je zacopran, ko zatis- v sodni dvorani se ni menil ^ ne oči, in prinesejo ga na kraj neznatno osebo Franka — coprnije, v cerkev, kjer je središče te coprnije, kakor pravi zgražena Agnes Markovich. Keatona, ki je sedel v dri»# vrsti, dokler ni nenadoma sk® čil pokonci, dvignil samoki^ in oddal tri strele na M- ^ T, . i,i , , Flinta, premožnega financ"1 Ko samole kak kompleten ku iUk H je rav*« Y»/-» TYIAffl Ho v«i Drt/vn * f/A> končal svoje pričevanje v » devi, ki se je pred sodišč' obravnavala, in se vračal 11 svoj sedež. Zadeti se je na n1 nore more trditi, da ni Boga, je v resnici žalostno to, da se celo kaka zastopnica nežnega spola, ženska, predrzne blebetati o veri na Boga in o tem, kar je s to vero v zvezi, kot o — coprniji. In tako ni vse zlato v mestu "Zlatih vrat", ko je vrlo žalostno, da kaka ženska govori o katoliški veri, kakor bi zamogel govoriti le kak — norec. Precej veselega pa je le tudi v deželi rmenih oranž, ker tudi tam je še mnogo veri svojih očetov in mater zvestih katoličanov. Naj se ne zmenijo, da jih ta Agnes Markovich imenuje coprnike, saj bo morda še stu mrtev zgrudil. Napadal*6' ki se je že v naslednjem tr nutku svojega dejanja kes®! je izpovedal, da je pred 1® izgubil na nekih delnicah 46 dolarjev, ker je bankrotira kompanija, ki je delnice izd ^ la. Dolžil je Flinta, da je povzročil pplom, in se je ho maščevati nad njim. Kakor > H s« se njegovi sosedje izjavili. K kazal zadnje čase znake, da mu je omračil um. ŠIRITE AMER. SLOVE NCA!