TRST, sobota 24. marca 1956 Let° XII. . št. 72 (3310) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37.338 JJREDnistvo* SL 37-tto _* Zbližanje stališč med glede ocene rušenja EPI in PSI stalinizma N«* ^?dne sile ugotavljajo, da bi od osamljenosti KPI imela korist le " Martino in Saragat v razgovoru z veleposlanikom Bohlenom desnict* floPisn‘ka) &adal; ®ut»e cLfi Okoriščanjem tre- nej-t? °s !’ ki je nastala SI zaradi pristasi KPI in Š? mita nain “dbe stalinske-KP ZSSR na kongresu vtom Hm;* pa že z refe' l“ obiavlSCeva' ki sicer ni ,e8a vsetin " V tlsku, o kate-?IavIia. Pr’ *?a se Povsod raz-vasoPisie »l, ,am Poudarja to k . astl nekate 1 SO nantil*. Desničarski tisk Ce«ju tren, Pasta'e Pri tolma-e?» „„tS"e ocene politic- fefetatu°‘«aja. P0 omenjenem *!vi KPi :fusf?Ya med vod- Dbg >n PSI. Seveda sta takoj manever desnice e ***£. koli fte koraki1 L" sta že storili .kršen ir„i! bi preprečili e»kciona.„:? PSPeh podobnih - 0 Prerri- sPekulacij. s»ie pa seveda 50si;tn° Pa " 'Vno Pneare«e vprašanje. !■ rsl»nci jk.tso Se sestali tudi - IazPraira ..medtem ko se ,Va v vodstvu Nen-e nadaljevala v Pijeve . - breit. pf.ank' ils!Sta v' lem je poslanec .SPkorr, n uZ1 z Nennijevim včerai alem smo p0" : tlo n..' .^a bo izšel v i& . o 0„ „ ua °o izse su ^»eic nj3.1?"’ izjavil, ber h= P ečital v rokopi- 5SL^esanjeg°Vem n2Pfave - ne polemičnega Glede današnje 5,jp§uVoBalpo*iancev° p ■ J da so na ta>i- ^Pravii i• da Vi v b°rbi iJ 11 0 parlamen-^?tažanj f- 0 yecil poveza-'tn, ter odnosov med 'eni? ie Dl.P?rb3mentom, pri 5«{tSklS.doc.“" Pa ii' ?*nator Scocci-ie^lstični deJal, da so ko- i: S6*< 1 senatni; na svo-proučeva- I Sc3 4sniestega petletnega 4*tjJzlavii°r| pa -1e Mv,- *i i-ka ohil . 3 je morala i> S“aublast N i ležali.premagati veli za časa Leni- Poti il* POsK^ Konprpcti \r iih '*ti[ ®5>slanec*t;gngresu v Mo' da so razkrin- Se “JPenje0 ?ertl Pa je iz- NlPaFake' * ideoin.nedvomno polžka yiraj„,*ke pomanjki.ii- f4SL doktriniir- h* sil ie delal"13. Poslanec Ni ePe vi ’ da je treDa il Ur okvUu' kongresa gle-i t»ait5esnie„ . “velike borbe »Vi »cije Je neposredne Posk„-PartiD 111 dr- k druP. Uredm3 pnlagoditi L^eraN na ‘ev sooialistič-NlahNnji t„ n°vi prehoda SSS P3 »o lUni2ma*- vsi k tS>dUh3ja i»etltna sedanjih 'Jtlt; Zarl- *z tppa An r,; N Sk -p°ti 1» d. le 2» !nN, hNduču pajetUi ki '^o Podrobne iz-iSk Poti mennvane itali-! Se' tega, da ni e Politične o- Sir in D> o ,zadostn pre- an- 0'V^tTraiir* ‘'■atrNtanu zem. Nšti^v paU;„komunističnih ^ tsSr*' - ha bn°sti le .senator For-.girn dejal, da vSo ha bosti manifestac‘jo <1, 0d» enn ’ ker zvra-ii: 'hr «oVor„_. samo osebo je: prepričati, ,?3rtjje !'e_, vse komuni- borile, i)(] le tie8a i2 SNta^ba N3-1 Pomanjkljivo- a zaključek, ^1-VLNko‘ri! y!eh njenih revizijo !»&iu{Sv°dtl0V3nje vseh 4 h tiu °dohn političner j. a b i se zago- jasno pojasnili razlogov, zakaj ni bilo mogoče preprečiti napak, ki jih danes po vsej pravici hočejo popraviti. Nenni pa je govoril na seji poslanske skupine PSI in dejal, da so se kritike proti Stalinu pojavile nenadoma in celo na vznemirljiv način, da pa je treba upoštevati, da je Stalin izvršil določeno zgodovinsko nalogo izgradnje socializma v državi, v kateri so vladali določeni objektivni pogoji: vojaška in gospodarska obkrožitev, socialna zaostalost itd. «Torej je dejal Nenni, se ne postavlja toliko vprašanje kritike neke osebnosti, temveč vprašanje demokratičnih sredstev v socialistični družbi, to pa začenja debato, ki se tiče vse. ga delavskega sveta«. Predvsem pa je Nenni poudaril, da se posmrtna polemika o Stalinovem delu ne tiče PSI, kajti «italijanski socialisti niso prispevali k ustvarjanju Stalinovega mita«. Pač pa bodo socialisti z zanimanjem sprejeli vse prispevke, ki jin bodo sovjetski zgodovinarji dali k pravilnemu ocenjevanju Stalinove osebnosti. Glavni poudarek je dal Nen. ni tezam XX. kongresa in pri tem navedel predvsem načela, da vojna ni neizbežna, da so pota v socializem številna in da je mogoče tudi parlamentarna pot, ter končno načelo, da je potrebna demokracija. Obenem je Nenni svaril pred ((skušnjavo, da bi socialisti poskušali izkoriščati težave komunistov« Vodstvo PSDI se bo sestalo v sredo 28. t. m. in proučevalo zadnji razvoj notranjega in mednarodnega političnega življenja. Folitični tajnik PSDI Matteotti pa bo o ((italijanski poti v socializem« zavzeli stališče že v članku, ki ga bo «Giustizia» objavila jutri zvečer. V pos.anski zbornici so nadaljevali z razpravo o proračunih finančnih ministrstev. Govoril je med drugimi tudi poslanec Cappa, ki je poudaril zlasti davčne utaje ter dejal. da vlada ni odgovorjla na njegovo vprašanje glede tistih grf.diteljev ladij, ki vpisujejo svoje ladje na Siciliji, kjer so še vedno oproščeni dohodninskega davka in uživajo druge olajšave. Senat je odobril nekatere mednarodne dogovore, nato pa so se senatorji razšli in se bodo sestali šele 10. aprila. A. P. Zakon o proračunih pred skupščino FLRJ BEOGRAD, 23. — Zvezna ljudska skupščina je na današnji seji obeh domov začela razpravo o osnovnem zakonu o proračunih, ki ga je ob-raz’ožil član zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič. Zakon je v skladu z gospodarskimi spremembami, njegov cilj pa je normalizacija tržišča in postopno izboljšanje življenjske ravni prebivalstva Glavna značilnost novega zakona je razmejitev med sredstvi, ki so namenjena za investicije, in med ostalimi izdatki. Po novem zakonu bodo iz proračuna finansirali izdatke državnih organov in tistih negospodarskih služb, ki koristijo vsemu prebivalstvu. Investicije pa se bodo finansirale izključno iz investicijskih skladov, ki se bodo formirali v skladu z zakonskimi predpisi občin, okrajev in republik in sicer na način, ki zagotavlja enotnost finansiranja dolgoročnega razvoja jugoslovanskega gospodarstva. Proračunska sredstva se bodo lahko uporabljala za investicije samo po zadovoljitvi ostalih proračunskih potreb in v okviru investicijskih skladov. Senat odobril letalski sporazum med FLRJ in Italijo RIM. 23. — Senat je odobril več zakonskih načrtov o potrditvi in izvajanju mednarodnih dogovorov, med katerimi tudi začasni italijansko-jugo-slovanski sporazum za'letalske transporte. Ta sporazum je sestavni del gospodarskih in finančnih dogovorov. V Opatiji se bo 9. aprila sestala jugoslovansko-italijanska komisija, da prouči vprašanje cestnega prometa med obema državama. ' Predvsem bodo razpravljali o uvedbi sledečih avtomobilskih prog: 1. Reka - Trst, 2 Novi - Opatija - Trst - Benetke, 3. Bled - Trst, 4. Bled - Benetke. Opatijski sestanek je bil sklican na podlagi jugoslovan-sko-italijanskega sporazuma o cestnem prometu, ki je bil podpisan 21. marca 1955 v Rimu. Karamanlls se posvetuje o Cipru ATENE, 23. — Grški ministrski predsednik Karamanlis je danes sprejel zunanjega ministra, nato zaporedoma voditelje opozicije: bivšega pred. sednika Venizelosa, Papan-areua in Caldarisa. Poročal jim je o zadnjem razvoju položaja na Cipru in je sprejel na znanje njihovo stališče V Nikoziji je danes angleško sodišče obsodilo tri Grke na dosmrtno ječo pod obtožbo, da so imeli pri sebi orožje. Medtem še vedno iščejo grškega služabnika v guver- Z DRAŠKOVIČEVE TISKOVNE KOISfER EI\tL Pozitivna ocena Pineaujeve izjave O domnevni Šaljivi izjavi Dšihada Babana (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Predsednik zunanjepolitičnega odbora turške ljudske skupščine Diihad Baban je pred dnevi v uvodniku v listu «Tercu-man« dal pregled aktualnih mednarodnih vprašanj. V odstavku, kjer govori o mirovni ofenzivi, je Baban med drugim napisal: «Ta mirovna ofenziva SZ je bila zelo učinkovita v Indiji, ki se boji rdeče Kitajske, pri Titu, ki ga ljudstvo ne ljuDi, ker je diktator in išče drugod komunistično pomoč, v Grčiji, ki skuša politično izsiljevati Anglijo, in v Egiptu, ki nastopa proti angleškemu imperializmu in ki je, izkoriščajoč to priložnost v licitiranju med Rusijo in Ameriko dosegel, da Amerikanci plačajo asuanski jez.« Na vprašanja, kaj misli o tej izjavi predsednika zunanjepolitičnega odbora turške narodne skupščine, je predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič odgovoril: p,,,«, nega komentarja. Zdi se mi mijo. da je v četrtek položil bombo na njespvo posteljo. Vse osebje guvernerjeve rezidence pa so zamenjali z britanskimi vojaki. SEUL, 23. — Južnokorejski predsednik Singman Ri javlja, da namerava kandidirati pri predsedniških volitvah, pa neverjetno, da je tako odgovorna osebnost, kot je predsednik zunanjepolitičnega odbora turš-ke narodne skupščine, mogel dati takšno izjavo o Jugoslaviji in o drugih državah.« su o dolgoročni gospodarski pomoči inozemstvu je po mnenju Draškoviča prispevek k lazvoju mednarodnega sodelovanja. O pobudi ZDA, naj se skliče Varnostni svet v zvezi s palestinskim vprašanjem, jugoslovanska vlada še ni formulirala svojega stališča, ker ji m znano stališče neposredno prizadetih držav. Na vprašanje, kako ocenjuje nedavno izjavo francoskega zunanjega ministra o spremembi politike v ZSSR, je Draškovič izjavil: ((Napore francoske vlade na raznih področjih smo že večkrat pozitivno ocenili. To velja tudi za njene najnovejše podobne pobude.« Obisk zahodnih državnikov v Novem Delhiju in Kairu je po mnenju Draškoviča izraz intenzivnejšega posvetovanja in izmenjave pogledov med r.arcdi, zato je mogoče soditi, da so koristni za te države in za splošno stvar, čeprav jih vedno ne spremljajo otipljivi rezultati. Draškovič je ocenil franco-sko-tuniški sporazum in pogajanja enakopravnih partnerjev kot spodbuden in pozitiven dogodek. O nedavnem sestanku stalnega tajništva balkanske zveze v Atenah je Draškovič dejal, da so na njem razprav-jijali samo o upravnih in ten- „Krasnaja zi/ezdaw kritizira poli/arjanjc dejstev o zadnji uojni Sovjetski film „Padec Berlina" odtegnjen - „Trybuna ludu" o perspektivah sodelovanje med komunisti in socialisti - KPF soglaša s sklepi kongresa KP SZ Nedavno priporočilo pred-1 ničnih vprašanjih, sednika Eisenhovverja kongre- j B. B. Proglašena nakislanska renublika ki bo ostala v okviru Commonuiealtha General Mirza. ki je bil imenovan za predsednika republike, je poudaril, da bo nova republika “prijateljica vseh in sovražnica nikogar« - SZ pripravljena nuditi Pakistanu gospodarsko in tehnično pomoč - Mikojan bo iz Karačija odpotoval v Novi Delhi in Burmo KARAČI, 23. — Med svečanostmi ob proglasitvi pakistanske republike je bilo ubitih 31 ljudi, 50 pa ranjenih med paniko, ki je nastala v mestu Ravalpindi iz še neznanih vzrokov. KARAČI, 23. — General Iskahder Mirza je bil danes uradno imenovan za predsednika pakistanske islamske republike. Do sedaj je bil general Mirza generalni guverner Pakistana. Svečanost je bila ob navzočnosti diplomatskega zbora in visokih državnih funkcionarjev. Pakistan, ki ima približno 8(1 milijonov prebivalcev, je postal prva islamska republika na svetu, ki ho ostala v okviru britanskega Commonwealtha. Ustavodajna skupščina se je včeraj zadnjikrat seštala in bo odslej zasedala kot parlament do splošnih volitev, ki bodo v enem letu. Pri svečanosti je bilo navzočih okoli 500 gostov, med katerimi številni tuji predstavniki. Med temi so bili turški ministrski predsednik, sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan, zunanji ministri Turčije, Tailandije, Irana in Nove Zelandije ter podpredsednik kitajske republike maršal Ho Lung. Črnci v Alabami bodo nadaljevali borbo Sramotna obsodba črnskega pastorja Kinga Številne priče so pripovedovale o nečloveškem ravnanju s črnci v mestnih avtobusih N n?ni)tor Roffi, ki 8|><1elavcini!.«0vem“sta- niso dovolj ' Neatfa Pokola 5S5» Inskih jamah : pokola v “^ri L„ma.h brzojav in ;r°°st Nv. se ki vV iii h Čirtev spom. na komc- a'nja sporni- • s^r»a- •* ^Pridritdl,Cl' katere* SvS8li?‘>urnIbaZil minister * sp0m 16 pokon- m‘n padlih MONTGOMERY, 23. — Pastor Luther King, eden od črncev, ki so bili obtoženi, da so kršili zakon države Alabama proti bojkotu, in ki ga je sodišče obsodilo na 500 dolarjev globe, je nekaj ur po obsodbi izjavil, da se bo bojkot avtobusov v Montgome-ryju ((nadaljeval, naj bo šte-vile obsodb, ki m. jih bodo naprtili, kakršno koli«. «Mi smo odločeni, je dejal King. Nočemo več biti državljani druge stopnje. Odločeni smo boriti se za pravico :n enakopravnost, dokler ne bomo tega dosegli«. Razprava proti 90 črncem, ki so bili obtoženi, da so kršili omenjeni zakon, je trajala več tednov in včeraj je bila izrečena razsodba proti Kingu. Njegovi zagovorniki pa so takoj vložili priziv in sodnik je prekinil postopek proti o-stalim obtožencem, dokler ne bo rešen ta priziv. King je izjavil, da je prepričan, da bo razsodba proti njemu razveljavljena pred višjim sodiščem in da bo razsodba «s!užila večji odločnosti našega ljudstva«. Med razpravo so številne priče govorile o nečloveškem ravnanju proti črncem v mestnih avtobusih. Nekatere priče so med drugim povedale, da so črnce večkrat grobo žalili. Prisilili so jih, da stojijo, medtem ko so v avtobusu bili prazni sedeži, določeni za belce. Večkrat so jih silili, da vstopijo pri stran- skih vratih v avtobus, potem ko so že plačali voznino, medtem pa je avtobus naglo odpeljal, da r.iso mogli vstopiti. Občinski odbor v mestu San Antonio v državi Texas pa je včeraj na kratki seji sklenil odpraviti dosedanjo razlikovanje med belci in črnci. Sklep je bil sprejet soglasna. S tem je bil razveljavljen dekret iz leta 1954, ki je določal ločitev belcev od črncev v občinskih bazenih. Prav tako so sklenili, da mora biti ((dovoljen vsem osebam na podlagi enakopravnosti dostop k vsem javnim ceremonijam na prostorih, ki so last občine«. 'Železniška nesreča v Egiptu KAIRO, 23. — Sinoči se jc dogodila huda železniška nesreča. ki je terjala 8 človeških žrtev, 8 potnikov pa je bilo laže ranjenih. Brzi vlak. ki veže egiptovsko prestolnico z velikimi turističnimi središči zgornjega Egipta, se 'e iztiril, ker je voda omehčala tla. Vlak je vozil z brzino 80 kilometrov na uro. Lokomotiva in 15 vagonov se je prevrnilo. V vlaku je bilo okoli 400 tujih turistov, ki pa so se vsi rešili. Prve vesti ki so jih sinoči dobili v Kairu, so navajale, da je bilo več sto mrtvih. V govoru po radiu je predsednik Mirza med drugim izjavil, da bo nova republika »prijateljica vseh in sovražnica nikogar« ter se bo ravnala «po idealih miru, demokracije, spoštovanja manjšin in svobode«. Na svečanosti ob proglasitvi pakistanske republike je govoril tudi Mikojan, Med drugim je predlagal, naj ,;o-vjetsko-pakistanski odnosi temeljijo na petih načelih mirnega sožitja in ne na vojaških paktih. Ko je Pakistanu čestital, je Mikojan izjavil: ((Proglasitev republike pomeni okrepitev narodne neodvisnosti in suverenosti Pakistana. Narodi Sovjetske zveze sledijo z velikim zanimanjem in z naklonjenostjo težnjam pakistanskega ljudstva po o-krepitvi neodvisnosti. Pri tem želim poudariti našo iskreno željo za izboljšanje in nadaljnji razvoj naših prijateljskih odnosov, za izboljšanje sodelovanja med našima dvema državama ter za ustvaritev ozračja medsebojnega razumevanja in zaupanja.« Zatem je Mikojan dejal, da bi široko izvajanje omenjenih petih načel lahko zagotovilo trajni nnr na vsem svetu bolj kakor sddepanje vojaških pogodb. Dodal je, da želi Sovjetska zveza pri odnosih s Pakistanom in drugimi državami okrepiti medsebojno sodelovanje na vseh področjih. «Za to obstajajo velike možnosti, ki niso bile še izkoriščene.