Poštnlna plačana v gotovinl. Izbaja v pondeljek in petek. Stane mešečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem üavodu št. 10.666. Jtova &oba Cena 1 Din. ReilaKcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 67. Celje, petek 22. avgusta 1930. Leto XII. Proces proti komunistom C e 1 i e, 22. avgusta. Včerai od 815 do 12.30 in od15. do 19.se je vršila v bivši porotni dvorani okrožnega sodišča v Celju pred veli- kim benatom razprava proti osmim rudarjem in delavcem iz Trbovelj in Hrastnika, ki so bili obtoženi po za- konu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, votanti so bili s. ap. s. dr. Premschak in s. c. s. dr. Bavdek, dr. Mak in DetiČek. Državno tožiteljstvo je zastopal dr. Juhart, obtoženca Sot- lerja in Majcena je zagovarjal dr. Juro Hrašovec, Vreska in Lebarja dr. Ogri- zek, Rancingerja in Drgana dr. Kersch- baumer, Češnovarja dr. Mejak, Jane- žiča pa dr. Tuma iz Ljubljane. Zago- variati so se morali : 21 letni rudar Franc Sotler iz Trbovelj, 21 letni de- Iavec Viljem Vresk iz Trbovelj, 20 letni steklar Anton Rancinger iz Hrastnika, 20 letni steklar Josip Drgan iz Hrast- nika, 35 ietni rudar Franc Majcen iz Trbovelj, 22 letni rudar Franc Lebar iz Trbovelj, 21 letni rudar Josip Ja- nežič iz Trbovelj in 22 letni ključav- ničarski pomočnik v cemcntni tovami Ivan Češnovar iz Trboveij. Sotler, Vresk, Majcen, Lebar in Češ- novar so bili obtoženi, da so v noči od 14. na 15. januarja in od 24. na 25. oktobra 1929. razSirjali v rudniških kolonijah v Trbovijah letake, s kate- rimi so ščuvali proti državni oblasti in proti javnemu mini in redu. Vsi obtoženci, ki so tudi obdolženi, da so bili člani tajnega udruženja Zveze ko- munistične omlacline Jugoslavije, so bili aretirani v nedeljo 12. januarja t. 1. ob 10. dopoldne na tajnem sestanku v Kurnikovi gostilni v Gaberskem pri Trbovijah. Predsednik dr. Dolničar je ob 19. prečital razsodbo. Franc Sotler, Viljem Vresk in Franc Lebar so bili obsojeni na 18 mesecev težke ječe in 3 leta izgube častnih državljanskih pravic za- radi širjenje letakov v oktobru I. 1929. in pripadnosti k ilegalni organizaciji, Anton Rancinger, Josip Drgan in Franc Majcen na 10 mesecev strogega za- pora zaradi pripadnosti k ilegalni ^or- ganizaciji, Josip Janežič in Ivan ČeS- novar pa sta bila oproščena. Obsojen- cem je bil vštet v kazen preiskovalni zapor od 12. januarja t. I. Obsojenci so kazen sprejeli. DOMACE VESII d Nj. Vei. kraljica Marlia, ki se je vrnila 17. t. m. z rumunsko kraljico materjo Marijo in princeso lleano s potovanja po alpskih pokrajinah na Bled, je odpotovala v torek 19. t. m. zvečer z dvornim vlakom v Han Pije- sak pri Saraievu po prestolonaslednika Petra in princa Tomislava in Andreja. S kraljico sta potovsli do Ljubljane tudi rumunska kraljica mati Marija in princesa Ileana, ki sta se nato z orient- ekspresom vrnili v BukareSto. d Predsednik vlade general g. Peter Živkovič je prispel v spremstvu mi- nistra brez portfelja Nikole Uzunoviča v torek 19. t. m. dopoldne na Bled, kjer bo ostal par dni. Na Bledu se na- hajajo tudi nekateri drugi ministri in diplomati. d Zaprisega škofa dr. Rožmana. Z uka^om Nj. Ve). kralja z dne 18. t. m. je bil na predlog ministra pravde in v soglasju s predsednikom vlade ime- novan g. dr. Gregor Rožman za ljub- ljanskega škofa s plačo 10.000 Din. Novi ljubljanski škof je bil v sredo 20. t. m. dopoldne z ministrom pravde dr. Srskičem sprejet na Bledu od Nj. Vel. kralja v avdijenci in je ob tej priliki položil škofovsko priscgo. d DuhovšČina in Sokolstve. »Slo- venec« z dne 19. t. m. poroča: »Gosp. župnik Karel Škulj v Dolenji vasi pri Ribnici, bivši državni poslanec, je bil 9. avgusta t 1. od okrajnega načelstva v Kočevju na podlagi bivšega avstrij- skega državnega zakonika z dne 20. aprila 1854 obsojen na 520 Din globe, ker je, kakor se &lasi dekret z dne 25. julija St. 1254, »dne 26. 6. 1930 vzel iz občinske pisarne obrtni list Oražma I. ter mu ga izročil v žup- nišču, pri kateri priliki mu je rekel : »Morate z nami držati«, in spraševal, je-1i sin Franc pri Sokolu in s tern hotel indirektno vplivati, naj sin ne bo pri Sokolu, s^ čemer je omalovaževa! Zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, in je s tern, da je 15. 6. 