ass Velja po pošti: m Za oelo leto aapre] . K 26'— za pol leta * . » 13*— za četrt » » . » 6*50 ia en meseo > . » 2*20 ga Nemčijo celoletno » 29*— ia ostalo inozemstvo » 35*— es Vupravništvu: sa Za oelo leto naprej . K 22-40 ■a pol leta » . > 11*20 ■a četrt » » . » 5*60 ia en meseo » . * 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. Inserat!: Enostolpna petltvrsta (72 mm): ■a enkrat......po 19 t ca dvakrat.....» 13 » ia trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratneu objavljenja primeren popast. ===== Izhaja: vsjtk dan, izvzemši nedelje la pr.aznlke, ob S. url popoldne Uredništvo Je v Kopitarjevih ulioah štev. 8/1H. Rokopisi ae ne vračajo; nelrankirana pisma ae M b aprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. m P olitičen list za slovenski naro d ■ Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. ~mm «= Sprejema naročnino, fnserate ln reklamacije, =» ------ Upravniškega telefona štev. 188. -lj •osebno. Pri S 6. predlaga, naj se črta besedilo: »Ako pa jc do zastopstva upravičenih več oseb, določijo naj izmed sebe enega, ki naj glasuje« uri še nekaj drugih izpremeinb. Jaklič. Zakonski načrt ima namen, da se razširi volivna pravica. Naglaša, da pogreša v zakonu volivno pravico učiteljic na ljudskih in meščanskih šolah. Jakličev predlog podpirajo tudi liberalci. Ko stavlja še 'baron Schvvegel svoje izpreminjevalnc predloge, govori poslanec Piber. Za delavce. Visoka zbornica! Kot poslanec pete kurije, torej tudi delavcev, si štejem v dolžnost pri debati o občinski volivni reformi oglasiti se k besedi. Visoka zbornica! Po § 1. imajo pravico oni državljani, kateri so 24 leto dovršili in imajo vse potrebne postavne lastnosti, voliti. Po tem paragrafu torej dobe aktivno in pasivno vol. pravico tudi doslej brezpravni delavci. Delavci na Jesenicah, Tržiču. Kropi in Kairmigorici, koje imam čast zastopati, plačujejo mnogokrat ogromne svote indi-rektnih davkov. S temi pomagajo polniti občinsko blagajno. Saj obrtniki, pri katerih delavci kupujejo živila, hišni posestniki, katerim oni plačujejo stanarino, od uplačanih zneskov, koje dobe od delavcev, plačujejo svoje davke. Po vsej pravici trdim, delavci so po (Udustrijalnih krajih važen vzdržujoč faktor občine. Plačevati morajo, a pravic pri občini nimajo nobenih. Novi občinski volivni red naj popravi delavcem desetletja sem storjeno kričečo krivico zastarelega občinskega volivnega reda. Visoka zbornica! Delavci se zavedajo svojih pravic. Mi zastopniki smo jim dolžni dati, kar jim gre po božji in človeški pravici. Demokratično stališče, čut pravičnosti zahteva, da delavcem odpremo vrata v občinske zastope, da bodo imeli priliko sodelovati pri obč. upravilneriT področju, namreč domačem lastnem in izročenem. Visoka zbornica! Prosim, sprejmite novi občinski volivni red! Dajmo delavcem tajno, in sicer direktno aktivno in pasivno volivno pravico Delavci nam bodo hvaležni. Dr. Pegan vzame z zadovoljstvom na znanje, da je dr. Triller priznal, da obsega predloga vrline. Ako bi sc šlo zgolj za gospodarske koristi, bi ne imela Ljubljana tak zastop, kakor ga ima zdaj. Nato izjavi, da ne nasprotuje dr. Trillerju, če se črta II. odstavek § 34. Glede na izvajanja Višnikarjeva odklanja očitanja, da bi bila naša stranka sovražnica uradništva. Dr. Krek. Na vsak način ima varuh dolžnost, da čuva vse 'koristi varovancev. Praiktiški. razlog govori proti, da bi .imeli mladoletni volivno pravico. Uvedel bi se lahko koruptiven element. Za svojo lastno osebo zastopa stališče, da mora imeti tudi ženska volivno pravico. Nikakor pa ne gre. da, 'ko nimamo še splošne ženske volivnc pravice, bi imele upravičene volivke nekako pred-pravico. OBČINSKI VOLIVNI RED SPREJET. L j u b 1 j a n a , 13. okt. Deželni zbor je sprejel včeraj ob 6. uri 10 minut zvečer novelo k občinskemu in k občinskemu volivnemu redu in sicer s 26 proti JO glasovom. Liberalci včeraj niso obstruirali. Razprava se je vršila dostojno in mirno. Splošno pozornost so vzbudila izvajanja načelnika naše stranke dr. Susteršiča, kakor tudi kratka a jedrnata izvajanja poročevalca Jarca, ki jc med drugim klical nemškim veleposestnikom, naj ne bodo coklje napredku kranjske dežele. Toplo se je potegnil poslanec Piber za delavske zahteve. Kakšna je nova postava. Novi občinski volivni red obdrži tri volivne razrede. Izprernene se pa volivci. Zdaj volijo samo davkoplačevalci. Po iz-premenjenem volivnem redu bo imel vsak državljan, ki dopolni 24 leto in ki stanuje tri leta v občini, volivno pravico. Zdaj se ločijo davkoplačevalci od nedavkoplače-valcev. Davkoplačevalci so tisti, ki plačujejo davke, od katerih se plača občinska doklada. Vsi davkoplačevalci imajo volivno pravico v I. in II. razredu. V I. razred se uvrstita prvi dve, ostale tri petino pa v II. volivni razred. Vsi. ki volijo v I. in II. volivnem razredu in tisti, ki ne plačajo nobenega davka, se uvrste v III. volivni razred, inteligenčni volivci sc uvrste v II. razred, kakor volijo v II. razredu tudi tisti, ki plačajo 30 kron osebne dohodnine; kdor plača manj, voli v III. volivnem razredu. Na tej podlagi je zasnovan novi volivni red. Velik napredek je, da bodo volili vsi razredi skupno. Za vse tri razrede bo poslovala le ena volivna komisija. Klicanja nc bo. Odpravljena je tudi ustna volitev. Vsak volivcc dobi glasovnico in legitimacijo. Na dan volitve odda volivec, ki voli v dveh razredih, pri volit vi dvoje gla- Današnja številka obsega 6 strani. Občinska reforma. KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. (Nadaljevanje včerajšnje seje.) Dr. Šusteršič je odgovarjal predgovornikom nasprotnih strank, zlasti baronu Sch\veglu. Mi ne tvorimo umetne večine, ampak zastopamo ogromno večino ljudstva. Baron •Schvvegel je rekel, da je reforma prenagljena, da bi se moralo bolj premisliti, predno se napravi. Sam je povdarjal, da se je naglašalo1 že pred 40 leti. ko so delali občinski in občinski volivni red, da se morata izpopolniti. Od takrat je preteklo 40 let. Precej prilik in časa je bilo za premišljevanje. (Živahno pritrjevanje.) Od takrat so se razmere temeljito izpremenile. Zbornica je sestavljena tako, cla zastopa manjšina druge interese, kakor mi. Zato •ni slučaj, da nastopata obe stranki nekako enotno, ker to je dano po okoliščinah samih. Pri preosnovi občinskega in Občinskega volivnega reda nas loči prepad, pri katerem se silno težko dobi kak kompromis. Mi smo za demokratiziranje, za uveljavljenje naših načel, za ljudske koristi, nasprotni stranki pa zastopata konservativni' živelj. Tukaj gremo narazen. Kakor smo se mi borili 'leta in leta za volivno preosnovo za državni in deželni zbor, tako se bomo tudi borili za oreosnovo občinske uprave. 'Mi Ibomo, to bodi popolnoma jasno povedano, mirno in dosledno izvrševali svoj program, v kolikor nam je to sploh mogoče. Tako bomo tudi demokratizirali občino. iKaj se ugovarja? Baron Schvvegel je spravil v ospredje interesno zastopstvo. Imamo občine, v katerih en sam davkoplačevalec lahko odločuje v prvem razredu, če plača eno tretjino davka. Baron Schvvegel zamenjuje pojem med interesom in med debelo mošnjo. Ta dva interesa se nikakor ne krijeta, marveč sta si cesto popolnoma nasprotna. Po dosedanjem volivnem redu so sploh v prvem razredu davkoplačevalci •potisnjeni v kot. Vtopc se med uradniki in drugimi inteligenti, poleg tega pridejo še častni občani. To je žalosten kapitel pri občinskih volitvah. Častni občani naj 'bodo res častni meščani, preneha naj fabri-kacija častnih občanov iz strankarskih ozirov. Diploma častnega občanstva naj bo znak resničnih zaslug za blagor občine zaslužnih mož, častni občani naj se pa ne tirajo v strankarski boj. (Burno pritrjevanje. — Dr. Triller: Sem popolno edin.) Po občinah zadržuje plutokracija občinski napredek. Plutokracija odločuje pri občinskih dokiadah in seveda zadenejo (bogatejšega bolj doklade, ker mora plačati več davka. Govornik se peča nato z dr. Triller-jem. Dr. Triller je trdil, da se bo po preosnovi škodovalo njegovi stranki. Ima prav, ker hiti ljudstvo v našo stranko. Gospodje naj gredo med ljudstvo in naj ga pridobivajo. Saj jaz vam ne branim. (Dr. Triller pokaže s prstom na poslanca Kreka in Lampeta in zakliče: Kaj, ko pa teh-le nimamo! — Viharna veselost.) Dr. Šusteršič: Zakaj jih pa ne poizkušate pridobiti! Zakaj pa zabavljate čeznje. Po ti poti jih ne iboste dobili. Kadar pridete v kak farovž, vas gospod župnik gotovo prijazno sprejme, pa ga obdelujte. Morebiti 'kaj dosežete. Jaz vas ne bom oviral. (Velika veselost v celi zbornici in splošno pritrjevanje.) Reklo se nam je, da prevzemimo za preosnovo odgovornost. Res, velika je odgovornost, a jo prevzamemo: Zdaj za enkrat ljudstvo reformo želi. Mi izvršujemo tukaj voljo ljudstva. Dr. Triller se je tudi pritoževal, da ne sklepamo nobenega kompromisa, obenem pa pravi, da volivno preosnovo popolnoma odklanja. Kako moremo sklepati kompronris, ko sc trdi, da se o ti stvari še govorit neče z nami. Pritoževala sta se dr. Triller in 'bar-ron Sclnvegel, da predlogi še ni zagotovljena sankcija. Gospoda, ali poznate deželno avtonomijo? (Dr. Triller: Dr. Pegan je pa rekel, da ste vprašali na Dunaju.) Dr. Šusteršič: Za to vprašajte mojega brata, ne mene. (Dr. Pegan: Zavija!) M'i moramo sklepati tu po svojem prepričanju.