« V razgovoru z dopisnikom AFP je Mikojan izjavil, da je mednarodna napetost v zadnjem času popustila kar je dober znak za mir. Izjavil je tudi. da ni prinesel nobenega jasnega načrta za sovjetsko gospodarsko pomoč Pakistanu in je dodal, da je stališče njegove vlade glede tega znano. Moskovska «Izvestija» pišejo danes, da je »Sovjetska zveza pripravljena nuditi Pakistanu gospodarsko in tehnično pomoč« in mu omogočiti udeležbo pri izkušnjah za uporabo atomske energije v miroljubne namene »brez vsakršnega koli pogoja«. List dodaja, da je SZ pripravljena sodelovati s Pakistanom za gospodarski razvoj. V Novem Delhiju so medtem uradno javili, da se bo sovjet, ministrski podpredsednik Mikojan ustavil en teden v Indiji. Prišel bo v Novi Delhi 28. marca in bo 2, aprila odpotoval z letalom v Burmo. Mikojan bo v Indiji obiskal tudi Agro in Bhilai, kjer sovjetski strokovnjaki gradijo jeklarno ia račun indijske vlade. Med svojim bivanjem v indijski prestolnici se bo Mikojan razgovarjal z Nehrujem, s prosvetnim ministrom, z ministrom za jeklarsko industrijo in z ministrom za proizvodnjo. Iz Novega Delhija javljajo tudi, da so se indijski in pakistanski častniki, ki so se sestali po obmejnem incidentu zadnjih dni, sporazumeli o vzpostavitvi prejšnjega stanja in sklenili, da bodo vsak morebitni krajevni spor uredili s pogajanji med poveljniki obeh strani. Pakistanski viso- ki komisar v No , ua , Delhiju pa je izjavil, da kljub incidentom ostanejo odnosi med Pakistanom in Indijo vedno dobri in se bodo še izboljšali. Izrekel je zadovoljstvo, ker je Nehru sprejel pakistanski predlog za imenovanje mešanega odbora, ki naj določi dokončno mejo. 0 obisku Eisenhowerja v Indiji tVASHINGTON, 23. — Načelnik tiskovsnega urada Bele hiše James Hagerty je dejal danes, da «sploh ničesar ne ve« o glasovih, da je Fi-senhower pripravljen sprejeti Nehrujevo vabilo, naj poleti obišče Indijo. Po vesteh, ki so se pojavile v nekater.h ameriških listih, bi bil Eisenho-wer po obisku v Indiji pripravljen oditi tudi v nekatere drug? države. Ta obisk bi naj med drugim pomenil protiutež k vplivu nedavnih obiskov Bulganina in Hruščeva v raznih azijskih državah. Hagerty je nadalje opozoril, obiskati Indijo, da pa še ni rešil vprašanja, kako ((obiskati eno državo, ne da bi mogel pri tem obiskati vsaj ducat drugih držav«. Einsenhower je za jutri sklical sejo z glavnimi predstavniki obrambnih organizmov in z državnim podtajnikom Herbertom Hooverjem. Seja bi morala biti že danes, nato pa je bila preložena na jutri. James Hagerty je zanikal, da bi bila seja nujno sklicana zaradi položaja na Srednjem vzhodu, in je dejal, da je bil sestanek preložen, ker nekatere izmed osebnosti, ki morajo na seji prisostvovati, niso mogle pravočasno priti v Washington. Dodal je. da ne more povedati, kakšna vprašanja bodo na seji obravnavali. 1VASHINGTON, 23. — Iz obveščenih virov se je zvedelo, da bo morda zahodnonemški zunanji minister von Brenta-no obiskal prihodnji mesec ZDA, kjer se bo razgovarjal o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Verjetno bo von da je Eisenhower med svojo I Brentano prišel v Washington zadnjo tiskovno konferenco konec aprila in bo tam ostal dejal, da že dvajset let želi | dva dni. MOSKVA. 23- — Glasilo sovjetske vojske «Krasnaja zvezda« objavlja danes članek polkovnika Pavlenka, v katerem ta zavrača neaatere trditve v knjigi polkovnika Ma-lanina, ki je pred kratkim izšla v zalozbi vojaških knjig, ki se nanašajo na sovjetsko ofenzivo v poletju 1944. To ofenzivo označuje velika sovjetska enciklopedija kot e-nega izmed ((desetih Stalinovih udarov«. Polkovnik Pavlenko zatrjuje, da uspehi, ki jih je dosegla sovjetska armada v zadnji svetovni vojni, nikakor niso rezultat zasnov in načrtov, ki so bili v naprej napravljeni, temveč jih je treba pripisovati herojstvu in hrabrosti vojakov in avtoriteti višjih častnikov. »Vsaka operacija, piše Pavlenko, je imela svoje specifične strani in svojo težavnost, ki jo karakterizira. Delale so se napake v poveljstvih enot in odredov, ki so povzročale neopravičljive izgube in velike materialne stroške. Toda v našiti spisih so često dejstva olepšana in vse težave izglajene. Očitno je, da tako prikazovanje dogodkov potvarja dejstva in pomaga idealizirati predvidevanja in načrte za operacije.« Polkovnik Pavlenko nato popravlja več konkretnih primerov, ki so bili po Malani-nu napačno prikazani in zahteva večjo odkritosrčnost v pripovedovanju zgodovinskih dogodkov. Študij dokumentov doaazuje, piše Pavlenko, da je začetni načrt predvideval samo uničenje centralne skupine nemških armad in zavzetje Minska. Toda uspeh ki so ga dosegle enote, je dovoljeval, da se je prvotni načrt daleč prekoračil. Pavlenko nadalje zatrjuje, da je napačno misliti, da so Rusi na Nje-menu potolkli zadnje sovražne strateške rezerve, kajti prav dotok teh rezerv na fronto je ustavil ofenzivo na Visli in v bližini Vzhodne Prusije. (Zahodni opazovalci pri tem poudarjajo, da ta popravek prinaša nov argument k sovjetskim pojasnilom, zakaj sovjetska vojska ni intervenirala v varšavski vsta- ji>- Se ena napaka, piše Pavlenko, je v trditvah, da je bila baltiška nemška skupina presekana na dvoje. V resnici pa je bila samo odrezana od drugih nemških sil, toda nikoli ni bila presekana na dva dela; in v tem so bile vse velike težave operacij proti «severni» skupini. Končno o-čita Pavlenko svojemu kolegu Malaninu, da je pozabil o-meniti, da je treba uspeh nemške ofenzive in sovjetsko zapustitev mesta Tukumusa na južnem obrežju Riškega zaliva pripisovati dejstvu, da sovjetska ofenziva ni bila dovolj podprta, da je bila fronta preveč raztegnjena, da so bile zaščitne čete razpostavljene na stotine kilometrov in da so rezerve odpovedale. V zvezi s tem je zanimiva vest indijskega lista «Indian Express», ki poroča, da so sovjetske oblasti odtegnile film «Padec Berlina«, ki se je predvajal v indijskih kinematografih. Ta film, pravi list, namreč prikazuje Stalina kot edinega organizatorja in zmagovalca v vojni, ki jo je Sovjetska zveza bojevala z Nemčijo, idndian Express» izraža mnenje, da spada ta u-krep med druge moskovske pobude za eliminiranje vsega, Phillips' in Barbara Castle kar bi še ostalo od kulta o-sebnosti. Sovjetski radio pa je prekinil prenos sovjetske himne s tekstom, s katero so se pričenjale vsakodnevne oddaje: nadomestila jo je himna, ki jo igra neka vojaška godba, torej brez besedila. Zahodni opazovalci so mnenja, da bi moglo biti to v zvezi z eventualno spremembo teksta himne, kjer so v drugi kitici besede: «Zvestobe do ljudstva učil nas je Stalin, za delo navdušil sovjetski je rod« To himno so v Sovjetski zvezi izvajali prvič v novoletni noči 1944 namesto Internacionale. Ob 37- obletnici prevzema oblasti po komunistični partiji na Madžarskem objavlja glasilo madžarske KP »Sza-pad Nep« članek, v katerem je prvič uradno povedano, da je bil Bela Kun «aretiran in obsojen na smrt v Sovjetski zvezi v času Stalinovega režima«. List pravi, da je bil Bela &un »obtožen, da je trockistično-buharinski izdajalec«, in dodaja, da je bilo «istočasno ugotovljeno, da te obtožbe niso imele nobene trdne podlage«. Današnja pariška «Humani-te» objavlja resolucijo, ki je bila včeraj sprejeta na koncu zasedanja centralnega komiteja, ki je trajalo 12 ur. Resolucija, ki ima pet delov, izraža v zadnjem delu soglasje KPF z 20- kongresom sovjetske KP glede na kritike Stalina. Glasilo * poljske delavrke stranke «Trybuna Ludu« pa piše v svoji številki 18. marca o perspektivah za sodelovanje med socialisti in komunisti. .List pravi, da »o te perspektive doore in da je pričakovati v bližnji bodočnosti radikalnih sprememb v odnosih med socialisti in komunisti. Po mnenju tega lista je spodbudno realistično stališče, ki so ga zavzeli predstavniki britanske laburistične stranke na zasedanju socialistične internacionale v Zuerichu, kjer sta se Morgan povoljno izrazila o sovjetskih vabilih. In čeprav so predstavniki francoske socialistične stranke glasovali proti angleškemu predlogu, so vendar sprejeli vabilo za . Moskvo. Dasi list noče podcenjevati odpora socialistov proti vra-kemu sodelovanju s komunisti, je vendar mnenja, da bodo morali voditelji popustiti pritisku množic, ki zahtevajo enotnost v borbi proti oboroževanju in kolonialnemu zatiranju. «Trybuna Ludu« se simpatično izraža o bevanistih, ki so se uprli ameriškim diktatom. o nennijevcih : in socialdemokratski opoziciji v Zahodni Nemčiji, ki je naklonjena nevtralizaciji države. »Z ideološkega stališča, piše list, bo resolucija 20. kongresa sovjetske KP, ki govori o možnosti mirnega prehoda k socializmu, gotovo olajšala sporazum med socialisti in komunisti« Vodja madžarskih komunistov Mathias Rakosi_ je 12. marca v svojem poročilu centralnemu komiteju partije z optimizmom ocenil perspektive za združeno fronto s socialisti. Opozoril pa je na o-preznost pred «napako», ki bi jo napravili, če bi mislili, da je 20. kongres s tem, da je priznal možnost mirnega prehoda k socializmu (po parlamentarni poti in brez državljanske vojne), dal prav socialdemokratom. ki mislijo priti k socializmu brez revolucije. To, kar si mi želimo, namreč mirno pot k socializmu, je nadaljeval Rakosi, nima nikake zveze z mirno e-volucijo socialdemokratov. Nasa pot je revolucionarna. Nihče izmed n, a m noče dvomiti o veljavnosti Marxove teze, da je prehod k socializmu revolucionaren prehod in da je oblika države v tem prehodu diktatura proletariata. Kar zadeva madžarske komuniste, se je izkazalo — razen manjših napak — da so v sporih s socialdemokrati zmagali v vseh odločilnih vprašanjih politike in taktike.« Francoska skupščina odobrila reforme v Francoski uniji Vlada je dobila pooblastila za zgraditev avtonomnih oblasti v francosKih preKomorsKih deželah PARIZ, 23. — Narodna skupščina je preteklo noč s 477 glasovi proti 99 odobrila celoten načrt vladnega zakona za reforme v Francoski ■ uniji. S predložitvijo tega načrta ie vlada sklenna opustiti sedanjo politiko asimilacije kakih 30 milijonov prebivalcev 15 prekomorskih dežel s površino kakih 8 milijonov kvadratnih kilometrov in prepustiti domačemu prebivalstvu opravljanje večjega dela krajevnih poslov. Zakon določa med drugim ustanovitev posebnih »vladnih svetov« v vseh prekomorskih deželah. Ti «zarodki bodočih predstavniških vlad«, v katerih bi bili domačini, bi morali že zdaj prevzeti del oblasti. Pozneje bi volili krajevne skupnosti, ki bi v nadaljnjem razvoju omogočile domačinom samostojno zakonodajno oblast. Zakon pooblašča vlado, da uveljavi upravne reforme, da domačemu prebivalstvu omogočijo čim številnejše sodelovanje v o-rganih oblasti. Določena je tudi sprememba gospodarske politike, da bi se zaostale prekomorske dežele čim hitreje razvijale. Minister za prekomorske dežele socialist Gaston Deferre je poudaril važnost izglasovanega zakona in dejal: «Na teh prekomorskih ozemljih se pripravljamo, da postavimo ustanove, ki bodo imele veliko vlogo pri razvoju k večji blaginji.« Vlada je imela danes zjutraj sejo. ki je bila posvečena izključno Alžiru. Minister Lacoste in obrambni minister Bourges-Maunoury sta poročala, da kaže položaj v Alžiru znake izboljšanja. Vlada je odobrila načrt zakona, ki določa razne ukrepe gospodarskega in socialnega značaja v Alžiru. Dulles o Aziji WA.SHINGTON, 23. — Državni tajnik Dulles je nocoj govoril po radiu o svojem po. tovanju po azijskir iTržavah. V svojem govoru je pozival na »novo stališče« do a-zi iških narodov in njihove kulture in poudarjal; »Razlika rase- in kultilre ne pomeni superiornost ali inferiornost. Prihodnost pripada neodvisno, sti in ne gospodovanju, svobodi in ne sužnosti. raznolikosti in ne enolikosti. Sprejem tega bi ustvaril med Azijci ir. nami trdno podlago za prijateljstvo«. Dulles je tudi pozival, naj se odobri Eisenhovverjev pro-gjam za pomoč tujini, in je pripomnil, da je po svojem potovanju po Aziji še bolj prepričan o važnosti tega programa. Dalje je Dulles izjavil, da morajo ZDA pomagati »svobodnim azijskim narodom«, ker bodo drugače «sile disfati-zme pievzele nadzorstvo«, ter je dodal, da je na Daljnem vzhodu področje Formoze «kjer je največja nevarnost spopada«. Vendar je pripomnil, da v Aziji obstaja »velika želja po miru in da tam vlada zavest, da moderna vojna s svojim velikim uničenjem ne nudi nobene jasne rešitve za nobeno vprašanje«. Dulles je na dolgo govoril o stališču azijskih držav, ki so nedavno dosegle svojo neodvisnost. Napovedal je važno vlogo japonske industrije za razvoj »nekomunističnih« azijskih držav in je dodal, c'a je Japonska «edina azijska država, ki je našla pot industrializacije«. General Lonardi umrl BUENOS AIRES, 23. — Včeraj je umrl bivši predsednik argentinske vlade general Lonardi. Lansko leto je general Lonardi vodil upor proti Peronu in je potem postal za. časni predsednik republike. Včeraj so javili, da ima Lonardi influenco in pljučnico. Nedavno se je vrnil iz ZDA, kjer se je operiral. Pokojnik je imel 59 let, bil je na cblasti samo dva meseca in je bil nato odstavljen. Kritizirali so ga zaradi prevelike prizanesljivosti du peronistov. Ko je zvedel za Lonardije-vo smrt, je predsednik Aram-buru odločil, naj bo jutrišnji dan narodno žalovanje in ob pogrebu bodo bivšemu predsedniku izkazali vso civilno in vojaško čast. Pogreb bo jutri. Pristanek na francoski prediog o seji treh zunanjih ministrov ? Foreign Office potrjuje obstoj angleškega načrta za vojaško akcijo na Srednjem vzho. du • Egiptovski častniki na vežbanju na Poljskem VVASHINGTON, 23. — V washingtonskih diplomatskiti krogih potrjujejo vest, da se bodo zunanji ministri ZDA, Veiike Britanije in Francije sesiali v Parizu v začetku maja, neposredno po sestanku atlantskega sveta ali takoj preo njim. Ministri bodo v skladu s pobudo francoske vlade razpravljali o sporu med Izraelom in arabskimi državami, o vprašanjih obrambe Srednjega vzhoda, o sever, noafriški krizi in o ciprskem vprašanju. V Washingtonu je predstavnik Bele hiše James Hagerty sporočil, da ameriška vlada še ni sprejela nobenega sklepa o »poluradnem« predlogu francoske vlade za tristransko konferenco o Srednjem vzhodu. Francoski predlog so sporočili ameriški vladi s posredovanjem ameriškega veleposlanika v Parizu. Predstavnik Foreign Officea je danes prvič uradno potrdil vesti, da je londonska vlada pripravila načrt za vsak primer, ki predvideva hitro vojaško akcijo na Srednjem vzhodu v primeru spopadov med Izraelom in arabskimi državami. Predstavnik se je omejil na izjavo, da gre za načrt, ki bi lahko bil »hitro izveden« v primeru kritičnega položaja na Srednjem vzhodu in sicer takoj nato, ko bi biio sklenjeno, da je treba začeti z akcijo. Predstavnik je dodal, da b. b; načrt »seveda« izveden na osnovi posvetovanj med tremi zahodnimi velesilami. Potrdil je tudi, da Velika Britanija trdno upa, da bo mogoče delovati — ie bo to potrebno — v okviru OZN. Glede tega je predstavnik opozoril, da nalaga tritranska izjava iz leta 195u ZDA, Veliki Britaniji ;n Franciji, naj dosežejo, da bi se arabske države in Izrael vzdržale napadov enega na drugega. Predstavnik, ki ni hotel povedati podrobnosti o angleškem načrtu, je nato pojasnil da v Washingtonu še vedno potekajo posvetovanja med tremi zahodnimi velesilami za koordinacijo ukrepov za primer nove krize na Srednjem vzhodu. Izrazil je tudi prepričanje svoje vlade, Ua bodo ZDA in Francija podpirale Anglijo pri morebitnem izvajanju načrta. V londonskih krogih sodijo tudi, da sta Dulles in Selwyn Lloyd pristala na Pineaujevo vabilo, naj se sestanejo zunanji ministri treh zahodnih velesil in koordinirajo .svoje načrte za izvajanje tristranske izjave leta 1950 o Palestini. Predstavnik Foreign Officea je tudi izjavil, da ima angleška vlada podatke, v katerih se znatno število egiptovskih vojakov trenutno vežba na Poljskem. Predstavnik je nadalje izjavil, da so utemeljeni razlogi za mnenje, da če- škoslovaški oficirji vežbajo egiptovske pilote na nekaterih letališčih v bližini Aleksandrije. Angleški tisk je danes sporočal, da se 20Q častnikov egiptovske vojske in mornarice tajno vežba v nekem sovjetskem oporišču blizu Gdynie na Poljskem. Vežba-nje bi se v glavnem tikalo uporabljanja protiletalske artilerije in službe na podmornicah Neumerjeno pisanje angleškega tiska ob prihodu Serova LONDON, 23. -t- V skoraj idilično dobro voljo okrog obiska Malenkova je kan-la grenka kaplja, ko je prispel v Anglijo Ivan Serov, načelnik odbora za državno varnost SZ: njegov prihod je namreč v zvezi z varnostnimi pripravami za obisk Hruščeva in Bulganina v Veliki Britaniji. Malenkov in njegovi spremljevalci so kar užaljeni zaradi načina, kako so angleški listi napadli Serova. Dva poslanca, en laburist in en konservativec, pa sta celo vložila interpelacijo, na katero bo moral Eden odgovarjati prihodnji teden. Zdi se, da je angleški tisk ob tej priložnosti izgubil čut za pravo mero, saj bi po znanem pregovoru »Pometaj najprej pred svojim pragom« gotovo našel lepo število raznih britanskih kolonialnih mogotcev, o katerih prizadela ljudstva nimajo nič bolj povoljnega mnenja kot britanski tisk o Serovu. Sicer pa Serov gor ali dol — njegovo reakcijsko letalo najnovejsega tipa je pa vendar predmet vsesplošne pozornosti in neprikritega občudovanja. Listi se tudi sprašujejo, ali je ta »TU-304« prototip ali pa obstaja ze več takih letal. Razen tega se sprašujejo, ali gre za dvomotornik ali za štirimotornik. to se pravi, ali sta reaktorja, s katerim je opremljeno letalo, enostavna ali dvojna. Poglavje zase so zopet telesne straže Bulganina in Hruščeva. Glasnik Foreign Officea ja namreč dejal, da bodo morale te straže še prositi in oobiti od britanskih oblasti dovoljenje, če bodo hotele biti oborožene. Dejal je tudi, da uživajo diplomatsko imuniteto samo diplomati ne pa tudi njihove telesne straže. KARTUM, 23. — Pomočnik poveljnika sudanskih oboroženih sil general Ibrahim Abbud je potrdil, da sudanska vlada proučuje ponudbe CSR za prodajo češkoslovaškega oroi. ja Sudanu. