PRIMORSKI DMiVNSK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale i gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 208 (9513)
TRST, sreda, 8. septembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž" nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarn: «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADA SPREJELA PRVE ZAKONSKE OSNUTKE V OKVIRU VLADNEGA PROGRAMA
ODOBREN ZAKONSKI OSNUTEK 0 RATIFIKACIJI OSIMSKEGA SPORAZUMA IN PRILOŽENIH LISTIN
Odobren Mi zakon o spremembi pravil vojaške discipline in zakon o novi ureditvi vojaških služnosti, ki zadeva predvsem Furlanijo-Julijsko krajino
po cona.
V zvezi z zakonskim osnutkom o ratifikaciji osimskih sporazumov je predsedstvo vlade objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je namen tega sklepa zaključiti 30-letno zgodovinsko obdobje in zagotoviti si dejansko pravico nad vso vzhodno mejo. Sporočilo pripominja, da so bile Podrobnosti osmiskih sporazumov obširno obravnavane v parlamentu v Pretekli zakonodajni dobi, ki je z veliko večino glasov pooblastil vlado, da podpiše sporazum z Jugosla-
Sporočilo poudarja, da je bil z odstranitvijo v bodočnosti morebitnih polemičnih tolmačenj, ki bi lahko škodljivo vplivala na dvostranske odnose, z dokončno določitvijo italijansko - jugoslovanske meje z vzajemnim pristankom, odstranjen dvoumen in nerešen položaj, ki je bil vir pogostih sporov med državama.
odah je treba, pravi sporočilo, da so bila s sporazumom urejena dolgoletna nerešena vprašanja, ki se anasajo na status oseb in njihove-S<- imetja, medtem ko se etničnim * UP\nam’ ki živijo na območjih, ki zajeta v prejšnjih začasnih ^porazumih, zajamči raven zaščite, Ijena™ 6 bba recipročno zagotov-
elfmenti10 m ad-aljuje’ da se vsi li b vključujejo v. splošni okvir
w • ?osPoc^arskih dogovorov, med katerimi je treba omeniti predvsem
skl Je "Vensko - jugoslovan-skem ozemlju, na katerem bo dogovoru ustanovljena prosta
C,0n1a 150 na osnovi priloženega piotokda gospodarskemu sporazumu jucno na razpolago za gospodar-tuJfn Trsta z raztegnitvijo sta-'Uta"e Proste luke na širše območje, ki bo ostalo izven italijanske-
močjaJUgOSlOVanske§a carinskeSa ob'
cono bo upravljal italijansko-Zr°* * * * V,anski Parketni odbor, ki bo t; a na °2°> da da pobude in zašči-«ospodarske koristi podjetij, ki se Drp° ' - te^ coni nastanila, da se d Z Ì morebitna škoda na eni ali >._ P . strani. Značilnost tega dogo-a, Je v tem, da bodo imela itali--a Podjetja, ki se bodo nastani; v.omenjeni ceni, status, ki se-“fJ veija za italijanska podjetja, ki v okviru sedanjega brezca-nišča 83 °bmoč;ia tržaškega prista-
Sporcčil0 nadalje pravi, da bo kraj P tavitve podjetij v omenjeni coni
0	oeda italijansko - jugoslovanska Paritetna komisija, ki bo skrbela,
zaščiti naravne značilnosti izbranega območja.
Ob zaključku sporočilo poudarja, a, namen osimskega sporazuma variti tudi skupek odnosov med rzavama ki naj se v prihodnosti fn '° j 0 ^ ,razvijajo. Razumljivo je ■roj, dodaja sporočilo, da ta odlo-
1	ev ni bila lahka in je zahtevala mzke, toda zavestne odpóvedi. Kljub emu pa bo ta odločitev gotovo prispevala k okrepitvi politične trdnosti v sredozemskem območju, ki je sr vedno prizorišče nevarnih žarišč napetosti.
Vlada je na današnji seji sprejela ,.or,v, | ko število drugih zakonskih osnutkov Med njimi je važen zakon-osnutek, ki določa načelna pra-a o vojaški disciplini. Novi zakon Po omogoči! rešitev nekaterih koč-.1 vih vprašanj civilnih pravic voja-
n,.f^v°,Seb,ja’ ki so v zadnjih letih P Peljala do velikih sporov in protestov v samih oboroženih silah.