- Kar je govoril dr. Triller o kravjih kupčijah, no, priznal bo, da to ni bilo no-bel, mu svetujem, naj se obrne na kom-petentnejše mesto kravjih kupčij, ki mu je jako blizu in bolj znano. 0'asovali 'bomo z^ prestop v podrobno razpravo. Zakon je nujno potreben, sc mora izvršiti in se bo tudi izvršil. (Živahno pritrjevanje.) PODROBNA RAZPRAVA. Člen III. in občinski volivni red. Poročevalec deželni poslanec Jarc uvede specialno razpravo. Naglaša, da je med drugimi prednostmi novega volivnega reda tudi ta, da bodo volili vsi razredi skupno. Kontra-govorniki. Dr. Triller želi, naj se izpremeni § 1. tako, da bi smeli voliti tudi mladoletni. Pri § 4. predlaga, naj bi volille ženske berolinskega statističnega urada. Dočim v čisto nemških krajih na sto novincev pripada komaj 44-9 odstotkov 'sposobnih za vojaško službo, so v poljskih krajih odstotki znatno večji; n. pr. na Poznanjskem 55*5 odstotkov, v zahodni Prusiji 626 odstotkov, v vzhodni Prusiji 65 2 odstotkov, v Šleziji 52 odstotkov. Le-tc številke se nam pokažejo še v boljši luči, ako pomislimo, da pruski Nemec živi v obče v boljših razmerah in dobiva od vlade razne podpore in olajšave. XXX Zidom na Ruskem ne cveto rožice. •Nekateri ruski listi poročajo, da jc ruska vlada sklenila h koncu leta 1910 predložiti dumi zakonski načrt o pravicah Židov na Ruskem. Do tega časa bode posebna komisija pri notranjem ministrstvu nabrala in obdelala tozadevno gradivo. Vsled novega odloka ministrskega predsednika Stolvpina so se začeli židje gromadno izganjati iz raznih krajev v Sibiriji. Na sporedu slroda monarhistov, ki se bode vršil v Moskvi, nahajajo sc točke, ki zahtevajo izgon židov iz vseli krajev, kjer zidom ni dovoljeno bivati; dalje se zahteva prepoved židovskih šol, lekarn, knjigarn itd. Rusko parobrodno in trgovinsko društvo namerava v kratkem na eni svojih i največjih ladij prirediti plavajočo razsta-I vo. Namen tc razstave bode, seznaniti od- jemalce ruskih tovarn v evropskih pristaniščih z ruskimi izdelki. Ladja z razstavo bode šla iz Odese v Carigrad in potem bode obiskala vsa večja in manjša pristanišča Grške, Bolgarske iu Makedonije. XXX Sibirijska mesta 'so se v zadnjih desetih letih izredno razvila v vsakem pogledu. Tako n. pr. jc mesto Oinsk imelo pred nekoliko leti samo 35.000 prebivalcev in sedaj jih ima že čez 100.000 ter jc postalo trgovinsko in olbrtnijsko središče zahodne Sibirije. V mestih Barnaulu in Bijsku se je trgovinski promet potrojil. XXX Ruska vlada bode v kratkem predložila dumi zakonski načrt o reformi pravoslavnega koledarja in hkrati o odpravlje-nju nekaterih pravoslavnih praznikov. Pravoslavna cerkev ima bojda preveč praznikov, ki škodijo gospodarskemu in materielnemu razvoju ruskega naroda. Duhovščina kišenevskega okraja je radi tega podala protest pri sv. sinodu; iz tega protesta navajamo sledeče zanimive vrstice: Ruska duhovščina — pravi se v protestu — ki živi med narodom in diha ž njim isti zrak, ne vidi vzroka revščine ruskega ljudstva v prevelikem številu praznikov, ampak v nečem drugem. 1. Državna prodaja vodke (žganje jc na Ruskem monopol) in blagohotno podpiranje LISTEK. Nemščina — svetovni jezik. — Nečuveno. — Čvrstost poljske narodnosti v Prusiji. — Zoper žide na Ruskem. — Plavajoča razstava. — Razvoj sibirijskih mest. — Odpravlienje pravoslavnih praznikov in duhovščina. 36.000. Jasen dokaz, kako mora človek včasih povedati tudi najbolj neprijetno resnico, ako se zmoti ali pozabi, je govor »starega dunajskega moža«, ki ga seveda tudi »Altcr schiitzt vor Torheit niclit«, dr. Luegerja, ki ga je izpregovoril na dunajskem shodil za socialno politiko. Lueger ie vabil udeležence shoda v »Rathauskel-jer«. Na sporedu obiska je bilo: jed in pijača. »Dotiro sc bodetc najedli iu uapili, za to1 pustite le mene skrbeti. Da se kot Nemec veselim vašega obiska, morete mi verjeti. Nismo sicer v izgovarjanju besedi popolnoma edini; tako na primer tistega Ko s po d a profesorja, ki je baš pred menoj govoril, čisto nič nisem razumel. A nič nc dč. bodem sc maščeval . . . ne bode mene tudi razumel.« — To ie gotovo zelo zanimiva okolnost, ako sc ke skupaj zbere nekoliko tucatov nemških omikancev iz raznih krajev in dežel, kjer se govori j svetovni nemški jezik, so prisiljeni drug nad drugim se maščevati s svojimi grdimi dialekti in idijomi, ker eden govori in drugi •ga ne razume. Da se je stari Lueger v resnici pošteno maščeval nad dotičnim profesorjem iz Nemščine, o tem ne bode dvomil nihče, kdor pozna barbarizem vseh nemških dialektov, iz konglomerata katerih so Slovani naredili po svoji skromnosti in boječnosti — svetoven jezik! XXX Kako pruski uradi ravnajo s poznanj-skimi Poljaki, priča sledeče nečuveno dejstvo, o katerem poroča »Dz. poznariski«. Nekoliko Poljakov, ki so si hoteli sezidati vjlo v Puščikovi, jc dobilo dovoljenje od pruskih uradov za zidan'c vile samo pod tem pogojem, da vila ne bode imela — dimnikov. Vsled takšnega ukaza jc soproga lekarnarja Šimanska iz Poznanja ukazala napraviti kuhinjo na dvorišču vile. eleketrotelmik g. Biskupski si je pa napravil električno kuhinjo. Sedaj pa so bili posestniki vile, četudi so poprej dobili dovoljenje sezidati vilo brez dimnikov, povabljeni pred okrajnega komisarja, ki jim je zapovedal jz vile odstraniti vse pohištvo! XXX Čvrstost poljskega življa pod pruskim žezlotn dokazuje med drugim dejstvo j sposobnosti za vojaštvo, o katerem po'-I daja statistične podatke zadnja publikacija sovnic. Legitimacije in glasovnice se bodo ločile po barvi. Izdajal jih bo deželni cd-bor. Na teh načelih sloni vsa občinska vo-Iivna preosnova. Z ozirom na delitev občin se daje der želnemu zboru in deželnemu odboru večja postavodajalna moč proti najvišjemu potrdilu. Enaki in splošni volivni pravici nasprotuje splošni državljanski občinski okvirni zakon. Dokler se ta ne izpremeni, ni misliti na splošno in enako volivno pravico v občini. Cela občinska uprava je po sedanji volivni preosnovi postavljena na široki temelj. Rešila je S. L. S. postavo, katere posledice se bodo poznale v dobrobit ljudstvu. Preosnova ni popolna. To priznavamo. A kar se je moglo storiti, se je. Cok-lja je splošni državljanski občinski okvirni zakon, ki je star 56 let in nujno potreben preosnove. Nas zelo veseli, ker je S. L. S. demo-kratizirala, kolikor je v sedanjih razmerah mogoče, občinsko upravo in preosnovala kranjski občinski red in občinski volivni ted, ki je star že — 51 let. Občinska volivna reiorma, kakor jo je sklenil kranjski deželni zbor, je najmodernejša, kar jih pozna cela Avstrija! Včeraj smo poročali do prestopa v podrobno razpravo. Danes izpopolnimo svoje poročilo, v kolikor je bilo pomanjkljivo z ozirom na kratek čas, ki nam je bil na razpolago. O izidu smo poročali že uvodoma. Podrobna razprava se je vršila dostojno. Poročevalec dež. poslanec Jarc je izborno rešil svojo nalogo. Kratek, jedrnat, duhovit, je igraje zdrobil ugovore nasprotnikov. Končno je v podrobni razpravi povedal nasprotnikom: Vsi priznavamo, da je dosedanja postava nedostatna. Priznavali so nasprotniki sami, cla poinenia preosnova napredek. Poslanec Bartol fe predlagal k § 29. občinskega reda sledečo resolucijo: Deželni zbor skleni: Deželni vladi se naroča, da izdela in predloži osrednji via-di zakonski načrt, v katerem se začrta in ugotovi občinskim uradom primerna odškodnina za izvrševanje raznih poslov, ki jim jih nalaga § 29. občinskega reda v izročenem delokrogu. Resolucija je obveljala. Regulacija Bistrice. Interpelacija poslanca dekana Lavrenčiča. Uravnava Kamniške Bistrice je nujno potrebna. Višji državni stavbeni tehnik se je pred kratkim v zasebnem pismu izjavil: »Naj se ponovi slična povodenj, kakor je bila leta 1908., povzroči sigurno na stotisoče škode.