IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34138 Trst, G. D'Annunzio 27/E, tel./fax 040/630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst, 431. Poštni tekoči račun (C.C. post.) Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI LIST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
ST. 1909
TRST, ČETRTEK 10. FEBRUARJA 1994
LET. XLII.
Kultura nas dela na
Ob dnevu slovenske kulture se človek vedno vpraša, kakšen je pravzaprav smisel tega dne in Prešernove proslave, kot dejansko ta dan imenujemo v pogovornem jeziku. O kulturi se vedno sprašujemo, kaj pravzaprav je in vedno rečemo, da je tista kakovost v življenju, ki dela naše dne-ye lepše in bogatejše, ki naše življenje dela manj vsakdanje in Judi manj banalno, kot bi sicer bdo brez kulture. Slovenci imamo zelo lep izraz: srčna kultura, se pravi kultura človeka, ki pri-uaja iz in od srca, kot to lepo rečemo. To je vse tisto, kar nekega človeka dela bolj človeškega, pristnejšega, kulturnega, kot radi mcemo. Kultura je vedno nekaj, ar gre od človeka do človeka, je Ves Usti svet idej, življenjskih na-yad, jezika in še vsega tistega, po center se neka skupina ljudi loči od druge, se nek narod loči od drugega in mu je vseeno prav v mzličnosti zelo soroden. Pri kul-Uri gre vedno za probleme vred-not, za moralne vrednote in mo-mlna vprašanja, pa če si to hočemo priznati ali ne. Odnosi med Judmi so vedno moralna in temeljna vprašanja človeškega bi-jjanja. Kultura je torej vse tisto, ar nas dela kot različne narode rugačne, a nas v bistvu prav to bdi med seboj povezuje.
Zelo sem vesel, da imamo p ovenci kulturni praznik, da je rešernov dan praznik naše kul-ry, dan, ko se moramo spraše-ati o naši kulturi, ki je še poseb-
0 za vse Slovence v Italiji te-eJjnega pomena, saj nam omo-
ob°a kot predstavnikom sloven-®ga naroda neko avtonomijo in Udi preživetje. Ne vem, zakaj se c.°mala vsi slovenski intelektual-
1 bojijo povedati na glas, da je va sI°venski narod problem sionskega jezika moralno vprašala na katerega si moramo še da-
SJS ysak dan odgovarjati in ga ^.veda reševati. Moralno vpraša-le v tem, kar je bistvenega po-ži U3 za naš obstoj in vse naše Je. Ni res, da je problem sionskega jezika že rešen, ker je tu ®.Jezik živ in se še spreminja, ^ 1 zato ni rešen, ker se mora-J.*anj vedno znova boriti, ga Jdi in se ga vsak dan zavedati.
JURIJ PALJK 111»- 0
Ob bližnji drugi obletnici bosanske vojne
SVET SE SKRIVA ZA PRSTOM
Pogajanja, stiski rok, podpisi premirja, nato napadi, množični pokoli in spet pogajanja z novimi predlogi, slovesne obljube prekinitve sovražnosti in spet granate na ljudi, ki čakajo v vrsti za kruh: scenarij se ob bližnji drugi obletnici bosanske vojne noče in noče spremeniti. Resje, da pogajanja potekajo zdaj v Londonu, potem v Ženevi, Bruslju, Bonnu, toda rezultat je isti, Evropa in Združeni narodi grozijo z letalskimi napadi na srbske topniške postojanke okrog Sarajeva, to-
SASA RUDOLF
da grožnjam nihče ne verjame, še najmanj bosanski Srbi. Dokazati je treba, menijo diplomati, in to do take mere, da ne sme biti niti najmanjšega dvoma, kdo je izstrelil granate na sarajevsko tržnico. Združeni narodi torej potrebujejo dokaze za nečloveško dejanje, za ugotovitev krivde, ki je jasna vsakomur, le Varnostnemu svetu ne. Svet se skriva za prstom, da bi se izognil odgovornosti, ki jo ima pred človeštvom. Kaj je res tako težko priznati svojo krivdo, zgrešene izbire, napačno politiko, predvsem pa egoizem?
Krivde segajo v sam začetek etničnih sporov na področju bivše Jugoslavije. Evropska diplomacija se je navduševala za De Michelisovo trditev »Jugoslavija naj bo enotna in demokratična«, ki jo bivši italijanski zunanji minister znova ponavlja, k zmoti dodaja zmoto, češ vsega sta krivi Avstrija in Nemčija, ki sta silili k prezgodnjemu priznanju Slovenije in Hrvaške. Celo povprečni poznavalec zgodovine na tem delu Balkana dobro ve, da je bila Jugoslavija lahko ali enotna ali demokratična, saj je bila od leta 1918 edina kohezijska sila vojska ob podpori močne politične policije.
In kdo je privedel k napetim odnosom med tremi etnijami v Bosni in Hercegovini, če ne Evropska skupnost, ki je postavila kot pogoj za priznanje razpis referenduma in to v trenutku, ko je bilo vsem jasno, da se bodo Muslimani in Hrvati odločili za samostojno bosansko državo, Srbi pa bodo odločno proti. Toda tedaj, sredi kaotičnega leta 1991, ki je doseglo višek z vojno v Sloveniji, poskusom državnega udara proti Gorbačovu, spopadi na Hrvaškem, se je Evropa zadovoljila z nagajanjem Srbom in bila prepričana, da do vojne ne bo prišlo, vsaj ne v takem obsegu. Toda svet je mirno spregledal nečloveško pobijanje in
ropanje belih orlov, ki jih je vodil Željko Ražnjatovič-Arkan, ki ga zaradi navadnega kriminala preganjajo policijske oblasti v Evropi. V Bijeljini so beli orli poklali nad 20 civilistov, Muslimanov in svet je molčal, molčal je tudi, ko je bil izvoljen v srbski parlament. Svet ni reagiral, ko so 6. aprila 1992 varnostniki srbsko-bo-sanskega vodje Karadžiča streljali na množico, ki je mirno manifestirala pred hotelom Hollyday inn v Sarajevu. Streli so padali iz šestega nadstropja, kjer je bil Karadžičev glavni stan. Tedaj bi s hitrim vojaškim posegom verjetno še lahko preprečili vojno. Toda svet je čakal in se zadovoljeval z mirovnimi konferencami, z neuspešnimi potovanji mednarodnih posrednikov Vanča, Ozona in Stolten-berga.
Svet je še in še nagajal Srbom bolj z besedami kot z dejanji (izjema so le
sankcije), v bistvu pa jim pomagal, ko je odredil prepoved kupovanja orožja. Srbi so ga imeli več kot dovolj, saj so podedovali vse, kar je imela bivša jugoslovanska vojska, vse, kar so odpeljali iz Slovenije in Hrvaške. Embargo nad orožjem je prizadel predvsem Muslimane, ki so vse do aprila 1992 bili prepričani v politično rešitev, ki so se lahko uprli dobro založeni srbski vojski z lahkim orožjem. Težko topništvo proti puškam: srbske milice so osvajale ozemlje. Tri četrtine Bosne in Hercegovine je prišlo pod njihovo oblast še preden se je muslimanska vojska lahko reorganizirala in vsaj delno oborožila. Muslimanski narod je izgubil celo generacijo mladih: fantov letnikov 1968/72 ni več, padli so v boju proti zavojevalcu. Združeni narodi pa še dalje vztrajajo pri embargu in s tem praktično preprečujejo Muslimanom, da bi se branili.
Na vidiku vsaj tri volilna zavezništva
V Italiji so v polnem teku priprave na parlamentarne volitve 27. in 28. marca. Volitve bodo potekale po novem volilnem redu, saj bo 75 odstotkov senatorjev in poslancev izvoljenih po tako imenovanem uninominalnem večinskem sistemu, ostalih 25 odstotkov pa po starem proporčnem sistemu. V prvem primeru bo v vsakem okrožju izvoljen kandidat, ki bo prejel največ glasov, vsi ostali bodo iz boja takoj izpadli. V zvezi s proporčnim sistemom je treba pojasniti, da bodo pri dodeljevanju 25 odstotkov mest v poslanski in senatni zbornici prišle v poštev le tiste politične sile, ki bodo po vsem državnem ozemlju zbrale vsaj štiri odstotke glasov. Proti »volilnemu pragu« so v parlamentu zaman odločno nastopili poslanci in senatorji Južnotirol-ske ljudske stranke. Ta je sicer na Južnem Tirolskem daleč najmočnejša politična sila in bo gotovo izvolila svoje zastopnike po uninominalnem večinskem sistemu, a ne bo mogla sodelovati pri dodeljevanju ostalih mest, ker kot manjšinska politična sila ne more prestopiti volilnega praga, to je zbrati vsaj 4 odstotke glasov po vsem državnem ozemlju. Južni Tirolci pravijo, da bodo izgubili
vsaj dva parlamentarca v primerjavi z današnjim stanjem. Slovenci v Italiji predstavljamo v tem pogledu poglavje zase in bomo o tem pred volitvami še obširno pisali.
Zaradi nove volilne zakonodaje morajo italijanske politične stranke sklepati širša zavezništva. Na vidiku so vsaj tri takšna zavezništva: levo ali progresistično, sredinsko in desno. Steber levega zavezništva predstavlja Demokratična stranka levice, sredinsko zavezništvo se zbira okrog krščan-skodemokratskega disidenta Maria Segnija, ki je za svoj »pakt za Italijo« pridobil predvsem novoustanovljeno Ljudsko stranko, a tudi nekatere vodilne predstavnike liberalne in republikanske stranke. Na desnici imamo dva glavna dejavnika: misovsko gibanje in Severno ligo. Misovci so se prelevili v Nacionalno zavezništvo, Bossijeva Severna liga pa je sklenila volilni sporazum z znanim televizijskim mogotcem Berlusconijem; ta naj bi pridobival glasove na Jugu, Bossi pa na Severu.