1930 zaprl v župniSču Solarje ZbaSnika I., Bojca I. in Mrharja Rudolfa, ker so v slabem druStvu, s čimer je mislil društvo SKJ. v Dolenji vasi, omalovaževal zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije«. Kakor izvemo, je radi sličnih pregreškov ob- toženih Se več oseb duhovskega stanu, nekateri tudi po zakonu o zaščiti dr* žave«. d Drobiž po 25 par. Davfna uprava v Zagrebu je prejela in oddala v sredo v promet kovane novce po 25 par. d Umrla je pred dnevi na Teharju pri Celju v starosti 71 let gospa Ana Cajhnova, soproga g. Ignaca Cajhna in mati znanega gostiiniČarja in posestnika g. Joška Cajhna. Blagi pokojnici bodi ohranjen Časten spomin I d Sreski gremlj trgovce v Celju uraduje za Clane trgovcev v gornje- grajskem srezu v ponedeljek 25. avgu- sta in sicer od 9. do 12. dopoldne v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne g. Veršnika in od 14. do 16. popoldne v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri poSti«. — Načelstvo. d Pri slabl prebavl, slabokrvnosti, shujšanju, bledici. obolelosti žlez, iž- puščajih na koži, tvorih uravnava na- ravna »Franc Jožefova« grenčica iz- borno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepri- čali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franc Jožefovo« vodo. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 23. avgusta: Krajevne nevihte. IzCelja in okolice c Policljska ura v Celjn. Kakor smo se informirali pri predstojništvu mestne policije v Celju, ostane policijska ura v mestu Celju do nadaljnega neizpre- menjena. Gostilne smejo biti odprte do 24., kavarne pa do 1 ponoči. To- liko v vednost gostilničarjem, kavar- narjem in občinstvu, ker se je v zad- njih dneh ponekod zgodilo, da so mo- rali zapreti lokale že 1 uro pred do- sedanjo policijsko uro,. kar je izzvalo nepotrebno zmeSnjavo in razburjenje. c Vstop trgovskih vajencev in va- jenk. Gremij trgovcev v Celju sporo- ča : StarSi in skrbniki (varuhi) otrok brez staršev se opozarjajo, da poiščejo za fante in deklice, katere so namenili trgovskemu stanu, učna mesta najkas- neje do konca saptembra. Taki, ki bi pozneje vstopili, se ne bodo več spre- jeli v trgovsko nadaljevalno šolo, ki jo potem ne bodo mogli v poteku učne dobe dokončati. Pogoji za sprejem so, da so že štirinajst let stari, da so zdravi in da so dokončali z uspehom najmanj celo osnovno solo ali pa dva razreda meščanske Sole. c Iz sodne službe. Sodniški priprav- nik pri okrožnem sodišču v Celju g. Vinko Rautner je potrjen za stalnega in pomaknjsn v 8. skupino I. katego- rije. c Iz poStne službe. PoStni uradnik g. Srečko Staut v Mariboru je preme- meščen v Celje, poStni uradnici gdč. Mihaela Horvatova pa iz Celja v Ma- ribor in gdč. Ivanka Ježeva iz Sart- jeva v Celje. c Smrtna kosa. V Št. Petru v Sav. dolini je umrla 17. t. m. v starosti 72 let ga. Antonija Lenkova, vdova po veleposestniku. — V pondeljek 18. tm. je umrla v Celju (Glavni trg) 76 letna posestnica Neža Skutnikova iz Nove cerkve, ta§ča tukajSnjega pekovskega mojstra g. Kača, v sredo 20. t. m. pa na Miklavškem hribu 19 letna dijakinja Olga Veličkovičeva iz Šabca. V javni bolnir.i v Celju so umrli: v sredo 20. t. m. v starosti 41 let zasebni uradnik in bivši uČitelj g. Edvard Planko, sin krojaSkega mojstra g. Plsnka v Celju, 27 ietna posestnikova žena Ana Zo- renčeva iz Št. Petra pod Sv. gorami in 72 letni mesar Jože Senegačnik iz Vojnika, v četrtek 21. t. m. pa 27 letna zasebna uradnica Ruža Hajdinova iz Beograda in 80 lttna občinska reva Te- rezija Panšerjeva iz Petrovč. N. p. v m.! c Maturant! i/. 1. 1910. v Celju bodo imeli za 201etnico mature svoj sesta- nek v hotelu »Evropa« v Celju v pon- deljek 25. t. m. ob 7. zvečer. c Redka starost. Danes obhaja celj- ski slikarski mojster g. Jakob Batič v popolni telesni in duševni čilosti svoj 90. rojstni dan. Rojen je bil 22. avgusta 1840. v Gorici. Leta 1860. je odšel k vojni mornarici, kjer je služil 10 let. Udeležil se je tudi pomorske bitke pri Visu pod admiralom Tegetthoffom 20. julija 1866. in je torej eden redkih še živečih Tegetthoffovih veteranov. Kljub visoki starosti Se vedno izvrSuje svojo obrt Jubilantu iskreno čestitamo 1 c Razporedi za rentnino. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Vsled do- pisa državne uprave v Celju z dne 13. avgusta 1930, St. 1413, se objavlja, da so razporedi za rentnino za 1. 1930. v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih pri davčni upravi v Celju v sobi St. 3 razgrnjeni strankam na javen vpogled od 18. do vštevSi 26. avgusta 1930. c Pazlte pri nakupovanju gob I Ker prihaja letos na celjski trg velika mno- Skobe: Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Dalje.) Fanatik seveda ima pa drugačno obzorje! Njegov duSevni pogled gleda daleč preko zaplankanih mej ožje do- movine. Ve, da žive narodi, ki cenijo gorč kake dežele po Stevilu njihovih žrtev. Zato bi bil pripravljen za pro- speh turizma tudi darovati svoje ple- menito življenje. Take misli so mi krožile po glavi. ko sem od strani opazoval gospoda Janeza Klobaso in vlekel na uSesa nje- gove zgovorne besede. Počasi smo se prizibali do Luč. Se- veda, takrat Se ni bilo Matjaža in nje- gove limuzine, da bi videli konji, kako se hitro vozi. Leno in zaspano sta vlekla Bavčeva Arabca naS originalni voz, ki nas je pa vseeno tresel in re- Setal kakor MihČev pajkelj moko. Zdajci zagledamo na cesti tri orož- nike s plutastimi piklhavbami na ple- Sastih glavah. Kocbek takoj veli voz- niku, naj ustavi in povabi gospode na voz. «Škoda», je vzdihnil, ko so možje postave odklonili prijazno vabilo. »Rad bi vas vide! na Ojstrici — radi rime, Da bi lahko zapisal v spominsko knjigo: »Šli smo skozi Škarje, s sabo imeli smo žandarje.