« — Deželni odbor je predložil doslej visokemu deželnemu zboru dolgo vrsto predlogov, a o predlogi za uravnavo »Kamniške Bistrice« ni ne duha ne sluha. — Preblagorodni g. deželni glavar se prosi, da blagovoli odgovoriti, kaj je vzrok, da še ni predloge o uravnavi »Kamniške Bistrice«. Poslanec dr. Lampe: Glede na to interpelacijo dajem sledeče pojasnilo. Od strani deželnega odbora in politične oblasti se je vse storilo, da se regulacija Kamniške Bistrice spravi takoj v tek. Potreb- te prodaje od strani vlade uničuje v jedru moralno in gmotno blagostanje ruskega naroda: duhovščina se trudi po svojih močeh prijanstvo izkoreniti in najemniki državnih žganjarij vabijo k sebi ljudi, da kar največ vodke prodajo. 2. Skoraj vsak dan v tednu razun ob sobotah se vršijo sejmi ne le v mestih, ampak tudi na vaseh. In sejmi bolj odvračajo ljudi od dela, nego prazniki. 3. Pomanjkanje dela in posestva je tudi eden izmed glavnih vzrokov revščine ruskega naroda. V vsaki vasi se na-' haja 40 do 50 družin, ki nimajo nobenega posestva in zaslužka. XXX Pred kratkim je >Srpska Riječ« objavila članek, ki v njem piše, da se mero-dajni krogi trudijo, avtobtonsko srbsko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini oslabiti in naseliti tja tujce. V članku se med drugim pravi: Ze dalje časa se govori, da se med Banjaluko in Priiedorom, Banja-iluko in Gradiško Bosansko tajno pripravlja ozemlje za naselitev 36.000 Mažarov. Ta govorica se je sicer v vseli dunajskih in budimpeštanskih listih dementirala, toda čudno je, da se je pred kratkim v Te-mešvaru na Ogrskem ustanovila velika mažarska banka »za nakup in kolonizacijo v Bosni in Hercegovini«. Le-ta banka bode imela gotovo namen, da mažarskim naseljencem pomaga izseliti se iz južne Ogrske preko Hrvatske v Bosno in Hercegovino. Stojimo torej — piše list — pred novo invazijo, ki je osnovana v velikem stilu. Nedavno smo s prstom pokazali na ve-likonemški »Drang nach Ost en« in danes moramo istotako storiti glede na vcliko-mažarsko propagando. ščina je proračunjena na 1,200.000 K in k tej svoti je država zagotovila 50 % prispevek, dežela 30 tako da pride na interesente samo 20 %. So pa interesenti še v drugem oziru v jako ugodnem položaju, ker prispevata tudi še vojni in cestni erar tako da bi prišlo na neposredne udeležence samo 8 Kar se tiče teh neposrednih udeležencev, jih je med njimi veliko imo-vitih, ki bi lahko plačali na nje odpadajoče zneske. Na zemljiške posestnike pripada '44.000 K. drugo pa pride na posestnike hodnih sil, ki bi tudi lahko utrpeli dotične malenkostne prispevke. Vkljub temu ne pride do nobenega sporazuma. Akoravno se je, kar moram pripoznati, politična oblast mnogo trudila, se nekateri še vedno upirajo. Jaz moram reči, da je to trma, ki nikakor ni ra mestu, kajti če se komu dd 1,200.000 kron in ima on plačati samo 96.000 kron, je to darilo, katero naj se vzame. Poleg tega treba pomisliti, da nekateri udeleženci pri stvari sami lahko tudi še veliko zaslužijo, ker lahko prevzamejo gotova dela. Jaz obžalujem, da še ni prišlo do končne rešitve, ampak če se ljudje ne bodo sporazumeli, se bo moral napraviti deželni zakon, da se tako zakonitim potom prisilijo k prispevanju tisti, ki se stvari še vedno upirajo Prihodnja seja se napove za sredo ob 11. uri dopoldne. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem. Slučajno je včeraj izostalo poročilo, da je deželni zbor v ponedeljek soglasno pritrdil naslednjim predlogom obrtnega odseka: 1. Organizacijski štatut »Zavoda za pospeševanje obrti« na Kranjskenii se odobri« z izpremembo, da imata vodja zavoda in zadružni inštruktor v kuratoriju le posvetovalen glas. 2. Deželni odbor še pooblašča za morebitne nebistvene izpremembe ustanovila, ki bi jih morda zahtevalo c. kr. ministrstvo za javna dela. .3. Deželnemu odboru se naroča, da izvrši vse potrebne priprave za otvoritev in vz-državanje zavoda in o tem poroča deželnemu zboru v bodočem zasedanju. V imenu obrtnega odseka je poročal poslanec dr. Žitnik. XIV. SEJA DEŽELNEGA ZBORA KRANJSKEGA. Ljubljana, 13. oktobra.. Seja se prične ob 11. uri 20 minut dopoldne. Dnevni red obsega sledeče točke: Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona glede izpremembo občinskega reda in občinskega volivnega reda za deželno stolno mesto Ljubljana — Poročilo šolskega odseka glede načrta novega zakona o šolskem nadzorstvi},, — Poročilo upravnega odseka o načrtu,,za-kona glede izboljšanja pašnikov. — Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Matiašiča in tovarišev glede odprave klancev na Karlovski državni cesti od Suhorja preko Metlike do deželne meje ob Kolpi. — Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca dr. Lampeta iu tovarišev glede zakonskega načrta o stanovskem zastopstvu kmetov in o deželnem kulturnem svetu. — Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Matjašiča in tovarišev glede zgradbe normalnotirne železnice od [Novega mesta preko Metlike do Karlovca. -Poročila o podporah za šolske zgradbe. ■ O prošnji županstev Žužemberk, Topljce, Zagradec, Smuka, Dvor, Ambrus, Ajdovec in Krka za zgradbo kranjske transverzalne železnice po Krški dolini, o prošnjah V. Vizjaka, abs. filozofa, za podporo in Katarine Pichlcr za milostno pokojnino, o prošnji občine Radeče za podporo k zgradbi postajališča, o prošnji Jos. Vrba-nija, stud. na umetniški akademiji na Dunaju, za podporo, o prošnji stavbenega podjetnika k troškom zgradbe mostu čez Savo pri Trbovljah, o prošnji vaščanov vasi Vel. Ligojna za podporo k napravi vodovoda, o prošnji mestne občine Kamnik za podporo k napravi vodovoda, o prošnji mestnega županstva Novo mesto za odpust povračila 9406 K 46 v., o prošnji županstva Nevlje /a napravo vodovoda, o prošnji občine Mekinje za napravo vodovoda, o prošnji vaščanov v Rodi-nah za podporo k napravi kapnice, o prošnji Jerneja Pečnika, starinoslovca v Ljubljani, za podporo, o prošnjah bivših deželnih cestarjev za podpore, odnosno milostne pokojnine, o prošnji posestnikov vasi Bela v občini Podkraj za podporo v svrho poprave občinske ceste, o prošnji županstva občine Koprivnik, okraj Kočevje, za podporo v poplačilo stroškov za popravo občinske poti iz; Bukove Gore do deželne ceste Kočevje-Črnomelj, o prošnji župan stva v Idriji, v Doleh in v Rovtah ter cest nega odbora idrijskega za uvrstitev občin ske takozvane stare vrhniške ceste mec okrajne ceste, o prošnji občanov iz Bučke za preložitev klancev na okrajni cesti Bučka-Raka. Naznanila predsedstva. Deželni glavar naznanja, da sta iz stopila iz odseka za deželna podjetja posl. Mandelj in Dular, s pristavkom, da obdrži posl. Mandelj toliko časa svoj mandat, da poroča o deželni 'banki. j NAČRT NOVE POSTAVE O ŠOLSKEM NADZORSTVU. Poroča poslanec Lavrenčič. Visoka zbornica! Naš deželni Spiski zakon ne odgovarja več obstoječim razmeram. Potrebuje remedure. Tako je zbolšati in izpopolniti zakon o šolskem nadzorstvu z dne 25. februarja 1870, dež. zak. št. 11, oziroma tudi z dne 9. marca 1879, dež. zak. št. 1, kakor tudi zakon o ustanavljanju šol z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 21, nadalje z dne 28. februarja 1874, dež. zak. št. 6, in z dne 17. januarja 1882, dež. zak. št. 10. Istotako je zboljšati zakon o pravnih razmerah učiteljev z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 22, z dne 18. decembra 1874, dež. zak. št. 1 ex 1875, z dne 18. junija 1877, dež. zak. št. 6, z dne 18. novembra 1880, dež. zak. št. 13, z dne 5. decembra 1889, dež. zak. št. 22, z dne 5. oktobra 1890, dež. zak. št. 21, in z dne 29. novembra 1890, dež. zak. št. 23. — Nič manj potrebna je preuredba ponavljavnih in obrtno-nadaljevavnih šol. — Zato je visoki deželni zbor že dne 14. januarja t. I. sprejel resolucijo šolskega odseka glede preosnove naštetih deželnih šolskih zakonov in vsled svojega soglasnega sklepa naročil deželnemu odboru, naj prejkoprej, če mogoče do prvega prihodnjega zasedanja, izdela in predloži načrt reforme deželne šolske postave. — Deželni odbor se je zamogel temu naročilu le deloma odzvati in je predroži'l z dnem 16. sept. t. 1., št. 1316, visokemu deželnemu zboru načrt novega deželnega zakona o šolskem nadzorstvu, s katerim se spremeni, oziroma izpopolni deželni šolski zakon z dne 25. februarja 1870 in z dne 9. marca 1879. Ta načrt je šolski odsek v štirih, večurnih sejah pretresal, v posameznostih spremenil in nanovo uredil, kakor je razvidno iz priloge. Poleg članov šolskega odseka se je udeleževal odseko-vih sej gosp. deželni predsednik, gosp. deželni glavar in šolski referent vladni svetnik vitez Kaltenegger. — Načrt odgovarja povsem obstoječim razmeram in bazira na edino pravem stališču, da naj imajo več moči in vpliva v šoli oni, ki jo plačujejo. — Po tem načelu so že sprejeli šolsko postavo deželni zbori: nižje- in Zgornjeavstrijski, tirolski, deloma solno-graški