Se ta teden bo slika popolnoma jasna, ker bo potekel rok, v katerem je treba izpolniti prve volilne obveze.
DRAGO LEGIŠA
Panslavizem včeraj in danes
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 10. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Po poteh naših izseljencev; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Galerija likovnih ustvarjalnosti; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
■ PETEK, 11. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Poslušajmo, rišimo in pišimo!«; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 12. februarja ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 10.00 Poročila; 10.10 Kogojevi dnevi '93; 11.30 Pot-puri; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta roza-janski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Ne-diški zvon; 15.00 »Ena se tebi je želja spolnila« — romantični sprehodi v neponovljivo obdobje umetnosti; 16.00 75 let po 1. svetovni vojni; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Prežihov Voranc: »Doberdob«.
■ NEDELJA, 13. februarja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Zvezdica zaspanka« (Frane Milčinski-Ježek); 12.00 Obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Vice«; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
■ PONEDELJEK, 14. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Vaš Pepi in pa-pači; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nagradna abeceda — radijska kviz oddaja za otroke; 15.10 Panta rei; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00 Brezposelnost: teorija in praksa.
■ TOREK, 15. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Vice«.
■ SREDA, 16. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«;
10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Šest sodobnih tržaških pesnikov.
Nedavni obisk ruskega nacionalističnega voditelja Vladimirja Žirinovskega v Sloveniji in nato še v Srbiji in Bosni je sprožil celo vrsto vprašanj, začenši z umestnostjo oz. neumestnostjo podobnega obiska (čeprav neuradnega) v novi demokratični državi. Ruski voditelj je večkrat ali skoraj vedno v svojih govorih poudarjal skupen slovanski nastop, nato staro zamisel o slovanski enotnosti od Jadrana do Vladivostoka, o slovansko-pravoslavnem zavezništvu itd. S tem se je ponovno obudil spomin na nekdanje teorije o slovanski vzajemnosti in o panslavizmu.
Doba romantike je v prvi polovici 19. stoletja — pa še kasneje — sprožila v Evropi val pobud in zagon narodne zavesti, valorizacije narodnih jezikov in kultur, težnje po novih državnih tvorbah in političnih enotah (glej npr. idejo o Zedinjeni Sloveniji po letu 1848). Nemški filozof Herder je proti koncu 18. stoletja prvi med nemškimi misleci zelo pozitivno pisal o Slovanih in jim napovedal veliko bodočnost. Tudi ta vpliv je med raznimi slovanskimi najprej kulturnimi, potem tudi političnimi predstavniki vzbudil veliko pozornosti. Še posebej med Čehi in Slovaki (Kolarin Palacky Safa-rik), Poljaki, Rusi, Hrvati (Gajev ilirizem) in tudi Slovenci (Prešernov verz »Največ sveta otrokom sliši Slave...«). Seveda je politični panslavizem najprej in najbolj zaoral brazde v ruskem slovansko-pravoslavnem okolju, od »slavja-nofilov« Ho m jakova in Aksakova do Danilevskega in še drugih. Te so bile sicer v glavnem — po da-
4hiii n
Lep je naš jezik in prav zato bolijo pobalinska natolcevanja, da zanj ni treba posebno skrbeti, da je vsaka skrb zanj odveč. To so prazne besede in toliko bolj nevarne prav v sedanjem trenutku tudi v Sloveniji, kjer smo po osamosvojitvi priče takim tujim vdorom v naš lep jezik, kot jih dejansko naša beseda ne pomni. Skrb za lepo govorico torej, skrb za lastno, našo kulturo, ki je seveda lahko sorodna in podobna drugim, vseeno pa toliko različna, da tudi drugi lahko vidijo, da je samostojna in slovenska, kot jezik, kot naše narodno blago, naša zgodovina, naša lepa zemlja. Kultura je res vez med ljudmi različnih kultur, tudi zato, ker nam lepša življenje in nam ga bogati, tudi zato, ker nas
našnjem pojmovanju — romantične vizije nekakih vidcev, ki so sanjali o novi vlogi Slovanov, čeprav najdemo tudi pri njih razne dobre in pozitivne ideje. Tako, recimo, piše ruski panslavist Danile vski: »Za vsakega Slovana — za Ruse, Čehe, Srbe, Hrvate, Slovence, Slovake, Bolgare (in dodal bi Poljake) mora biti ideja slovanstva (Slavjanstvo) za Bogom in Njegovo sveto Cerkvijo najvišji in največji ideal...«. V vsem tem in v narodni neodvisnosti vidi pravo slovansko originalnost (samo-bytnost).
Kako danes gledamo na vse to? Kako sodimo na pragu tretjega tisočletja in pred oblikovanjem nove politične Evrope? V marsičem se danes zdi tako vseslovansko gledanje in povezovanje nesmiselno in anahronistično. In tako je v današnji evropeistični optiki tudi gotovo nemožno in neaktualno. Še posebej če prihaja iz ust znanega ruskega zanesenjaka, ki recimo, v skoraj isti sapi ponuja Trst Sloveniji, nato pa Šlovenijo skupno z Avstrijo — Nemčiji...
Danes je aktualno povezovanje v evropskem smislu. Ustanovljena je Evropska unija na katero gledajo s pričakovanjem tudi slovanske države, ki so se otresle komunističnega jarma. Vključno Rusija, čeprav za sedaj še ni določenih rokov za njih dejansko vključitev. Pot bo lahko daljša ali krajša. Republika Slovenija je na dobri poti, saj že sedi v Evropskem svetu, ki je nekaka predsoba Unije (nekdanje EGS). Zato je danes in v bodoče samo ta pot možna in odprta — tudi za slovanske drža-a.b. 1111^ O
Slovence dela narod in nam vsak dan priča o tem, da se splača biti in je lepo biti Slovenec. Kultura ni nekaj danega, za kulturo, ki je vez med ljudmi, se je treba potruditi, vsak dan delati za kulturo — »kulturen biti«. Prešeren ni napisal svojih poezij kar tako, ni jih napisal v nemškem jeziku, in tudi zavestna odločitev pesnika za materin jezik ni naključna.
Kot Slovenci v Italiji vemo, kaj je kultura sožitja in kaj ni nobena kultura. Ob zamolklem bobnenju vojne in smrti v naši bližini so nam Prešernove besede njegove Zdravljice zelo blizu in v vsakdanjem življenju te kulture lahko tudi mi pripomoremo, da bo v vsej Evropi zavladala kultura miru, edina kultura, ki jo smemo in moremo pisati z veliko začetnico.
Martin Brecelj potrjen za političnega tajnika
Ssk v Trstu
V četrtek, 3. t.m., se je sestal na prvi seji novi pokrajinski svd Slovenske skupnosti, ki je bil izvoljen na zaključnem delu pokrajinskega kongresa 15. januarja v Bazovici. Dnevni red te seje je obsegal izvolitev novih vodstvenil1 organov, se pravi predsedstva tajnika in izvršnega odbora.
Pred obravnavo omenjeni!1 točk je bil pokrajinski svet seznanjen s trenutnim političnim položajem v zvezi s pripravami na izredne parlamentarne volitve taka na vsedržavni kot krajevni in deželni ravni. Poseben poudarek ja bil dan stikom z drugimi političnimi formacijami. Pri tem je bil° ugotovljeno, da pri večini komponent tako imenovanega skupnega zastopstva Slovencev ni prave volje za oblikovanje enotne strategije za politične volitve 27. mat' ca in skupnega dogovora o slovenskih kandidatih. »Ponavljaje se stare napake in neodgovorne izsiljevanja, piše v tiskovnem poročilu Ssk. »Spričo takšnega zasuka stvari bo morala Slovenske skupnost narediti ustrezne zaključke.«
Pri razpravi o oblikovanje predlogov za sestavo novih strankinih organov je prišlo do izraze stališče, naj se v glavnem potrdijo, kolikor je mogoče, njihovi dosedanji člani. Tako je bila izobli' kovana ena sama lista oz. predlog za izvršni odbor in mesto političnega tajnika. Le za predsedstvi sveta sta bila v razpravi in šla ne glasovanje dva predloga, ki ste se razlikovala glede kandidata ze predsednika. Za slednjega je bil z večino glasov izvoljen dr. JoŽ£ Škerk, za podpredsednika Josip Pečenko in za tajnika Aldo Štefančič.
Za pokrajinskega tajnika je bil soglasno potrjen Martin Brecelj.' novi izvršni odbor so bili potrje; ni ali na novo izvoljeni Andrčl Berdon, Aleksander Furlan, AO' ton Gašperšič, Maja Lapornik Henrik Lisjak, Petek Močnik, BO' ris Slama in Alojz Tul.
* * *
Na prisrčen način so se Saše OR snemalca tržaške televizijske postal1 Rai, ki je skupaj s kolegoma Lucchd' to in D'Angelom umrl v Mostarji11 spomnili tudi na znanstvenem licej11 F. Prešeren, ki ga je Saša obiskovd Ze takrat ga je veselilo fotografira' nje — in tako so na šoli zbrali neka! njegovih posnetkov iz let 1973-75■
Kultura nas dela narod
V
Županja občine Zgonik Tamara Blažina o željah in načrtih
»V tem času, ki nas ločuje od volitev, moramo	Slovenci
Prejšnji teden je nova zgoniška županja Tamara Blažina prisegla pred prefektom Canarozzom in tako prevzela svojo novo odgovorno funkcijo. Na to mesto je stopila po odstopu dosedanjega večletnega župana Miloša Budina.