« V Lučah smo stopili z voza. Na pragu hotela »Radohe« se je prikazal golorok, trebuSsst moi lepo okroglega obraza in nam je povedal, da imajo gostijo. In res se je sliSalo iz gostil- niške sobe tisto živahno prerivanje — ob zvokih malo naduSljive harmonike — ki mu pravimo: pies. Vmes so peli ubrani glasovi: »Brez uržoha resničnega ljubezen je razšaidana. Naj bo, naj bo Stako!« »Mladi par si pa bom ogledal,« je rekel gospod Vesel. Čim je pa stopil na gostilniški prag, so ga pograbile nežne roke in potegnile v človeški vr- tinec. Tudi mi drugi smo doživeli e- nako usodo. Vrteli smo se med vese- limi, prijaznimi in gostoljubnimi Lu- čani, da je kar pokalo pod nogami. Na klopi pred hiSo je sedel prileten gospod. Z obema rokama ki je podpi- ral debelo glavo. Mračno je strmel v tla. Možakar je bil iz Gradca, pisar- niška moč gospoda inžnjerja, si je bil tiste dni ravno s svojimi delavci do- gradil cesto do Luč. »Kaj tako žalostni, g. Springer?« ga prijazno nagovori Kocbek. «Pojdite z mano na gostijo.« »O Gott behüt'«, se je začel razbur- jati starec. »In diese Höll'ge i nim- mer.« »Pa zakai ne, g. Springer?« »Denkens' ihnan. Zwoa Fotzen hob'i kriagt von aner ganz kloanen Babn. Dös is zum toll werden! Dös is zum krepieren! Und die schönen Augen- gläser sind a no hin!« »Armer Teufel! Pa zakaj vam je pri- peljala zaušnice?« »Weil di Leut' koanen Gspaß ver- steh'n. 1 wollt holt an Busserl gebn, bin ober der dreckigen Babn wahr- scheinlich zu olt und zu schiech gwest. Dös is zum krepieren! I hob e gwust, dös obere Sanntal wird mein Ruin sein!« »Kar pozabite,« ga je tolažil Koc- bek. »Juha se nikdar tako vroČa ne je, kakor st je bila skuhala!« Prijazno ga je prijel pod pazduho in ga skoraj s silo vlekel v hišo. »I hob schon gsogt, in die Höll' ge i' nimmer!« Pa je le Sei. Ko sem pozneje pri- plesal z zalo planinsko hčerko božjo do mize v kotu, sem zaslišal kraha- joči njegov glas: »Pa sakaj tako hud in Sieht, lepo , Micrl? Jes tebi nič rada mela!« j III. Da bi se poSteno spočili in pripra- vili za napore prihodnjega dne, smo v manu poiskali prenočiSče drugje, kjer ni bilo harmonike in gostije. Toda tudi tu nismo naSli pravega miru bo- žjega. Iz najlepSega sna nas vzbudi nežna podoknica: »Počakaj, Lovre, da godlja zavre, jo boS jedel štako, da boS gledal grdo!« Te godlje ni hotelo zmanjkati. Celo večnost so jo kuhali pod oknom. Raz- dražen kakor lev vstanem in stopim k oknu. V tem trenutku pa zagledam pod sabo v prvem nadstropju roko, ki je držala lepo okroglo porcelanasto posodo. Ta roka je visela v pozi zna- nih slik svetega Florijana, kako gasi goreče pbslopje. Tedaj je pa utihnila pesem, da se je črez kaki dve uri Ie Se krepkeje oglasila. Pa ne za dolgo ! Zakaj že pri prvih taktih je pri sle- hernemu oknu stal improviziran gasi- lec z belo posodo, pripravljen, da po- gasi ogenj spodaj stoječih, od alkohola razgretih glav. Ko smo pri zajtrku omenili naSe čudno nočno doživetje rdečelični nata- karici, je smehljaje povedala, da so takih podoknic že navajeni, odkar imajo v hiSi komija Lovreta, ki ga hodijo sovražniki dražit... Solnce se je že dolgo smehljalo med raztrganimi oblaki, ko ismo jo ubrali iz prijazne vasi proti prvemu planin- skemu kmetu. Kar zavpije gospoclična Monika: »Jezus, modras!« Kakor iskre v kovačnici smo odsko- Cili. »Kje je?« »Tam.« In res zagledamo v razdaüji kakih pet korakov pepelnato siv svitek z dvignjeno glavo. (Dalje.) Stran Z. »Nova Doba« 22. VIII. 1930. Stev. 67. žina gob — v sredo 20. t. m. jih je j bilo 80 košar — opozarja mestno j tržno nadzorstvo v Celju občinstvo, naj pazi pri nakupovanju gob na to, ali so gobe sveže, ker so preko 36 ur stare in mehke gobe, ki že kažejo znake razpadanja, zdravju škodljive in neužitne. c Strupene gobe je jedla v sredo 20. t. m. družina brezposelnega rudarja Piliha v Libojah pri Petrovčah. Pri ru- darjevi ženi Mariji Pilihovi in 4 otro- kih se je kmalu pojavilo zastrupljenje in so jih takoj prepeljali z avtomo- bilom v celjsko bolnico. c Levo nogo s! je zlomlla 19. t. m. na Ljubnem pri padcu 76-letna prevžitkarica Fani Sušnikova. Zdravi se celjski bolnici. c Nesreča kolesarja. 