in šlezijski. Šolski odsek torej predlaga: 1. Priloženi načrt zakona se odobruje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu načrtu Najvišje potrjenje. Gangl pravi, da bi moralo priti v posvet izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva. Šola naj se podržavi, ker ima tudi vso oblast. Krajni šolski sveti so bili dobri v dobi nemčurske birokracije. Zahteva odpravo krajnih šolskih nadzornikov. Izjavlja, da ne bo glasoval za vse tiste točke, ki se tičejo krajnih šolskih svetov. Zahteva javno kvalifikacijo učiteljstva. Glede na deželni šolski svet želi, naj bi bil deželni šolski svet navezan na enega izmed terno predlogov okrajnega šolskega sveta. Ravnikar. Včeraj so imeli besedo ljubitelji lova in posestniki. Danes si dovolim tu govoriti kot šolnik. V duhu vidi časnikarje, ki bodo lažnjivo poročali o njegovih izvajanjih. Potegujejo se liberalci za izboljšanje učiteljskih plač. Posl. Višnikar je rekel, da so pretirane zahteve učiteljstva. tudi dr. Tavčar je rekel, cla kranjska dežela veliko izda za učitelje. Na vseh shodih ste obetali izboljšanje učiteljskih plač, podobni ste bili tisti kuharici, ki da poduhati pečenko. potem pa gre. Očita se nam. da smo nasprotniki učiteljstva in šole. Ravno tako smo prijatelji učiteljstvu in šolstvu. Učiteljstvo je izgubilo vpliv pri ljudstvu, ker je v nasprotstvu z ljudstvom, ker razširja svobodomiselstvo. Živahno odobravanje in burni ugovori pri liberalcih, katere glavar posvari. Naznanja, da bo stavil resolucijo, naj deželni odbor vso šolsko postavo prouči in predloži zbornici primerne predloge. Triller priznava, da ta zakon sicer kaže znak S. L. S., a priznava, da kaže napredek. Želi ugodnosti za Ljubljano. Izjavlja, da bo glasovala njegova stranka proti prestopu v podrobno razpravo. Dr. Eger zavrača, da bi »Sčhulverein« ponemčeva otroke slovenskih staršev. (Medklic: Oho, en mejhen že!) Zahteva po dva krajna šolska sveta v mešanih krajih. Govornik zahteva, naj bi bili tudi župniki drugih veroizpovedanj zastopani v krajnih šolskih zastopih. Nadalje zahteva, naj bi dobili tudi Nemci zastopstvo v deželnem šolskem svetu. Dr. Šusteršič izjavi, da se ni oglasil k besedi, da reagira na razne opazke. Izpregovoriti hoče lc nekaj besedi o postavi, o kateri je izreke tudi govornik narodno-napredne stranke, da pomenja napredek. Opraviti imamo z načrtom zakona. Umevno je torej, da se bo pod stvarno kritiko v podrobni razpravi pokazalo, da ne smatramo za dog. matične stavke poročila šolskega odseka. V enem oziru je utemljena dr. Triller-jeva kritika po našem mnenju: § 20. o sestavi ljubljanskega mestnega šolskega sveta je po mojem mnenju v protislovju, v stvarnem, logičnem protislovju z ostalo postavo. Kritika je stvarno utemeljena. Postava ima tendenco, da dž občinam večji vpliv. Ljubljanska občina bi bila res prikrajšana. Nočemo, da bi se delala kaki občini krivica. Dr. Triller se prepriča, da je pod znamko S. L. S. le solidno blago. Prestop v podrobno razpravo. Po končnih izvajanjih poročevalca se sklene prestop v podrobno razpravo. Glavar prekine sejo do pol 4. popoldne. GOZDNE OBLASTI. Interpelacija poslanca J. Pibra in tovarišev o zadevi krutega tolmačenja Š 65. gozdnega zakona na gospoda deželnega predsednika barona Schvvarza. iDne 6. t. m. poslal je g. M. Hanslow. sky, c. kr. gozdar pri Mrzlem Studencu na Pokluki gospodu županu Jakobu Jaku službeni list s sledečim besedilom: Usojam si naznaniti, da sem včeraj, t. j. 5. t. m., v gozdnem oddelku 60a (2on-tarca) v smislu § 65. gozdne postave ustrelil dve ovci, katere so najibrže last posestnikov iz Gorij ali Poljšite. To nečuveno postopanje c. kr. gozdarja napravlja med ljudstvom razburjenje in ogorčenje. Naravno, saj se dosedai ni nikoli tako brezobzirno ravnalo. Nasprotno. Gozdni čuvaji >so druga leta našim živinorejcem blagohotno šli na roko in jih prijazno obveščali, če so kako ovco- na svetu verskega zaklada zasledili, da so jih lastniki tem laglje mogli iskati in tudi dobiti1. Ker je letos na Pokluki in Možaki! izgubljenih 30 ovac in so se iste gotovo zatekle v erarski gozd, nastane opravičena nevarnost za že itak pojemajočo ovčje-rejo, da se bo na ta dosedaj nezaslišan krut način po organih c. 'kr. gozdnega erarja čimdalje bolj uničevala in slednjič popolnoma zatrla. Ker tako strogo postopanje c. kr. gozdnih čuvajev ni v soglasju z intenci-jami c. kr. poljedelskega ministrstva, k{ živinorejo po celi državi izdatno podpira, in ker je v nevarnosti ovčjereja na Gorenjskem, vprašamo podpisani: Ali hoče gospod deželni predsednik preskrbeti, da se gozdni zakon ne bo tako drakonično v nasprotju s sedanjo prakso v škodo ljudstva izvrševal. INTERPELACIJA poslanca Dularja in tovarišev na gospoda deželnega glavarja glede stavbe novega 'mostu čez Krko v Valtivasi-Straži. (Deželni cesti, ki vodite iz Kandije na Žužemberk, oziroma iz Straže na Topliče-Crnomelj, imate silno mnogo prometa. Ker je stari most za tako narasli promet po svoji konstrukciji prešibek in tudi sploh v slabem stanju, je naprava novega mostu neodložljivo nujna potreba. Deželni odbor je, kolikor je meni znano, že napravil prve korake za napravo novega mostu. Z ozirom na popisane razmere si usojam staviti na gospoda deželnega glavarja sledeče vprašanje: 1. Ali so gospodu glavarju znane popisane razmere. 2. Ako so mu znane, je-li pripravljen ukreniti, da se stavba deželnega mostu čez Krko v Valtivasi kar mogoče pospeši. NOTRANJI POLOŽAJ. Uzakonjevanje nemštva. Dr. Šusteršič je sklical parlamentarno komisijo »Slovanske Unije« na torek, 19, •oktobra. Deželni zbori nižje- in višjeavstrijski solnograški in predarlski so 12. t. m. vložili sledeča dva zakona: 1. Razpravni jezik deželnega zbora uradni in poslovalni jezik odbora, občinskih zastopov in uslužbencev je nemški 2. Učni jezik na realkah in učitelji ščih je nemški. Zasebne realke in učitelji šča morejo državnoveljavna izpričevala le tedaj izdajati, ako je njih učni jezik nemški Učitelji na ljudskih Šolah bodo mog odslej biti samo Nemci. Na ta način hočejo doseči tO, kar potom lex Axmann niso mogli. Cesarski namestnik je izjavil, da bo vlada te zakone priporočila sankciji. »Union« sodi, da bosta, ako se ti po stavi sankcionirata, morala češka ministra Žaček in Braf demisijonirati. Dober preludij za otvoritev parla menta! Z VPRAŠANJEM PODRAŽENJA ŽIVI se je bavil avstrijski ministrski svet 12. t m. in sklenil ustanoviti komisijo, sestoječo iz ministrov Haerdtla, Brata in V/eiskirch-nerja, ki imajo izdelati načrte, kako preprečiti podraževanje. MADŽARSKI IMPERIALIZEM V BOSNI. Za časa obiska budimpeštanskih občinskih svetnikov v Sarajevu je bilo razobe-šenih tudi več madžarskih zastav, kar je bila pač nesramnost prve vrste. Kakor povsodi, je tudi tu mladina dala duška svojemu rodoljubju brez pomisleka na možne posledice in snela eno madžarsko zastavo. Vsled tega čisto nedolžnega in pri dijaški mladini popolnoma običajnega dejanja je bilo sedem gimnazijcev in en uči-teljiščnik izključenih iz vseli srednjih šol Avstroogrske in vrhu tega ostro kaznovanih. Tako daleč je torej že z madžarskim imperializmom v Bosni, da se radi njega uničujejo mlade eksistence kar na veliko. Toda ta igra z bosenskim ljudstvom je vseeno precej nevarna in zna izbruhniti ogenj tam, kjer sc je že davno domnevalo mrtvo pogorišče. BOJKOT ŠPANSKIH TRGOVSKIH LADIJ. Pariz, 12. oktobra. Odbor zveze delavskih sindikatov jc sklenil, kot protest proti obsodbi španskega anarhista Ferre-ra, bojkotirati vse trgovske ladje, ki odidejo v Španijo oziroma priplujejo iz Španije v francoska pristanišča. BOJI Z ARNAVTI. S o 1 u n , 12. oktobra. Oddelek pehote So napadli na poti iz Berane v lpek Ar-navti na Rodovcah iz zasede. Čete so se ubranile z veliko težavo napada; nek častnik je ubit. Na Rodovce so poslali vsled tega napada vojake in topove, s katerimi so bombardirali okolico. Razdrtih je sedem hiš ter so vjeli tudi večje število Ar-navtov, ki so jih prepeljali v lpek. POTOVANJE RUSKEKA CARJA V RIM. P e t e r b u r g , 12. oktobra. Car bo odpotoval 19. t. m. v Rim. Šel bo najprej v Odeso, kjer bo sprejel deputacijo mestne italijanske kolonije, nato bo odpotoval v Alekšandrovsk, od tu pa čez Monakovo v Italijo. Rusko poslaništvo v Rimu je že dobilo obvestilo o carjevem potovanju. Sestanek carja z italijanskim kraljem se bo vršil na morju. T^F" ♦ + O porazu liberalcev na Goriškem piše tržaški »Narodni delavec«; »In zgodilo se je. kakor je bilo pričakovati: klerikalci zmagali na celi črti. Tako je torej sklenjena veriga slovenskega kierikalizma od Spielfelda pa skoro do Adrije. Klerikalna je Štajerska, Koroška. Kranjska je bila od nekdaj najmočnejša klerikalna trdnjava, a zdaj so si klerikalci osvojili še Goriško. Le Istra se še upira in Trst z okolico — vse drugo so takozvani1 »naprednjaki« že slavno izgubili! Prav jim je! Kdor'plevel seje, ne bo žel pšenice! Sami so krivi, sami so si izkopali grob, za liberalce najbrže ni vstajenja! Čc so storili klerikalci kaj dobrega, so napravili najboljše to, da so zrušili in pohodili trhlo in bornirano liberalstvo, ki ni poznalo nc programa, nc svoje politične naloge, če moremo liberal-stvu takemu kakor smo ga poznali do>zdaj pripisovati sploh kako nalogo. Nc, današnjemu domišljavemu in nadutemu liberal-stvu ne moremo pripisovati nobenega važnega pomena za narodov napredek. Mlade slovenske maikontente smo nekdaj imeli za tiste, ki bodo sami podrli star j liberalni sistem in ustanovili stranko, ki bo smel narod od nje česa pričakovati. Dozdaj se to še ni zgodilo, ker so se »malkontenti« otresli vsega pravega radikalizma in so se pokomodili in — pohujšalk zatulili so z volkovi. Rezultat je tu. Dan plačila za za-uikernost in domišljavost in frakarstvo jc napočil!