Delno (oziroma 50 odstotno) se je v Zgoniku zamenjal tudi odbor. Poleg Luciana Miliča in Rada Miliča sta postala odbornika še Bruno Pegan in Alenka Obad.
v Tamara Blažina je prva županja v tržaški pokrajini. V letu in pol — toliko časa namreč manjka do prihodnjih volitev, ki bodo po vsej verjetnosti po novih volilnih pravilih — namerava izpeljati že začrtane točke programa, namerava pa si tudi prizadevati za enoten nastop Slovencev v zgoniški občini, kar bo v prihodnosti nujno. Delovanje dosedanje občinske uprave ocenjuje pozitivno, prav tako pa tudi sodelovanje z opozicijo. Po poklicu je Tamara Blažina ravnateljica Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, v po-itiki pa je dejansko »od vedno«, od 18. leta dalje. V zgoniški občini je že 14 ct. Prvič je bila izvoljena leta 1980. Pet let je bila načelnik svetovalske skupine Napredne liste, zasedala je mesto odbornika za šolstvo kulturo in šport, v prostem času, ki ji ga zaradi te nove zadolžitve ne bo ostalo veliko, pa se rada ukvarja s športom.
Za vsakega župana je seveda najpomembnejši program, torej načrt dela. Katerim vprašanjem bo vaša uprava dala poseben poudarek?
V bistvu nameravam nadaljevati z uresničevanjem programa, s katerim seje Napredna lista predstavila že na volitvah leta 1990. Osebno sem tudi v svojih programskih izjavah ob izvo-ntvi poudarila predvsem tri točke — skrb za uravnovešen razvoj teritorija, Problem enakopravnega odnosa obeh narodnostnih skupnosti, ki tu živita, ter socialne storitve. Če nekoliko razpenim, bi glede prve točke povedala, na je sedaj v zaključni fazi izdelava variante regulacijskega načrta, ki skuša Po eni strani odgovoriti na zahteve domačih ljudi, po drugi pa omejuje zazidljivo površino. Kar zadeva vprašanje teritorija je seveda odprtih vprašanj veliko, tako na primer Kraški Park ali problem Volnika, ki ga je občinska uprava odkupila pred letom ni. Povem naj, da bi morali v krat-em uresničiti načrt za realizacijo naravoslovne pešpoti, urediti kal Rki-enca in še kaj. Zaščita Krasa ne sme ‘ti le pasivna, ampak je treba njego-Ve lepote ovrednotiti.
. Glede odnosov med slovensko in 1 alijansko skupnostjo pa želim pou-,ardi^ da doslej ni bilo problemov gle-e sožitja in enakopravnega odnosa, jej smeri pa bi se dalo narediti še l)ehko več. Morali bi se bolje spoznati 'n sodelovati, saj so italijanski obča-i, ki jih je okrog 30 odstotkov, po-aH pomemben del naše stvarnosti.
Socialne storitve v naši občini so osegie, tako vsaj menim, zavidljivo ftven. Poskrbeli smo za otroške vrtce, v e s celodnevnim poukom, pomoč os-arelim osebam na domu, organizaci-v P°čitnic za starejše občane... Kljub sp u° str°ŽTm varčevalnim ukrepom bomo trudili, da bomo te storitve Prihodnje še izboljšali.
ša ^atere8a °d navedenih vpra-nJ se nameravate najprej lotiti
in kdaj boste predstavili proračun?
Po mojem je med najnujnejšimi vprašanji regulacijski načrt, prvič zato, ker vlada glede tega veliko pričakovanje, drugič pa, ker je ta načrt vezan tudi na gospodarski razvoj občine. Zadeva namreč tudi obrtniško cono, razvoj kmetijskih dejavnosti itd. Dalje naj omenim dokončno realizacijo nekaterih javnih del. Med temi je pomemben dom — spomenik v Bri-ščkih, ki je bil delno zgrajen s prostovoljnim delom občanov. V vasi so namreč sklenili, da namesto spomenika padlim postavijo dom, namenjen predvsem mladim. Pomoč sta jim nudili tudi zgoniška občina in Kraška gorska skupnost. Če bo šlo vse po načrtih, bomo dom odprli junija meseca. Za prostovoljne gasilce — civilno zaščito — pa je naša občina dala preurediti stavbo v Gabrovcu. Pred koncem leta naj bi bila dela zaključena.
V drugem delu vprašanja ste omenili proračun. Predstavili ga bomo v drugi polovici februarja.
Kako ocenjujete delo dosedanje občinske uprave?
To delo ocenjujem zelo pozitivno, pa ne zato, ker pripadam isti večini, ki je doslej upravljala občino. Prepričana sem, da si je zgoniška občina tudi navzven pridobila ugled zaradi izbir, ki jih je storila v teh letih. Menim tudi, da je bil odnos do ljudi zelo konstruktiven. Naši občani so zadovoljni, da živijo tu.. Mogoče sem prevelik optimist, vendar, če primerjam življenje pri nas in v drugih občinah, vidim, da ni povsod tako, kot v Zgoniku.
Zakaj je prišlo do odstopov in kaj je bilo odločilno pri izbiri novih odbornikov?
Dosedanji župan Budin je, kot znano, odstopil, ker kot podpredsednik deželnega sveta ni mogel več slediti občinskim zadevam, poleg njega
pa je to »priliko zamenjave« izkoristil, če lahko tako rečem, še podžupan Boris Štrekelj, ki zaradi svojih službenih zadolžitev tudi ni zmogel več dodatnega dela.
Ker nam naš statut dopušča možnost, da črpamo odbornike tudi med neizvoljenimi svetovalci, smo se odločili, da razširimo sodelovanje Napredne liste tudi na volivce Stranke
C H
komunistične prenove, ki so leta 90 volili za Napredno listo, saj se SKP nastala kasneje. Poleg tega pa smo hoteli približati upravi dva mlada občana, ki si bosta, tako vsaj upam, ob »starejših« odbornikih nabrala potrebne izkušnje.
Kakšni so bili do sedaj v občini Zgonik odnosi med Slovenci, ki pripadajo različnim strankam? V bodoče bo, tudi glede na nova volilna pravila, potrebna čimvečja enotnost...
Če naj se omejim na zadnjo mandatno dobo, moram reči, da je bil odnos med Napredno listo in stranko Slovenske skupnosti, ki je v opoziciji, vedno izredno konstruktiven. Njihov doprinos je bil pomemben tako pri sestavi statuta kot tudi pri izdelavi regulacijskega načrta, pa tudi ob predstavitvi programa in moje kandidature.
V tem letu in pol, ki nas ločuje od volitev, pa moramo predvsem težiti k čim večji enotnosti. V večinski listi bomo morali sodelovati vsi skupaj. Po novem volilnem zakonu namreč v opoziciji ne bo več samo stranka, ki bo druga po številu glasov, ampak bodo sedeži razdeljeni proporcionalno. Lahko bi se torej zgodilo, da bi v našem občinskem svetu sedel predstavnik ne-ofašistov. Slovenci moramo torej nadaljevati pot, ki smo jo že ubrali za izvolitev lllyja za tržaškega župana.
V zgodovini naših krajev ste prva ženska, ki zaseda župansko mesto. Zakaj po Vašem tako malo žensk uspe v politiki?
V tržaški pokrajini sem res prva županja in obžalujem, da je tako. Menim namreč, da bi ženske, ki imajo veliko sposobnosti in energij, lahko marsikaj storile v javno korist. Ves ta potencial pa je bil doslej neizkoriščen. Po eni strani smo krive tudi same, ker sebi premalo zaupamo in nerade stopamo v ospredje. Po drugi strani pa je še vedno zakoreninjena mentaliteta, po kateri nismo enako sposobne za vodenje in odločanje. Da bi te predsodke opravile, bi morale v prihodnje nastopiti bolj zamozavestno. Upam, da
^ >[pl
:■ L
je moja izvolitev dober »zgled« za ženske pri nas.
Kako boste to Vašo ugledno in težavno funkcijo uskladili s poklicnimi obveznostmi?
Pravzaprav bom morala usklajevati tri zadolžitve: delovne, upravne in družinske. Seveda to ne bo lahko, saj vsaka zahteva veliko truda in odgovornosti. Mojega prostega časa bo odslej zelo malo ali pa ga sploh ne bo. Svoje delo pa bom skušala izpeljati čim bolje. Če ne bi bila prepričana, da bom to zmogla, potem županskega mesta sploh ne bi sprejela.
Pogovor je zapisala Helena Jovanovič
* * *
Kulturni krožek »Istria«, ki mu predseduje Marino Vocci, je imel pred nedavnim svoj občni zbor. Med glavnimi smernicami delovanja, je predvsem širjenje istrske kulture ter tvornejše sodelovanje s sosednjimi državami. Da bi Trst opozorili na bogastvo istrske kulture bodo člani Krožka v prihodnje priredili vrsto srečanj, razstav, izletov ipd.
| DAROVI IN PRISPEVKI \
Dr. Jasna Repnic z Opčin je darovala 25.000 lir za tiskovni sklad Novega lista.
Tamara Blažina med prisego na tržaški prefekturi (foto D. Križmančič)
Lepa prireditev pri Sv. Ivanu
Iz Marijinega doma pri sv. Ivanu odhajamo včasih tudi potešeni ob lepi prireditvi. Slovenski kulturni klub je 16. jan., v režiji prof. Lučke Susič uprizoril »Igro zamenjav ali: Skupaj je lepše«. Glavni junakinji sta dekleti, Kris in Marija, ki sta si podobni kot jajce jajcu, le da ena biva v Trstu, druga pa v Milanu. Zagrabi ju želja, da prideta zadevi do dna.