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 16,6, najnižja 1J.8. ob 17. uri 13,2; rraini tlak 1015,9 stanoviten, veter 5 km, vlaga 68 odst., padavine 0,4 mm. nebo pooblačeno, morje lahno razgibano, temper, morja 6,8. m ■ - m m Danes, SOBOTA 24. ®ia'f * Jedert. dev„ Ljubislava Sonce vzide ob 6.02 m- t Wi» 18.23. Dolžina dneva UJ‘. 433. vzide ob 16.19 in zatone . Jutri, NEDELJA 25. Ozn. M. riev.. Jaroal»—„ Novi sporazumi in megalomanstvo pri.Piccolu Dolgd vrsto zelo ostrih polemik, zmerjanj in nov val sovraštva je proti vsakemu logičnemu pričakovanju vzbudil podpis sporazuma o ribolovu med predstavniki Italije in Jugoslavije. Tržaški list «11 f Piccolos tako govori o «ruxpačni mentaliteti», ki naj bi pri podpisu tega sporazuma vodila italijanske predstavnike, češ da so bili «pre-mehki» in da so nekako podlegli jugoslovanskemu diktatu. Ne bomo se podrobno u-stapljali na določilih sporazuma o ribolovu, o katerih smo v našem listu že podrobno poročali, vendar pa moramo pri tem vprašanju ponovno ugotoviti dejanski položaj, ki je nesporen. Gre za ribolov italijanskih ribtčeu v jugoslovanskih teritorialnih vodah, v katerih ima Jugoslavija vso oblast, kot jo 1-ma na vsem svojem ostalem ozemlju. Ta mednarodni princip je splošno priznan in o njem ni ' nobenih dvomov. Praktična veljava tega principa je tudi prišla zelo jasno do izraza, ko so pred mesecem dni sovjetski ribiči lovili v norveških teritorialnih vodah in so jim norveške oblasti zaplenile ladje, dokler niso plačali milijonske odškodnine. O vsem tem je list «11 Piccolon z velikim navdušenjem podrobno poročal, ker je pač šlo za Ruse. Manj se čuje o italijanskih ribičih, ki' morajo plačati kazni na osnovi notranjih zakonov zainteresiranih držav, kadar jih u-jame jo na lovu v teritorialnih vodah okrog Korzike, Tunisa itd, V okviru tega splošno priznanega mednarodnega položaja je treba tudi gledati na sklenitev sporazuma in na njegova določila. Sporazum torej nujno predstavlja določeno popuščanje z jugoslovanske strani, saj ima Jugoslavija vso pravico prepovedati lov rib katerimkoli ribičem v svojem teritorialnem morju. Razumljivo je. torej, da na jugoslovanskem ozemlju veljajo jugoslovanski zakoni in da jih izvajajo jugoslovanske oblasti. Samo želja po umetnem u-stvarjanju sovraštva in imperialistično sklicevanje na «mare nostrums. kot to dela «11 Piccolos, lahko ne upo-števa teh stvarnih dejstev. Sklenjeni sporazumi pa prau obratno pričajo, da tudi o ribolovu ni zmagalo sovraštvo, temveč da se je. s sporazumnim reševanjem vprašanj tudi to vprašanje premaknilo z mrtve točke, čeprav ni bilo zadoščeno vsem željam italijanskih ribi-Čev. Ni namreč dvoma, da je za italijanske ribiče mnogo ugodneje, ko lahko brez vsake odškodnine, pa čeprav v nekoliko omejenem obsegu, love v z ribami bogatih jugoslovanskih teritorialnih vodah, medtem ko vsa pretekla leta tega niso mogli. Sklenjeni sporazumi pa se ne nanašajo samo na ribolov, temveč tudi na drugo zelo pomembno plat gospodarskega sodelovanja, ki je tako za italijansko kot jugoslovanska gospodarstvo znatno važnejša kot gospodarsko omejeni pomen ribolova. Ti sporazumi v veliki meri zanimajo tudi tržaško gospodarstvo. Tudi tržaška velika industrijska podjetja nedvomno zanimajo možnosti o naročilih v okviru kreditnega sporazuma, ki predvideva jugoslovanska naročila v višini 60 milijonov dolarjev. Zal pa se dozdeva, da prav pri tem vprašanju tiči za Trst resnična pomanjkljivost. Tako so po vesteh rimske agencije «Urbe» tržaški gospodarski krogi sestauili poseben memorandum naslovljen na vladne predstavnike. Ta memorandum naj bi upoštevali na bližnjih italijansko-jugo-slovanskih trgovinskih razgovorih, ki bodo v prvih desetih dneh aprila v Rimu. Tržaški gospodarski krogi namreč pravijo, da dosedanji sporazumi v premajhni meri u-poštevajo interese Trsta. Te kritike in te želje so dobro znane. Predvsem se šr vedno ne izvaja 1. oprita podpisan sporazum o trgovinski izmenjavi med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji, na osnovi katerega bi se trgovinska izmenjava podvojila. Številni tržaški gospodarski krogi pa so tudi mnenja, da tržaška industrija ni bila upoštevana pri jugoslovanskih naročilih. Ta hladni jezik gospodarskih interesov postavlja run laž vse trditve tržaškega tiska, da ne obstajajo stvarne gospodarske možnosti sodelovanja. Tako smo lahko v nedeljo v «11 Piccolos na u-vod nem mestu prve strani med drugim tudi prebrali, da so vsi sporazumi z Jugoslavijo nesmiselni in da se izmenjava ne bo mogla izvršiti, ker «Titova Jugoslavija lahko izmenjuje samo revščino in besedičenjem. Take na neumnost cepljene izlive degeneriranega megalomanskega sovraštva pač ni potrebno komentirati. So pa izraz miselnosti ljudi, katerim nikakor ne gre v račun, da na mejah ne stoje več divizije, temveč da se prav preko istih, mej razvija stalno večji promet v vsestranski dobrobit prebivalstva na obeh straneh meje. (Opozarjamo na članek iz »Medjunarodne politike«, katerega prvi del objavljamo na III strani in ki obravnava najnovejie italijansko-jugoslo-vanske sporazume.) Obvestilo davkoplačevalcem Tržaško županstvo sporoča, da bo od danes 24. marca dalje 20 dni zaporedoma od 9. do 12. ure občinstvu na vpogled v pritličju Ul, Malcan-ton 3 sklep občinskega odbora, ki vsebuje spremembe v seznamih davkoplačevalcev, in sicer za občinske davke za leto 1956. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Resolucije proti špekulacijam pri oddajanju zasebnih stanovanj Zborobč. redarjev bo štel 365 članov'Pritožba Bencove zaradi žalit* ve rodbinskih čustev■Sumljiva„skrb"Geppija za slovensko kulturo Na sinočnji seji je občinski svetovalcem in časnikarjem svet soglasno sprejel naslednjo resolucijo: »Tržaški občinski svet, sklicujoč se na številne resolucije glede stanovanjskega vprašanja, ki jih je sprejel v preteklosti; upoštevajo^ stalno stanovanjsko stisko in visoke najemnine zasebnih stanovanj ter še posebno zahteve zasebnikov po plačevanju visokih tako imenovanih «buone en-trate« in «buone uscite«, pooblašča župana, da tolmači pri vladnem komisarju veliko zaskrbljenost prebivalstva in da zahteva objavo ustreznih zakonskih ukrepov. Ti ukrepi nai se naslanjajo na določbe zakona št. 256 od 22. 2. 1934, ki urejuje in omejuje najemnine zasebnih prostih stanovanj. Hkrati pa je bil namen zakona, preprečiti zahtevo posebnih denarnih nagrad («buo-na entrata« in »buona uscita«) za sklenitev najemniške pogodbe v določenih primerih predlagati neposredno posredovanje prefekture glede prostih stanovanj. Hkrati pa ponovno poudarja nujnost ponovne ustanovitve prizivne komisije druge stopnje za obravnavo spornih odlokov komisije za dodelitev ljudskih stanovanj prve stopnje. ki je bila ukinjena z odlokom vladnega komisarja Štev 40 z dne 1. 2. 1956». Poleg te resolucije je bila sinoči razdeljena občinskim resolucija o pomorstvu, ki zahteva, da ladja »San Giorgio« ostane v Trstu za uvedbo redne tedenske proge proti Carigradu. Hkrati pa zahteva, kot smo že včeraj poročali, da FINMARE in družba »Adriatica« spoštujeta sprejete obveznosti do tržaškega pristanišča. O tej resoluciji bodo raz. pravljali in glasovali prihodnji torek. Isti dan ob 17. uri bo plenarno zasedanje Odbora za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva, ki bo še enkrat razpravljal o omenjeni resoluciji. Odbornik za osebje Cumbat je predložil občinskemu svetu nov posebni pravilnik za ponovno ustanovitev zbora občinskih redarjev in nove orga-nične lestvice in prehodna pravila za bodoče osebje redarske službe. Znano je, da je imela občina pred vojno svojo redarska službo. Člani te službe so bili po vojni vključeni v sestav civilne policije. Kasneje so za redarsko službo ustanovili zbor upravne policije, ki ni bil več pod nadzorstvom občine, ampak pod nadzorstvom conskega predsednika. Hkrati pa je ta zbor poleg redne redarske službe opravljal tudi razne službe, ki so izključno v pristojnosti občine, čeprav so bile te osebe, kar se tiče plače in discipline pod consko upravo. Sedaj pa je občini u- 1Z MESEČNEGA POROČILA OBČINSKEGA HIGIENSKEGA URADA \ februarju umrlo 592 oseb rodilo pa se je komaj 184 otrok Splošno zdravstveno stanje v tržaški občini v februarju je bilo zadovoljivo - Zabeležili so 253 primerov epidemične influence Higienski urad tržaške občine poroča, da se je v mesecu februarju rodilo v tržaški občini 184 otrok, medtem ko je bilo smrtnih primerov 592. Take razlike med rojstvi in smrtnimi primeri že dolgo ni bilo. V bolniških ambulantah so v februarju opravili 7.024 pregledov, izvršili 577 obiskov na dom in poslali 65 ljudi v bolnišnico. Predporočni posvetovalni urad je sprejel prvikrat eno osebo, drugič pa dve osebi. Živahno ja bilo delova. nj... oddelka za sladkorno bolezen. ki je sprejel 341 bolnikov, opravil 1236 injekcij insu-lina, 657 pregledov urina in •» preglede krvi. Drugi oddelek, ki se bavi s higieno stanovanj, je opravil 438 pregledov in ugotovil v 318 primerih različne prestopke. Od teh primerov je bilo 47 primerov protizakonite zasedbe stanovanja, v 16 primerih so bila stanovanja slabo vzdrževana, v 58 primerih so se rušili zidovi in strehe, v 7 stanovanjih pa so opazili parazite. Obiskali so 18 trgovin, 9 javnih lokalov in 40 industrijskih obratov. Komisariat za higieno je napravil 3202 pregledov ter u-gotovil v 676 primerih različne nepravilnosti, zaradi česar je naložil 32 glob. Stražniki tega oddelka so zaplenili na različnih trgih v mestu 6 litrov vina, 14 kg mehkužcev, 20 kg svežih rib, 2 kg svežin gob, 6397 kg svežega sadja, 24.902 kg povrtnine in 20 kg suhega sadja. Profilaktični urad je v februarju ugotovil 13 primerov davice, 39 primerov škrlatin-ke, 4 primere tifusa, 76 primerov noric, 253 primerov epid. influence, 1 primer tetanusa, 47 smrtnih primerov in 45 pri. merov obolenj tbc. Ambulanta za spolne bolezni je sprejela skupno 1040 pacientov. Med 55 novimi pacienti so v 8 primerih ugoto- vili bolezen. Šolski zdravniki so pregledali 200 učilnic in 1970 učencev osnovnih šol ter 72 učilnic in 1455 dijakov srednjih šol. Zaradi nalezljivih bolezni so odstranili 110 učencev, na nadaljnje preglede pa so poslali 638 učencev. Okulistični oddelek je pregledal 24 učencev', medtem ko je dentističm oddelek sprejel 131 mladih pacientov. Veterinarji tržaške občine so v februarju pregledali v klavnici pri Sv. Soboti 17.072 glav živine. V. klavnici pri Sv. Soboti so zaklali 1.106 glav ži. vine, na Opčinah 252 glav, za. sebniki pa so zaklali 213 glav živine. Na ribjem trgu na debelo so pregledali 52.999 kg rib, 26.613 kg mehkužcev in 2.425 kg rakov. V februarju so psi in mačke ogrizli in popraskali 25 oseb. Povprečna potrošnja vode je v februarju znašala 85.062 kub. m dnevno. V splošnem je bilo v februarju zdravstveno stanje v tržaški občini zadovoljivo. GOLJUFIJE SPRETNEGA KLATEŽA IZ CESENE Pustolovščine so se končale s počilhom v koronejskih zaporik V imenu uglednih ti žnških meščanov je naročal blago, za katerega bodo trgovci zaman čakali na plačilo 0 »ekonomski (t Mestni odbor za tržaško prosto cono je 23. t.m. sklenil ustanoviti poseben uolilni odbor, ki naj na prihodnjih občinskih volitvah postavi posebno »gospodarsko listo za obrambo višjih interesov mesta«. Z objavo te vesti so torej dobile realno podlago govorice o morebitni tako imenovani »proi.toconski listi*. Med najdoslednejšimi in najiskrenejsimi pristaši proste cone so že te govorice zbudile upravičeno nezadovoljstvo, ki se je spričo gornje vesti sedaj še povečalo. Prebivalstvu, ki je ne glede na strankarsko pripadnost tako rekoč vse kot en mož e-notno v zahtevi po integralni prosti coni, je namreč zelo dobro znano, katere politične stranke, ki bodo kot pred štirimi leti tudi letos postavile svoje liste na prihodnjih volitvah, se borijo brez vsakršnega dvoumnega taktiziranja in brez demagogije za prosto cono. To so napredne opozicijske stranke, ki bodo tudi v svojih volilnih programih imele med glavnimi točkami prav zahtevo po prosti coni. Vodstvo demokrščanske in liberalne vludne stranke seveda tega ne bo moglo storiti, ker je znano, da zlasti ti vladni stranki prosti coni odločno nasprotujeta. V ko- likor pa bi to storile, bi volivci bedeli, da je njihooo geslo hinavsko in demagoško. Prav tako znani nasprotniki proste cone so tudi lokalni prvaki nedavno ustanovljenega odbora «morskih psovs, to je veleindustrijcev, veletrgovcev in veleposestnikov, odbora, ki je zlasti z demokristjani in Malagdijevimi liberalci najtesneje poveza n. Ali ni spričo lega na dlani, da hočejo ti in taki nasprotniki proste cone preprečiti, da bi čim bolj zmanjšali privlačnost naprednih strank za pristaše proste cone? In prav to naj bi bila naloga take «nepolitične prostoconske It* ste«. Poleg tega je zelo verjetno, da zaradi takšnega prozornega manevriranja, takšna lista ne bi prejela mnogo glasov, kar bi nasprotnikom proste cone v vladi in izven nje moglo služiti kot dokaz šibkosti pristašev proste cone s čimer bi torej uspešni borbi za prosto cono le škodova-la. Zato smo mnenja, da bi bt la «ekonomska lista« nepotrebna in tudi škodljiva interesom borbe za prosto cono. Najmanj, kar se lahko reče o njej pa je to, da bi v borbo za prosto cono vnašala zmedo. Od konca februarja pa vse i sti goljufa, kar je pripomo-do polovice tega meseca so glo, da so ga identificirali za prihajale na razne policijske komisariate in tudi na poveljstvo letečega oddelka kvesture številne prijave o spretno izvedenih goljufijah z naročilom blaga pod lažnim imenom kake osebnosti ali znanega krajevnega profesio-nista. Neznani goljufi so telefonsko naročali, potem ko so se seveda predstavili s kakim znanim imenom, razno blago in kadar ga je vajenec prinesel na določen naslov, ga je stalno ustavljal neki možakar z izgovorom, da bo račun plačal gospodar, odslovil vajenca ter nato hitro izginil. Q takem primeru sleparije smo že pred dnevi pisali, ko so neznanci natočili pri mesarju Brunu Petroniju iz Ul. Gatteri za 13.325 lir mesa. Tudi tedaj je vajenca ustavil neki možakar, ki se je predstavil za služabnika, in mladeniča tedaj odslovil z naročilom kilograma zmletega meta. Ko se je mladenič vrnil in meso prinesel na naročeni naslov, so člani družine presenečeno obstali, ker nihče ni vedel o naročilu. Fetronio pa ni edini, ki je padel v spretno past goljufa -p 55-letnega Flavia Landija doma iz Cesene in sedaj v Trstu brez stalnega bivališča. Mož je skušal spočetka zanikati, vendar je kasneje klonil pod težo dokazov. Prigoljufanega blaga ni bi; lo mogoče več najti, kajti Landi ga je takoj po uspeli zvijači prodal neznancem na trgih ali v gostilnah. Včasih je mož tudi pripravljal zavoje in jih nato razprodajal. Landija, ki ni novinec v podobnih dejanjih, so poelali v koronejske zapore in ga prijavili sodnim oblastem pod obtožbo prevare. spelo, da se ta zbor vrne v sestav občinskega osebja. Zato je bila že v letošnji proračun vključena postavka 300 milijonov lir za ponovno ustanovitev zboTa občinskih redarjev. Po načrtu občinskega odbora bo imel zbor skupno 365 članov, in sicer: poveljnika, njegovega namestnika, 3 nadzorne častnike. 