21 letni posest- nikov sin Matiia Jeraj z Vrhpolja pri Rečici ob Savinji je zavozil 19. t. m. kolesom v neki avto. Pri karambolu si je Jeraj zlomil levo ključnico in se tudi poškodoval na glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. c Aretaclja znanega berača. V sredo 20. t. m. dopoldne je bil aretiran v Aškerčevi ulici pod imenom »Tina uki« znani slaboumni berač Martin Točaj. Star je okrog 60 let in baje pristojen v Višnjo vas pri Vojniku. Točaj berači že mnogo let po Celju in okoüci. Ljudje so se stalno pritoževali, da se berač slači in oblači kar na cesti, opravlja tam svojo telesno potrebo, si obira mrčes in vzbuja s tem javno po- hujšanje. Domovinska občina naj bi ga oddala v hiralnico ali vsaj skrbela, da ne bo hodil v drtige občine beračit. c Prijatelj medu. V noči na nedeljo ]e neznan sladkosnednež odnesel iz čebelnjaka sodnega oficijala g. Antona Dolenca pod bolniškim pokopaliSčem 7 kg težek sat medu v vrednosti 200 dinarjev. Med je jedel kar po poti in so našli koščke satovja na Novi cesti skozi do državne ceste v Gaberju. c Nepošten berač. V sredo 20. t. m. je naSel berač Kačič pri Št. Rupertu v Savinjski dolini črno žensko ročno torbico. Šel je ž njo v Celje in jo hotel tu prodati, pa so ga kmalu zasledili in aretirali. c Prednaznanilo. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužben- cev v Celju priredi v nedeljo 14. sep- tembra veliko ljudsko veselico v So- kolskem domu v Gaberju. Čisti pribi- tek je namenjen bolnim članom dru- štva. Vsled tega se vsa cenj. društva vljudno naproSajo, da ta dan ne pri rejajo svojih prireditev. c Ljudska SamopomoČ v Mariboru naznanja opetovano vsemu cenj. občin- stvu v Sloveniji, da nimajo naSi po- verjeniki nobene pravice do kakšnega inkasa; v znak prejme stranka od po- verjenika začasno potrdilo pristopa s podpisom poverjenika in poštno polož- nico. Priznavamo le plačila po naših poštnih položnicah oz. nakaznicah in direktna plačila v naši pisarni. Vsak poverjenik se ima izkazati z našim dru- štvenim pooblastilom. 600 c Kokoš je izginila. Posestnici Ma- rip Lahovi v Gozclnem delu je v sre- do 20. t. m. popoldne izginila 40 Din vredna kokoš. Ni še ugotovljeno, ali je bila kokoš ukradena ali pa jo je odnesda liisica. oranžado ZAHTEVAJTE „VERO" POVSOD! limonado <: Izgube in najdbe. Izguba: rujava usnjata listnica s 60 Din in tremi le- gitilmacijami na ime Josjpa Ferka, med njimi sokolska legitimacija, iz- gubljcna 20. t. m. v mestu. — Najdbc: rujava Usaijata listnica s tremi lcgiti- macijami in brez denarja, najdena 20. t. m. v Aškerčevi ulici; razni doku- menti na ime Josipa Kelemana iz No- vega Sada in inž. Osersa z Dunaja, najdeni 18. t. m. v Prešernovi ulici; rujava aktovka z belo srajco, najdena 17.'%. m. v mestnem parku; 100-dinar- ski bankovec, najden 18. t. m. v veži pred davčno upravo; svetlorujava us- njata ženska roCna torbica z drobna- rijo in sokolsko legitimacijo na ime Zinke Prlstovškove. S fc »Vera« je le etia. Že od nekdaj je tako, da skuša konkurenca izpod- riniti res dobro stvar. Tako se godi tudi oranžadi »Vera«. Zato naj pazi vsak, ki naroči oranžado, da dobl res »Vero«, k! Je edina naravna, brez kemlčnlh primes! napravljena brezal koholna pfjača. Piti po zmoti slabšo pijačo, potem pa čez »Vero« zabav- Ijati, je krivlčno! c Nočno lekarniško službo irna od sobote 23. t. m. do vštetega petka 29. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasllno društvo v Ceiju. Teden- sko službo ima od nedelje 24. t. m. do vštete sobote 30. t. m. II. vod pod vodiitvom g. J. Pristoška. Dopisi Sv. Peter v Sav. dol. (Sokolski nastop). Sokolsko društvo v Sv. Pe- tru ima svoj javni nastop v nedeljo 24. t. m. ob 16. Nastop je združen z veselico, pri kateri bo svirala priznano dobra celjska železničarska godba. Za- radi ugodnih železniških in avtobusnih zvez pričakujemo obilne udeležbe oko- ličanov in tudi Celjanov. Za dobro je dačo in pijačo je poskrbljeno. Sv. Jurlj ob j. ž. Popravilo po- slopij. V letošnjem poletju si je dalo mnogo posestnikov svoje domove na novo preslikati. Tako je dobil posebno gornji trg prav čedno zunanjost. Šolo tudi temeljito popravljajo. Z'darji so svoja dela že opravili, pleskarji pa ga bodo do začetka šole. Primerno bi bilo, da bi se ob železnem plotu šobkega vrta napravila pot za peSce, da bi jim ne bilo treba gaziti blata po cesti, pa tudi v okras trga bi bilo. Sv. Jurlj ob j. ž. Elektrifikacija našega trga stalno napreduje. Sedaj si je zopet nekaj posestnikov dalo napeljati električno luč v svoje hiše. Do zime