Štrena je zamotana. Povezovalec Gregor s kitaro v roki in pojoč »Kdo sem jaz in kdo si ti«, aktivira v ta namen vsa možna sredstva. Vseh 20 igralcev se vključi in ustvari tisto zarotniško ozračje, značilno za solidarnost klape. Od prizora do prizora rase napetost igre, ko da je iz njih zrasla.
Iz primerjave osebnih podatkov deklet se klopčič odvija. Občutek zbeganosti, ko dvojčici odkrijeta, da so njuni starši ločeni, omili tipičen mladostni žargon, v medsebojnem dialogu popopran s »tržaško kokljo« in podobno. Posrečeno vskoči še Rezka, naelektreno bitje, ki ji iz vsakega pora brizga dobrodušni humor. Pojesti mora vsaj 5-6 palačink, kdor seji noče zameriti.
Zamenjava deklet s priključitvijo v obratno pripadnost družine, povzroča izrazito komične kot tudi inteligentne krizne situacije. Kako naj se raz-borita Kris znajde med lonci in štedilnikom, ko pa v svoji šolski karieri raje pretepa, draži in zafrkava dijake? In kako naj se Marija znajde v taki šoli, ko je po materi navdihnjena za kulinarično umetnost?
Domnevna sprememba deklet sproži duševno krizo obeh zakoncev. Mati, g. Fonda, išče senzacije za svoj časopis. Povezovalec Gregor izvede svoj načrt in ji predstavi sliko dvojčic. Gospa trenutno obnemi, a spretno rea-
gira. Na delu je sedaj brnenje telefona v obe smeri. V Gregorjev refren »Kdo sem jaz in kdo si ti« se vpletajo vedno bolj konkretna poročila. Očetova ljubezenska avantura propade. Brez obsojanja in očitkov, iskrena čustvena odmevnost deklet pripomore, da starša doživita lepoto ponovnega združenja. Osveščenost deklet o si-novskih pravicah ju nagiba, da staršem »zagodeta tako, da si jo bosta zapomnila vse žive dni«!
Ob rojstnem dnevu dvojčic je oče radoveden, zakaj trmasto odklanjata katerokoli darilo? Odgovor: ker si želiva nekaj, kar se ne da kupiti. To, da odslej ostanemo vsi... skupaj.
Vrhunsko emocijonalen je epilog, ko si s kukanjem skozi ključavnico pri vratih, dekleti podajata skrivnostne informacije, kako si starša, po dolgih letih zatrte zakonske ljubezni, izmenjavata nežne poljube.
F. V
Prešernovi nagrajenci '94
Komisija, ki vsako leto ob dnevu slovenske kulture podeljuje v Ljubljani prestižne Prešernove nagrade, je letos popolnoma »prezrla« književnike in tudi zamejske ustvarjalce. Najvišje priznanje sta dobila skladatelj Lojze Lebič in slikar Andrej Jemec, dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa so: Andraž Hauptman, dirigent komornega zbora Ave, kiparka Marjetica Potrč, igralka Judita Zidar, koreograf Iztok Kovač ter (skupno) kostumografa Svetlana Visin-tin in Leo Kulaš.
Slovesno vzdušje ob Dnevu slovenske kulture v KD v Trstu
»Priznanje manjšinskih pravic - predpogoj za min
Prizor s svečane proslave v tržaškem Kulturnem domu ob dnevu slovenske kulture	(foto D. Kriimančič)
Slavnostna govornica na osrednji proslavi ob dnevu slovenske kulture je bila v nedeljo, 6. februarja, v Kulturnem domu v Trstu prof. Majda Kaučič Baša, predsednica Slavističnega društva. Med drugim je dejala, da je pravična rešitev našega jezikovnega vprašanja tudi pogoj za stabilen mir in sožitje med tu živečima narodoma. Predsednik ZSKD Ace Mermolja pa se je poklonil spominu treh članov televizijske ekipe RAI, ki jim je granata v Mostarju 28. januarja v trenutku pretrgala življenjsko nit.
Na prireditvi, ki je v Trstu potekala v organizaciji ZSKD in Slovenske prosvete, so nastopili mladi recitatorji Danijel Malalan, Tanja Pečar, Sandra Poljšak, Ingrid Sedmak, Sanja Sedmak, Ksenja Starec in Tomaž Susič, z glasbo pa so dali proslavi slovesen pečat Godba na pihala iz Ricmanj, mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine in mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj. Režijo so prireditelji zaupali Adrijanu Rustji.
Do 5. marca vpisovanje v poletni koloniji
V teh dneh se je začelo vpisovanje v koloniji v Dragi in Comeglian-su za otroke od 5. do 16. leta. Prijavnice dobite na šolah, vpisujejo pa zdravniške, šolske oz. občinske asistentke. Rok zapade nepreklicno 5. marca. Po tem datumu vpis ne bo več možen.
Da ne bi bilo več nedolžnih žrtev
V nedeljo, 6. februarja je bil v	S	W	M	f
tržaški dvorani Irtpcovtch koncert v
spomin na Sašo Oto, Marca Lucchet-
to in Daria D'Angela, ki so izgubili	-j	Ni “■> tj,
življenje v Mostarju. Nastopila sta	BUB.
orkester in zbvr tržaškega gledališča	«	^
Giuseppe Verdi pod vodstvom Mi-	• %
chaela Tabachnika, ki je za novo le-	- ,
to vodil koncert v Sarajevu. Dvora-	*"*’•*.	„	BI
na je bila premajhna, da bi lahko	^	V
sprejela vse, ki so se želeli udeležiti
koncerta. Prireditelji so izkupiček na-	ŠF	■	/
menih /druženju mednarodne solatar	gf	.
pa	v	f
zaciji Otroške katoliške akcije.	B	^
V spomin na tri pokojne časnikarje	^*
so v ponedeljek, 7. t.m. odprli v Ljud-	BV^B*
s ki knjižnici v Trstu razstavo fotografij o tragičnih vojnih dogodkih. Posnetki so delo Maria Boccie in Tizia- Pohoda za mir v organizaciji Otroške katoliške akcije se je udeležil tudi tržaški na Neppija.	škof msgr. Bellomi	(foto D. Križmančič)
Tiskovno poročilo deželnega tajništva Ssk
Prebivalstvo na Krasu ostaja spet praznih rok
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti izraža veliko začudenje nad neverjetnim zapletom pri uresničevanju zakona o razvoju Krasa. Ni nam točno znano, zakaj je pokrajinski nadzorni odbor razveljavil pristop tržaške občine k programskemu sporazumu zfi uresničenje 1. člena deželnega zakona št. 16 iz leta 1992.
Dejstvo pa je, da ostaja prebivalstvo na Krasu, ki je utrpelo tolikšno škodo za koristne in nekoristne ali celo škodljive posege za javno korist nU teritoriju, spet praznih rok. Slovesne obljube, zakoni, upravni sporazumi, ki so jih sklepali celo državni funkcionarji, ostajajo brez učinka. Preučiti bo treba odgovornosti za vse to, zlasti pU takoj popraviti ukrepe, če so bili pomanjkljivi, in odpraviti neverjetne zamude pri uresničevanju obvez.
* * *
Tudi v Miljah se v teh dneh mrzlično pripravljajo na znameniti Milj' ski pust, navdušenci pa sedaj le Še olepšujejo vozove in bogate kostume■ Slavje bo trajalo ves teden, do pepelnične srede, ko bodo veseljaškega kralja sežgali. Tokratni miljski pust je it 41. po vrsti in ima vsako leto izjeme’! uspeh. Izračunali so, da si ga ogledu kakih 70 tisoč gledalcev.
Prof. Bruna dani o svoji diplomski nalogi o obdobju 1954-1956
Slovenski voditelji v nekdanji coni A in škodljiva ideološka delitev
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta je v okviru svojega načrta za osvetlitev tržaške polpretekle zgodovine objavil doslej štiri diplomske naloge, ki obsegajo obdobje od konca druge svetovne vojne do leta 1956. Pred kratkim je bila predstavljena knjiga prof. Adrijana Pahorja, sedaj pa je na vrsti delo prof. Brune Ciani, ki je izšlo istočasno in ima naslov: »Trst 1954-1956: Spomenica o soglasju in samostojne slovenske politične skupine«. Diplomsko nalogo je avtorica napisala pod mentorstvom prof. Jožeta Pirjevca. Delo bodo 17. januarja predstavili v prostorih Slovenske prosvete (ul. Doni-zetti 3) v Trstu, njegov izid v knjižni obliki pa je omogočila Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
Diplomska naloga Brune Ciani je pomemben kamenček za dopolnitev mozaika o zapletenem, polemičnem in tudi ustvarjalnem obdobju, kije nastopilo po zgodovinskem mejniku, kakršnega predstavlja povratek Italije v Trst. Mnoga današnja vprašanja imajo svoje korenine v tistem času, pa naj gre za gospodarsko in socialno krizo v tem mestu, za odnose med Slovenci in Italijani ali pa za odrekanje manjšinskih pravic.
O svojem raziskovalnem delu, težavah in ugotovitvah, je pogovoru v povedala kaj več sama avtorica prof. Ciani.
Vaša diplomska naloga opisuje dogodke v za nas pomemben dveletju 1954-56. Zakaj ste izbrali prav to obdoje?
Moja diplomska naloga je nastala kot naravno nadaljevanje spoznavanja povojnega zgodovinskega obdobja v Trstu, ki so ga pred menoj raziskovali še prof. Nadja Maganja, prof. Aleš Brecelj in prof. Adrijan Pahor. Cilj leh^ raziskav je bil skozi prizmo t. i.