7 višjih podčastnikov (marešalov), 14 brigadirjev, 21 namestnikov brigadirjev, 44 redarjev za informativno službo, 8 redarjev za nadzorovanje živil, 11 redarjev za sanitarno službo in 250 redarjev za redno mestno redarsko službo. Podroo-nosti o teh dveh poročilih bo. mo objavili v prihodnjih dneh. V začetku seje so bila postavljena številna vprašanja. Svetovalka Gruber-Bencova (PSDI) je vprašala, kdo je finansiral organizacijo »tržaškega tedna« v Milanu in zakaj ni bil občinski svet uradno zastopan. Hkrati pa je o-pozorila, da so Milančani hladno sprejeli «tržaški teden«. Nato je Gruber-Bencova protestirala proti besedam demo-kristjanskega odbornika Scio-lisa, ki ji je na torkovi seji očital, da je bil njen pokojni oče vse drugačnih misli kot ona glede mestne toponoma-stike. Poudarila je, da je tak način polemike in vmešavanja v zasebne ter družinske zade. ve posameznih ljudi kot tudi obujanja spomina dragih pokojnikov zelo neokusna stvar, ker ima vsakdo pravico do svojega prepričanja. Njena pritožba je bila popolnoma u-pravičena, ker ni bilo to prvič, da so jo člani odbora in celo župan v raznih primerih opomnili, Češ da njen pokojni oče ni bil njenih nazorov. Takšne metode izkoriščanja čustva do pokojnih družinskih članov so vse obsodbe vredne. Podžupan Visintin, ki .ie predsedoval seji, je odgovoril, da bo župan po vrnitvi iz Milana poročal o »tržaškem tednu«. Glede njene pritožbe pa je izjavil, da se mu besede prof Scioliša niso zdele žaljive, da pa bo o tem lahko odgovoril odbornik sam, ki ga trenutno ni bilo na seji. Svetovalec Tolloy je opozoril odbor da je po mestu mnogo revežev, ki nimajo kaj jesti in dnevno gladujejo. Dejal je da je to paradoks, če pomislimo, da samo občinska podporna ustanova ECA porabi letno okrog 1 milijardo lir za podpore revežem. Odgovorili so mu, da s» na žalost še takšni primeri, da pa je ECA v zadnjih mesecih začela izdajati posebne kupone za obroke hrane v mestni restavraciji za reveže. Poleg drugih vprašanj, ki jih zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo objaviti in jih bomo zato objavili jutri, naj omenimo še vprašanje svetovalca Geppija (PRI), ki je vprašal ali je bil občin, ski odbor obveščen o nakazilu 175 milijonov lir za zidanje slovenskega kulturnega doma. Podžupan Visintin mu je izjavil, da je odbor o teni že razpravljal, da pa za sedaj ne more povedati, kaj so o tem govorili. Zagotovil je, da bodo na eni od prihodnjih sej povedali kaj več o tem vprašanju. Lkrb republikanskega svetovalca Geppija, ki se je v ob-čirskem svetu večkrat pokazal kot zagrizen nasprotnik Sle vencev, je zelo «ganljiva» V zadnjih časih se za teh 175 milijonov lir zanimajo razni odkriti in prikriti reakcionarji, .ki pa so vedno zanikali Slovencem najosnovnejše narodnostne pravice. Prvi obrok za zidanje kulturnega doma je samo začetek delnega iz-' vajanja londonskega sporazuma Zato torej ves ta vik in krik italijanskih reakcionarjev in male skupinice njihovih slovenskih prijateljev. KORISTNA POBUDA KMETIJSKE ZADRUGE Zadruga bo posvečala skrb strokovni izobrazbi kmetov V ponedeljek se bodo v ta namen sestali kmetje, kmečki strokovnjaki in zastopniki kmečkih organizacij Po občnem zboru se je novi glavni odbor Kmetijske na-bavne in prodajne zadruge v Trstu sestal prvič pred dobrim tednom in izvolil tajništvo. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Markovič, za podpredsednika Ivan Križ-mančič. za tajnika Dušan Kodrič, za blagajnika pa Alojz Grilanc. Članek, ki smo ga po občnem zboru objavili v našem listu o nalogah kmetijske zadruge, zlasti glede vprašanja zadružništva in strokovne izobrazbe naših kmetov, je naletel na ugodna tla in razumevanje novega odbora zadruge, ki je že na svoji prvi sej' sklenil, naj zadruga takoj pri. stopi k delu v tej smeri. Zaradi tega je vodstvo zadruge te dni povabilo razne kmetijske strokovnjake in izkušene kmete na sestanek, ki bo v ponedeljek popoldne in na katerem naj bi se skupno pogovorili ter napravili okvirni načrt delovanja za strokovno izobrazbo kmetov in napredek tukajšnjega kmetijstva. Glede na sedanje stanje in zaostalost našega kmetijskega gospodarstva ter spričo dejstva, da kmetijsko nadzorni-štvo ne izpolnjuje svoje glavne naloge, kar smo že večkrat obrazložili, nas zelo razveseljuje pobuda kmetijske zadruge. Prepričani smo, da bodo taki sestanki in načrtno delo, ki jim bo sledilo, prispevali k napredku našega kmetijstva in zbudili med kmeti nove pobude za zboljšanje kmetijskega gospodarstva. Pri tem pa moramo poudariti, da bo kmetijska zadruga lahko izvršila to svojo nalogo s po-pomočjo in sodelovanjem stro-konvnjakov ter strokovnih kmečkih organizacij le ob stalni podpori vseh kmetov, ki se morajo vedno bolj povezati -svejo zadrugo. Pristaniški promet v januarja in [ebruarju za prijavo dohodkov, ki zapa- de 31. marca, ker pade ta dan ravno na veliko soboto ter je treba tudi upoštevati nedavna neurja. Finančno ministrstvo poudarja, da je ta rok določen s posebnim zakonom in ga ni mogoče podaljšati z okrožnicami. Zato ne bodo tega roka podaljšali, vendar bodo u-radi odprti po normalnem ur. niku. Na veliko soboto pa bodo uradi odprti tudi zvečer, in sicer od 17. do 20. ure. Kulturna prireditev v Križu Prosvetno društvo «Vesna» v Križu bo imelo jutri, v nedeljo 25. t.m., v svojem novem Ljudskem domu prvo večjo kulturno prireditev. Poleg domače godbe in pevskega zbora bodo nastopili še zbori iz Saleža-Zgonika, «Gaj« od Banov, »Slavec« iz Ric-manj, «Rota» iz Trsta, oktet s Proseka-Kontovela in glasbeni »Kmečki kvartet« iz Bo-ljunca. Prireditev je posvečena Prešernovi proslavi ter bo v tem smislu kratek nagovor in predvajanih nekaj pesnikovih del. Začetek ob 16.30. Po sporedu bo ples do polnoči. Neprevidnost otroka V spremstvu svoje 13-letne sestre se je včeraj popoldne zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico 5-letni Claudio Viutti od Sv. M.M- Sp. 1297, katerega pa so po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 4 dneh. Deček, kateremu so ugotovili udarce s podplutbami ter praske na desni strani obraza, ni znal obrazložiti, kaj se mu je pripetilo. Nasprotno pa je njegova sestra pojasnila, da je Claudio splezal na ne-ki avto, in ko je šofer, ki dečka ni videl, pognal vozilo, je Claudio odskočil, a je nerodno padel na tla. Neobičajna nezgoda Tako je neznani goljuf prevari! mesarja Pavla Sancina iz Videmske ulice za 10.818 lir, Ariodanta Durighella, lastnika restavracije »Dante« v Carduccijevi ulici, pa za 3000 lir. Tem so sledili še Maria Babuder por. Uršič iz Ul. Glnnastica. ki je goljufu izročila za 3700 lir blaga iz svoje slaščičarne, Dario Pie-razzi iz Ul. Battisti, ki je u-trpel 8000 lir škode, dalje Artur Medved iz Ul. Giulia, Peter Skerk iz Ul. Coroneo itd. Zadnja dva sta prijavila, da ju je zlikovec prevaril za 6960, oziroma za 6300 lir. Goljuf pa si je s tem novim načinom sleparjenja preskrbel tudi precejšnje število cigaret, saj je tudi lastnica to-bazarne na Trgu Unita Mar-g.,enta Budičin por. Rampas nasedla neznancu ter mu poslala za 5130 lir cigaret. Zadnja žrtev pa je bila Ccsira Pregare s slaščičarno v Ulici Patcoli; od nje je spretni goljuf dobil za UlOu lir blaga. Med preiskavo, ki jo je’ policija takoj uvedla, so preiskovalni organi prišli do nekaterih podatkov o zunanjo- Kaj nenavadna nezgoda se je včeraj malo pred poldnem pripetila 46-letnemu uradniku Fabiu Grulliju iz Ul. Scus-sa in 42-letni Ivanki Sluga por. Bernardo iz Ul. sv. Frančiška med hojo po Drevoredu 20. septembra. Mimo njiju je namreč privozil avto podjetja Dolinar in smola je hotela, da so se prav tedaj odprla vrata, kar je oba pešca ne le presenetilo, temveč ju tučii vrglo v izložbeno okno bara Bodoni. Žvenket drobcev i-azbite šipe izložbe je privabil na kraj agenta upravne policije, ki je oba spremil v bolnišnico, kjer je pojasnil dogodek. Na vrečo sta se Grulli in Bernardova le laže poškodovala, zaradi česar so ju v bolnišnici po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo o-krevanja v nekai dneh. Nezgoda na delu Železniški promet skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča je dosegel v prvih dveh mesecih tekočega leta 392.655 ton in je bil nekoliko nižji kot v istem razdobju preteklega leta. Tudi v letošnjih prvih dveh mesecih je bil najvažnejši klient Avstrija, v katero so poslali odnosno pripeljali po železnici 315.646 ton. Celotni promet z Avstrijo se je torej znižal za okoli 10.000 ton v primerjavi s položajem v začetku lanskega leta. Spremenila se je tudi struktura tega prometa, saj so v omenjenih dveh mesecih pripeljali 75.741 ton avstrijskega blaga, ki so ga vkrcali v tržaškem pristanišču, medtem ko so lani vkrcali le 55 352 ton blaga. Močno pa se je znižal obseg blaga pripeljanega v tržaško pristanišče zlasti zaradi tega, ker so iz prometa z Avstrijo sko-ro izginile žitarice. Tako so v prvih dveh mesecih pripeljali po morju za Avstrijo 239.905 ton, medtem ko so v istem razdobju lani pripeljali 272.773 ton. V istem razdobju se je povečal železniški promet z Madžarsko, čeprav kljub temu ni dosegel zadovoljive ravni. Iz Madžarske so v januarju in februarju pripeljali 3.506 ton blaga (lani 2.164 ton), odpel iuli pa so 7.936 ton Gani 4.693 ton). Skupni železniški promet z Madžarsko torej znr.ša 11.442 ton (lani 6.857 ton) Na tretjem mestu v železniškem prometu je Nemčija, kateri slede CSR, Jugoslavija, Švica in Poljska. Padec starke Pozno popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 77-letno Emilio Mamo-lo iz Ul. S- Cilino, ki je včeraj hotela obiskati prijateljsko družino Dessi v Ul. del-le Linfe. V veži pa se je nerodno spotaknila in padla na tla. pri čemer se je potolkla. Ker ro ji v bolnišnici ugotovili rane na glavi, bruhanje in možganski pretres, so jo s prognozo okrevanja, razen seveda, če ne nastopijo komplikacije, v 8 ali 10 dneh sprejeli na II. kirurškem oddelku. ifli G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 25. t. m. ob 16.30 na KONTOVELU Eauardo De Filippo GLASOVI VESTI V torek 27. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na OPČINAH GLEDALIŠČE V KROGU MILAN BEGOVIC BREZ TRETJEGA Drama v treh dejanjih (dveh delih) Prevedel Pavel Golia Nastopata ŠTEFKA DROLCEVA v vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega moža Režiser JOŽE BABIC ( OLEPAtlŠč^ Gledališče v Križu Danes 24. t. m. ob 20.30 Eauardo De Filippo IMSM Bil Izvaja SNG društvo slovenskih SREDNJEŠOLCEV vabi vse ljubitelje glasbe na drugi glasbeni večer ki bo danes 24 t. m. ob 20. uri v Ul. Roma 15-11. Vstop prost! Razna obvestila Drugi planinski pohod SPDT skozi Glinščico. SPDT razpisuje nagradno tekmovanje po ekipah na drugem planinskem pohodu po tradicionalni progi iz Glinščice čez Mali Kras, Botač. Jezero. Bazovico, Gornji Ključ m Boršt v Glinščico h Kljunovemu mlinu, ki bo v nedeljo 22. aprila t. 1. Natančni pravilnik tekmovanja bo pravočasno javljen. Tržaški filatelistični klub »L, Košir«. Jutri, 25. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-IL, običajni nedeljski sestanek' od 10. do 12 ure. - Dospela je številka 11-12 revije »Nova filatelija. ki prinaša razne zanimivosti, a v prvi vrsti zanimiv seznam za zbiratelje športne tematike. - Prihodnjo nedeljo ne bo sestanka. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsojen na 34 mesecev zapora ker je nečloveško ravnal s hčerama Roka za davčne prijave ne bodo podaljšali Zaradi pomanjkanja dokazov oproščen trgovski potnik, ki so ga obtožili prisvajanja tujega blaga Nekatere stanovske organizacije so zaprosile finančno ministrstvo, naj podaljša rok OB LOČENIH POGAJANJIH Z RAVNATELJSTVOM CRDfl Enotne zahteve delavstva po izplačilu proizvodne nagrade Pogajanj se morajo udeležiti tudi predstavniki sindikata kovinarjev CGIl Medtem ko je 44-letni pomorščak Nazario Glavina doz ma iz Milj delal pri strojih na ladji »Cristina«, ki je v gradnji, se je nanj zvrnil lesen oder. Uprava ladjedelnice, kjer je bil pomorščak zaposlen, je takoj o zadevi obvestila osebje Rdečega križa, ki je poslalo na kraj rešilni avto, s katerim Arcobaleco. 16.00: .J . mi». J, Cagney. V. ^ $ Astra Rojan. 16.00: «ciy ytf> arenami«. D. Martm* ’ Capito1:. ta«. M. AUasio. Cristalio. 16.00: «KaP^ . Murray, D. Grattacielo. 16.00: Mac. ljubezen splahne«. fl* J. Lernmon. „ \i - Alabarda. 15.30: «Hetlencerri*, je«. R. Podesta, J. B p«#1' Ariston. 16.00: »Ljudje r G. Peck. B. Cravvford. v pr-Armonia. 15.00: «0£en) - fl1' tageni«. R. Fleming. • Aurora. 15.15: «20.000 morji«, K. DouEl?f3i«’jj!ti f.-, Garibaldi. 15.00: Televn*ujiš!j nos nogometne rud. * «Usodna listina«. Paireld Ideale, '16.OO: »Ljublj^jift kraljice«. B. Davis. ■ |,ijt«l>' Impero. 16.00: «LilH , Walt Disney. Illln0 p* Italia. 16.00: «Marcelli"u vino«, Pablito calv:; S. Marco. 16.00: »Cigan*' coran in konj Cig? • jtfd Kino ob morju. 160'' - — p! reke«. Sophia Lf^iatria Moderno. 16.00: «Skrl*’!1)p ka». T. Curtis. C. Ad)l, 1 , Ulil 6|J' 1« Ktč*' savona. 15.30: «Prim»r» itf. Juga«, J. Payne. J.T % * Visle. 16.00: «Znamen)' ^ mom«. D. Andrews. • Vittorio Veneto. gjj. angeli«. H. BogarL A. j ute Belvedere. 15.30: dini«, T. Curtis, J. K. Marconi. 15.30: «NaJ}JH*H>, 1 na svetu«. G. LoU*r“ Gassman . „ Massimo. 16.00: »Dob« J. Leieh. E. OTsnen^ Novo cine. 16.00: f, F soljstva«, J. Morrow. Odeon!U 16.00: »Babilon*'1* zana«, R. Flemin«. n- , n C Radio' 16.00: .00 .1 de. M. Ferrer. Ck>^etoe vizijski prenos nog* 15.30: «MaS2evJ"'* me. Venezia ka». A. Murph.V. »ed Skedenj. 