Zelo važen je zakonski osnutek, ki ga je obrambni minister predložil v nr °Kn!eV v)adi in ki ga bo moral odobriti se parlament, s katerim se spreminjajo pravila o vojaških služ-ostih. Zakon je sestavljen na osno-V! priporočil, ki so bila dana v zadnjih letih v parlamentu. Na osno-vi Mkona bo morala vlada v treh letih določiti območja vojaških služnosti v dogovoru z deželnimi in krajevnimi upravami. Ker to vprašanje zanima predvsem našo deželo, je ze o važno tudi, da bodo z novim zakonom spremenili dosedanje kazenske sankcije v administrativne Kazni. _ Zakon predvideva občutno SKrcenje tako imenovanih «vojaških območij». Obenem pa bo izredno o-tajsan postopek za izdajanja gradbenih dovoljenj, za območja prizadeta ,po potresu-pa bodo ta dovolje-nja v izključni pristojnosti civilnih omasti. Prav tako z novim zakonom odpade mnenje, ki ga je do sedaj
. RIM, 7. — Danes dopoldne je bila v palači Chigi seja Andreotti-leve vlade, kateri so sprejeli prve zakonske osnutke v okviru napovedanega vladnega programa v parlamentu. Predsedstvo vlade je svoj časa sporočilo, da se bo viadja sestala enkrat na teden, da lahko prouči v vseh podrobnostih napovedane ukrepe, o katerih bo moral razpravljati parlament.
Na vladni seji so v okviru napovedanega viednega programa in ua predlog zunanjega ministra Forbii3 sklenili, da ponovno predlani0 parlamentu odobritev zakonskega osnutka o ratifikaciji italijan-Sko-jugoslovanskih sporazumov, ki *° bili podpisani 10. novembra lani v Osimu.
dajala vojaška oblast glede kupoprodajnih pogodb nepremičnin na območjih, kjer so bile v veljavi vojaške služnosti. V obmejnih krajih bodo vojaške oblasti še vedno odločale v primeru prenosa lastnine na tujega državljana.
Vlada je na seji tudi sklenila, da bo ponovno predložila parlamentu po hitrem postopku vse zakonske osnutke, ki so zapadli zaradi prekinitve delovanja prejšnje zakonodajne dobe. Gre za vrsto ukrepov, ki jih je treba čimprej sprejeti na najrazličnejših področjih javnega življenja. Poleg tega je bilo na predlog predsednika vlade sklenjeno, da bo vlada nadaljevala pogajanja s sindikati o posameznih vprašanjih državnih in ostalih javnih uslužbencev.
IZJAVE BIVŠEGA PREDSEDNIKA KOROŠKE VLADE HANSA SIME
Preštevanje manjšine na Koroškem v znamenju pritiskov na Slovence
Zakon o dvojezičnih napisih iz leta 1972 edina pot do medsebojnega razumevanja med pripadniki obeh narodnosti - Ostra obsodba «Heimatdiensta»
CELOVEC, 7. — «Politično ozračje i gleda na zadnje izjave bodočega av-I na Koroškem je izredno napeto, tako strijskega zunanjega ministra Willi-da bo težko najti pravi izhod. Pre- ! balda Pahra, ki razvija teorijo o števanje manjšin ne bo prav nič pravici manjšine do asimilacije. «Naj prispevalo k razčiščevanju stvari, vam sam Pahr pojasni, kaj želi s
Ob zaključku včerajšnje vladne seje so posamezni ministri dali izjave o vladnih sklepih. Na sliki (v sredini) vidimo zunanjega ministra Forlanija v pogovoru s časnikarji. Ferlani je imel na seji poročilo o zunanji politiki in je predložil v odobritev zakonski osnutek o ratifikaciji osimskih sporazumov. (Telefoto ANSA)
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||iiiiiii|||||||||||U||||||||t|l|(,(|||||||||||||||||||r,||,|||||||||||||||||||||||(||,,|U4(||,|||„,„„,|,|||||fl|||l|l||l|„,||||||||||||||,|||lllll|||||
PRVI KOMENTARJI O ZAKONSKIH OSNUTKIH. KI JIH JE SPREJELA VLADA
«Avanti» o ratifikaciji osimskih sporazumov Kritike na račun zakona o vojaški disciplini
Prve ugodne ocene zakonskega osnutka o spremembi pravil o vojaških služnostih
RIM, 7. — Precejšnjo pozornost je vzbudila današnja seja vlade v vseh političnih krogih, čeprav je še malo uradnih komentarjev o vsebini za-konskin osnutkov, k; jih., je vlada sprejela. Govor je predvsem o tem, ali bodo vsi ti zakonski osnutki in ukrepi imeli v parlamentu ugoden odmev in prispevali k dejanski ublažitvi gospodarskega, političnega in socialnega položaja v državi.
Prvi pozitivni korak, ki ga je vlada danes naredila, je odobritev zakonskega osnutka o ratifikaciji o-simskih sporazumov z Jugoslavijo. Zakonski osnutek bo sedaj romal v parlament, ki je pristojen, da ratificira sporazume in priložene listine. V parlamentarnih krogih menijo, da ratifikacija bo šla z lahkoto skozi, saj so politične stranke že v prejšnji zakonodajni dobi v veliki večini, razen misovcev in malega števila desnih demokristjanov, po oblastile Morovo vlado, da podpiše omenjene sporazume z Jugoslavijo.