"tržaškega vprašanja«, ki je po drugi svetovni vojni razvnemalo mednarod-n° politiko, osvetliti delovanje slovenskih neodvisnih političnih skupin °d leta 1945 dalje. Diplomska naloga Prof. Pahorja se konča tik pred podpisom londonskega memoranduma, moja pa se začenja ravno s prikazom Palete odmevov na podpis te medna-r°dne spomenice. Dan podpisa, 5. oktober 1954, pomeni propad Svobodnega tržaškega ozemlja. Usahnejo upanja tistih, ki so si od take državne Vorbe obetali za slovenske in italijan-s*e Tržačane boljše življenje. Začne se novo poglavje tržaške zgodovine: cona A z mestom Trst postane ponovno italijansko ozemlje.
Raziskavo končujem z analizo Prvih upravnih volitev, ki so bile izvedene ob povratku Italije v Trst. Ob em so me najbolj zanimala stališča in elovanja slovenskih samostojnih polnih skupin.
Marsikaj, kar se danes doga-!a' je treba pripisati političnim j8fam in izbiram v tistem času. atere so bile, po Vaših ugotovit-ah, najhujše napake tedanjih vo-deljev naše narodnostne skupnosti?
in ^{esoiaR neko zgodovinsko obdobje
tuacijo in glede na cilje, ki so si jih zastavili.
Mislim, da je bila največja tragedija slovenskega prebivalstva cone A, da je imela voditelje, ki so bolj prispevali k netenju sovraštva znotraj naroda kot pa skrbeli za neko trezno politiko, ki bi vodila k preseganju ideoloških razlik in ki bi vzgajala čut za skupno dobro. Pa tudi ob tem bi se lahko vprašali, kaj je za narod v določenem obdobju skupno dobro!
Slovenci so bili razdeljeni na dva tabora, levega in demokratičnega; oba pa sta se delila v več skupin, ki si niso prizanašale s sumničenji in medsebojnimi obtoževanji. Kot danes je bi-
lo tudi takrat delovanje naših voditeljev v skladu z njihovim pogledom na življenje, z njihovim političnim nazorom, pogledom na narodnost itd. V obdobju, ki sem ga raziskovala, so si vsi voditelji prizadevali za uveljavljanje posebnega statuta. Tako eni kot drugi pa niso bili bogve kako uspešni, ker so se morali boriti proti okolju, ki je bilo Slovencem sovražno. Italijanska večina se je bala slovenskega sveta, o njem je imela zmotne, nejasne in pomanjkljive predstave in se je na vse kriplje borila proti vsaki upravičeni zahtevi Slovencev. Zahteve po uveljavljanju posebnega statuta je italijanska »uradna« večina doživljala kot atentat na lastno suverenost in na t.i. italijansko identiteto Trsta.
Vsi vemo, da so bila takrat leta ostrih sporov in hude krvi tudi med nami. Ali so Slovenci v tistih časih vsaj kdaj znali stopiti skupaj?
Na žalost tudi takrat enotnost ni bila posebna vrlina Slovencev. V obdobju, ki sem ga pobliže spoznala, seje vsekakor osnovalo neko skupno zastopstvo slovenskih županov in slovenskih občinskih svetovalcev. Ta skupina politikov je zastopala slovensko manjšino v odnosu z novimi italijanskimi oblastmi, ki so prevzele vodstvo mesta. Delegacija 14 zastopnikov je npr. zaprosila za sprejem pri vladnem komisarju Palamari in mu obrazložila zahteve po uveljavljanju določb posebnega statuta in zahteve po odpravi nekaterih zakonov iz fašističnega obdobja. Njihove zahteve so naletele na gluha ušesa. Delovanje tega skupnega zastopstva je kmalu zamrlo tudi zaradi notranjih nesoglasij.
Kot profesorica poučujete na višji šoli. Ali se naši dijaki sploh zanimajo za našo polpreteklo zgodovino?
Vsaka nova generacija srednješolcev /e bolj oddaljena od naše polpretekle zgodovine, o njej zelo malo slišijo od staršev, v šoli pa dostikrat zmanjka časa za njeno bolj poglobljeno ob-
■ 'zbire, za katere so se takrat odlo-l naši politiki, z današnjega zorne-t? bot a, potem ko razpolagamo danes natončnejšo sliko dogajanj, kot so jo . r]etno imeli oni sami, je morda laž-re a ^al'b° tudi manj pravično. Ho-Sq- reči, da lahko njihove izbire pre-kot nepravilne ali naivne ali °t edine možne, glede na dano si-
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček je 27. januarja predstavil prvo izmed dveh knjig o tržaškem vprašanju v času okoli Londonskega memoranduma, ki ju je izdal pred kratkim.
Drugo knjigo, ki jo je v italijanščini napisala prof. Bruna Ciani in nosi naslov
Trst 1954-1956 Spomenica o soglasju in samostojne slovenske stranke
bomo predstavili v četrtek, 17. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu.
Svoje delo bo najprej predstavila avtorica, nato bo Ivo Jevnikar vodil javni razgovor s tremi protagonisti samostojnega političnega nastopanja v tistem času. Ti so dr. Branko Agneletto, dr. Drago Legiša in dr. Jože Škerk.
Večer bo vodil predsednik Krožka dr. Rafko Dolhar.
ravnavanje. Zanimanje dijakov je precejšnje, kakor hitro jim prebudimo radovednost in jim skušamo nakazati sedanjost kot posledico preteklosti. Mislim, da bi morali vsaj nekatera poglavja iz polpretekle zgodovine obravnavati vzporedno s predvidenim programom in se k njej večkrat vračati. In to ne samo zaradi poznavanja preteklosti kot take, ampak tudi zato, ker pri nekaterih mladih bledi čut pripadnosti slovenskemu narodu. Boleče je, ko ugotavljamo, da mnogi ne samo, da ne obvladajo svojega jezika, ampak vrednotijo to, kar je slovensko, kot nekaj, kar ne dosega tega, kar je italijansko oziroma tuje. Nekateri celo mislijo, da smo Slovenci gostje na tem ozemlju. Skratka, nekateri so se nalezli »kulture«, ki jo spretno širijo nekateri italijanski tržaški krogi. Taka prepričanja je treba s počasnim in požrtvovalnim delom vztrajno odpravljati in privzgajati ljubezen do naše zemlje, do slovenskih ljudi in slovenske kulture. To pa je naloga vseh, ne pa samo vzgojiteljev.
Imate morda v načrtu še kako drugo raziskavo?
Trenutno ne razmišljam o kaki podobni raziskavi, ker mi poučevanje jemlje veliko časa. Nikol i pa ne vemo, kako nas življenje lahko še preseneti.
Vprašanja je postavila Helena Jovanovič
* * *
Prešernov dan v SKK
V soboto 5. februarja, člani Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta počastili Prešernov dan, ki je letos potekal v okviru literarnega, likovnega in fotografskega natečaja, na katerem je sodelovalo veliko število udeležencev, ki so s svojimi prispevki obogatili večer. Člani gledališkega krožka so nastopili z branjem sestavkov posameznih udeležencev, med katerimi omenimo Tomaža Susiča z deloma »Sedaj končno vem« in »Stvarnik rumene krogle«, ljubezensko zgodbo na vojnem območju »Madež na duši«, ki jo je napisala Alenka Spetič, priredbo Andersenove zgodbe »Deček z vžigalicami« o tragični usodi ljudi v Trstu avtorice Matejke Grgič ter črtico »Štoparica« Iva Keržeta.
Bralni spored so izoblikovale še pesmi, ki jih je napisala Neli Ban ter satirična pesem Fabricija Polojaca »Sto let«. Komisija, ki sta jo sestavljali prof. Nada Pertot za literarna dela in prof. Jasna Merku za likovne in fotografske izdelke, je pri ocenjevanju prispevkov imela težavno nalogo, saj je bilo udeležencev kar precej, dela pa prav tako kvalitetna in zanimiva. Tako je na literarnem natečaju zasedla prvo mesto Matejka Grgič, drugo Tomaž Su-sič in Ivo Kerže, tretje pa Alenka Spetič, na likovnem natečaju so prvo nagrado podelili Nikolaju Vizentinu, drugo Bredi Čok, tretje pa Stefanu Turku, na fotografskem natečaju pa prvo nagrado Fabriciju Polojacu, drugo Pavlu Tenceju, tretje pa Danilu Pahorju.
Pohvala pa naj gre tudi ostalim udeležencem, ki so s svojimi deli pokazali, da jim je slovenska beseda zelo pri srcu. Za Prešernov večer pa je letos priskočila na pomoč zlatarna Malalan, ki je prispevala nagrade za letošnje nagrajence.
Jadranka Cergol
Tekmovalo bo 10 vozov in 5 skupin
Letošnji 27. Kraški pust bo »mitteleuropskU
Gostovanje Fantov izpod Grmade v Medvodah
Moški zbor »Fantje izpod Grmade« iz Devina je bil v soboto, 5. t.m., gost moškega zbora iz Medvod pri Ljubljani. Slednji namreč že vrsto let prireja ob slovenskem kulturnem prazniku kulturni večer, na katerem nastopi skupina ali zbor iz zamejstva. Doslej so gostovale že skupine iz Benečije, Koroške Rezije in letos moški zbor, ki združuje pevce iz vasi okrog Grmade. Pokrovitelj prireditve je bila občina Ljubljana-Siška. V pozdrav je medvoški zbor pod vodstvom Mire Cimperc zapel štiri pesmi. Sledila je recitacija pesmi neznanega rodoljubnega pesnika z naslovom »Tam, kjer beli so snežniki«, ki jo je podal Franc Šušteršič. Med drugim verzi govorijo tudi o Devinu, in sicer: »Tam, kjer Devin na trdi skali / stari je stražar obali, / kjer nam Trst v prostrani svet / svoj odpira prost polet, tam je naša zemlja draga, I dom slovenski, dom je moj. /«
V drugem delu sporeda je v lepo akustični dvorani Blagovnega centra v Medvodah zazvenela pesem Fantov izpod Grmade, ki so pod vodstvom Iva Kralja zapeli enajst pesmi.