18.00: «Amer|R SOBOTA, 24. m*rc* (TltšiT I’«** 11.30 Zabavna 'davanje: 12.10 Za vsa. rt' i kaj; 12.45 V svetu Jugoslovanski motivi, ouSSe Concertino za klavir ,g pr«, 15.05 Slavni pevci! I nadni koncert; 16.W . «t»"V vela; 17.00 Giordano-opere »Fedora«: l° z Otroci j po*0*1 »c Jutri ob a v radiu Trs • reb8n)l - z nagradnim 2 ji*’ pravilnih rešite benih uga lodije: 19.00 Slovenj piv j;) spevi; 19.15 SesMd**,^« kanii; 19.30 Pestra * , Šport; 20.05 Kernov^ c; Openski kvartet; 21- w \jf Romeo in Julija! „n'jni. ji. popevke; 22.00 P32*jnlifl0., št. 1 v C-duru za v retn» jo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Podjetje «Gami» je Gianan-gelija najelo, da bi razproda jal usnjene izdelke po Benečiji in da bi mu olajšali delo, so mu izročili precej vreden vzorčnik. Ker pa od moža ni bilo kasneje nobenega glasu, ga je podjetje prijavilo sodnim dblastem. Gianangelija so kasneje zaslišali in mož je odločno zanikal obtožbo, čej da je sprejel vzorčnik pod pogojem, da si ga obdrži vse do jeseni-Zakaj ga je podjetje prijavilo junija mereča pa si mož ni znal obrazložiti. Spočetka, je pojasnil trgovski potnik, je bil v stikih s podjetjem, za katero je delal, a zaradi krize ni bilo več dela, zaradi česar dopisovanje ni imelo več smisla. Kakor se vidi, se je mož s svojimi izgovori rešil obsodbe in zelo verjetno je, da se ne bo zadovoljil z nepopolno oprostitvijo, temveč da se bo proti razrodbi pritožil. Preds. Gnezda, tož. De Franco, obramba odv. Kezich. kester: 22.27 Iz °1p®1 ta; 22.50 Večerni Plt5>' 14.30 Tržaška ka; 19.00 Igra V OD UČEROJ DO DANES 21.45 Giuseppe tona do zore«. r 22.45 Concertino. K «> '■“'ViV Slovenska PO1'0*1.1,*; j Italijanska poroči 17.40. 22.30 Urtm 5.00-6.00 Spored fi,40 jL 6.00 Jutranja B'fSg.00 t b za dobro jutro, 7. .^ljs« f. 12.00 Spored iz LJ_,ane J, »j Veselo sobotno glasbeni spored^^^ red iz Ljubljančani J Vj pesmi; 16.30 l7^l£ 17.20 Lahka 8‘jf^r^Vp mezzo; 18.00-19-25i SPjLj, čšfl liane; 19.25 Pet izvaja 35 K'*'* at V?./ pesmi Inez Mati:hews: „ be — Xavier C«W»,ly orkester igra,, inore®.ror lltme; 20.00-22.15 fj*’ts * ljane; 22.15 Met<*J‘J 22.45 Plesna Sla .1 č 1,«» ROJSTVA. SMRTI IN POROKI', Dne 23. marca se je v Trstu rodiJo 11 otrok, poroke so bile 4. umrlo pa je 12 oseb. POROČILI SO SE: oficir am. vojske Glenvvood Gilson in gospodinja Luciana Gregoris, radiotelegrafist Carlo Reisenhorer m gospodinja Elvin-a Miani, trgovec Francesco Zagaria »n prodajalka Bianca Giraldi, prodajalec Fulvio Rossi In gospodinja Patmira Kozlovič. UMRLI SO: 63-letna Amalija Pahor por. Pertot, 72-letna Antonija Ravbar por. Rebek, 53-letna Antonia Luxa por. Venier, 36-letna Gigliola Calzi, Pierpaolo Zarza star 6 dni. Liliana Hus-sin stara en dan. 73-letna Ada Henevervia, 88-letna Eugenia De Cecco vd. Movia, 84-letni Martino Kuštrin, 60-letni Benedetfo Giuseppe Siderot, 43-letni Carlo Fabiani. 47-letna Teresa Naccari por. Corazza.' NOČNA SLUŽBA LEKAHN ’ V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Plero ........... 2; De Col le. Ul. p Revoltella 12; k»r"'iakn» I Depangher Ul. S. Giusto 1: AUa Marinnria rl#*l M tir#* 1 .tirugv Plav#* potrebne piijave, ' Madon n a del Mare. Largo Plave predvideva uradno prijavo, so j zanett. Testa d’oro. Ul. Maz-nadaljevah z razpravo, ki se 7jrlj 43. Harabaglla v Barkovljah i je nato končala z oprostitvi-1 m Nicoli v Skednju Za dom in Zenu , spored izvaja M35 pMJjt ni ansambel, u- H mi, otroci!! 12.-a; 1*U 'ji ski glasbeni sP°r In arije Jakova ^>7 vedbi Dragiče J i« jjiiM cela Gstaševske»3 35^.( ji bavna in ples,M r~ Mladinski zbori "'““j,. literature - J““'.TToO 'V. .... zenski soneti; ‘•.'.jj .t) želi ah: 17.15 ZgČ, f5|i 5 siušajt'el:' 18.00 Poje Ljubljanski j0v ^ 18.31) Jezikovni fog Igra kvartet “ 20.00 Veseli ve %,),«* • re«*?/’;. 12.15 Reportaž3 p^pM, Cambridge: l’3 .. iVAjWfi gometne tekme' sti; V ;> otroci«: 20.30 Hall . variete; G* K cilindrov. Mol®* d /f vadnt, kg, tovorni platformo l5“?af||it« “l mestni deli. I ž,v«fh odnosa m'd Italijo in Jugoslavijo valWhZUm ° posebn'b doba-haja i ■ posebne dobave iz-« ... ,Z . dalijanskega zakona uvoz. ifr0inem finansiranju v, B 5 ev. ki predvide-aprenie68 finans'ranja izvoza dtUEeea’ Mdl izvoz raznega ben „ b‘aSa. ki ima pose- •Podarst en 23 italijansko S°- »» gnojila’ itd \ na Pr' Umet' Rjo i«. ' urejuje mate- frodainVeStiC^Skitl naročil — Zlim ,« na kredit. Ta spora- k«t M . °i*ko pomembnejši, »«g« Plra možnost vzajem- ,p^»rsteveZ0Van^a - dveh g0' ciiskih s pomočjo investi- 5kunnar0Cl1’ t j‘ s pomoi-v,*ticiSe?a sode*ovanja v in-kt j. t izgradnji. Medtem Hbne Ugoslav>ia sklenila pobotati, lnvesticijske kreditne •kuro v?«6 -Že mnogo prej s dii de? i m! zahodnoevropski- 1 I‘alHoamMt0 -n‘ bil primer Vpfjj .' Nerešeno tržaško «itv.ar!iekni dovoljevalo sklepata n^..ega takega instru-biio ; k'fub temu da bi to obeh j 'Peresu gospodarstev Pal c Leta 1947 skle* ,lte«i S(fa°riaZUm 0 gospodar- a» Ban Vaniu ie ostal le **,DičenfJU' ^ njegovemu u-*topii0 Se sploh ni pri- •o aasledn^* !porazum* '*S iu»ra|ZUm Predvideva ob-'kih narr,Vansk!h 'nvesticij-Kniov dl- VI^'ni 60 mili-Pade 45 ° arj®v> °d česar odkrit “Ičriov dolarjev na )«v nj f J® milijonov dolar-»lovSns, ako imenovana jugo-•tva 7na reparacijska sred-i'jon0v °dstotkov od 45 mi- !*?Poh »go dola Preko « »Unr- p0seb rjev stavlja na 'talijanska vlada ov- Vl"JI)e Poldržavne u-^aje . d'° Credito. Ures- Pfisp5Vajotefa sporazuma '°yaniu bo k trajnejšemu po-obeh Investicijska 8°s»dn'iv.JU gosPodarstev nSJ dežel lpvesti . ij1 ,sPi°žna udeležba 5? boM izgradnje je mno-I!t!tttiri Poitlembna s stališča . je t*8 povezovanja, ka-*' '"»En« .primer Pri običaj-| ^ ni izmenjavi. S na°rak3a sredstev ni ometih. *čHw lPr«me; Peko določeno struk- sporazum dopu- 5»Sor,OSl jugoslovanskih kat-opreme vseh vrst. i »tke koli omejitve; Ur'- ',_ kar proizvaja »I !>r'P0VeHlndUSrahli ,kredit’rajo. P« ttiorr- Jale našo obvezo 51 krj>° našo obvezo. Uporabiti določe-za nakup dolo- 1« bavijalee’ 'n to s fem’ d-1 »■/'"»nčn. Cene in-poviševa- kt' predstav[°Ške' Ta SP°ra' tih* la»iin i Ja najgibčne.išo r“hii: ’ ki so jo do sedaj ».i^n v da Obstaja sporazu- ^ a"DJtaia razlika tudi »#>h “skušali PrejŠnjih spo' ki, »a sr.j 1 zajan 6d^a samo zajamčiti fi-za na 8hn za na- I>tedvUrn PaMbh °bjektov' Ta fet efti > b°mo izkoristili •lr,0l***ruke?. °akuP opreme za :Va»ske C1.J0 obstoječe tndust •tea 1 tppu *i in ,Va zla,t50 ta bnančna rije. jugo- Vprav "'»ijsitj^orov dobrodošla na-v letih naj-v naši inve-nji nismo mogli odvajati najpotrebnejših sredstev za rekonstrukcijo obstoječih objektov, S previdno u-porabo teh sredstev za razširitev obstoječih objektov, za odstranjevanje obstoječih ozkih grl v proizvodnji, za izboljšanje kvalitete ip povečanje asortimaja, bomo prispevali k povečanju naših izvoznih možnosti. Toda teh finančnih sredstev ne bomo uporabili samo za industrijo, ampak tudi za nakup opreme, ki je potrebna našemu poljedelstvu (traktorji, skreperi, stroji za melioracijo, opreme za ladjedelništvo in promet itd.). 8. Pogoji kredita, ki jih določa ta sporazum, so ugodnejši od pogojev, ki jih nudi italijansko tržišče pri izvozu investicijske opreme. Ti pogoji so ugodnejši tudi od pogojev investicijskih kreditov na drugih zahodnoevropskih tržiščih, a so nekoliko neugodnejši, če jih primerjamo s po goji investicijskih kreditov, ki smo jih dobili v zadnjem času od strani Sovjetske zvez Češkoslovaške in Poljske. Razlog, da je Italija omogočila ugodnejše pogoje investicijskega kredita, kakor je to primer pri izvozu opreme na druga tržišča, leži v tem, da ta sporazum o posebnih dobavah predstavlja neke vrste protivrednost za usluge, ki jih Jugoslavija daje s hkrati podpisanim sporazumom o ribolovu na Jadranu. Sporazum predvideva 8-let-ni odplačilni rok, in to od trenutka, ko bodo naročila dobavljena. Normalni rok pri izvozu opreme velja za italijansko tržišče največ štiri leta. Osemletni odplačilni rok je razdeljen na 16 enakih, polletnih obrokov. Rok uporabe sredstev pa je določen na tri leta od dneva podpisa sporazuma. Odplačilo kredita se bo vršilo v kliringu. kar pomeni da se bo vršilo z našim rednim izvozom v Italijo. Tudi to je važna novost tega sporazuma, .ki se razlikuje od prej sklenjenih investicijskih sporazumov z drugimi zahodnoevropskimi deželami. V večini teh primerov smo morali pristati na odplačilo investicijskih kreditov s posebno določenimi seznami izvoza kvalitetnih jugoslovanskih izvoznih proizvodov. U-poštevajoč dejstvo, da je Ita-•lija že lani pristala na precej široko liberalizacijo svojega uvoza iz Jugoslavije, približno tako, kakršno Italija prakticira pri uvozu »z dežel članic iz zahodnoevropske gospodarske zveze (liberaliziranega je 99.7 odstotka italijanskega uvoza), ne bo težav v odplačilni službi. Pretekla leto kaže, da je Italiji uspelo, poleg drugih razlogov, tudi zaradi tega, ker je pristala na liberalizacijo v blagovni ,z-menjavi, doseči prvo mesto v jugoslovanskem izvozu. Skupni finančni stroški, ki bodo bremenili ta kredit so določeni na 5,26 odstotkov. V tem je vključena tudi zavarovalna premija. Naši uvoznnci — investitorji morajo zlasti upoštevati, da je zavarovanje že vključeno, in da ne dopuste, da bi italijanski izvoznik' zaračunali neke dodatne finančne stroške. Da bi se izognili taki možnosti, sporazum obvezuje kupca in prodajalca, da v kupoprodajni pogodbi določita kupoprodajne cene v gotovini, ločeno pa finančne stroške v obsegu 5,26 odstotkov. Izkušnje prejšnjih let, ko so nam izvozniki zahodnoevropskih dežel nabijali v prodajno ceno vse mogoče finančne stroške, zahtevajo od naših uvoznikov, da posvetijo vso pozornost tej plati pri dogovoru o kupo- prodajni ceni v gotovini. Sporazum določa načelo komercialnih cen, kar pomeni, da mora biti italijanska industrija konkurenčna s cenami drugih tržišč. 4. Možnost plačanja predujmov pri sklepanju kupoprodajnih zaključkov lajša našim uvoznikom-investitorjem dosego posebno ugodnih pogojev Jugoslavija se je namreč obvezala, da poleg omenjenih 45 milijonov dolarjev kredita, angažira 15 milijonov dolarjev, s katerimi razpolaga na tako imenovanem reparacij-skem računu. Gre namreč zs. sredstva, ki jih Jugoslavija dobiva na temelju sporazuma od 18. decembra 1954, s katerim so bile urejene vse prej obstoječe medsebojne zahtev-med Italijo in Jugoslavijo, in na temelju katerega se je Italija obvezala, da izplača v roku treh let Jugoslaviji 30 milijonov dolarjev, da krije vse zahteve in dolgove. Toda to ne pomeri, da so jugoslovanski kupci dolžni plačati pri vsakem konkretnem poslu določene predujme v višini tri četrtine proti eni četrtini. Ta odnos velja samo v skupnem obsegu 45: 15 milijonom do- larjev. Le v kolikor italijanski dobavitelji pristanejo na ugodnejše pogoje glede cen dobavnih rokov, kvalitete, v toliko jim bodo jugoslovanski kupci šli na roko s plačanjem določenih predujmov. Zaradi povezanosti sporazuma o posebnih dobavah s sporazumom o ribolovu na Jadranu (sporazum o ribolovu bo mogoče podaljšati za leto dni, v kolikor se bo do konca oktobra naslednjega leta uresničil sporazum o posebnih dobavah v višini dveh tretjin in v kolikor bodo obstajale možnosti za njegovo popolno uresničenje) moremo računati, da bodo z italijanske strani podvzeli vse ukrepe za uresničenje investicijskega sporazuma. Spričo dejstva, da obstaja močan interes italijanske industrije za popolno uresničenje tega sporazuma. hkrati pa tudi zainteresiranost jugoslovanskih gospodarstvenikov, moremo pričakovati, da se bo ta spora! zum, ob podpori in razumevanju upravnih organov, popolnoma uresničil. STOJAN PETROVIČ (Iz Medjunarodne politike) (Nadaljevanje sledi) ■nor Kakor smo že poročali, je bila v sredo zvečer v mali dvorani v Uh Ruggero Manna 29 uspela proslava 200 letnice rojstva skladatelja W. A. Mozarta. Proslavo je pripravila šola Glasbene Matice. Na sliki: dr. Demšar in gospa Vrab-čeva spremljata na klavirju solistko Berginčevo, ki je pela nekaj arij iz Mozartovih oper V VZHODNEM BERLINU 3. KONFERENCA SOCIALISTOV O čem bo govoril Ulbricht? Kot poroča časopisje, se v vzhodnem Berlinu že delj časa vrše priprave za tretjo konferenco vzhodnonemške e-notne socialistične stranke. Konferenca se začne danes. Politično poročilo bo podal prvi sekretar CK Walter Ul-bricht. Dnevni red konference, ki bo, kot se predvideva, trajala do prihodne srede, 29. tjn., bo precej obsežen. Razpravljalo se bo o najrazličnejših vprašanjih, od kulta osebnosti in kršitve zakonitosti do petletnega načrta Glede kulta osebnosti pa Ulbricht verjetno ne bo imel povedati kaj več od onega, kar je že konec preteklega tedna govoril na partijskih konferencah mestnih aktivov vzhodnega Berlina. On je ob tej priliki ostro obsodil # f5lire rski sistem«, ki ga je bil v SZ uvedel Stalin, in obtožil pokojnega generalnega sekretarja sovjetske partije, da je s svojimi dejanji močno škodoval stvari socializma. Vtem pa se v vseh mestih vzhodnonemške republike odstranjujejo znaki, ki sjjominja-jo na njegovo avtokratsko vladanje. Z zidov se po raznih uradih snemajo Stalinove slike, a s knjižnih polic zgi-njajo njegova zbrana dela, ki ZNANSTVENIKI 50 DEŽEL V PLEMENITEM NAPORU ZA NAPREDEK ZNANOSTI S čim vse se bodo ukva v prihodnjem mednarodnem geofizikalnem letu Uspehi dela v tem velikem mednarodnem podvigu bodo imeli močan odmev tudi na gospodarske in socialne odnose v svetu - Rakete «Aerobee» se bodo povzpele tudi do tri sto km visoko - Če se antarktični led raztopi se raven morij dvigne za 30 metrov • < • P H- Pl Ji 'i > -v V«;:’.. *v- b m z ' ljavlja mednarodno sodelovanje na različnih področjih -n je tudi eno tako področje znanost. Lanskoletna ženevska konferenca o mirnodobski u-porabi jedrske sile pa je dokaz več, da se v mednarodnem sodelovanju pride prej do u-speha kot pa v ozkem samo-državnem obsegu. Nadaljnji uspeh bo prav gotovo prineslo tudi geofizikalno leto, ki ROSSI PRIPRAVLJA PREOSNOVO SREDNJE ŠOLE pouk latinščine omejen? 6ar°uVetncga ministra | duje samo klasična kultura, »ds Ptedm ,° ‘aU niči na kot ‘ marveč da bi hkrati ta «enot- V srpdnph aolah Sll?-ittef«sevbUdi.la ne’ itj. "h, . ' v svojem po- V. Za pot!.'1 ,sma,ra takle u-»» v' deial h -n’ minister 'i» a atud’i latinšči- b° n so'ab (tpredstav-»• v.lcl pr«! PBo d')a- se s šolanjem tlHiiesionainj°SVe,'1i tehničnim •i- m strokami). Pa ^1!*®» jezii.POUbpvan)a orne-ii>k' l! ika' * Poudaril, - da Si* bi,i mogii di- ^ko ^ Znan*'i v toliki Iv bi l»Sa S1' 'f0 )e prived- 10 60 ,°lvladaha T?3,1 koliko,r ida, 80 81 dijaki po OS, kako HiNnsko Pii samo do-®a znajo, vtem n>so o njem \S)6 , c» t*10 C^ne 'e je bilo Ohi. hiiu, srednjo solo la«nšr »i ^nčsni ,nizio lil v »ntilpi ‘ svetovni voj-..»teiv, e',Q reformo. Kma %0v,.S01a bili nižji razredi f,0vl)etiB Qdprnvljeni ter ?