« -I- Odsek za deželna podjetia je danes soglasno sklenil dati deželnemu odboru kranjskemu na razpolago 20.000 K za deželna podjetja. + Vodovod za Iško Loko je od deželnega odbora odšel na deželno vlado, ki ga te dni odpošlje na Dunaj kmetijskemu ministrstvu v končno rešitev. Ker jc deželni odbor v cclem obsegu vse od ministrstva zahtevane spremembe v načrtu izvršil, jc takojšnja in sigurna rešitev od kmetijskega ministrstva v najkrajšem času pričakovati, tako da sc bo delo oddalo že to jesen. ■+ Diskvalificirani juristi. Dr. Vilfanu žilica ne da miru, da sc ne bi pri vsaki pravi in nepravi priliki v deželnem zboru oglašal k besedi. Pri tem se mu pa včasih kot juristu prav nerodno zaleti. Pri glavni debati za novi občinski voiivni red je bil zelo hud, ker sc zahteva pri volitvi župana navzočnost treh četrtin vseh občinskih odbornikov. .lamral jc, da potem po mnogih občinah -župana voliti nc bodo mogli, ker bo vsaka močnejša opozicija lahko Preprečila sklepčnost z obstrukcijo! »Saj še paragrafa do konca niste prebrali!« mu zadoni iz zbornicc. In res dr. Vilfan pride ves osramočen po svojem govoru šc enkrat k deželnemu glavarju prosit besede, in povedat, da so ga morali nejuristi po- učiti, da ni prebral § 38 novega načrta do konca, kjer stoji za vsakega nejurista jasno: »Ako se volitev občinskega odbora vsled nezadostne udeležbe odbornikov ni mogla izvršiti, skliče naj se v 14 dneh druga seja občinskega odbora, katera izvoli ne glede na število došlih odbornikov sta-resiijstvo.« Dr. Vilfan — tableau! Blamaže Vas.se čakajo! 1+ Višek humorja je dosegla »Soča« 1-. t. m. I a v samovaranju iu varanju drugih neprekosljiv list takole razlaga popoln poraz .liberalcev na Goriškem: »Z volitvami v splošni kuriji se jc ponovil tudi pri nas star zakon napredovanja. Po lanski zmagi je sledil letos korak nazaj, pa le za to, da se tako zaženemo naprej še dalje nego smo prišli lani. Skrbeli bomo, da ta zakon narave pri nas ne izgubi svoje večne veljave, — Primaruha, ta razlaga ie kaj imenitna. Kako lepo bi se n. pr. glasilo, če bi »SI. Narod« strahovite blamaže naših liberalcev takole pojasnil: »S ponc-srečenjem obstrukcije naših poslancev v kranjskem deželnem zboru se je ponovil tudi pri nas star zakon napredovanja. Po lanski zmagi je sledil letos korak nazaj, pa le za to. da se tako zaženemo naprej še dalje nego smo prišli lani. Skrbeli bomo, da ta zakon narave pri nas ne zgubi svoie večne veljave.« Res je, ampak zakon narave ima pri liberalcih, tako na Kranjskem kakor na Goriškem to žalostno veljavo, da se liberalci zaganjajo na tak način »naprej«, da vedno odzadaj ostanejo. Podobni so^ biološko znameniti japonski plesavni miši. ki se neprestano napenja, da bi prišla naprej, pa se vedno le okoli svoje osi suče, + Hrvatie proti banu Rauchu. Iz Zagrebu nam poročajo: Poslanci hrvaško-srbske koalicije so priredili več shodov volivcev, na katerih se je protestiralo proti vladi bana barona Raucha vsled neprestanega preganjanja Srbov. V številnih brzojavkah na cesarja, se je prosilo, da se naj kolikor mogoče hitro skliče hrvaški sabor. Domači umetniki v tujini. Gospod Leo Funtek, sin prof. Funtka, je 1. t. m. nastopil svoje dirigentsko mesto pri filharmo-ničnem orkestru v Wiborgu ua Finskem. Wiborški listi pišejo o prvem popularnem koncertu, ki ga je 8. t. m. vodil g. Funtek, jako laskavo. Tako piše »Wiborg Nyhe-ter« med drugim: »Prvi poljudni koncert je pokazal, da je izbira dirigenta za to igralno leto posebno srečno izpadla. G. L. Funtek gre z dušo iu telesom na svojo nalogo in je vkljub kratkemu času za vaje orkestra dosegel izvrsten uspeli. Igral je čisto iii precizno, z detajliranim niansira-njem iu fraziranjem, ki je zadostno pokazalo, kako temeljito se je vodja poglobil v dela, ki so se imela izvajati. Ker je tedaj že začetek tako izboren, smerno za to igralno dobo prorokovati najlepše uspehe orkestra. Občinstvo je živahno izražalo svoie zadovoljstvo na izbornem izvajanju.« — »Ostra Finland« poroča: »Vsaka točka je bila z navdušeno pohvalo sprejeta. Gospod kapelnik Funtek je dirigiral z življenjem in slastjo in bo. kakor kaže njegov prvi nastop, častno zastopal svoje mesto. Vspored jc bil dobro sestavljen; posebno domači oddelek je ugajal občinstvi^ Od ostalih točk jc treba zlasti omeniti Cajkovskega »Capriccio italien«, ki je bila z vso svojo bogato živobarvnostjo v pravem svojem duhu prednašana.« — »Karjala« piše: Kapelnik Leo Funtek. ki jc vodil vspored, je svojo nalogo zelo častno izvršil. Njegovo glasbeno pojmovanje jc zdravo in dovršeno; on izvaja skladbe spretno in premišljeno. Razne točke vspored a je igral posebno prikupno in prejel zasluženo pohvalo. Na vrhunec jc prikipelo navdušenje, ko so bile finske točke doigratie. — Nadepolnemu rojaku-umetniku naše prisrčne čestitke! -f Nov telovadni odsek. Dne 3. oktobra se je ustanovil nov telovadni odsek I Orel na Ustijah pri Ajdovščini. Izvolili so si potrebni odbor in že pridno telovadijo. Pristopilo jc takoj dvanajst članov. Pogumno naprej! Na zdar! — Liško-dalinatiuska železnica. Glasom vesti iz poslauiških krogov v Zadrti sc jc med avstrijsko in ogrsko vlado dosegel popolen sporazum glede liško-dal-matinske železniške proge. Z gradnjo se prične takoj po ofertni obravnavi, ki jo avstrijska vlada te dni razpiše. — Umrl je v Šmarjah na Goriškem pravnik Ivan Favetti. — Svarilo. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani je prejel od meščanske korporacijc v Kamniku to-le pritožbo: Prihajajoči turisti in drugi izletniki v Kamniško Bistrico streljajo s samokresi, porežejo sadikam vrliičc mladik, spuščajo kamenje iz pota in mečejo tam napravljeni les v vodo. S strelia-njem in spuščanjem kamenja se lahko pripeti velika nesreča in zelo vznemiri divjačina; s pokvarjanjent sadik iu metanjem drv v vfido pa sc povzroča občutna škoda. Dostavlja se tudi. da ic prepovedano pse v Bistrico seboj jemati in pustiti prosto okoli letati. — Z ozirom na te pritožbe opozarja osrednji odbor Slovenskega planinskega društva ccnjenc obiskovalce Kamniške Bistrice, da ise blagovole takega nepremišljenega ravnanja vzdržati in da po svojih močeh vplivajo na to, da se taki. nedostatki, ki so tudi kaznivi, preprečijo. >— Meščanska šola v Krškem šteje letos 1.32 učencev iu sicer: I. razred 52 učen-cev, II. razred 32, III. razred 34 in enoletlii tečaj (IV. razred) 14 učencev. — Iz Ambrnsa. V nedeljo 17. t. m. bo blagoslovljenje nove brizgalnice tukajšnje požarne brambe. Popoldne ob tretji uri pa priredi katoliško slovensko izobraževalno društvo veselico s petjem, deklamacijami in igro: »Dr. Vseznal in njegov sluga Štip-•ko Tiček.