NASTOP V NABREŽINI
Naslednjega dne pa so Fantje izpod Grmade nastopili v Nabrežini, kjer je v župnijski dvorani bila prireditev, med katero je glavni urednik mesečnika Ognjišče France Bole spregovoril o pomenu tiskane besede za ohranjanje kulturnih, verskih in narodnih vrednot ter predstavil delovanje mesečnika in založbe, ki ju vodi. Napovedal je tudi, da bo v kratkem na pobudo Ognjišča začela oddajati zasebna katoliška radijska postaja, ki bo skušala kriti celotno slovensko ozemlje. Na sporedu nabre-žinske prireditve so bile, ob petju Fantov izpod Grmade še recitacije in srečolov.	M.T.
Čeprav se je med prvo svetovno vojno neprikrito opredelil za Avstro-Ogrško, so ga imeli radi tako Italijani kot Nemci in seveda Slovenci, ker je bil pač pristen humanist in predstavnik tiste kulture, katero danes radi imenujemo Mittelevropa in je danes na žalost več ni. Kugy je bil naravnost zaljubljen v Julijske Alpe, katere je s pomočjo legendarnih slovenskih vodnikov iz Trente tudi odkrival širšemu svetu, njemu gre resnično zasluga, da je Evropa zvedela za ta naravni biser. Skorajda nihče, ki res pozna gorniško in planinsko literaturo, ne more mimo njegovega bogatega literarnega opusa, ki je imenitno zastopan tudi v slovenskih prevodih.
Kugyju je v teh dneh posvečenih več proslav in več izdaj knjig. Tudi slovenski alpinisti se ga spominjajo z raznimi prireditvami. Običajnega in nevednega turista pa še najbolj prepriča v obstoj tega velikega gornika in pisatelja znameniti in lepi Kugyev kip v Trenti, ki prikazuje zamišljenega planinca-Kugya, ko si ogleduje goro, ki jo je od vseh najraje imel in jo ima tudi Slovenska planinska zveza za svoj znak-Jalovec.	■
Umrl je dr. Franci Zwitter
V torek, 8. februarja, se je na šmar-tinskem pokopališču v Otočah pri Celovcu velika množica ljudi poslovila od dr. Franca Zivittra, ki je v sredo 2. t.m., v 81. letu starosti umrl v Celovcu. Rajni je bil eden najbolj znanih in zaslužnih koroških narodno-
v
političnih in kulturnih delavcev. Zt kot dijak in nato bogoslovec ter nato študent pravne fakultete je bil med najbolj aktivnimi koroškimi narodnoobrambnimi delavci. Bil je aktiven v raznih dijaških in študentovskih društvih in krogih ter se zavzemal za oseben in narodni napredek. Zanimivo je, da je kot študent prava spoznal tudi vidna primorska politika, ki sta se pred fašizmom umaknila v Avstrijo■ To sta bila dr. Josip Wilfan in dr. En-gelbert Besednjak. Z obema se je rajni Zivitter redno sestajal. Wilfan je Zivittra tudi povabil na zasedanje manjšinskega kongresa, ki je bilo tih pred začetkom druge svetovne vojne na Dunaju.
Podobno kot veliko koroških slovenskih izobražencev je tudi Zivitter imel težave zaradi svoje narodne zavednosti. Tako npr. ni mogel kot promoviran pravnik vstopiti v službo, ker so ga smatrali za »nevarnega«. Po priključitvi Avstrije nemškemu Reichu je tudi Zivittra čakala nemška vojaška suknja. Kot nemški vojak je bil v Franciji in nato na vzhodni fronti, vendar ga je zlom roke rešil Stalingrada, tako daje bil dodeljen drugi enoti in poslan na balkansko bojišče. V Boki Kotorski je vzpostavil stik s partizani in se jim pridružil. Ko se je proti koncu vojne vrnil na Koroško in & zlasti po vojni, pa se je rajni Franci Zivitter močno angažiral v okviru le vih organizacij, še zlasti kot urednik Slovenskega vestnika in kot soustanovitelj ter dolgoletni predsednik Zvezt slovenskih organizacij.
To vodilno vlogo je opravljal od leta 1955 do 1982 in prav gotovo je c to delo vnesel svojo širino in veliko znanje. Zato velja skupaj z že pokojnim predsednikom Narodnega sveto koroških Slovencev Tischlerjem za človeka, ki je bistveno pripomogel, da st je v okviru slovenske manjšine na Koroškem zgladila ostrina prvih povojnih let. To sodelovanje ob najpomembnejših vprašanjih obstoja Slovenci na Koroškem je obrodilo pomembut sadove in danes bi bile pravice in prisotnost slovenstva na avstrijskem Koroškem mnogo manj razčlenjene trdne, če ne bi Tischer in Zivitter sredi petdesetih let znala strniti moči oh skupnem imenovalcu slovenstva.
Žalna seja v Celovcu in število1 govori ob grobu so potrdili, da je bil dr. Franci Zivitter človek, ki je zavzeto opravil veliko delo, za kar so nUl ljudje hvaležni in upati je, da bo njegov zgled v vodilo še zlasti ljudem V organizaciji, ki ji je dolga leta posredoval.
M.F
Tako in še bolj veselo kot lani bo tudi na 27. Kraškem pustu (foto S. Ferrari)
Kralj in kraljica Kraškega pusta, ki prihajata tokrat iz dolinske občine, bosta že v četrtek, 10. t.m., obiskala svoje »podanike«. Ogledala si bosta pustno okrašene izložbe openskih trgovin v spremstvu dolinskih godbenikov. Najlepša izložba bo nagrajena v soboto, 12. t.m., na dan sprevoda.
Organizatorji Odbora Kraškega pusta so zadovoljni, ker bo lahko na prireditvi nastopila tudi skupina iz Pivke. Zaradi nepotrebnih birokratskih zapletljajev so bili do zadnjega trenutka v negotovosti, ker so bile težave z dovoljenjem za vstop v Italijo. Z vozom iz Pivke — predstavljal bo grad — bo letošnji 27. Kraški pust res »mittelevropski«, posebno še, ker se je prav letos sodelovanje razširilo tudi na Avstrijo. Nastopili bodo namreč tudi člani pihalnega orkestra iz Graza. Nastopajočih vozov bo torej 10, skupin pa 5. V teh dneh so se namreč prijavili tudi dijaki srednje šole »S. Ko-
sovel« z Opčin, ki so sestavili celo tri podskupinice, pa še skupina iz Zagraja v Furlaniji.
27. Kraški pust bo bogat in razgiban. Na sobotnem sprevodu, ki bo krenil ob 14. uri s Pikelca in se bo nato ustavil na Brdini, kjer bo nagrajevanje, bo komisija imela res težko delo. V neugodnih razmerah pa v teh dneh večina udeležencev še olepšuje svoje vozove. V mnogih vaseh namreč sploh ni primernih pokritih prostorov, kjer bi navdušenci lahko delali v miru in pripravljali svoje vozove za pustno tekmovanje.
Za konec pa še nekaj: organizatorji so si oddahnili, ker jim je končno uspelo najti konja, ki bo v soboto vlekel kočijo kralja in kraljice. V strahu so namreč bili, da bosta morali njuni visočanstvi kar peš, kar pa se nikakor ne bi spodobilo.	(hj)
Ob 50-letnici smrti Juliusa Kugyja
Leta 1944 je 5. februarja v Trstu umrl | častitljivi starosti 85. let eden najvidnejših	j
alpinistov vseh časov iz naše dežele, dr.	j
Julius Kugy. Najvidnejši zato, ker je znal v prijetnem in vabljivem slogu svoje alpinistične in gorniške podvige opisovati v vrsti knjig, ki so prevedene v domala vse ei>ropske jezike. Julius Kugy seje rodil 19. julija 1858 v vili Grafenberg grofov Coro-nini v Gorici. Njegov oče je bil avstrijski J Korošec, mati Slovenka, svoje otroštvo pa je Kugy preživel v Trstu, kamor se je družina preselila zaradi poslov. Vse svoje življenje je dejansko posvetil samo goram in pisanju o njihovih lepotah in bil pristaš t.i. romantičnega alpinizma, ki ga je danes čas in predvsem tehnologija popolnoma zabrisala, saj danes ljudje s Kugyevimi idejami brzžas veljali, milo rečeno, za čudake.
Julius Kugy
V
Dan slovenske kulture v Sempolaju
Šempolajsko KD Vigred je 4. Lm. priredilo v prostorih občinske zgradbe množično obiskano prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki je bila uglašena na lansko 100-letnico rojstva pesnika Iga Grudna. Večer se je začel z uvodnimi besedami predsednice društva Elene Legiša, ki je poudarila probleme ob prostorski stiski zaradi obnovitvenih del v šempo-lajski šoli, ob tem pa je izrazila upanje, da bi se te težave čimprej rešile. Sledil je nastop osnovnošolskih otrok, ki so pod vodstvom
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in SLOVENSKA PROSVETA v Trstu
vabita na
PREŠERNOVO PROSLAVO
v ponedeljek, 14. februarja.