bo le še malo hiš, kjer še ne bo prijetne električne razsvetljave. Sv. Jurlj ob J ž. (Kažipoti). Že lansko leto je «Nova Doba» pisala, da je treba v Sv. Juriju postaviti dva kažipota za avtomobile, ki vozijo v Rog. Slatino. Eden tak kažipot sedaj že stoji pri Sikošku. A nujno potreben je se eden na križ^aču cest pri g. A- damu Kinclu, da ne bodo avtomobilisti ravno pod klancem prisiljeni obstajatt in povpraSevati za pot v Rogaško Slatino. Cesta pelje tu sicer naravnost, a je strma in precej razdrapana, pa se zdi sumljiva in potniki raje spra- šujejo. V obralni smeri Rogaška Sla- tina—Celje pa je treba postaviti pri gostilni g. Fr. Kincl2 kažipot z napisom »V Celje«. Planina pri Sevnlcl. Naš trg so do zadnjega časa poznali samo živinski prekupci iz Italije in Nemčije. Zadnje čase opažamo vedno več tujcev-leto- viščarjev, katerim je glavna stvar Čisti naŠ zra1:. Globoko doli po doiinah proti Št. Jurju ob jnž. žel. Jurkloštru in Sevnici se vali neprodirna megla, pri nas pa sije solnce skozi čisti zrak. Res užitek je gledati ta naravni prizor, ki dvigne človeka «nad oblake». Malo u- dobnosti več v trgu in iz zapuščene Planine bi lahko nastala druga Kranj- ska gora. Prijatelje harave vabimo v našo idilo. Planlnapri Sevnlcl. Po kratki, mučni bolezni je umrl g. Pepi Pintar, gostil- ničar in posestntk. Bil je rodom Ne- mec z Bavarskega, toda našim krajem se je tako prilagodil, da so že bližnji sosedje pozabili njegovo pokolenje. — Bodi mu naša zemljica lahka. ,Weckove' aParate in kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja priporoča Jos. JAGODIČ CELJE, Glavni trg Specerija Železnina Sevnlca ob Savi. (UmetniSki koncert). Sokolsko društvo v Sev- nici je priredilo v sredo 20. t. m. v okusno opremljeni dvorani Sokolskega doma umetniški koncert, pri katercm sta sodelovala domačina uČitelj g. Fric Ljubič na vijolini in g. Drago Cimper- šek na klavirju. Iz prijaznosti so so- delo/ali operna pevka gospa Jožica Draganovičeva, operni pevec g. Miloš Zee in g. Božo Rothl, član Orkestral- nega druStva Glasbene Matice v Ljub- Ijani. Vse točke so izvajali točno in precizno. Ne bi bilo umestno podrob- neje točko za točko kritizirati, kajti kritiko je jasno pokazalo občinstvo z najburnejSim aplavzom in s tem, da ni hotelo zapustiti dvorane. Po kon- certu je sledila prav animirana prosta zabava s plesom ob zvokih jaz/:a. — Sokolsko druStvo, posebno pa še kot mravlja marljivega starosto, g. Kladni- nika, sedanjega Šolskega upravitelja, prosimo, da nam še večkrat pripravijo sličen umetniški užitek. GornJI grad. Namesto cvetja na Kocbekov grob sta poslala g. Joško Bizjak, šolski upravitelj v Celju in nje- gova sojsroga ga. Fina 200 Din za uboge gornjegrajske Šolske otroke. Za lepi dar se jima iskreno zahvaljuje šolski upravitelj Josip Korban. Suba drva in premog pri F. Basic, Celje Benj. Ipavca 3 Gospodarstvo VII. poročllo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih na- sadov. Žalec v Sav. dol., 18. avgusta. Obiranje hnielja je v polnem teku in bo najbrŽ vkljub deloma neugodnemu vremenu končano že ta teden. Mno- žina pridelka se ceni na 14—15 000 meterskih stotov. Kakovost letošnjega hmelja bo ono minulega Ieta preko- süa, ker se je obiranie pričeio pravo- časno in se izvršnje najskibneje. Ko- bule so lepe zelene barve, so zelo težke in imajo najboljši aroma. Do51o je že nekaj tujih kupcev, ki odpošiljajo svojim tvrdkam vzorce na- šega pridelka. Do večjih kupčij dose- daj še ni prišlo, pat pa se predprodani hmelj polagoma prejema. Društveno vodstvo. g Plemesiski sejera In premovanje plncgavske govedi v Ormožu. Zveza selekcijskih druStev za pincgavsko go- vedo v Ormožu, v kateri so včlanjena društva v Središču, Ormožu, Sv. Le- nartu in Sv. Marieti, priredi s podporo kr. bsnske uprave v Ljubljani v petek 19. septembra ob 8. zjutraj na sejmi- šču v Ormožu premovanje rodovniške govedi pincgavske pasme za svoje Cla- ne. Istočasno s premovanjem se vr5i tudi plemenski sejem za mlado živino v starosti od 6 do 24 mesecev. Po drobne inforrnacije so na razpolago pri zvezi. Kino Mestni kino Celje. Petek 22., so- bota 23. in nedelja 24. avgusta «Divne lažl Nine Petrovne». Rekordni ruski velefilm, ki je dosegel doslej izredrce uspehe. V glavnih ulogalt Brigita Helm, Franc Lederer, Warwick Ward in Ce- ljan Harry Hardt (Klimbacher). Pred- prodaja vstopnic v trafiki ge. Kovačeve v Aleksandrovi ulici. KOŽELJ LADISLAV: V Pariz! (Po dnevniku.) (Nadaljevanje). Iz Louvra smo se odpeljali v Se- nat. Projšnje case se je imenovalo poslopje Luksemburška palača, ker stoji tik ob Luksemburškem parku, priljubljenem pariškem šetališču. »V šollski dobi kar mrgoli