« Pele se bodo narodne pesmi. Pridite pogiedat kaj zna naš pevski zbor in kaj člani kat. slovenskega izobraževalnega društva. Zabave ne bo manjkalo. Vabljeni ste vsi prijatelji, le pridite nobeden sc ne bo kesal. Prostovoljno gasilno društvo v Ambrusu vabi vsa bratska društva k udeležbi slavnosti blagoslovljenja nove brizgalne in veselice ki jo bo priredilo k. s. izobraževalno društvo. Čisti dohodek je namenjen v prid gaislnemu društvu. — Zadnji potres 8. t. m. jc imel. kakor je sedaj popolnoma dognano. svoj izvor v dolini Kulpe na Hrvaškem. Prebivalci v Petrinji trdijo, da je bil zadnji potres iiujši, nego oni leta 1880. v Zagrebu. Napravil je silno škodo; podrlo se je nad 50 dimnikov in nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Po šolah, cerkvah in pokopališčih jc mnogo razbitega; s hiš jc letela (opeka in dež lil v stanovanja. Ljudstvo je prestrašeno; ko se je v nedeljo potres ponovil. so se ljudje vedli kakor blazni in prenočili na prostem. V Zagrebu v ponedeljek vsled strahu pred potresom ni bilo gimnazijskega pouka. Tudi v Sisku jc potres napravil veliko škodo na zgradbah; katoliška cerkev je uničena, težko poškodovana je domobranska vojašnica in finančna zgradba; šole so zaprte. Enaka poročila prihajajo iz manjših krajev in vasi, kjer so se porušile šole in cerkve. — Šolska stavka vsled potresa. Iz Zagreba se nam piše: Gojenci tukajšnje višje gimnazije sc branijo obiskovati šolo, •ker se boje iti v šolske sobe, v katerih so so pokazale na zidovih vsled zadnjega potresa razpoke. Ravnateljstvo je dijakom dovolilo, ostati doma ali pa obiskovati šolo. dokler sc uradno nc bo pregledala stavba. — Iz ječe pobegnil morilec. Iz Zagreba sc nam poroča: Iz kaznilnicc Lepogla-va je pobegnil 29 let stari Zika Vodemča-fevič, ki je bii obsojen na 20 'let zapora vsled zavratnega umora. Ker je Vodemča-revič zelo nasilen človek, se boji prebivalstvo v okolici, da bi nc izvršil novega umora. Doslej ubeglega morilca še niso ujeli. — Poslanec hrvaškega sabora Dra-grttin pl. Plsačič je izjavil, da v bodoče nc bo več kandidiral. — Osebna vest. G. Venčeslav Smrc-kar. bivši risar na stavbinskem oddelku goriškega deželnega odbora, je napravil na tehniki v Strelitz-u na Nemškem izpit stavbenega inženirja. — Razmesaril je stroj v livarni kranjske industrijske družbe v Skednju pri Trstu 44-letnega delavca Matijo Kuštrina iz Pečin pri Tolminu. Truplo je tako zmečkano, da ga ni moč spoznati. — Iz šolske službe. Začasno so nastavljeni učitelji: Fran Tutscli v Kočevski Reki. Anton Skala na enorazrednici v Podlagi, Metod Požar na enorazrednici na Slapu, Izidor Smole na Viču, Fran Hočevar v Sori. Obolele učiteljicc oziroma učitelje nadomestujejo: Leontino Murgel v Kočevju izprašana učiteljska kandidatinja Fani Stockl Marijo Bučar v Beli cerkvi izprašana učiteljska kandidatinja Julija Kromar, Karola Perko v Šmihclu pri Novem mestu Herman Kmet. Rozo Saltegcr na Jesenicah Ana Čop, Avgusta Jensko na Bledu bivša supl. v Šenčurju Antonija Jaklič, Marijo Jurca v Knežaku Leopoldi-na Kump. Na mesto na Primorsko v šolsko službo odišlega učitelja Fran Ločni-škarja jc imenovana voditeljica enorazred-nicc pri Sv. Gregorju Karolina Rigljcr. V brezplačno šolsko prakso jc vstopila na štirirazrcdnici na Igu ondotna dosedanja zač. učiteljica Terezija Furlan. — Novo šolsko poslopje. V Prcserjah (okraj ljubljanska okolica) se bo zidalo novo šolsko poslopje za tri oziroma štiri-razrednico. — Taki so naši radikalni dijaki. Dne 8. t. m. prišel ic iur. Iv. Sr.jovic-Olšcvski, avtor duhovitih podlistkov v »Gorenjcu«, ki na Dunaju v imenitnih govorih napija slovenskemu svobodomiselnemu ženstvu in ki jc sedel v pripravljavnem odboru za radikalni shod. v neko gostilno. Na mizi je slučajno ležala ena številka »Slovenca«. To jc bilo pa preveč za njegov fin okus; kot obseden jc zagrabil dotično številko »Slovenca« in ga s kiicem »fcj!« vrgel na tla. No, Boga naj hvali, da ni bilo gostilničarja navzočega. Taki so. potem pa šc pišejo o klerikalni surovosti. Klofač ni bil izključen. Društvo čeških časnikarjev dementira vesti, da bi bilo izključilo poslanca Klofača. — Končana stavka na Reki. Reka, 12. oktobra. Med trgovskimi pomočniki in de-! Iodajalci je prišlo glede zapiranja trgovin 1 ob 7. uri zvečer do sporazumljenja. Vsled tega je stavka trgovskih pomočnikov končana. Pred trgovinami štirih trgovcev, ki so odklonili zapiranje svojih trgovin oh 7. uri. so se vršile demonstracije, ter so demonstranti na teh trgovinah razbili okna, — Mučenlštvo Slovakov na Ogrskem. VSIatini na gornjem Ogrskem so mažarski kmetje ovadili nekega Slovaka, češ, da je zapustil župno cerkev v trenotku, ko je mažarski pridigar stopil na prižnico. Kmeta so zaprli iu začeli preiskavo, pri kateri je pa prišlo na dan, da je razven njega še M) drugih Slovakov demonstrativno šlo iz cerkve. Vse so zaprli iu po desetih mesecih preiskovalnega zapora se je sedaj pričela glavna obravnava proti obtožencem. Da kazen ne bo mila, si lahko mislimo. — Mlad navihanec. Včeraj je prišel k oskrbniku hotela »Brau« na Vrbskein jezeru g. Mihaelu Falleju nek okolli 16 let star fant ter mu začel pripovedovati, da ga poslal Fallejev brat, ki je prišel iz Amerike. ter ga čaka pri »Starem tišlerju v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Natvezil nvu je, da je brat zadel na srečko 16.000 K ter prosi, da pride v Ljubljano, da bode dokazal da je to faktično njegov brat. ker sicer denarja ne more dvigniti. Dejal je tudi, da je brat rekel, da naj ga Falle obdari z mesnino in sadjem. Ker jc Falletov brat res v, Ameriki, je to verjel, pogostil mladeniča •ter mu potem naložil polen kovčeg mesnine in drugih jestvin, potem pa sta šla skupaj na kolodvor, kjer je Falle fantu kupil' vozni listek do Ljubljane iu sta se potem skupaj odpeljala. Med vožnjo je mladi navihanec nekje izginil in ko je Falle prišel v navedeno gostilno, ni nihče vedel niti za njegovega brata, niti jc bilo komu 'kaj znanega o 16.000 K. Falle je videl, da je prišel v. past navihanemu goljufu, katerega še niso izsledili in se sploh ne ve, kdo bi za,-mogcl to biti, ki pozna Fallejeve zasebne razmere. PONESREČENA TURŠKA EKSPEDICIJA V ALBANIJO. So lun, 12. oktobra. V Solun so se vrnili 6. oktobra v groznem stanju en lovski in dva pehotna bataljona, ki so sc udeležili ckspcdicije Čadida-Peršasa v. Albanijo. Moštvo jc moralo jako veliko pretrpeti. Ko so topničarski oddelki ob povratku od Ljumc izgubili skoro vso vprego, je moralo moštvo samo voziti topove. V tukajšnji bolnišnici leži 220 ranjenih vojakov. Vsled ponesrečene ekspedi-cije se zahteva od več strani odstop poveljujočega generala. Mladoturški odbor je sklenil, da opusti nadaljne ekspedicije ter ugodi zahtevi Albancev po albanskih šolali. Odbor je tudi sklenil, da sc v Skop-Iju zgradi utrjena vojašnica ter sc prestavi bataljon vojaštva v Prizrcn. Scensko gledališče. Opereto jc otvorilo v nedeljo Slovensko gledališče z »Dolarsko princeso«. Mnogobrojuo občinstvo je z zanimanjem sledilo v vsakem oziru uspeli predstavi. Vsled živahne, temperamentne igre po-satnnih igralk in igralcev je vladal ccl večer na odru pristni operetni duh. Ob ljubkih zvokib v odlomkih že znane Falllove 'glasbe je bilo zbog razpoloženja v enscni-blu mogoče gdč. Haderbolcevi v družbi z gospicama Lvova in Thaler ter g. lličiču po'lcg g. Fiale in g. Povheta mogoče odkriti vse vrline letošnje slovenske operete. Prav dobro sta se v to zaokroženo celoto družila gg. Bukšek in Bohuslav. Tudi zbor in orkester sta se. odštevši malenkostne nejasnosti držala na približno isti višini kot solisti. Največ zasluge za celotno tako ugoden in prijeten utis sinočne predstave ima sigurno g. Talich, ki je z izrednim temperamentom in redko energijo •uvel sinoči na slovenski oder tisto veselo, poskočno, lahkomiselno vrvenje, ki je ravno opereti lastno, poleg tega pa tudi skrbel 7,a zek\ dostojno izvajanje v muzikalnem oziru. Četudi občinstvo ni štedilo s priznanjem, vendar ni bilo opaziti v hiši tiste vcsciosti kot na odru. Odlikovana je bila gospica'Lvova z lepo liro. Opereto so včeraj ponavljali. Jutri, v četrtek, sc ponavlja tretjič Faliova opereta »Dolarska princesa« iu si-ccr za par - abonente. ■V soboto sc igra prvič .lose Echčga-rayeva žaloigra »Galcotto«. Med modernimi španskimi dramatiki jc Echčgaray prvak iu njegove drame so vseskozi umotvori. Znamenito delo izbornega pisatelja in pesnika, ki je pomagal španski drami, ki si po smrti Calderonovi ni mogla več pridobiti nekdanje veljave in starega tiglc-ga, v novejšem času zopet do viška, jc povsem moderno, efektualno ter sc obrača tendenca dejanja proti malomeščanski opravljivosti in obrekljivosti. — Plodoviti pisatelj jc spisal blizu 50 dramskih del, ki sc zaradi svoje dramatske umetnosti In skoroda pesniškega jezika igrajo po ccii Nemčiji in po vseh večjih slovanskih odrih. Ljubljanske novice. lj Za veliko priredbo »Ljubljane« v nedeljo, dne 17. oktobra, ni samo v Ljubljani velikega zanimanja, ampak povsod, kjerkoli se pripravljajo, da 17. t. m. pobite v Ljubljano. Že dekoracija »Unionove« dvorane bo sijajna. Na živahnem delu je poseben dekoracijski odsek, nič manj pridno pa ne delujejo drugi odseki, ki hočejo dragim gostom pripraviti v nedeljo res prijetno bivanje v Ljubljani. Upamo, da se tudi vsi ljubljanski prijatelji »Ljubljane« odzovejo vabilu ter tako z najobil-nejšo udeležbo počastc slovanske in slovenske goste. Predvsem se pa obračamo na vse tiste gg. dobrotnike »Ljubljane«, ki vsako !eto ob priliki velike društvene priredbe v korist veskemu fondu podarijo kak dobitek, da tudi letos blagovolijo blagona-kloniti nekaj dobitkov. Vsako 'leto je skoro to ena najlepših točk »Ljubljane« in upamo, da bo s pomočjo blagih dobrotnikov to tudi letos in da bo gostom mogoče odnesti marsikak lep spomin iz Ljubljane. Dobitke hvaležno sprejemo tudi letos uredništvo »Slovenca« (Kopitarjeve ulice št. 2, III. nadstropje) jutri, v četrtek, 14. t. ines., in v petek. 