Spored: podelitev nagrad natečajev Mladike in Mladi oder kulturni program
slavnostni govornik bo književnik Evgen BAVČAR
Prireditev bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30
svojih učiteljic imenitno podali recital Grudnovih verzov, še zlasti mladinskih in otroških pesmic, ob lem pa zapeli še nekaj pesmic, ki so se lepo zlivale v sporočilo ve-
a
Tako je bilo na Prešernovi proslavi v Sempolaju
čera. Čutiti je bilo, koliko so otroci navezani na svoj Kras in kako z zanosom podajajo verze, ki govorijo o domačih krajih in ljudeh.
Na večeru sta nato spregovorila Ivan Vogrič in Marko Tavčar in predstavila nekaj zanimivosti v zvezi z monografijo o Ivanu Grudnu z naslovom »Narcis širokega srca«, ki je izšla lani decembra na pobudo nabrežinskega KD I. Gruden, v počastitev okroglega jubileja pesnika, po katerem društvo nosi ime.
Doživeta prireditev, ki jo je povezovala Nataša Paulina, se je končala z nastopom moškega zbora »Igo Gruden«, ki je pod vodstvom Katje Kos zapel pet pesmi.
Uspele prireditve pa se je še zlasti razveselila Grudnova hčerka Marija, ki zadnje čase živi v Ljubljani, kamor je prišla iz Beograda.
(foto D. Križtnančič)
Panslavizem včeraj in danes 4im □
ve. Vse drugo je mahanje z donkihotskimi mlini na veter. Slovanska ideja in povezanost pa se lahko kaže tudi danes le na kulturnem in duhovnem področju sploh, ki naj ga bolj ovrednoti tudi zahodni svet, tj. današnja politična Evropa. S tem bodo tudi padle ovire za plodno sožitje in medsebojno poznavanje na stari celini in padel bo strah, ki ga je pred dobrimi več kot sto leti izrazil poljski pesnik Mickievvicz, ko je zapisal: »Vsi hočejo evropeizi-rati Slovane, napraviti jih namreč za trgovce, prekupčevalce, industrialce, za Angleže, Nemce, Francoze, z eno besedo, oropati jih lastnega bistva.«
Z osrednje kulturne proslave v Gorici
»Biti moramo ustvarjalni in odprti«
V nabito polnem Katoliškem domu v Gorici je bila v nedeljo, 6. februarja, slovesna proslava ob Prešernovem dnevu, ki sta jo priredili Zveza slovenske katoliške prosvete in ZSKD. Slavnostni govornik je bil prof. Milko Rener, ki je predvsem poudaril, da moramo biti kot pripadniki manjšine ustvarjalni in odprti, saj bi zapiranje v ozke okvire bilo za nas nevarno in brezperspektivno. Dela naših pesnikov in pisateljev so recitirali člani gledališke šole Gorica (Simon Dobravec, Luiza Gergolet, Sara Hoban in Vesna Tomšič) ter Odra 90 (Jan Leopoli in Tamara Kosič). Za odrsko postavitev je poskrbel Emil Aberšek, za glasbeni del proslave pa Valentina Pavio. Peli so: ženska pevska skupina Rože Maja-we iz Rezije ter mešana pevska zbora Oton Župančič iz Štandreža in Podgora.
Skupna proslava ob Prešernovem dnevu je tako v Trstu kot Gorici potekala pod istim geslom: »Ljubim jih, te preproste besede... (S. Kosovel).
* * *
V Prosvetnem domu na Opčinah je bil prejšnji teden redni občni zbor domačega kulturnega društva Tabor, ki neprekinjeno deluje že četrt stoletja in se lahko pohvali z izredno kvalitetnimi in odmevnimi kulturnimi prireditvami. Tudi druge društvene dejavnosti in zamisli so naletele na ugoden odziv domačinov pa tudi drugih, ki sicer ne živijo na Opčinah, a pridejo vseeno v Prosvetni dom za kako posebno priložnost. Predsedniško poročilo je podal Viktor Sosič, tajniško pa Kostanca Filipovič.
Jurij Paljk
Prešernova	proslava	je le pravo obliko in vsebi
Letošnja osrednja Prešernova proslava Slovencev v Italiji je potekala po Seslom Ljubim jih, te preproste besede, geslom, ki je vzeto iz Kosovelove P°ezije. Kot človek, ki je bil zadolžen za izbor poezij in krajših tekstov za to Proslavo, lahko povem, da mi je bilo od organizatorjev naročeno, naj pouda-r‘m predvsem dvoje: naj izberem poezijo naših pesnikov, ki v svojih pesmih Pojejo o lepoti naših krajev in naše dežele, in tiste pesmi, v katerih je ome-njena naša lepa slovenska beseda. Okrog štirinajst dni časasem namenil branju Poezije in pogledal sem tudi v tiste knjige slovenskih avtorjev, ki so v prozi opisovali našo zemljo in naše kraje. Ko sem se odločil za širši izbor, sem spravil . upaj okrog petdeset strani tistih avtorjev, za katere sem menil, da bi jih ,Uo dobro uvrstiti v ožji izbor, v tisti, iz katerega sem pozneje izbral dokon-Cn> tekst, ki je bil potem tudi osrednja nit letošnje Prešernove proslave.
Naj takoj povem, da je vsaka izbira vedno in samo izbira in je vedno izbi-enega človeka, ki se zanjo seveda zavestno odloči po nekih kriterijih, za
ere pa moramo priznati, da so skorajda vedno le m samo osebni. Še tako
, ra antologija poezije, vsakršne poezije, je vedno samo izbor in jasno nik-r ne zadovolji vseh bralcev. V tem je tudi njen čar in tudi njena meja. Prav je bilo tudi z letošnjim izborom pesmi za osrednjo Prešernovo proslavo, )e lahko nekoga zadovoljil, drugega pa jasno ne, ker je pač vedno tako in
tudi prav je, da je tako, ker to tudi pomeni, da nam je poezija in slovenska umetna beseda blizu in jo poznamo, smo nanjo navezani in se je zavedamo.
Edina dva avtorja, ki sem ju uvrstil s proznima tekstoma, kot se odlomkom iz daljšega teksta grdo reče, sta bila Ivan Trinko Zamejski in Jakob Ukmar. Za ta dva človeka sem se zavesno odločil predvsem zato, ker sta v življenju toliko dobrega naredila za slovensko besedo, da se enostavno ne da iti mimo njunega dela. Odlomek iz Trinkovega pisma novomašniku iz leta 1903 je pretresljiv v svoji aktualnosti, odlomek iz znamenite Ukmarjeve pridige pa je aktualen, ker pokaže vso veličino njegovega razmišljanja v za Slovence v Italiji najbolj črnih časih. Vso poezijo sem izbral šele po dolgem razmisleku in samo tisti, ki ve, kako se to dela, bo vedel, kako težko se je odločati za nekega pesnika in obenem izpustiti drugega, kako težko je izpustiti eno pesem in dati na njeno mesto drugo. Vsaka poezija, vsaka pesem in vsak pesnik so namreč svet zase, mozaik tistega velikega sveta, ki je sestavljen in imenitnih slovenskih besed in ga imenujemo slovensko slovstvo. Seveda po opravljenem delu ne morem reči, da sem bil popolnoma zadovoljen, kot ni človek skoraj nikdar s svojim delom, če ima vsaj malo mere za dostojnost in svoje meje pozna, ali pa jih skuša spoznati. Zavestna izključitev Kosovela in Gregorčiča je bila boleča, kot tudi izključitev nekaterih drugih pesnikov in njihovih poezij, ker sem pač nanje navezan. Še enkrat: izbor je le izbor in tudi prav je tako.
Skušal pa sem dati letošnji Prešernovi proslavi nekaj, kar bi preprosto imenoval dostojnost. Dostojnost v tem smislu, da nisem uvrstil niti enega teksta in niti ene pesmi, ki bi bila patetična in obema režiserjema moram tudi biti hvaležen, ker sta upoštevala moje navodilo, naj namreč ne dovolita, da bi bilo med eno pesmijo in eno recitacijo veliko premora. V Gorici je Aberšku to uspelo, za Trst mi pravijo, da je tudi bilo v redu. Zraven tega pa sem izlo-
Pismo predsednika SDGZ dr. Borisa Siege
Skupaj Slovenci lahko ustvarimo enoten gospodarski prostor
Uspešen	1.	občni
Glavni odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, stanovske organizacije, ki povezuje slovenska podjetja in gospodarstvenike Furlanije-Julijske krajine, se je nedavno sestal, da bi obravnaval gospodarski položaj in delovanje v letu 1994. V razpravi se je med drugim oglasilo precej diskutantov v zvezi z medij-sko-politično afero na račun finančne družbe SAFTI in njenega gospodarskega nastopanja v Sloveniji. Skupno stališče prisotnih je bilo, da se o tem objavi v slovenskih občilih gledanje slovenskih gospodarstvenikov, ki so dejavni v Italiji in imajo od vedno trdne gospodarske in prijateljske vezi z matico.
V SDGZ je včlanjenih več kot tisoč podjetij iz bančnega, gostinskega, obrtnega, trgovskega in zunanjetrgovinskega področja, vštevši prevozna, špediterska, finančna podjetja in vse kategorije prostih poklicev: odvetnike, zdravnike, geometre, inženirje, arhitekte, trgovske zastopnike, kon-zulente itd. Med temi je tudi družba SAFTI in kakih deset podjetij, ki jih ta holding nadzoruje. V Sloveniji imamo v tem obdobju veliko pobud zamejskih gospodarstvenikov, del katerih je dejavnih v okviru grupacije SAFTI.
Nočemo se spuščati v polemiko in ocenjevanje poročanja nekaterih osrednjih slovenskih časnikov in državne televizije v zvezi s tem, vendar menimo, da je medijsko in politično pristopanje, ki posega neodgovorno ali ne dovolj utemeljeno in premišljeno na dana občutljiva področja, strateškega pomena za ves narod, škodljivo za vse Slovence, znotraj in izven Slovenije.