dijaštva, ki se tu uči«, mi je pravil moj tovariš Parižan. S^nat izgleda na zunaj ka- kor šolsko poslopje. Na proCe'lju jc velika ura. Vstopimo. Na stopnišču časti nas je pričakoval senator Las- cal, ki nas najpreje povecle na malo zakusko. Zatem si poglcdamo posa- mezne dvorane. Glavni ,senator gosp. Louscas nam govori o zgodovini pa- lace in nam razkazuje »like: Napole- ona, Vojno in Mir. Nato nas povecle v Biblioteko, preko katere teče pa- riški poldnevnik. Vračamo se skozi galerijo Des Bustes. Ime je dobila po številnih doprsnih kipili senatorjev in diplomatov. Za pisalnimi mizami sede v službi osiveli gospodje, ki ra- dovedno motre naše obleke. Mojega tovariša Srba baš povprašuje neki gospod s srebrno verigo okoli vratu, čemu imajo opanke tako dolg »kljun«! Za spomin nam še razdele cclo kopico razglednic. Po obedu smo se odpeljali s tram- vajem v Versailles. Vozimo se dobre pol ure. Kmalu smo v Versaillesu. Prostorno dvorišče je polno tujcev, ki so prišli sem z istim namenom kakormi. Zamalo napitnino clobimo vodnika. Ta nam naipre; raztolmači zgodo* vinski pomen versail eskega gradu, nato nas pa vodi po posameznih dvoranah, opozarjajoč nas na najpomembnejše znamenitosti. Versailleski grad je postal svetovno- znan za vlade Ludovika XIV. Temu vladarju je bil procvit palace prav po- sebno pri srcu. Umljivo je, da so jo odslej izbrali mnogi kralji za svojo rezidenco. Po izbruhu veüke revolucije je postal grad plen podivjane množice. Propadal je, dokler ga ni kralj Ludo- vik Filip pretvoril v hisčorični muzej. Sxer ne vsebuje posebnih vrednot, pač pa je znamenit po zgodovinskih spo- minih. L. 1871., po zavrženi nemško- francoski vojni, so v Zrcalni galeriji prog'asili Nernci Viljema Pruskega za svojega vladarja. V isti dvorani je bil leta 1919. podpisan versailleski mir, ki je uklonil «nepremagljivo» Nemčijo. Pač ironija usode ! Za gradom se razprostira pros.tran park z mnogimi bazeni in različnimi skupirani kamenitih kipov grških mi- toloških bitij. Zeleni nasadi dajejo oko- lici zelo prijeten vtis. Na uho nam ves čas udarjajo zvoki plesne godbe. Kaj čuda, da se večkrat zavrti po taktu staro in mlado. No, saj to so Parižani, ki tako radi plešejo. Mi Jugoslovani smo seveda zaplesali le običajno kolo. Po zakuski, ki nam so je priredila neka gospa v bližnji restavraciji, smo se vr- nili v Pariz. Zvečer smo bili kot gostje g. prezi- denta pri predstavi Wagnerjeve «Val- kire» v Grand Operi. Pravijo, da je pariška opera po svoji razsežoosti naj- večja na svetu. Tudi lepa je in zelo razkošno opremijena, s^j so jo gradili najslavnejši francoski arhitekti umet- niki. Mogočen vtis napravi široko mra- mornato stopnišče, ki vodi k ložam in v gorenje prostore. Razume se, da nastopajo v pariški operi le najboljši pevci in igralci. Kljub temu nas je igra utrujala, zlasti proti koncu, saj je znano, da so Wagnerjeve opera zelo težke. Zato so bili tudi od- mori temu primerno precej dolgi. Operi smo prisostvovali na željo Fi- daca v narodnih nošah, ki so vzbujale več pozornosti nego krasne toalete mla- dih pariških krasotic. Koder smo ho- dili, se je čulo za nami : «Voici les jeunes Yougoslaves I Ah, des beaux costumes !» in slično. Ko smo odhajali, so nas prisrfno pozdravljali, izražajoč svoje simpatije do prijateljskega naroda. Sqdio 139 Din rdeča ali ro- žasta odeja! Samo 150 Dio krasna klot-odeja! Solo 43 Din sivo vzorča- sta flanel- odeja ! PRODAJA Tpgovslii dorn StßrmBCHh Celje Oglejte si ogromno zalogo in izložbe! Cene čudovito nizke, kakovost dobra! Kupim trgovsko hišo v Celju Navesti je skrajno ceno. Na pretirane cene in na anonimne ponudbe ne odgovarjam. Ponudbe na upravo pod „Plačam takoj". Štev. G7. »Nova Doba« 22. VIII. 1930. Strau 3. Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Igna-t Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 96 »Dajte proč pernico, draga punca, tako, in seclaj gospo Kondelikovo le- po položimo.« Ko so tako napravili, je Katinki v kuhinji nekaj ukazala, obljubila, da čcz nekaj časa zopet pog"leda k bol- nici, vrnila se je z Vejvaro v drugo nadstropje in mu je rekla, kakor bi se zelo veselila: »To bi bil slučaj — izreden slučaj, gospod Vejvara, ako bi se z gospo Kondelikovo tudi že danes začelo.« »Za božjo voljo!« je zaklical Vej- vara. »Kaj se lahko to zgodi?« »Nimamo več daleč, gospod Vejva- ra«, je odvrn'iila gospa Muknšnablo- va. »Izreden slučaj bi to bil. Seveda, seveda, tole z mlado gospo jo je pre- treslo. — In pravzaprav, za božjo vo- ljo — kje pa je gospod Kondelik?