15. t. m., od 6. do 7. ure zvečer. Upamo, da nam bo tudi letos mogoče pozdraviti kar največ prijateljev neustrašene, napredujoče »Ljubjane«. lj Pevske vaje »Ljubljane«. Danes ob S. uri zvečer vaja moškega zbora v društvenih prostorih. V petek ob 8. uri zvečer skupna vaja mešanega zbora v veliki dvorani »Uniona«. K točni in polnoštevilni udeležbi vabi odbor. lj Aretovan 'je bil na južnem kolodvoru posestnikov sin Peter Iska, rodom iz Žabice pri Voloskem. ker je hotel v Ameriko odpotovati z napačnim potnim listom. Tudi 19-letna brezposelna služkinja Marija Novakova, rodom iz Polcn-šaka. je bila aretovana, ker je nekemu hlapcu med tem. ko je v hlevu zaspal, ukradla iz žepa 16 K denarja in odšla, po-pustivši spečega hlapca, iz hleva. Na ulici jo je policija izsledila in odvedla pod ključ. Oba sta bila izročena pristojnemu sodišču. .-vv lj Prijet vtihotapec. V Stoščah sc ie pred nekaj dnevi vtihotapil v neko hišo Ivan Mam. po domače »Voljčev Janez«, rojen leta 1877. v Gornjem Berniku, pristojen v Cerklje, in tam vlomil v omaro z namenom, da kaj pokrade. Prepodila ga jc domača dekla in ko so ga potem va-ščani vjeli, so mu odvzeli delavsko knjižico, potem ga pa izpustili, zadevo pa naznanili orožništvu. Marn je prišel s praznim žepom nato v Ljubljano in se vtihotapil v Treotov hlev, kjer je hlapcu ukradel čevlje, hlače in manšete in to takoj oblekel. Dohitela ga je pa tukaj roka pravicc in ga odvedla v zapor. Malopridnež je tudi preganjan po policijski tiralnici od okrajnega sodišča v Litiji zaradi tatvine. Marn je delomržen in tujemu imetju zelo nevaren individij ter je bil pri raznih sodiščih zaradi vloma, tatvine, goljufije že 17krat predkaznovan. Tudi sedaj ga čaka gotova kazen. — Največji prijatelj ga vrgel v vodo, da je utonil. Iz Brezovice se nam piše: Danes zjutraj so dobili vtopljenega mrtvega J. Dolenca, zasebnika, kateri je bil v mladih letih zelo priden kmečki delavec in kajžar. ko sta se pa preveč s šnopsom sprijaznila, ga je ta sedaj zavozil v nesrečno smrt. š Neznan samomorilec. V petek so našli na cesti proti Škofijam truplo samomorilca. ki si je pognal krogljo v levo sence. Samomorilec je menda .35 let star, Priporočamo našim gospodinjam pravi Y: kavni pridatek iz zagrebške tovarne., »1. Zija II, T 1181,6:9 I, V. 170 cm velik, dobro razvit, črnih las, ruja-vili močnih brkov in ima na desni roki 8 cm dolgo brazgotino, ki se začne pri sklepu in je tako močna, da molj členek laketne kosti močno vun. Mrlič je bil oblečen črno, je nosil bel mehek klobuk tvrdke Michele Travesan v Trstu, črnousnjate čevlje, stoječ ovratnik in srajco z znakom B. M. Orkan na Kubi. Nedeljski orkan je zahodni del Kube zelo opustošil. Pet ljudi jc izgubilo življenje, 25 pa je tcžrko ranjenih. V Inki se jc potopilo 40 ladij. Škoda v Ha-vani se ceni nad milijon dolarjev. Podrla se je nova bolnica za tuberkulozne v Ar-roys Naranju Štirje bolniki so bili ranjeni. Velik orkan na Floridi. Kot na Kubi, tako je tudi na polotoku Floridi orkan naredil veliko škode. Več hiš in tovarn za smodke je razdrtih. Mnogo brzojavnih žic je pretrganih iu promet s številnimi kraji prekinjen. Največ škode se je zgodilo v Key Westu. Od tu se poroča, da leži vsled nedeljskega viharja velik del mesta v razvalinah. Škoda se ceni nad dva milijona dolarjev. Stotine hiš in devet tovarn za smodke je popolnoma ali pa deloma razdrtih. Ko se je polegel vihar, so začeli svoje delo roparji. Vsled tega se je proglasilo obsedno stanje. Vihar je imel hitrost 100 milj na uro. — Key West je glavno mesto grofije Monroe v severno-ame-riški drž. Floridi. Prebivalcev ima 18080, med njimi 4000 črncev. V mestu je več tovarn za smodke, ki izdelajo na leto 120 do 150 milijonov smodk. Mesto ima izborno morsko pristanišče in zelo živahno trgovino. ml BIENERTHOVO MINISTRSTVO PRED PADCEM ! Dunaj, 1.3. oktobra. Usoda Bienertho-vega kabineta je zapečatena. Stremljenje Bienerthovo, demonstracijskim, protisjo-vanskim sklepom nižjeavstrijskega, gpr-njeavstrijskega in solnograškega deželnega zbora dobiti hitro Najvišjo sankcijo, je zadnji sunek, ki si ga je kabinet Bienerth samemu sebi zadal. Vsled neprestanega stremljenja ministrskega predsednika Bienertha, ugoditi nemškim težnjam nemških krščanskih socialcev, je češkemu ministru Začku in poliedeljskemu ministru Braiu nemogoče še dalje vztrajati v Bie-nerthovem kabinetu. V torek se sestane parlamentarna komisija čeških strank, ki bo pozvala češkega ministra Začka, da takoj izstopi iz Bienerthovega kabineta. S tem bo tudi poljedeljskemu ministru Brafu onemogočeno še dalje vztrajati v Bienerthovem kabinetu ter bo tudi Braf iz Bienerthovega kabineta izstopil, S tem je kriza v Bienerthovem kabinetu postala akutna. Bienerthovo ministrstvo bo sicer ob otvoritvi državnega zbora prihodnji teden prišlo pred zbornico, a brez čeških ministrov, nakar bo sledila demisija celokupnega Bienerthovega kabineta. V državnem zboru bo Bienerthov kabihet sprejet od slovanske strani z velikim viharjem. ki bode spominjal na dobo najhujše obstrukcije za dobe Badenija. LJUDSTVO ZA NAŠE POSLANCE. Mokronog. 13. oktobra. Živeli vsi poslanci S. L. S. Hvala Vam najtoplejša! — Kmečka zveza. NEMŠKA NAS1LSTVA. Dunaj, 13. oktobra. Jezikovni zakoni so na dnevnem redu jutrišnje plenarne seje nižjeavstrijskega deželnega zbora. ČEŠKE PROT1NEMŠKE DEMONSTRACIJE. Praga, 13. oktobra. Vojaška uprava je naročila 400 postelj za orožnike, ki pridejo v Prago. Vlada se namreč boji ob otvoritvi vseučilišča na Prikopili novih čeških demonstracij proti nemškim dijakom. ŠTRA.JK OBČINSKIH URADNIKOV. Spljet, 13. oktobra. Štraik občinskih •uradnikov preti v Dalmaciji'. Občinski tajniki in drugi občinski uradniki zahtevajo izboljšanje svojega položaja; občinski za-stopi so se tudi izjaviti v prid tej zahtevi in se je stvar izročila deželnemu odboru. Ker pa vse kaže. da sedanji deželni zbor ne bo nič storil za uresničenje želja občinskih uradnikov, so slednji na nedeljskem shodu sklenili, stopiti v štrajk oziroma par •sivno resistenco, ki pa ne bo zadevala vojaških zadev v izročenem delokrogu. OGRSKA KRIZA. Dunaj. 13. oktobra. Zichy je bil danes sprejet od vladarja v avdijenci. V par dneh se ogrska kriza reši na levo ali na desno. Vladar sprejme še nekaj ogrskih državnikov, vpliv na rešitev krize pa bodo imeli le predlogi Košuta in An-drassy.ia. VELESRBSKI JETNIKI. Zagreb, 13. oktobra. Proti velesrb-skim jetnikom v Zagrebu so jako poostrili odredbe. Dobivali ne bodo več vina. ne smejo sprejemati nikakili obiskov, ne smejo čitati časopisov in ne pisati pisem. Sploh jili ne puščajo več iz njihovih celic. Z BELGRADSKEGA VSEUČILIŠČA. Belgrad, 13. oktobra. Ustanovitev poljedelskega oddelka na belgrajskem vseučilišču je gotova stvar. V to svrho je bil poklican v Belgrad kot strokovnjak praški profesor dr. J. Stoklasa in se predavanja prično že v prihodnjem poletnem semestru. DUNAJSKI POŠTNI TAT. Dunaj, 13. oktobra. Dunajski poštni •tat Robert Freimami je bil včeraj v Ne\v Yorku drugič aretiran. Kakor znano se skriva pod tem imenom, glasovit, že dolgo iskani roparski morilec, rodom Anglež. ČASTNI PREDSEDNIK SLEPAR. Peterburg, 13. oktobra. Častnega predsednika moskovske zveze pravih ruskih ljudi. Osnobiškina, so zaprli zaradi 21 poneverjenj 200.000 rubljev. AVSTRIJCI NA TURŠKEM V NEVARNOSTI. Solun, 1.3. oktobra. V predilnici v Niaosti je uslužbenih delavcev, ki so avstro-ogrski državljani. Prosili so pred kratkim glavni konzulat v Solunu za pomoč radi smrtnih groženj ondotnih grških band. Glavni konzulat je izposloval od solunskega valija potrebno varstvo. OPOROKA KRALJA ŽELEZNIC. New-York, 13. oktobra. Včeraj je bila proglašena oporoka umrlega »kralja železnic« Harrimanna. Svoji soprogi je zapustil dve milijardi 325 milijonov frankov, vsakemu svojemu otroku 30 milijonov, ostalim sorodnikom 50 milijonov. Zapuščinski davek znaša 15 milijonov. Listnica uredništva: Neka »Zveza mladinskih delavcev« nam je poslala z ozirom na nedeljski shod obrtnikov neko »poslano«. Ker je ta »Zveza« soc. demokratična organizacija, smo »poslano« odklonili. se Kot naravna _lP*Mmiznavoda r¥vrsfeinkot zdravilna voda zoper leikoče organskega dihanja in zoper, bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča: mlade pse proda O. Fettich-Frankheim, Kongresni trg Ljubljana. _2855 3—1 U Lattermannovem drevoredu se nahala od danes nadalle z redkimi živalmi iz vseh delov sveta. ____________________Predstave vsak dan ob 5. in 7. uri zvečer. Glavna predstava: boj z medvedi in krmljenje v nedeljo in praznik ob 11. in od 2. ure pop. vsako uro. Cene prostorom: I. 40 v, otroci30 v; II. 30 v, otroci 20 v. 2605 a-1 K obilni udeležbi vabi udanl lastnik se odda v najem ali tudi proda. Natančneje pove Anton Debevec, perutninarski zavod Pod Rožnikom, Ljubljana. 