<*kakšna «enot-j« U a>>' kutere učni »iti*!. ‘»linši?!0,'e' Prav na u-S» ju te/16 fnRa namen ^ e ni bil, da * način posre- na srednja šola« predstavljala šolsko ustanovo, katere učni program bi bil v skladu tudi s tendencami in zanimanji srednješolskih učencev do predmetov, ki nimajo zveze s klasično kulturo. Rezultati pa so se doslej pokazali za docela nasprotne temu, a »enotna srednja sola« se je dejansko pokazala bolj za enostransko kot pa enotno. Vse preveč je bila namreč poudarjena vloga latinščine na račun ostalih predmetov, kar se je po navadi izrazalo tako, da so dijaki po dovršeni srednji soli bili slabo podkovani tako iz prvega kot iz ostalih predmetov Prvi, ki je postavil zahtevo, da se ta enostranskost odpravi, je bil Gonella. Vseh pet let, ko je vodil prosvetno ministrstvo, se je ob sodelovanju raznih študijskih ter anketnih komisij trudil, da bi izdelal ustrezen načrt reforme. s katero bi se dosedanja enotna srednja sola razdelila, kot v raznih drugih deželah, na tri posebne šolske ustanove, in sicer na srednjo šolo s klasičnim, tehničnim in praktičnim značajem. Raketa »Aerobeea ob vzletu V svetu se čedalje bolj uve-|je prav tako eden izmed obsežnih mednarodnih znanstvenih podvigov in zato ne bo odveč, če si o tem mednarodnem znanstvenem delovnem načrtu napravimo zgoščeno sliko. Geofizikalno leto bo trajalo pravzaprav 18 mesecev. Začelo se bo sredi prihodnjega leta in končalo ob koncu leta 1958, V tem obdobju se bodo znanstveniki petdesetih dežel lotili sistematičnega proučevanja vseh tajnosti, ki jih geofizika, t. j. znanost o Zemlji in vseh onih činiteljih, ki vplivajo na okolje, ki človeka obdaja, še ni odkrila. Cilj je vsekakor velik in odgovori, ki jih bodo znanstveniki dobili na številna vprašanja, bodo, po njihovem mnenju, močno vplivali tudi na gospodarski in socialni napredek sveta in bodo človeka usposobili tudi, da se bo lahko izognil številnim naravnim katastrofam, proti katerim je bil doslej brez moči. Strokovnjaki se bodo ukvarjali z iskanjem točnih podatkov v zvezi z neenako brzino rotacije Zemlje, s točno določitvijo zemljepisnega položaja celin, skušali bodo najti način bolj točnega napovedovanja vremena, odstraniti motnje pri radijskih oddajah in sprejemih, zagotoviti bolj varno plovbo po morju in po zraku. V njihovem programu je tudi možnost povečanja br-zine letal v velikih višinah; skušali bodo dati odgovor na vprašanje izvora in poteka velikih neviht, skušali bodo odgovoriti na vprašanje, ali se Zemlja zares segreva: raču- najo tudi s tem, ali se da ali ne predvidevati potres. Na vrsti je še dolga vrsta drugih vprašanj, ki bi jo lahko zaključili s proučevanjem, kako odstraniti nevšečnosti zaradi kvarjenja ozračja po tovarnah in drugih velikih industrijskih objektih, Ker je nemogoče reševati ta vprašanja izključno v šludi- Ta Gonnellov načrt pa se ni uresničil, tako da se je nižja srednja šola vse do danes ohranila na stopnji, ki ni bila več v skladu s potrebami. Sedanji prosvetni minister Rossi se je zdaj ponovno lotil tega vprašanja. Rešilo naj bi se tako, da se latinščina iz srednje šole sicer ne odpravi, pač pa omeji na določen tip srednje sole, in sicer na tisti tip, kjer bi bil učni program v prvi vrsti posvečen klasičnemu študiju. S tem v zvezi so v prosvetnem ministrstvu ze začeli proučevati ustrezne ukrepe za izvedbo omenjene reforme. Kot rečeno, .je izjava, ki jo je v tem pogledu dal minister Rossi, zbudila v javnosti veliko zanimanje. Med onimi, ki to odobravajo, so tudi taki. ki se z napovedanimi ukrepi ne stri njajo, čes stvar med drugim tudi ni tako eno-tavna, kot se na prvi pogled zdi, in da Pi jo v prvi vrsti bilo treba zelo. zelo natančno proučiti, Np ve se, če ho načrt uresničen it- v prihodnjem letu. na vsak način pa je storjen korak naprej v smeri postavitve srednje šole na bolj sodobno in bolj elastično osnovo. jih in laboratorijih, jih morajo reševati v «kraju njihovega nastanka«, t. j. «v svetu«. Za to so potrebna velikanska sredstva in izredno veliko število znanstvenikov. V geofizikalnem letu bo sodelovalo na tisoče znanstvenikov in skupni neposredni stroški so ocenjeni na nad 200 milijonov dolarjev, t. j. 125 milijard lir. V tem proučevanju bo poleg tisoč meteoroloških postaj, ki so razvrščene po vsem svetu, omogočila razna merjenja in analize se vrsta drugih naprav vse od fotografskega aparata, preko teleskopov do umetnih satelitov id višinskih raket. V poštev bodo pričla zračna raz-iskovjpnjj v vejikih višinah, globinska merjenja v • morjih proučevanja ledenikov in tudi proučevanje stra‘osfere z že prej omenjenimi napravami. Za uspeh na tem področju verjetno najholj jamči dejstvo, da sta se tega velikega dela lotila z vso vnemo in pravim navdušenjem tako ZDA. kakor Sovjetska zveza, to se pravi dve deželi, ki imata kvantitativno in kvalitativno dovolj sredstev na razpolago. Program dela za geofizikalno leto je izdelala posebna komisija. ki so jo določili znanstveniki številnih držav. Po tem programu bo vsaka dežela izvajala svoj program, toda vsa ta dela vseh teh dežel bodo le sestavni deli skrbno pripravljenega in koordiniranega skupnega programa v svetovnem merilu. Ameriški program je omejen na zapadno hemisfero, vendar so tudi pacifiški otoki njegovo področje dela. Načrt za to je napravil poseben državni odbor za geofizikalno leto, ki ga sestavljajo meteorologi, glasiologi, seizmologi, znanstveniki za fizike v jonosferi in drugi. Združene države so iz državnih sredstev dale na razpolago 12 milijonov dolarjev, vendar se sem ne štejejo stroški, ki so v zvezi z gradnjo in delovanjem bodočega umetnega satelita, ki bo tudi deloval v tem celotnem načrtu, ki pa je sedaj še v kompetenci druge ustanove. Sovjetska zveza je napravila približno enak program, ki ga pa stalno še širi. Sovjeti predvidevajo, da bodo prekosili ZDA predvsem kar se tiče umetnega satelita. Ker je nemogoče, da bi na vsej Zemlji napravili dovolj gosto mrežo meteoroloških postaj, je bilo sklenjeno, da bodo napravili samo tri pasove v »strateških področjih«. Posamezne skupine observatorijev bodo v Arktiki, Antarktiki in ob ravniku. Postaje bodo razvrščene od enega tečaja do drugega. Ti trije pasovi bodo nudili dovolj podatkov glede tokov zračnih mas okoli zemeljske oble tako v nižjih kakor v višjih in celo strato-sfernih višinah. Te tri pasove bodo izpopolnili z drugimi postajami na «strateških točkah« na morju in na kopnem. Da bo pa mreža popolna, bodo o-premili tuefi posamezne ladje in letala z ustreznimi observatoriji. ki bodo pomagali v skupnem delu. Poseben poudarek v načrtu je dan Antarktiki, kjer ni bilo doslej storjenega se nič. Tam bodo ZDA imele pet postaj, Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza in Avstralija po dve posta- ji, ostale dežele pa po eno postajo. Zanimanje namreč za to celino je izredno veliko, ker do sedaj še nihče ni ugotovil, ali je to celina ali skupek otokov, povezan med seboj z ledom. Da bi to razčistili, bo po-trbeno gosto zvočno globinsko merjenje. Močan poudarek bo tndi na domnevi, alt celo dejstvu, da se Zemlja segreva. Gre namreč tu za zelo važno vprašanje topiive ledenikov in dviganja ravni morij, Ce je Antarktika dejansko velika masa ledu z malo zemlje in če se ta led nekoč stali, se bo raven morij dvignila za 27 do 30 metrov, kar pomeni, da bo privedlo marsikje do katastrofe. Za Antarktiko se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja mnenje, da je ta ledeni kontinent eden izmed odločilnih činiteljev pri formiranju temperature v svetu. Zato ni nič čudnega, da pričakujejo znanstveniki mnogo od podatkov, ki jih bodo dobili na tej celini. Ne gre pa pri tem velikem znanstvenem podvigu samo! za proučevanje An*arklike. vremena in zračnih tokov, j Mnogo se bodo ukvarjali tudi z merjenjem globin oceanov. Ob koncu bomo spregovorili le še o dveh pripomočkih, ki si jih znanstveniki pripravljajo za merjenje in proučevanje sončnega vpliva na Zemljo, raznih kozmičnih izžarevanj in podobnega. V ZDA gradijo stratosfersko raketo «Aerobee», ki se lahko povzpne do 300 km visoko in nosi s seboj vrsto naprav za najrazličnejša opazovanja, merjenja in podobno. V zadnjem času pa so si um.is!i'i še posebno pedobno napravo, tako imenovani «Rockoon», to je raketo, ki jo spravijo na balonu do velike višine in jo nato od tam izstrelijo dalje. Po a-meriškem načrtu bodo v geofizikalnem letu pognali v jo-nosfero okoli 300 «Rockoonov». to je «raket. na balonih« in «ral:et na letalih«. Kar se tiče umetnega satelita, znanstveniki zatrjujejo, da. tudi v primeru, če bi vanj ne mogli vgraditi vseh naprav, ki so bile v načrtu, bo že sam umetni satelit oziroma njegova pot okoli Zemlje dovolj močen element za proučevanja, ki bodo zelo koristna za nadaljnji študij. Ameriški znanstvenik prof. Berkner je glede vseh priprav za geofizikalno leto rekel sledeče; «Najbolj spodbudno dejstvo za te napore je iskreno navdušenje, ki so ga pokazali znanstveniki z vsega sveta pri svojem pristopanju k temu načrtu. Ljudje vseh narodnosti, siti vojn 'n nasprotij, so se obrnili k materi Zemlji in se z lahkoto zedinili za skupne napore.« se nadomeščajo z Leninovimi. Vgi ti ukrepi niso, kot je bilo tudi pričakovati, naleteli na kak večji odpor, razen v posameznih primerih v vrstah srednjih partijskih kadrov. Pa tudi v bodoče ni pričakovati, da bi zaradi tega, oziroma s tem y zvezi nastale kake večje težave. Da bo na tej konferenci govora tudi glede kršitve zakonitosti, posebno od strani organov javne varnosti in sodišč, je razvidno iz nekega članka, objavljenega pred kratkim v časopisu «Der Neue Weg», v katerem se je nadrobno opisal primer nekega delavca, ki je moral, povsem nedolžen, več časa odsedeti v zaporu, kar da ne predstavlja, kot je poudaril pise članka, osamljen primer. Nedvomno se bo Ulbricht v svojem referatu dotaknil tudi vprašanja o sodelovanju, oziroma možnosti za sodelovanje med enotno socialistično stranko in socialdemokrati. Manj verjetno pa je, da bi zavzel bolj prijateljsko stališče do zapadne socialdemokratske stranke. V vzhodnonemških gospodarskih krogih se, kar zadeva nadaljnje perspektive razvoja na gospodarskem področju, poudarja, da se drugi petletni načrt ne bo bistveno razlikoval od prvega. Potemtakem bi se še naprej dajala prednost razvoju težke industrije, kar- ni prav nič neverjetno. Navzlic temu nekateri pričakujejo, da se bo tokrat CK postavil tudi za povečanje investicij v poljedelstvu ter industriji blaga široke potrošnje. Kot poročajo nekateri dopisniki,. so se pred dnevi tako v vzhodnem kot zapadriem Berlinu razširila vest, da bo na tej konferenci imel pomembno besedo tudi Franc Dahlem. nekdanji član politbiroja, ki je bil maja 1953 iz partije izključen, V kolikor bi ta vest odgovarjala resnici, bo to vsekakor predznak za rehabilitacijo tisočev, ki so bili v obdobju od 1948 do 1954 leta izključeni iz partije zaradi tega ali onega odklona. Dahlema so pred tremi leti obtožili, da je že pred vojno zagrešil velike politične napake, kakor tudi, da ni razumel bistva procesa, ki ;ie bil v Cehoslovaški uprizorjen proti Slanskemu in njegovim tovarišem. Med velikimi grehi, ki so mu jih očitali, je bil tudi ta, da je baje imel stike z ameriškim levičarjem Noe-lom Fieldom, ki je tudi b’l pred kratkim rehabilitiran. Pred izključitvijo iz stranke je bil Dahlem eden njenih najbolj popularnih voditeljev. Njegov ugled je bil velik posebno zaradi tega, ker se je udeležil španske državljanske vojne, kjer je bil prvi politični komisar internacionalnih brigad. Dahlemova rehabilitacija in njegova postopna vrnitev v vodstvo stranke se je začela že pred nekaj meseci, ko ga je CK razbremenil obtožb in sumničenj ter ga postavil za namestnika načelnika Odseka za univerze pri prosvetnem ministrstvu. Po tem pa bi šlo sklepati še nekaj, namreč, da ne gre izključiti možnosti neke ponovne revizije procesa proti Slansikemu in Rajku. Vse kaže, da bo tretje konferenca vzhodnonemške enotne socialistične stranke zelo zanimiva in zelo važna za nadaljnji razvoj političnih odnosov tako v Nemčiji kot celoti kot v Vzhodni Nemčiji še posebej. PREJELI SMO Nova Obzorja — letnik 9 štev. 2-3. Izdaja založba Obzorja v Mariboru. Urednik prof. Jože Košar; uprava Maribor, Maistrova Ul. 5, Dobite jo v Tržaški knjigarni v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20. Ribarstvo Jugoslavije — list za sladkovodno ribištvo — Letnik XI, štev. 1. Izdaja Zavod za sladkovodno ribištvo, Zagreb, Drenovačka 30. Uprava. Zagreb, Margaretska, 3. Nemški vojak nfc bo šel peš Po pisanju londonskega «Ti-mesan, ki je objavil članek o oborožitvi Zahodne Nemčije, bodo v Zahodni Nemčiji osnovana tri korpusna središča za vri banje nove nemške vojske. Topničarji bodo vadili v Ham-melburgu, protiletalske sile bodo vadile v Ridsburgu, o-klopne sile po v Muenstru. Strokovnjaki, ki delajo tozadeven načrt, predvidevajo organizacijo nove nemške armade na temelju divizij, ki se bodo peč svoji sestavi korenito razlikovale od britanskih divizij. Zdi se, da izhaja ta organizacija iz posebnega nemškega dojemanja glede novega bojevanja z atomskim orožjem. Divizija bo zaradi svoje o-preme smatrava za lahko divizijo, zaradi njenega izredno velikega števila motoriziranih sredstev pa bi jo lahko kvalificirali za povsem nekaj dni gega. Te divizije bodo zelo premične in nobe" vojak ne bo šel več peš. * j mnenju londonskega «Timesa» so Nemci opustili staro dojemanje, da morajo vojaki uporno vztrajati na zemlji, pri tleh. Povečini se bo nemška vojska borila s svojih vozil. Vprašanje take motorizacije novih nemških divizij je hkrati sprožilo tudi vprašanje čim bolj ekonomičnih motorjev. Predvidena se, da bo v velik del te motorizacije uveden nov motor, ki bo lahko uporabljal bencin, plin ali po potrebi celo samo surovo nafto. Clan posadke ledolomilca «At-kan je potegnil Iz globine 36U0 m posebno napravo, katera o-mogoča zajetje vode ali peska z morskega dna, ki sluzi za proučevanje globinskih vod m sestave morskega dna TEŽKA POT KITAJSKE DRUŽBENE PREOSNUVNE Kako prinesti napredek med necivilizirana ljudstva V sedmih zavodih za proučevanje narodnosti, se usposabljajo bodoči manjšinski prosvetitelji Po nauadi imenujemo vseh šest sto milijonov ljudi, ki živijo na Kitajskem, Kitajce in vendar je več kot 35 milijonov ljudi, ki niso Kitajci Se več. Doslej to na Kitajskem ugotovili kar 40 narodnosti, kar pa gotovo ni dokončno število, saj so še pokrajine, ki sploh še niso bile raziskane in koder živijo ljudstva ob robu civilizacije in kamor še ni prodrl napredek. Ta ljudstva ali narodi, ki so jih šele sedaj ponovno odkri-li, gojijo svoje stare navada, svoje običaje in za njih velja 'vse še tako, kot je veljalo v času niihovih prednikov. Tu se bomo nekoliko pomudili pri nekaterih takih ljudstvih velike Kitajske. Najprej bomo omenili mongolsko pleme Nerunci, ki živi od lova in kjer zasebna lastnina in razredna razlika sploh ni poznana. Kar ulovijo, si razdelijo na enake dele med se boj, kot je to bilo še v predzgodovini. Drugo pleme, ki ga štejejo v isti narod, so Nomadi, ki se selijo za pašniki in nosijo za sabo svoje okrogle hiše — mangubao — prevlečene s platnom. Pri njih je suženjstvo normalna družbena ureditev. Pet odstotkov tega ljudstva so gospodarji, 60 odstotkov so sužnji, ostali pa so pol sužnji, pol svobodni ljuaje. Nova družbena ureditev se je tega nomadskega ljudstva komaj dotaknila in nikakor še ni mogla spremeniti njihovih družbenih odnosov. Na Tibetu se je še ohrand cerkve ni fevdalizem, kjer ie zemlja «last cesarja«, obdelujejo jo pa kmetje — koloni. Med obdelovalci zemlje so tudi nižji redovniki in oblasti so nasproti tem odnosom zelo previdne in se ne nameravajo prenagliti. Te in še druge narodnostne manjšine žive povečini v planinskih predelih, v puščavskih krajih, ob mejah Kitajske. Številnejših manjšin je, kekih deset, med katerimi je največja manjšina Dzuan, ki šteje nad 6,5 milijonov ljudi in živi v pokrajini Kvangsi. Za njo je po številu takoj manjšina Viguri z nad 3,5 milijoni ljudi, ki žive raztreseni v pokrajini Sinkiangu. Nadalje je še 3,5 milijona muslimanov v pokrajinah Kan-šu in Cinhai. Sledijo še druge manjšine, ki žive v Sečuanu in Junanu, nato Tibetanci, nadalje ljudstvo Miau, man-džurski Mongolci, Korejci in razni drugi. V morju 600 milijonov ljudi so te narodnostne skupine razmeroma majhne, kljub temu pa s svojim nazadnja-štiom močno ovirajo napredek, posebno ker otežkočajo njihov razvoj številne separa- tistične težnje. Zato ni nič čudnega, da se kitajska vlada skuša otresti te težke dediščine, V ta namen je kitajska vlada osnovala 7 zavodov za proučevanje narodnosti in za vzgojo bodočih manjšinskih prosvetiteljev. Kden teh zavodov je v neposredni bližini Pekinga. Vodi ga mlad 35-letni Jang Hs in. Njegova zunanjost je skrajno skromna iz njega pa izžareva močna volja, kar ni nič čudnega, saj se je kljub svoji mladosti S let boril v revolncio-na'ni vojski za osvoboditev in družbeno preosnovo Kitajske. V zavodu se šolajo mladi ljudje Kitajci in Nekitajci — predstavniki teh najbolj zaostalih narodov. Po dokončanih šolah bodo odšli v svoja področja, kjer bodo vršili sveje poslanstvo pri dviganju kulturne ravni zaostalih nekitajskih ljudstev. Ker ne morejo dobiti v te zavode predstavnikov posameznih narodnostnih manjšin, se za to poslanstvo pripravljajo tudi mladi Kitajci-prnstovoljci, ki se učijo njihovih jezikov, običajev in celo vere, da bi