Slovenci v Italiji smo že ob nastanku naše matične države ocenili, da se na novo odpirajo marsikatera vrata za sodelovanje med zamejstvom in matico, tako da se lahko še bolj kot v preteklosti poglobijo medsebojni partnerski stiki med slovenskimi podjetniki na obeh straneh meje. Tako kot v kulturi radi govorimo o enotnem kulturnem prostoru, mislimo, da lahko skupaj ustvarimo tudi enoten gospodarski prostor Slovencev.
Kdor torej postavlja v dvom vlogo naših gospodarskih pobud, ne sme prezreti dejstva, da so za nas lete prav tako pomembne, kot so naše politične, kulturne in izobraževalne organizacije. To prav dobro vedo tiste, nam nenaklonjene sile v večinskih vrstah, ki so skušale v povojnem obdobju bojkotirati in zavirati razvoj naših gospodarskih pobud, vedoč, da je od njih odvisna rast celotne skupnosti Slovencev v Italiji.
Prav tako važno je poudariti vlogo, ki so jo v celem povojnem obdobju imela naša podjetja in bančne ustanove pri povezovanju italijanskega gospodarstva in slovenskega, takrat v okviru jugoslovanskega tržišča. Koliko trajnih vezi in odnosov se je tu stkalo, ki bodo tudi v bodoče pomembni v medsebojnih slovensko-italijanskih odnosih.
S strani Delovne skupine za Slovence v zamejstvu pri Odboru za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije in Državnega sekretariata za Slovence po svetu pa si pričakujemo jasnih smernic za bodoče gospodarsko povezovanje med matico in zamejstvom. Skupaj torej iščimo nove možnosti stikov in pobud, mimo umetnih preprek.
Pretekli petek seje slavnostno vršil v sejni dvorani goriške trgovinske zbornice prvi redni občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja Gorica, nove samostojne stanovske organizacije slovenskih goriških gospodarstvenikov, ki je nastala z odcepom iz matične vsedezelne organizacije — Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Po prevzemu predsedstva občnega zbora s strani Stefana Bukovca, so se vsi prisotni najprej oddolžili spominu lani preminulega predsednika Antona Nanuta in njegovega predhodnika Vilka Nanuta, ki sta bila med glavnimi pobudniki slovenskega samostojnega podjetniškega nastopa na Goriškem. Prav tako so izrekli zahvalo dolgoletnemu uslužbencu goriškega Združenja Danilu Rojcu.
Glavno poročilo v. d. predsednika Hadrijana Corsija, področne informacije načelnikov sekcij, Avguština Devetaka za gostinsko, Darija Bense za obrtno, Igorja Černiča za zunanjetrgovinsko in Benedikta Kosiča za trgovsko, in poročilo direktorja Igorja Orla so predstavili gostom in številnim članom problematiko krajevnega gospodarstva in svojstveno vlogo, ki jo v tem okviru lahko prispeva gospodarska organizacija.
Prav pri posegih gostov sta neposredno prišla do izraza umeščenost in poslanstvo SGZ Gorica v krajevnem in obmejnem merilu. Iz ust razprav-Ijalcev je prišla na dan potreba po povezavi in skupnem delu, na vseh navedenih ravneh, a še zlasti v odnosu do članstva. Po več kot 15 letih prisotnosti slovenske stanovske organizacije na Goriškem, ki se je pojavila, podobno kot v poznih 80. letih v Benečiji, s pobudo in podporo SDGZ, smo sedaj pred novo fazo. V zname-
ju »pluralizacije«, ki je zajela razne sredine našega manjšinskega življenja, so goriški podjetniki šli na pot avtonomije. Tako so po odprtju lastne servisne strukture za splošne knjigovodske potrebe članstva — družbe Go-servis — dokončno potrdili še ustanovitev samostojnega Združenja. Važno je sedaj, da se ta organizacija čimbolj okrepi prav na področju sindikalnih dejavnosti, v institucionalnih odnosih in še posebno na ravni sekcij in baze članstva, kajti prav tam so najbolj žive potrebe naših podjetnikov.
Petkovo slovesno zborovanje se / sklenilo z izvolitvijo novega vodstva, ki ga sestavljajo ob imenovanih načelnikih sekcij še Boris Čaudek, Boris Nanut, David Grinovero, Drago Tomšič, Elena Pintar, Hadrijan Cot-si, Ivan Miklus, Joško Sirk, Magda Ferlat, Miha Primožič in Rudi Pete-jan. Tako vodstvo kot tudi novi odbori kažejo precej novih in mladih obrazov, s svežino in energijo, ki ju go-riško združenje potrebuje, da bo v prihodnje lahko kos zahtevnim nalogam.
Davorin Devetak
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavekin tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
či	flLlIft	Združenje periodičnega
3,1	'sfllp' tiska v Italiji
čil iz teksta stvari, ki bi lahko bile patetične, take torej, kakršnih je povsod ob takih proslavah odločno preveč.
Človek, ki proslavo pripravlja, namreč lahko takoj pade v tisti začarani krog, ko postavlja vse pesnike v nek vzvišen in nestvaren položaj, jih tako mistificira, da postanejo tudi njihove pesmi, ki so same po sebi zelo lepe, prazne in izvotljene vsakega pomena, ki ga seveda imajo. Tega res nisem hotel, ker sem že tako mnenja, da je poezijo zelo težko brati na glas in jo ustrezno predstavljati v javnosti, poezija je namreč nekaj intimnega in lepega, zahteva tišino in pazljivo branje.
Šlo mi je za to, da bi ljudje lahko na proslavi eno uro poslušali izbrano slovensko besedo med lepim prepevanjem slovenskih pesmi in obenem začutili, da Prešernova proslava res pomeni dan kulture, dan, ki je posvečen slovenski izbrani besedi in izbranim avtorjem, ki so to besedo gojili vse življenje. Od režiserjev sem skoraj zahteval, naj pazijo, da ne bo nepotrebnih pavz in če sem čisto pošten, lahko povem, da je bilo po mojem to nujno predvsem zaradi mladih ljudi, ki ne prenašajo več počasnega ritma čitalniških dob, ko se je vse bralo »poduhovljeno« in še ni bilo smisla za televizijsko in filmsko naglico, katere otroci smo vsi postali.
Ko sem gledal ljudi v Gorici med proslavo in takoj po njej, sem bil vesel, ker so dojeli ta moj namen, za katerega pa so najbolj zaslužni seveda režiser in izvajalci, če sedaj za trenutek odmislimo avtorje besedil.
Predvsem pa bi k razmišljanju o Prešernovi proslavi in njeni umetnosti dodal še tole: prepričan sem, da je še vedno potrebna proslava, samo novo obliko ji je treba vsakič najti, ji dati vedno sodobno obleko, ki ni tuja predvsem mladim, ki zelo neradi hodijo na take prireditve, in če že grejo, se največkrat tam dolgočasijo.
Danes je veliko lažje slišati mladega zamejskega človeka prepevati skladbe in misli nekega italijanskega povprečneža, ki je idol sodobne pop glasbe, kot pa ga slišati recitirati slovensko pesem. To pa tudi zato, ker mu je pesem
in vsa poezija zelo slabo predstavljena najprej v šoli in pozneje doma. Pa vel1' dar sem mnenja, da lahko mladi danes ljubijo poezijo in izbrano besedo tako, kot so jo naši starši in jo mi, vsaj tisti, ki jo res imamo radi. Najti je potrebno le način, kako se jim lepo slovensko besedo približa, tako, da jo čutij0 za svojo in vejo, da je lepa, da nekaj pomeni, da jim ni tuja.
Seveda s tem načenjam širši problem, kot je branje knjig in vsega sloV' stva, vsega slovstva poudarjam, ker vem, da se danes premalo bere in še ti' sto, kar mladi ljudje danes v šolah berejo, berejo zato, da ne dobijo negativ^ ocene in pod prisilo. To pa je daleč od ljubitelja lepe in izbrane besede.
Problem je v tem, da se premladim vedno in preveč naklada o tem, kakfl pomemben je nek pesnik in se mu ne pove, zakaj je pomemben in kje je nje' gova veličina in tudi sodobnost, aktualnost. Jasno je, da od nikogar ne moremo zahtevati, naj postane bibliofil in častilec poezije, če ga nismo prej preph' čali v vrednost in nezamenljivost materinega jezika, če mu nismo pokazal' najprej majhnih hribov, preko katerih bo šele lahko prišel v visoke gote vrhunskih pesnikov, katerih nam Slovencem ne manjka.
Predvsem pa sem mnenja, da bi v bodoče morali mladim dati več modnosti, da sami napravijo Prešernovo proslavo tako, kot jim je všeč. Jim om°' gočiti, da nam predstavijo sami svoj svet in svoje videnje sveta in tudi poez1' je, tudi Prešerna, za katerega seveda vsi vejo, le malo od njih pa ga bere V tem vidim prihodnost Prešernovih akademij in proslav. Najti jim torej \e&0° novo vsebino in vedno novo obliko! Za pesmi in vrednote, ki jih veliki pes' nik opeva, že itak vemo, da so vedno aktualne. Res pa je, da noben mlad človek danes ne gre nikamor več v fraku, ampak v kavbojkah, ima pa seved3 enake težave in iste probleme v življenju, kot jih je imel veliki pesnik.
Zraven pa še tole: Ne moremo pričakovati, da bodo vsi ljudje ljubili vse pesnike in knjige, lahko pa pričakujemo, da bodo vsaj vedeli zanje in jih p°[ znali in preko njih tudi videli, kaj vse je zmožen slovenski človek napisa*1 v slovenskem jeziku.
*