« Da, na mojstra Kondelika se tudi Vejvara ni spomnil. XLII. Kje se je gospod Kondelik zamudil- Ko je mojster Kondelik spravil Pepico in Vejvaro v voz, se je globoko oddahnil, kakor bi se Iznebil velike skrbi in je gledal za vozom, ki je dr- dral gori proti Žitni ulici, clokler ni zginil. Ko ise je v^c oddaljeval, je opa- zil zadaj na njem številko 54. »Kakor bi ga Igrali«, je mrmral pod brkami in je tudi stopal proti Žitni ulici. »Štiriinpetdcset — mnogo be- sed. Mislim, da iz tega oblaka še ne bo deževalo. Toda ženske so ženske! Kakor iz porcelana. Saj je priletela k nam kakor prepelica. Toda matere ni bilo doma, to je ravno. Hekla bi ji kako besedico, pa bi bilo zopet dobro. No, naj pogledam k njim. Sicer je veieeno, kam grem. Samo ta prokleti klanec do Vinogradov! — Ko born vi- del teto Katinko, ji povem številko voza. Naj stavi ekstrato. Stavila bo, to vem gotovo. Že vcčkrat je hotela raztrgati loterijo. — Da. erar! Ali tudi njega kdo raztrga? Ta trga nas!« Malo ljudi je ,srečal mojster Konde- lik. Po Karlovem trgu so se spreha- jali posamezniki, kakor v zadrcgi; kaj bi s tem krasnim dnevom počeli. Kdor je le mogel, je že ušel iz Präge, glavni del izletnikov takoj po obedu, z zabavnimi vlaki ali s parniki gori po Vltavi. Samo tupatam je hitel kak zakonski par brez otrok na poslednji vlak ali tudi parnik, tarn tudi mlad, zaljubljen parček, ves srečen, da je mogel uiti brez materinega in očeto- vega nadzorstva. Dočim je ležal na obrazu starejših ljudi izraz, ki je pri- Cal, da so se že naveličali nedelje, so mladi ljudje kar goreli nestrpnosti, da bi že enkrat sedeli v vlaku ali na krovu parnika. Solnce je stalo že vi- soko, lahko še užijejo nekaj nedelje. In daleč tudi ne pojdejo, ko niso nio- gli oditi prej. V Huhlje, v Podbabo, v Podgorje — kamorkoli. Povsod je ka- ka goščava, grmiCevje, izgubljena steza v kakem gaju, kjer se skrijejo pred očmi radovednežev. Ah, mladost najde povsod kotiček za svoje šepe- tanje, strastno objemanje, za tajne ob- ljube. In če bi morala iti tudi po tr- nju. Mladost ne hrepeni po udobnosti. Še bolje, če je kraj nepristopen. Nihče ne bo lezel za nj'imi. Mojster Kondelik je oSvignil vse te potnike skoro s škodoželjnim pogle- dom. Spomnil se je pri tem na svoje nekdanje izlete z rodbino in z Vejvaro in zibal se je v blagi zavcsti, da je to minilo, da mu sedaj ni treba nika- mor več iti. »Le bezlajte«, je mrmral gredoč, ko je gledal za izletniki5 katerim so praSka tla kar gorela pod nogami. »Cakajo vas tam, revčki, s kislimi češpljami in s popopranim suroVim lnaslom in s suhim kruhora. Jaz osta- nem lepo v Pragi, prijatelji. Mi srao že bili tarn.1« Mojster Kondelik se je skoro za- sanejal, ko je pomislil, da je »že bil Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Prva južnoštajerska vinaraka zadruga v Celju. tam«. S tem je končano. Zakaj sedaj, ko to pri Vejvarovih in doma pri njem poči, bo imel Šele pravi mir. Mamici bosta imeli druge skrbi, ne pa izmišljati si izlete. Morda se umiri tudi ta prismojeni Vejvara in pojde ž njim — z očetom Kondelikom — včasih na kak kozarec piva, kje blizu, kjer bo udobno. »Tri sto vragov«, je pomislil sedaj mojster Kondelik, »saj je že čas, da včasih kje prijateljsko posediva in se pogovoriva. Veselil sem se, da bom hodil z njim, kakor s sinom — vedno se mi je zdelo, da nam že kak moški v hiši manjka — toda sedaj se nepre- nehoma drži krila. In kaj mi pravza- prav ostane na tem svetu? Nisem več inladenič — še kakih par let, pa bom starček — potem pride ona koščena in mi poreče: Venceljček, Kondelik...« Mojster Kondelik se je ustrašil, ko je videl, da sam kliče ono koščeno. Zakaj tega se je nerad dotikal tudi natihoma, kaj šele z glasniml' bese- dami. Ustavil se je kakor bi hotel s tem pretrgati tudi pas neprijaznih misli, vzdihnil je iz polnih pljuč in je zasiopel. Med kot hranilo in zdravilo Kaj je čebelni med? Cebelni med je od Cebel nabrani in predelani sladki sok? ki ga nudi rastlinstvo zlastj v cvetovih. Po če- belah nabrani sladki sok se imenuje nektar in ni še med. Čebele med zgo- stijo in predelajo v panju. Zreli med je gosto tekoč, čim gostejši, tem bolj- ši je. Barva öebelnega medu. Čebelni med je vseh barv od vode- no eiste do temnozelene in temno- rujave. Barva medu je odvisna od cvetov, na katerih so čebele med na- brale. Svetlejše barve ugajajo očem, odloCilen pa je le okus medu. Redilnost medu/ Žlica medu vsebuje 75 kalorij, to- re j več nego 1 kurje jiajce. Dr. med. Reklam piše: Med je lahko prebav- ljiv, redilen, gre naravnost v kri, oživi živce in krepi telo. Med naj se uživa na kruhu in ne sam, sicer se ga visak hitro prenaje. Azuriranjey enilanjey vezenje na stroj izvršuje najceneje in solidno M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova ul. NAZNANJm Cenjenemu občinstvu