se po dokončanih šolah vključili v svojo «novo ožjo domovino». Vprašanje vere je tako med temi ljudstvi in še bolj v teh zavodih posebno težko. Ver je namreč mnogo, kajti razen islama in budizma je še vrsta raznih sekt, ki izvirajo iz teh dveh osnovnih ver. So pa tudi posamezna ljudstva, pri katerih je še vedno v veljavi stara poganska vera in verski običaji. Kakor je težak verski problem, je še težji problem jezikov. Eden teh narodov govori na pr. kar pet jezikov, ljudstvo Miau pa ima tri močno diferencirane dialekte. Poleg lega ima vsako izmed teh ljudstev — v kolikor jo sploh ima — posebno pisavo. Eni arabske črke, drugi latinske, Mongoli uporabljajo neko starinsko pisavo ki jo bodo morali zamenjat: itd. Za t>se te jezike so potrebni učbeniki, poenostavljenje pisave in še vrsta u-streznih pripomočkov. V zavodu, ki smo ga prej omenili, povzroča velike tež-koče — poleg gornjih — celo prehrana. Tu so zbrani mladi ljudje iz vseh koncev in krajev, ki so prinesli s seboj svoje navade. Posamezniki na primer ne jedo te vrste mesa, drugi ne jedo druge vrste mesa, tretji mesa sploh nočejo okusiti in zahtevajo samo nekako močnato kašo itd. Teh ovir je toliko in tradicije se ne dajo odpravili kar čez noč. Toda vprav te šole kažejo, da kitajska vlada ne mara pustit’ vprašanje nerešeno. /, vsemi svojimi silami se je lotila reševanja vseh teh vprašanj, ki jih je zapustila preteklost. Pot od fevdalnih do socialističnih odnosov v družbi bi se gotovo vlekla stoletja. Zato jo je treba skrajšati na najkrajši rok. Pri tem pa je treba paziti tudi na to, da se oblasti ne lotijo tega rušenja starokopitnosti in na-z otnjašKih tradicij na gr ob način, ampak je treba za to potrjiljenje in taktnosti in zato je kitajska pot težka SEJA SOVODENJSKEGA OBČINSKEGA SI/ETA Za nabavo obcestnih znamenj bo občina porabila 68.200 lir Določili so nagrado gozdnemu čuvaju, izvolili preglednike obračuna in sklenili nabaviti opremo za občinski ambulatorij V sredo zvečer ob 17.30 je bii? v Sovodnjah seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo več vprašanj, predvsem upravnega značaja. Najprej so imenovali preglednike računov za občinski obračun za letp 1955, nato pa so odobrili obračun za leto 1954. Pri tretji točki dnevnega reda so razpravljali o premestitvi zdravniške ambulante iz šole v občinsko poslopje; pri tem je župan nakazal tudi potrebo po opremi am-bulatorija s čimer so se vsi odborniki strinjali. Šesto in sedmo točko so mo. rali odložiti, ker niso mogli dokončno ugoditi prošnjam občanov Buzina in Cotiča za nakup občinskega zemljišča. Prefektura namreč zahteva za omenjeni zemljišči plačilo 80 lir za kv. m, kar je absolutno previsoka cena za zemljo ki bi šla na prodaj. Občina je določila 35 lir na kv. m, sedaj pa so o zadevi ponovno razpravljali in so sklenili naj zainteresirana občana sama določita ceno, po kateri bi lahko plačala zaželeno zemljo. To naj storita v 30 dneh, ker tako zahteva prefektura. Sovodenjska občina bo morala nabaviti tudi nova obcestna znamenja za vse vasi v občini; kar jo bo stalo 48.'200 lir. Poleg tega pa bo imela z njihovo postavitvijo še 20.000 lir stroškov, ki jih bodo morali vključiti v proračun. V deveti točki, kjer so razpravljali o nagradi pazniku občinskega gozdič^, ki je obenem, gozdni paznik goriške občine, so odborniki določili 20.000 lir nagrade. Izven dnevnega reda so odborniki sklenili nabaviti gramoz za občinske ceste, za kar bo morali občina izdati 150.000 lir. Na tajni seji so odborniki razpravljali o stanovanjski dokladi za občinskega tajnika privabil nih televizijskih programov, in pa povečati število miz in stolic v istih lokalih, kjer je nameščen televizijski aparat. Obsojen, ker je okradel konsumno zadrugo Ko je 20. avgusta zmanjkalo v konsumni zadrugi v Fos-salcnu okoli 10 kg tobaka, razno monopolno blago ter nekaj steklenic likerja za 230 000 lir, je policija kmalu po prijavi tatvine osumila 34-ietnega Gioacchina Santija, rojenega v Benetkah ter sedaj stanujočega v Fossalonu. En teden kasneje so ga aretirali in ga imeli priprtega osem dni; 5. septembra 1955 so ga izpustili na začasno svobodo. Včeraj je bila proti njemu razprava, na kateri so ga zaradi kraje, ki jo je izvršil tako, da je vdrl v konsumno zadrugo, obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na osem mesecev zapora, 6.000 lir globe, procesne stroške in na plačilo 20.000 lir civilni Umrla je Kornelija Lukezč Pogreb pokojnice je bil včeraj popoldne V petek zvečer je v starosti 74 let umrla Kornelija Vuk por. Lukežič, soproga Ludvika Lukežiča, lastnika znane goriške tiskarne in knjigarne. Pokojnica je bila iz znane slovenske družine Vuk iz Sovodenj, njen brat je profesor na Vrhniki. Bila je zavedna slovenska žena in pridna delavka. ki je dolga leta pomagala tudi svojemu soprogu v tiskarni. Zapušča moža, sina in hčer, katerima izrekamo naše iskreno sožalje. Pogreb pokojnice je bil včeraj popoldne izpred hiše žalosti na goriško pokopališče. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, ki so hoteli s svojo prisotnostjo počastiti spomin drage pokojnice. Družina in nameščenci podjetja so poklonili več vencev. Vipava ni okužena Pokrajinski svetovalec Rudi Bratuž je svoj čas zahteval pcjasnilo glede govoric, da je bila Vipava okužena, ker jt strojarna v Mirnu spuščala v reko strupene tekočine. Prefektura je svetovalcu odgovo. rila. da so po temeljiti preiskavi ugotovili, da voda ni bila okužena. Obenem so jugoslovanske oblasti sporočile, da bodo v prihodnje še bolj pazile, da ne bi nastala škoda, ki bi se mogla predvsem stranki. poz nati pri ribah. r PRIZIVNA RAZPRAVA PRED GORIŠKIM SODIŠČEM Trčenje med lamin na Korzu pred bar mo m pešcem um .jricorno” Ker civilna stranka ložbe ni vložila, proti obtožencu niso postopali ■ ■ lil w 'i; 'm . lop- «11 24. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Triestini je potrebna zmaga da se reži neprijetne družbe V A ligi bosta zanimivi še tekmi Lazio-Bologna ter Spal-Milan -VB ligi posredni spopad med Udinese in Palermom «0dnehdš ali nadaljuješ* oqromno gedalcev v kino dvorane Kvestor prepovedal prenotiran je prostorov v barih in povečanje miz in stolic v istih Čeprav je uprava kina «Vit-toria« predvčerajšnjim sporočila, da ne ho utegnila namestiti televizijskega aparata v pravem času, vendar so se tehniki potrudili in do večera postavili aparat na oder dvorane. Ze ob 19. uri so bili t dvorani vsi sedeži zasedeni »n kdor je prišel kasneje je moral stati vse do konca televizijskega prenosa ob 22. uri. JVič manj gledalcev ni bilo v kinu »Centrale*, kjer so postavili televizijski aparat že pretekli četrtek. V kinu *Vit-tona» tehniku ni uspelo kakih 10 minut prikazati Bongiorna in notiih konkurentov; ljudje so postajali nestrpni, bilo je slišati razne klice in godrnjanje, končno pa so se le pokazali nastopajoči četrtkovega televizijskega programa in čast uprave kino dvorane je bilo rešena. Zaradi prevelikega navala in raznih nevšečnosti povezanih s televizijskim programom »Odnehaš ali nadaljuješ« je gortški kvestor izdal ukrep, po katerem morajo lastniki javnih lokalov, pod pretnjo odvzema dovoljenja za televizijski aparat, preprečiti dostop prevelikega števila obiskovalcev ki bi lahko povzročil, da pcsamezni bari ali kavarne ne bi mogli redno delovati. Prav tako je prepovedano rezervirati prostore za gledanje zna- Včeraj je bila pred goriškim okrožnim sodiščem prizivna razprava proti 22-letnemu kmetu Leoppldu Gomiščku iz Ul. Monte Canin št. 2. Gomišč-ka je goriško sodišče 16. novembra lani obsodilo na 30.000 lir globe s pomilostitvijo, ker je 13. novembra lSTl. leta z lambreto povozil 57-letnega Ceccherinija, rojenega v Arez-zu ter sedaj stanujočega v Gorici. Omenjenega dne se je namreč Gomišček peljal okoli 19.30 ure z lambreto po Korzu pro. ti glavni postaji. Ko se je z zmerno brzino pripeljal do bara »Tricorno«, je prišel z nasprotnega pločnika Cecche-rini. Kot je pozneje pešec izjavil, je prišlo do trčenja kakšen meter pred pločnikom. Gomišček pa je dejal, da se je nesreča dogodila skoraj na sredi ceste, ker je prišlo do trčenja en meter od nekega avtomobila, ki je parkiral ob kraju ceste. Vreme je bilo neugodno; deževalo je in cesta je bila precej spolzka Motociklist je dejal, da zato že zaradi svoje osebne varnosti ni mogel voziti naglo. Peš. ca je zagledal, ko je bil že tik motocikla. Čeprav je stisnil zavore, trčenja ni mogel preprečiti. Ceccheriniju so mimoidoči priskočili na pomoč in poskrbeli da so ga z Zelenim križem odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili udarec na nogi. Sodniki so dogodek še enkrat proučili ter ugotovili, da proti Gomiščku ne morejo postopati, ker je civilna stran, ka tožbo umaknila. 51-letnega Giovannija Trevisa-na iz Garibaldijeve ulice 29 - Tržiču. Do sodnega postopka je prišlo po prijavi, ki jo je njegova 47-letna žena Lucia Desta-les rojena v Puli ter sedaj stanujoča s Trevisanom, napravila 20. decembra lani na policiji. Omenjenega dne je Trevi sao prišel domov okoli 23. ure. Poznalo se mu je, da je preveč pogledal V kozarec. Zeno je pričel zmerjati in jo pretepati. Ker je bil zadnje čase tudi izredno živčen, se ni mogel premagati in jo je s pestjo udaril po ustih. Destaleso-va je prišla v bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na zgornji ustnici. Agentu policije pa je povedala, da jo je mož udaril s pestjo po obrazu. 2ena se je zdravila sedem dni. Včeraj je dobila zadoščenje. Ženo je udaril s pestjo po obrazu Razsodba? 2 meseca in 20 dni pogojnega zapora Na dva meseca in 20 dni zapora ter na plačilo pogojno stroškov v kazenski list sodnih brez vpisa so obsodili PODGORSKA PREDILNICA Še dva delavca sta se ooekla Te dni je prišlo v novem oddelku podgorske predilnice za izdelovanje rayona do nove nesreče, pri kateri sta se s kislino opekla po očeh delavca 29-letni Luigi Altinier in 28-letni Antonio Di l eo. S to nesrečo se je število poškodovancev v novem oddelku povečalo na sedem. Pred tedni je Delavska zbornica opozorila videmsko nad-zorništvo za delo na pomanjkljivosti novega obrata ter od njega zahtevala, naj prisili ravnateljstvo do takih varnostnih ukrepov, ki naj preprečijo nadaljnje nesreče KINO CORSO. 16.30; »Pole'ni čas» R. Brazzi. VERDI. 16.00: »Globok kakor morje«, cinemascope, W Leigh, K. Moore. CENTRALE. 17.00: «Ura 10 pevske vaje«, C. Villa. VITTORIA. 17.00: »Pogum« Totd in G. Cervi. MODERNO. 17.00: »Rdeča coprnica«. Za italijansko nogometno prvenstvo A lige so jutri na vrsti naslednja srečanja: Fio-rentina Lanerossi (rezultat prvega srečanja 1:1), Genoa -Pro Pat na (0:1), Inter - Samp-doria (2:3), Lazio - Bologna (2:0), Napoli - Atalanta (2:1), Padova - Novara (0:3), Spal -Milan (0.2), Triestina - Torino (0:5). Tekma med Juventusom in Romo (1:1) bo odigrana danes. Fiorentina bi s svojim gostom iz Vicenze ne smela imeti pretežkega posla. Virgili bo gotovo nastopil -na mestu srednjega napadalca. Z napadom, v katerem bodo poleg njega še Julinho, Gratton, Montuo-di in Prini, bi morala biti zmaga več kot zagotovljena, posebno še, ker obramba gostov ni ravno nepremagljiva, kot se je izkazalo preteklo nedeljo proti Laziu. V srečanju med Genoo in Pro Patrio je treba dati prednost vsekakor Genovežanom. če že zaradi drugega ne pa vsaj zaradi resigniranosti. Pro Pa-trie, kateri nobena «žavba» ne more več pomagati. Mnogo bolj pa je problematičen izid dvoboja Inter -Sampdona. Zaradi domačega terena ima Inter nekoliko več izgledov na uspeh. Razen tega se bo njegov napad okrepil z Volanthenom. Toda Sampdorla je trdoživo moštvo s solidno obrambo, ki je ze marsikateremu napadu prekrižala raču-ne. Docela negotov pa je izid srečanje med Laziom in Bologno. Igralcem Totocalcia svetujemo, naj vsekakor upoštevajo vse možnosti. Lazio ima sicer prednost igrišča in publike, toda Bologni gre za kožo in ranjena zver je najbolj nevarna. Na vročih -neapeljskih tleh bo gostovala Atalanta, za katero vemo, da je ni lahko premagati. Preteklo nedeljo se je o tem prepričala tudi vodeča Fiorentina s vsemi svojimi Ju-linhi, Virgilii in Montuori. Poleg tega je znano, da Napoli doma nima preveč sreče. Vinicio tudi tokrat še ne bo mogel igrati in mesto srednjega napadalca bo prevzel Posio Toda Napoli potrebuje točke in bo verjetno napel vse sile, da zmaga. Tudi srečanje med Padovo in Novaro dopušča vsak rezultat, čeprav ima Padova nekaj prednosti. Toda Novara je skoraj na istem kot Bologna in vsaj ena točka ji prav gotovo ne bi škodila. Najzanimivejše srečanje tega kola pa bo prav gotovo med Spalom in Milanom. Milanu gre za častno drugo mesto, a zanj se poteguje tudi Spal. Ce zmaga, ima še velike možnosti, da ga tudi doseže. Milanska enajstorica trenutno ni v formi, o čemer priča tudi njena povprečna igra proti Triestini, katero je premagala šele v zadnji minuti V moštvo se bosta sicer tokrat vrnila Liedholm in R'.-cagni, tcda vprašanje je. če bo to zadostovalo za zmago nad Spalom, ki je zadnje čase v dokaj stalni in solidni formi. O tem kako se bosta razšla Juventus in Roma bomo zvedeli že danes. Vojska je torinski enajstorici pobrala kar tri može iz vrst in sicer Co~ lomba, Montica in Garzeno. Zamenjali jih bodo Aggradi. Colella in Bartolini. Po drugi strani pa bo Roma morala nastopiti brez Bortoletta. Preteklo nedeljo je Roma premagala Napoli, Juventus pa je igrala neodločeno v Novari. Za nas pa je seveda poseb- Tako mislimo mi: Fiorentina-Lanerossi 1 Genoa-Pro Patria 1 Inter-Sampdoria 1 Lazio-Bologna 1 2 X Napoli-A tata nta 1 X Padova-Novara X Spal-Milan X 2 Triestima-Torino 1 Cagliari-Udinese X 2 Parma-Patermo 1X2 Mestrina-Samben. X 2 Piombino-Carbosarda 2 Vigevano-Venezia X Pavia-Sanremese 1 Brescia-Como 1 X no važno srečanje Triestine s Torinom. Poraz proti Milanu je precej poslabšal položaj tržaške enajstorice in se njena zmaga proti Torinu postavlja kot imperativ. Torino ima menda težave s sestavo enajstorice zaradi obolenj in poškodb številnih igralcev, med katerimi je tudi steber Gros-so, dalje Moltrasio pa Cusce-la, Sentimenti in Bertoloni. Vendar tudi Triestina ni brez težav, piedvsem zaradi napada, ki je trenutno -najbolj problematičen del moštva. Gotovo je, da Dorigo ne bo nastopil in da se bo po večteden- ski odsotnosti vrnil Zaro, ki je uporaben kot leva ali desna zveza. Ce bo Pasinati potrdil Szokeja. potem bo na levem krilu zelo verjetno igral Passari-n. Možno pa je tudi. da bo Szoke izključen in da bo na levem krilu, igral Re- nosto ali Tomad. V tem primeru bi Passarin igral zvezo. Vsekakor se bo Passarin dokončno odločil danes. V B ligi sta v ospredju srečanji med Cagliari in Udinese ter med Parmo in Palermom. Bolognani je sicer prepričana, da bo Udinese zmagala Palermo pa izgubil, toda zelo dvomimo, če bo njena napoved tako precizna kot so njeni odgovori pri »Lascia o raddop-pia«. ska Poljsko 12:4 in Rusija Avstrijo 12:4. VARŠAVA, 23. — Na sab-ljaškem turnirju so bili danes doseženi naslednji rezultati: Italija - Avstrija 9:7 Poljska B - Francija B 9:3 Poljska A - Francija A 2:4 ZSSR - Italija 9:7 LAHKOATI.ETIKA FIRENZE, 23. — Nemški klub »Rot und weiss» iz Ko-blenza bo še ta mesec gost toskanskih lahkoatletskih klubov. Sodeloval bo na mednarodnih lahkoatletskih prireditvah v Livornu. Pesciji (31. marca) m v Firencah (2. aprila). Od Italijanov bo nastopal tudi metalec diska Consolini. Nogomet v Jugoslaviji V prvi nogometni ligi v Jugoslaviji so jutri na vrsti naslednja srečanja: v Beogradu' BSK - Crvena zvezda, v Splitu: Hajduk - Partizan, v Mostarju: Velež - Vojvodina, v Beogradu: Radnički - Proleter, v Zagrebu: Dinamo - Sarajevo, v Sarajevu: Železničar • Zagreb, v Subotici: Spartak -Budučnost. Največje zanimanje vlada vsekakor za beograjski derby in seveda za gostovanje trenutno vodečega Partizana v Splitu. V I. conski ligi se bodo srečala naslednja moštva: v Gorici: Nova Gorica - Metalac, v Mariboru: Branik - Odred, v Zagrebu: Lokomotiva - Tres-njevka, v Karlovacu: Karlo-vac - Rijeka, v Sisku: Segesta - Šibenik. RUGBY MILANO, 23. — 18 igralcev in nekaj članov vodstva te danes odpotovalo v Heidelberg. kjer bo v nedeljo mednarodna tekma v rugbyju med Italijo in Nemčijo. PRVI DflN MEDNARODNEGA TEKMOVANJA «3-TRE» Avstrijec Hinterseer zmagal v veleslalomu na Marmoladi Tudi na drugem in tretjem mestu Avstrijca - Američan Werner peti, najboljši Italijan sedmi, Finec pa šele 21 CANAZEI. 