2S46 3-1 se odda za novemberski termin, obstoječe iz 5 sob in vseh pritiklin. Vpraša naj se: Poljanska cesta 22, pritličje, desno 2861 3-1 stiske slovenske plošče Cena 4'— krona in po 2 K 50 v. Velika zalogi pramofonov od i Dobi se tndl na mesečne obroke. Zato zahtevajte tako| brezplačno ceie eramolonov ln raznih plošč. .*. urar in optik Ljubljana, Stari trg li Z dobrim uspehom se pripravlja za enoletne Tozadevna vprašanja naj se naslovijo 0 upravo „Slovenca" z naslovom ,.Skušnja1 pri večjem rumeno ali rudeče za hI odpošilja 01756836 S* K. S« Z. Lex Axmann. 12. t. m. je v Zvezi predaval v nabito polni dvorani F. T e r s e g 1 a v o lex Ax-mann in narodno - manjšinjskem šolskem vprašanju. Občinstvo je 'govornika ob nastopu burno pozdravilo ter mu dalo s tem lepo zadoščenje za napad v deželnem zboru. Predavatelj je uvodoma orisal sedanje narodnostne in jezikovne boje ter prešel na lex Axmann in njej odgovarjajočim zakonskim načrtom, ki jih pravkar nižjiav-strijski, gornjeavstrijski, solnograški in predarlski deželni zbor pripravljajo. ■Nato je podal temelje šolske postavo-daje ter na njo se nanašajoči upravno in državnosodne odločbe, ki so v Avstriji v veljavi: § 19. državnih temeljnih zakonov, odloč državnega sodišča 19. oktobra 1904, § 59. državne šolske postave, tozadevno odločbo upravnega sodišča, lex Peesek 27. novembra 1905 ter nanjo se nanašajoči odtok upravnega sodišča 10. julija 1909. Na tej podlagi je predavatelj zasnoval dokaz za to, da načrt Axmann in podobni načrti, ki jih nižjeavstrijski deželni zbor zdaj izdeluje, nasprotuje besedilu in duhu državne zakonodaje. Nato pa preide na te-melnjep hite te postavodaje, zlasti pa ožigosa 'liberalna načela državne šolske postave, ki dopušča starišem svobodo, da za svojo deco lahko izberejo tisto šolo, oziroma tisti učni jezik, ki ga sami hočejo. Kakor liberalna zakonodaja ne pozna varstva za gospodarsko slabejše, tako tudi ne pozna varstva za narodno šibkejše. (Odobravanje.) Sleovanski proletarec, delavec ali kmet, se v praksi svobode, ki mu jo dajo šolski zakoni, ne more posluževati, ker ga ti zakoni na drugi strani ne varujejo pred pritiskom nemškega kapitalista, iin to je tudi vzrok, da slovanski stariši svojo deco pošiljajo v nemške šole, ker se otroci raznarodi-jo. Karinthra docet. Lex Perek je prva postava v Avstriji, 'ki v šolskem oziru uzakonja narodno varstvo. Iz ■ a a a a m a a :: -a a a a a ■ a a a a veščega slovensko-nemške stenografije 3 \ Stroleplsci imajo prednost. a a . i, i i . ,„.. a a na a a ■ ■■ll«lllll*nBVKIVIIIHMIIIIIIIIIBIIIIII||li|| a s a Mila a a a hM^^kMM ml--—'-=J>Lh_-trJ■ UrrrrJ■ ■ (BBS—rtuLIšrrri il*—-—' ■ V a iiHBRiiiiiKDBBianaai ■ ■■■■■■!! a a ■■£!■■ ■■■■■■■■■ Lepo posestvo kmetija v vasi Šmihel nad Pliberkom št. 11 se proda. Več pove lastnik posestva št. 11 v Šmihelu nad Pliberkom, Koroško. 2851 3-1 Dobro manjšo v Ljubljani ali tudi na deželi se želi prevzeti. Ponudbe pod F. M. T. na upravništvo tega lista. 2834 3—i 16 Marilinih pesmi za mešan ali dvoglasniženskizbor zložil Ign. Hladnik, op. 15 »šesti natis«, partitura 1 K, posamezni glas 20 v. V Kat. Bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. Najbolj pri-. 2793 kladne pesmi za .Marijine družbe': 3_1 •v ■ Edini ugoden nakup a ! ostankov S 40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 U. J. MM 0 M v Podebradih, Češko. Naročite tako)! — Priporočilo! Vel^c. gospod V.J. Havllček a bratr, Podebrady. Zadnjo poiHljatev sem sprejel z veseljem ln se mi je zelo dopadla. Prosim, pošljite ml ie 40 metrov ostankov a ... Spoštovanjem V. V. Neustyn, Uhry, 16, II. Proda se pod ugodnimi pogoji v Škofjiloki št. 18. z večjimi sobami, s pritiklinami in sadnim vrtom, ležeča ob vodi in zato posebno pripravna za kakega obrtnika, ker se lahko uporabi vodna moč. Natančneje se poizve v kavarni Karlin, Škofjaloka. 2777 4-1 sprejme takoj v trajno delo proti dobri plači Josip Kikelj, Bohinj. Bistrica. 2863 1 obstoječe iz 2 sob, kuhinje itd., je od 1. novembra naprej oddati. Dunajska cesta 32. 2848 3-1 Odda se takoj lepa 2859 2-1 solidnemu gospodu, na željo tudi s hrano. Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca". lahko takoj nastopi službo pri poštnem uradu v Makolah pri Poličanah. Pojasnila daje poštni urad. 2857 2—1 sivo obstoječe iz 2 nadstropne hiše v Gorici, zraven državnega kolodvora in eno v bližini Ljubljane za vsako kupčijo primerno, se pod ugodnimi nogoji takoj proda. Ponudbe pod L. Tomažič Sp. Šiška. 2864 2-1 reseiit¥g. Slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da sem svoj brivski in frizerski ofcrt preselil :: v hišo m Sv. Mm cesti št. 32 :: poleg kavarne „Avstri|a". Salon za dame s posebnim vhodom in sc-parlranlmi oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno frlziranje in barvanje las. priporočam svof jjorld In mrzli zdravniški priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo sc vsa lasna dela. Vpletkc (kite) strlženih In zmešanih las v veliki izbiri. Z vsem spoštovanjem se priporoča M. Podkrafšek frizer za gospodo in damo. Sv. Petra cesta 32. Ljnbljanska kreditna banka Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih B3T Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Splfet, Celovec In Trs« Rezervni Sond K 300,000. Edine vremenu-stanovitne apneno-fasadne -barve ™ za prebarvanje hiš, cerkva, župnišč, šolskih in jav~ m nih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah AdoSf Hauptmann v Liublian Vzorci apneno-fasadnih barv brezplačno in poštnine prosto. g .......... za Šport i k !b rast. ij ZaBecga koles Pactk (Sturta), Giofins, Regent m fesih ipeclalafo znamk ter posameznih cieltiv. Izposojevanje koles mlm Heles zu emnIHrsrale, : poniklsiue ter popravila : solidno in ceno. Kdfol Čomernlk Ljubljane!?, Dunajska c. St. 3. VINSKE SODE O hrastovega lesa, zdrave, močne 295 3—1 od litrov 56/65 „ 100/120 „ 200/220 „ 600,800 nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vraticami v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 40, 46, 42 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni tvrdka M. Bosner & Co, Ljubljana, poleg Koslerjevc pivovarne. Poštenega in pridnega sprejme takoj Ivan Ramovš, Selo št. 19. pri Ljubljani. 2838 3-1 Domača elektrotehnična obrt E ■ elektrotehnik ; Grza otroke. •1 K 60 v. Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bourget, Razporoka. Roman, 2 K, vez. 3 K. 2 zvezek: Turgenjev, Stcpni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. 1 K 20 v, vez. 2 K 20 v. 3. zvezek: Prus (Aleks. Glo\vacki). Straža. Povest. 2 K 40 v, vez. 3 K 40 h. .{. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširan 3 K. vez. 4 K 20 v. 5. zvezek: Sevčeivko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim nvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 60 v. 6. zvezek: Champol-Levstik, Mož Simone. Broš. I K 90 v, vez. 3 K. 7. zvezek: Sevčenko - Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Pocm z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. 1 K 50 v. 6. in 7. zvezek skupno broš. 3 K 40 v, vez. 4 K 50 v. 8. zvezek: Shechaan - Bregar, Dolina krvi. (Glcuauaar.) Povest iz irskega življenja. Broš. 4 K 20 v, vez. 5 K 80 h. Sicnkiew!cz, Potop. Zgodovinski roman. T. in II. del. Broš. 6 K 40 v, vez. 9 K 20 v. — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. 5 K 20 v, vez. 7 K 30 v. —• Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli. Broš. 4 K 50 v, vez. 6 K 50 v. — Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki. Broš. 10 K, vez. v dveh zvezkih 12 K 60 v. — Mali vitez, Pan Volodijcvski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. 7 K, vez. 8 K 40 v. Medved, Poezije, I. del. Bi oš. 3 K SO v, vezano 5 K. — II. del. Broš. 4 K, elegantno vez. 5 K 40 v. Sardenkn Silvin. Roma. Poezije. Broš. 2 K, elegantno vez. 3 K 20 v. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pin- tar. Broš. 1 K, vez. 1 K 40 v. Lcnard, Dr. Lcop., Nemščina ■ brez učitelja ali slovensko-neniška slovnica za samouke. 1 K 20 v.