vljudno nazna- njam, da sem prevzel obče znano cevljarsko öelavnico v Samostanski ul. It 6 (po g. KolSku), ki jo bom vodil samo z dobrimi, vestnimi in točnimi močmi ter po zmernih cenah. Ob tej priliki se priporočam slav. občinstvu za na- daljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Josip Kolar, Cevlja» s!kl mojster Celje - Samostanska ulica 6 Hlev in koz^lec z dobro ohranjeno opeko, ki se lahko upo- rabi za zldanjc, se proda po ugodni ceni. Natančna pojasnila : Celje-Oaberje St. 13*. (Od gostilne Grah, levo). H i 3 n i c o samostojno starejšo žensko brez otrok sprejmem takoj. Vpražati Celje, Ko- vaška ulica 3/1. nadstr. V a j e n c a z dobrim Solskim spričevalom sprejme elektrotehn. podjetje Karol Florjančlč, Celje. Med kot hranilo malih otrok. Zdravnik dr. Val. Dukeski v Pisto- ji pravi: Moja soproga je bila žal nezmožna dojiti najinega otroka popolnoma, kar sem konstatiral že prve dni 9 svoj/im tovarišem-zdravnikom. Stala sva pred nalogo, da nadomestiva manjkajoče materino mleko s pre- parati iz medu. Takoj sva s tovari- šeni dognala, da otrok slabo prebav- lja umetno hrano in sva šla na se- stavo umetne hrane iz domaCih pro- izvodov. Odločila sva 'se za zmes masla in moke, kateri sva pridejala po 15 do 20 gramov sladkorja dnev- no. Uspeh je bil boljši nego z izgo- tovljenimi preparati, a vendar ni bi- la še prebava v popolnem redu. Prepričan sem bil, da morem otro- ku le v toliko izboljšati nadomestilo za manjkajoCe materino mleko s tem, da zmesi čajnega masla in mo- ke dodam namesto sladkorja 25 do 30 gr. medu. Bilo je v resnici tako, kakor bi pri- l,il ugašajoči luči olja. Takoj je otrok redno in brezhibno prebavljal. Doda- jali smo njegovi umetni hrani dnev- no medu in sicer z rastočo starostjo vedno večjo množino. Otrok je star 14 mosecev in je neverjetno močno razvit za svojo starost. Ne samo, da ni imel otrok nobene motnje v pre- bavi, bil ni sploh nikdar bolan. Ne morem drugomu nego ravno redil- nost,i medu pripisati ta veseli pojav, saj je otrok dobival od svojega 15. dne redno vsak dan medu. Ni mogo- če razlagati zdravje in razvoj, tega otroka iz naravne prirojene mu čvr- stos.ti. (Konec prih.) Slabl zoble Kvarijo najlepSi obraz. Noprijeten dull ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasni) osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krascn sijaj slonovine, posebno t vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista öisti zobe tudi na njih stranicah ter od- straiijuje ostnnko jcdi, ki povzročajo gnilobo. Poskusitc najprcj z malo tubo Chlorodont- paste, ki aUno Din. 8*—. Chlorodont Ščetka za otroko, za dame (raehke ščetine), za gosjiuile (trdo gcotnic). Pnstno samo v originalncm moilro-zolcncm omotu z napisom Chlorodont. Dubiva bo povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodctc brezplačno ono poskusno tubo za veökratno uporabo. Tvornice Zlatoroff, Oddclek Chlorodont, Maribor. _ . b nižjeSolca sprejmem na stanovanje z dobro oskrbo. Klavir na razpola«;o. Na- slov v upravi »Nove Dobe«. 2-1 3 stanovanja obstoječa iz 4 sob, kopa!nice, kuhinje in pritiklin se oddaja : prvo takoj, drugo 1. sept., tretje 1. okt. Naslov v upravi. DIJAKA iz boljše hiše sprejme v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo učttelj v vili blizu gimnazije. Naslov v upr. 3-1 STANOVANJE 3 do 4 sobno v mestu ali bližini niesta išče mirna stranka. Vzanie v najem tudi celo hišo event, z vrtom. Ponuditi pod označbo »Stanovanje za takoj« na upravo »Nove Dobe«. Dijaka nižješolca sprejme boljša rodbina k svojemu s'nu SestoSolcu v popolno prvovrstno oskrb^. Naslov v upravi lista. MALINOVEC pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem 8 kg Din 18- — Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IVO TONČIČ QELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica Suha drva 33 v kolobarjih ä po Din 5*50 kakor tudi vsaka količina trdih in mehkih drv, se dobi po najnižji ceni pri Prwi jugcsslovanski lean! indusiriji v Celju - Z^vodna. Kranjshe hlobäse sir, salamo, sardine, pastete ter vse vrst specorijske in delikatesno blago priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta 17 in Samostanska ulica štev. 4. Stran 4. »Nova Doba« 22. VIII. 1930. Štev. 67. Dnevno sveže prvovrstno cajno maslo trapistovski, polemenrtolski in švicarski sir, sslamo in raznovrstne konzerve nudi najceneje _L• JRtLt,3orsrsiJL]s:s».x*9 C sna vefiiko! C Hj tjFk S_mo na veiiköi pravi švicarski v škatijah znamke Chalet in Tiger» ter domači Alfse nudi najcenejše JLloj as la/K sa2S-fc ^_l^ä _k_ CELJE, KRALJA PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna j>i^«_a»?r\a kai^re IVtlin za <5iö^v'