23. — Ob izred- cev Zimmermann je v konč- SABLJANJE VARŠAVA, 23. — V okviru mednarodnega sabljaškega tur-nirja V Varšavi, je Italija pre- j tretje mesto pa Rieder. Eden no težkih vremenskih pogojih, predvsem zaradi velike višine, se je danes na pobočju Marmolade z veleslalomom začelo tradicionalno smučarsko tekmovanje «3-Tr.e» za pokal »Cesare Battisti«. Proga je bila dolga 1900 m in je imela 48 vratec. Start je bil v višini 2900 m, cilj pa v višini 2450 m. Avstrijski alpski smučarji so tudi brez Moltererja. Pravde, Sailerja in še nekaterih najboljših, ponovno potrdili, da so razred zase in da v alpskih disciplinah nimajo enakovrednih nasprotnikov Najboljši čas je dosegel Avstrijec Hinterseer, takoj za njim se je z istim časom plasiral njegov lojak Oberaigner, na magala Francijo 9:7, Madžar-1 njihovih najboljših tekmoval- PRED NAJVEČ JO AMA1ERSV0 70 Vnršsitii-ISerlinPrusu SKLEP ZVEZNEGA SVETA ZA NOGOjg INOZEMSKI SODNIKI za sojenje ligaških tehem Izmenjava nogometnih sodnikov bo za sedaj omeje118 Avstrijo - V novembru meddržavna tekma Švica- Proga je dolga 2213 km in bo razdeljena v 12 etap Povabili so 25 držav in večina se jih je odzvala ((Mednarodna dirka miru« je . Prosinek (Varšava-Praga). Dir- ka je nato leta 1952 z vključitvijo tretjega partnerja, t. j. Vzhodne Nemčije, zajela večji naslov te največje amaterske mednarodne etapne kolesarske dirke, ki jo prirejajo za Poljsko list »Tribuna Ludu«, za Češkoslovaško #Rude pravo« zaVzh. Nemčijo pa «Neues Deutschland«. Začela se bo 2. maja. Ker je zanjo zanimanje iz leta v leto večje, so letos povabili k sodelovanju moštva 23 držav, in sicer: Švice, Zah. Nemčije. Belgije, Danske, Nizozemske, Italije, Jugoslavije. Madžarske. Bolgarije, Romunije, Albanije, SZ. Norveške, Avstrije, V. Nemčije, Finske, Anglije, Egipta. Francije. Švedske. Luksemburga in seveda Poljske ter Češkoslovaške. Začetek te velike kolesarske revije treh vzhodnoevrop3kin držav sega v 1948. leto, ko vanjo še ni bila vključena etapa do Berlina. Dirkali so iz Prage v Varšavo ali obratno. Znano je, da sta bila v prvi dirki zmagovalca Jugoslovana Zorič (Praga—Varšava) in obseg in dobila novo ime. Poglejmo, kdo so bili zmagovalci posameznih dirk. 1949 Vese-ly (CSR), 1950 Emborg (Dan.) 1951 Obesen (Dan.), 1952 Steel (Ang!.), 1953 Petersen (Dan.), 1954 Dalgaard (Dan), 1955 Schnur (V. Nem.). Ekipno: 1948 Poljska, 1949 Francija, 1950 CSR. 1951 CSR, 1952 Anglija, 1953 V. Nemčija, 1954 CSR, 1955 CSR. Letos znaša skupna dolžina proge 2213 km, razdeljenih na 12 etap. Kot rečeno, bo start 2. maja v Varšavi, kpnčni cilj pa v Pragi 15. maja. Na ozemlju Poljske bodo tekmovalci prevozili 838, po Vzh. Nemčiji 720. po CSR pa 649 kilometrov. To bo torej zelo naporna dirka in ena najtežjih preizkušenj za kolesaije. Ne gre le za dolžino proge, marveč tudi za zelo močno mednarodno udeležbo nem delu proge odstopil, ker je zgrešil vratca. Ob iztopu je bil njegov čas drugi najboljši. Najboljši Francoz Bozon je bil četrti, nedavni zmagovalec Moltererja Američan Werter pa peti. Najboljši Italijan Bur-rini se je plasiral na 7. mesto, medtem ko je Otto Gluck odstopil, ker je zgrešil vratca. Od Italijanov sta odstopila še De Nicolo in Ruppert. Precejšnje presenečenje predstavlja slab plasma Finca Hakkineua. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Hinterseer Ernst (Av.) 1’30”2; 2. Oberaigner (Av.) in Rieder (Av.) F33"; 4. Bozon (Fr.) 1’34”5; 5. Werner (ZDA) 1’35”1; 6. Schuster (Av.) 1’35”4: 7. Burrini Gino (It.) 1’37”4; 8. Ammon (Nem.) 1’37”5: 9. O-swald (Nem.) 1’37”6; 10. Gran shammer (Av.) 1’37”9; 11. Bon-lieu (Fr.) 1’38”; 12. Pompanin (It.) 1’39”7; 14. Huentas (Fr.) 1’41”9; 15. Pedroncelli (It.) 1’42”3; 16. Burrini Bruno (It.) 1’43”4; 17. Echtler (Nem.l 1’43”5: 18. Hacker (Nem.) 1’44”; 19. Talmon (It.) 1’44’T: 20. Pol-tera (Šv.) 1'46”; 21. Hakkinen (Fin.) 1’50”1; 22. Lacedelli (It.) 1'53”6; 23. Pianelli (It.) 1’59”4; 24. Collet (Fr.) 2’02”7. Neuradna razvrstitev po narodnostih pa je naslednja: 1. Avstrija (Oberaigner, Hinterseer Rieder) točk 0; 2. Francija (Bozon, Bonlieau, Huertas) točk 5.43; 3. Italija A (Burrini Gino, Pompanin, Burrini Bruno) točk 6.78; 4. Nemčija (Amon. Schweiger, Ech-ler) točk 7.32. RIM, 23. — Na zasedanju zveznega sveta za nogomet (FIGC) so danes odobrili, da bo meddržavno srečanje reprezentanc Švice in Italije 11. nov. t. 1. v Bernu. Istega dne bo tudi srečanje mladinskih reprezentanc Italije in Francije v Marseillu. Na istem zasedanju so tudi sklenili, da bodo uvedli izmenjavo sodnikov za sojenje tekem prve lige. Za sedaj bo ta izmenjava omejena samo na Avstrijo in se bo začela takoj. Končno so sklenil sprejeti disciplinske ukrepe proti 10 igralcem, ker so podpisali prijavnice za dve različni moštvi hkrati. Sklenili so tudi radikalno urediti vprašanje tako imenovanih »Oriun-dov« (t. j. tistih, ki so Italijani po rodu) tako, da bo moral vsak igralec, ki je prijavljen kot tak, podati vrsto uradnih izjav, med katerimi tudi izjavo, da je neprekinjeno užival dvojno državljanstvo in izjavo z dokumenti, da je res tudi italijanski državljan. Izmenjavanje sodnikov za sojenje domačih prvenstvenih tekem je vsekakor novost, ki zna imeti ugoden vpliv tako za kvalitetni napredek sojenja nogometnih tekem kot za meddržavne športne odnose. Govorilo se je, da se bo taka izmenjava razširila tudi na jugoslovanske sodnike, vendar se to za sedaj, kot je razvidno iz današnjega sklepa, ne bo zgodilo. škovič; Klobučar, ^er]},a^/v vič, Durkovič, Berek, y drugem polčasu so vs ^ igro tudi: Matič, _Vok > ^ loradovič. Marovič, Re ’ paša in Rusmir. ,jd|ti FIRENCE. 23. —^ mladin-za sestavo italijanske m ^ ske reprezentance so, ^ že poročali, na zadnje ningu premagali mlad* reprezentanco Fiorentm jul. Njen trener GlusepPj.volje», zi je s svojimi « čeprav si na Madza obeta od njih kdove w uspeha. Mladincem P_ . jjji-mnogo dobre volje in d> ^ ^ ranost. tcda ugotavlja. ^ kot nogometaši še pre :0 je manjkljivi in da se m° ^rJ„j mnogo naučiti. Ker. S°tu(ji n iz vseh vetrov, velja jBS. njih, da igrajo nep® ^ Vprašanje vratarja se V ožji 001 VESLANJE igral Trti končno rešeno bi bo sigurno Martinelli AVTOMOBILI^® SEBRING, 23. Na dan' \Y njih poskušnih vožnj^ t urno avtomobilsko 1 Sebringu. je argentins ^ kač Fangio, vodja m°s jj. rari, dosegel povprer trost 141 400 km na kr s- Nogometni turnir FIFA Slaba forma jug. mladincev BEOGRAD, 23. — Kandidati za sestavo mladinske državne nogometne reprezentance, ki bo nastopila na velikončnem turnirju FIFA na Madžarskem, so odigrali trening tekmo proti mladinskemu moštvu člana prve lige BSK in ga premagali z rezultatom 2:1. Gole za reprezentanco sta dosegla Berek in Durkovič. Trener moštva je po t ek mi.,..i? javil, da ni zadovoljen s formo kandidatov za reprezentanco, da niso vigrani, da igrajo nepovezano in neučinkovito. Po njegovem mnenju zaradi tega izgledi za uspeh na Madžarskem niso ugodni. Pred odhodom bo mladinska reprezentanca odigrala še eno trening tekmo in šele nato bo zvezni kapetan določil njen dokončni sestav. Proti mladini BSK so reprezentanti nastopili v naslednji postavi: Radovič; Marušič. Brglez; Jukič, Aljinovič. Mu- KOLESAKSTVO NAPOLI. 23. - Faosjj, t pi, ki je prispel v N , Genove, je danes SK ggero. dirkači Carrea, r.0trieP' Scudellaro. Ciancola. £,j. Nascimbene, Sobrero nero treniral na cesti Benevento. Zvečer Je CopP1 kjer * bo udeležil krožne dirke v provinci Reggio Cala ^ jja. ponedeljek se bo vrn' ^ pfi-poli. kjer bo nadaljeva£g01pr pravami za dirko P° niij ki bo 29. t. m Odgovorni ur«do'k0 STANISLAV Re"-t . Tt* Tiska Tiskarski zavod zu KI Nil nA t, tŠ' predvaja danes^z«- ^ ob , 18. uri AMERIČAH KINOPROSEK-KONtO® ;N0| predvaja danes ob 19.30 UJETNIK V ZE Igrajo: Stevvart Gra Deborah Kerr rV>lt Film Metro Prve pr jave za evropsko veslaško prvenstvo na Bledu LJUBLJANA, 23. — Organizacijski komite evropskega prvenstva v veslanju, ki bo od 24. avgusta do 2. septembra na Bledu, je doslej prejel prijave šestih držav poleg Jugoslavije. Po prenotiranju prostorov za bivanje kaže, da bodo najbolj številna zastopstva poslale ZSSR (87), Nemčija (80) in Italija (50). Prijave so poslale še Švica, Grčija in Romunija. U predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 1*-Tehnikolor Superscope film: ..Pokopani zaklad Igrajo: JANE RUSSELL, GILBERT ROBAN0 in RICHARD EGAN Film vas bo močno pretresel ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE vam nudijo MA6AZZINI FELICE - Trst Ulica Carducci 41 - nasproti pokritega 'V’ Veliko izbiro: JOPIČEV - OBLEK za MOŠKE m vv $ HLAC-SRAJC-MAJIC in NOGAVIC po najnižjih c Oglejte si naše izlozbe! 000000000000000000000030000C oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo 0000000000000000° Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 36. == Drugo poglavje« Nadaljevanji - Sošolci in tovariši • Sarajevski atentat 13. Pri obravnavanju naših profesorjev slovenščine in njihovega pouka ne bi želel zavesti svojih čitateljev, ki sledijo tem spominom in gledajo v meni slovenskega pisatelja, v zmoto, da sem se bil kot dijak kakor koli odlikoval pri pisanju slovenskih nalog ali da sem kot sin pisateljice kakor koli prednjačil v znanju in poznavanju slovenskega slovstva in slovenskega jezika. Res je ravno nasprotno. Bil sem povprečen pisec nalog in tudi v znanju slovenščine so me marsikateri moj' tovariši, ki niso izšli iz tako ugodne sredine kot jaz, prekašali. Najraši sem pisal tako imenovane proste naloge, pri katerih si dijak sam izbere temo ali predmet, ki ga misli obravnavati. Take teme sem stresal, medtem ko so si drugi belili glavo, o čem naj bi pisali, kajpada iz rokava, kar ni bilo spričo moje zmerom budne fantazije nič posebnega. Toda take naloge so bile redke in še v teh se nisem, vsaj v očeh svojih profesorjev, posebno odlikoval. Ce nam Je profesor dal temo, ki mi ni bila posebno pogodu, sem pisal sicer brez »užitka« kakor nalogo iz katerega koli drugega predmeta, vendar nič slabše, kakor tiste, kjer sem si predmet lahko sam izbral. Občutek imam, da sem v tej zvezi dolžan podati svojim mlajšim pisateljskim tovarišem, ki nastopajo svojo pot, nekakšno pojasnilo oziroma lastno spoznanje, ki se mi ni bilo izluščilo samo iz mojega dolgoletnega pisateljskega delovanja, marveč tudi iz proučevanja izpovedi drugih avtorjev in iz presoje njihovega literarnega dela po drugih. Spominjam se, kako sem pred leti osupnil, ko sem bral v Merežkovskega knjigi o Tolstoju in Dostojevskem, ki ju poznam samo iz prevodov, da piše Dostojevski v kar najbolj grobem žumalističnem jeziku in da se Tolstoju pogostoma primeri, da ali ne piše vselej po pravilih slovnice ali da ne zaključi stavka, kakor ga je bil načel. Goethe pravi v svojem avtobiografskem spisu «Pesnitev in resnica«, da mu je bilo posebno težko pisati zato, ker pravzaprav ni imel nobenega lastnega stila in ker si je moral zato pri vsakem novem spisu poisaaii nov in poseben slog. Pri nas je bilo in je še močno razširjeno mnenje, in to ne samo pri laikih, marveč tudi pri profesorjih slovenščine in celo pri samih pisateljih, da obstaja pisateljsko delo predvsem v obvladanju lepega in gladko tekočega sloga, torej v nekakšnem svojevrstnem »lepopisju« ali »leporečju« in da so zato pisateljsko nadarjeni predvsem tisti, ki jim je bil dan tak »tekoči jezik« že po materi naravi. Ko sem prinašal doinov šolske naloge ter je mama pogledala v zvezek in opazila tiste pogoste »dobre«, »manj dobre«, »zadostne« in «manj zadostne« iz slovenščine, se je razjezila name in mi rekla: »Kaj te ni nič sram, da tako slabo pišeš? Kaj si bo mislil profesor o tebi in kaj o moji vzgoji, da piše sin M&rice tako slabo slovenščino in dela toliko slovničnih napak?« Bila je prepričana, da je Mašenka tista, ki je podedovala pio njej obenem s smislom za lep in tekoč jezik tudi njen pisateljski talent. Verjetno nisem prav zaradi takih priporno, ki so se pojavljale skozi vso mojo mladost, vsaj zavestno ne, dolgo pomislil na to, da bom nekoč pisatelj. In še dolgo potem, ko sem že pisal, je mama mislila, da sem zgrešil poklic, ki bi bil moral pripasti pravzaprav Mašenkl. Kot otrok in kot dijak na gimnaziji sem samo nekako zagrizeno od znotraj čutil to, da moram najti sredstva, da na ta ali oni način, bodisi v risbi, sliki ali besedi, izpovem tisto, kar se je kopičilo v meni in česar Je bila moja fantazija polna. Da bi postal pisatelj, pa nisem konkretno mislil vse dotlej, dokler nisem zares to postal. Med mojimi slovenskimi sosolcl v Trstu pravzaprav ni Dilo nikogar, ki bi kazal, da se misli nekoč pisateljsko udejstvovati. Alojzij Dolhar, ki je pisal odlično slovenščino in se je tudi preko šolskih zahtev zanimal za slovensko slovstvo, je govoril pač o študiju slavistike, toda kolikor se spominjam, se ni udejstvoval v literarnih krožkih, ki so jih ustanavljali nekateri podjetni vrstniki iz drugih razredov. Meni še na misel ni prišlo, da bi bil kdaj k takemu krožku pristopil. Prvič sem bil vse preveč skromen in plah, da bi si bil upal na kaj takega pomisliti, drugič pa se je morda že takrat podzavestno v meni oglašal odpor do uvrščanja v kakršno koli organizacijo. Pozneje, ko sem v Ljubljani obiskoval sedmi in osmi razred gimnazije, Je bilo med izključno slovenskimi sošolci kajpada tudi nekaj takih, ki niso samo dobro obvladali slovenščine, ampak ki so kazali tudi pisateljske ambicije in jim je naš takratni profesor slovenščine Majcen pripisoval pisateljski talent. Eden od teh sošolcev se je pozneje tudi zares poizkusil v literaturi. Toda ko sem se sam pojavil med slovenskimi pisatelji, so mi i sosolci i profesorji, ki sem jih srečaval, I' M K>. enodušno priznali, da bi bili od mene najmanj P^ da si bom nekoč naložil na ramena ta poklic. Iz te zamenjave jezikovnega in pisateljskega s za nas Slovence tako značilna, izvira naslednji la jpoS0^ da naj gre namreč pisateljski aspirant, če mu je t0 0ji rj,j študirat predvsem slavistiko. Tako niso sodili samo^r’ dii tfj-fesorji slovenščine, ampak pozneje tudi uredniki. K&Je s\i za nastajajočega pisatelja noben greh, če se Po8V je stičnemu študiju. Toda dobro bi bilo, če se zaveda, samo orodje, instrument, s katerim mu bo izraziti ležijo onstran golega jezikovnega področja. Za samo ^ tistega, kar daje pisatelju pravo hranivo in substanc bilo važnejše, da se posveti kakšni stroki, ki Je v n Q , nejši zvezi z življenjem, kaLor je sicer čudoviti n.aUbji ju,oj nem Jeziku in njegovih pojavih koristen. Goethe je fo kakor naš Prešeren, Tavčar, Gradnik itd. Puškin gteV' sta bila vojaka, slednji potem še obdelovalec zemlje- ApC°' j je bil ------ --------------- *- l'll“ v 1 - vojak in diplomat in diplomatov je bila v, literaturi cela vrsta. Čehov je bil zdravnik kakor nas ^ > j j m *_______________iii T..i tj- jinvinaL j ki in drugi. Oton Župančič in Juš Kozak sta zgodovina‘J ^ jt Pisatelj ni toliko tisti, ki je jezikovno nadarjen, * J od početka lep in tekoč jezik, marveč predvsem tisi > kaj povedati. Kdor Je nabit z notranjim življenje ’vedJ"v silijo fantazija in močni čustveni pretresi, da se >zp ^ JL