V tej zvezi bo jutrišnji «Avanti»
objavil komentar, v katerem med drugim pravi, da so bila v preteklosti med Italijo ini Jugoslavijo težka leta v njunih odnosih, ki so bili najprej vezani na hladno vojhb, nato pa so jih označeval; pogoji izključitve jugoslovanskih komunistov iz Informbiroja.
Potem ko «Avanti» pravi, da je od tedaj minilo že precej časa, med katerim se je zaostril spor med dvema državama tudi glede meja, je sedaj tudi to vprašanje odpravljeno. Med dvema državama, pravi «Avanti», teče sedaj meja, ki je bila vzajemno sprejeta.
«Avanti» takole zaključuje svoj komentar; «Na tej dejanski mirovni pogodbi je treba sedaj graditi trajni mir, ki mora poleg razvoja gospodarskih in kulturnih odnosov omogočiti izmenjavo izkušenj, o katerih je razprava odprta že več kot 20 let med delavskimi silami obeh držav, razprava, kateri so italijanski socialisti dali bratski in stvarni prispevek».
luminili ■imiiiiiiiiaiiMiiiiiiiiiiiiamiiiiiiimiiuiifiiiiiiiiiiiuii m i mirini i im umi 111111111(111,1,!!,,,
'. a ■ r
Andreottijeva vlada Je začela izvajati točke vladnega programa, ki ga je predsednik vlade obrazložil v parlamentu pred rjaupnico. Na včerajšnji vladni seji so sprejeli med drugimi tudi tri izredno važne zakonske osnutke, o katerih bo parlament začel v najkrajšem času razpravljati. Gre rtsj-prej za zakonski osnutek o ratifikaciji sporazuma med Italijo in Jugoslavijo v Osimu ter priloženih l.stih, ki se nanašajo predvsem na ustanovitev proste industrijske cone na italijansko-jugo-siovanski meji. Z osimskih spo-lazumom je bila dokončno določena meja med Italijo in Jugoslavijo, s čimer, kakor poudarja tudi sporočilo predsedstva vlade po včerajšnji seji, so bili odstranjeni nesporazumi med dvema državama, ki so pogostoma povzročali napetost in nesoglasja med njima. Vlada je sprejela tudi zakonski osnutek, s katerim določa nova rfrčelna pravila o vojaški disciplini ter važen zakonski osnutek o spremembi pravil o vojaških služnostih. Slednji izredno zanima našo deželo, kjer vojaške služnosti ovirajo njen gospodarski in socialni napredek, še posebno pa zanima območja prizadelti po potresu, ki se bodo lahko sedaj obnavljala brez katerega koli vmešavanja vojaških oblasti.
Prve ocene ukrepov, ki jih je sprejela vlada v obliki zakonskih osnutkov na včerajšnji seji, se nanašajo predvsem rifa zadovoljstvo za ratifikacijo osimskih sporazumov z Jugoslavijo, o katerih objavlja jutri glasilo PSI «Avanti» komentar in pouilarja važnost sporazuma za čim večje zbliža-nje in čim boljše odnose med dvema državama in med jugoslovanskim in italijanskim delavskim gibanjem. Zelo kritične so pripombe na račun Jakona o novih pravilih vojaške discipline, ki ne predvideva ustanovitve sindi-
kata poklicnih vojakov, medtem ko so bile zabeležene prve u-godne ocene o zakonskem osnutku o vojaških služnostih, ki zanima predvsem Furlanijo-Julijsko krajino. Na tr:laški strani pa objavljamo krajevne komentarje o zakonskem osnutku o ratifikaciji osimskih sporazumov.
V intervjuju s Tanjugovim u-rednikem Ivom Vajglom je bivši predsednik koroške deželne vlade in socialistični voditelj Flans Sima ostro napadel politiko sedanje vlade in predvsme preštevanje manjšine, kar vodi v nerazumevanje med pripadniki obeh skupnosti ter v zt ostritev odnosov s sosednjo Jugoslavijo. Sima je bil tudi mnenja, da ob preštevanju koroški Slovenci ne bodo mogli svobodno in brez pritiskov izraziti, kateri narodnosti pripadajo.
Vzporedno z zaostrovanjem položaja na jugu afriške celine se množijo diplomatske pobude ;ta rešitev zapletene problematike. Tako kaže, da bo že konec tega *edna ali v začetku prihodnjega sporazumno z nekaterimi afriškimi voditelji ameriški državni tajnik Kissinger atačel svojo posredovalno misijo. Šef ameriške diplomacije, ki je po srečanju z Vorstroni v Zurichu obiskal London, Pariz in Bonn, je s tem v zvezi izjavil, da bo nujna diplomatska pomoč starega kontinenta.
Nacitlašistična prevratnika Franco Freda in Giovanni Ventura sta z vojaškim helikopterjem dospela včeraj zjutraj na otok Giglio. Njun prihod ni izzval incidentov. Krajevno prebivalstvo je pokazalo dobršno mero brezbrižnosti. Freda se je zaprl v sobo, Ventu.ta pa je v razgovoru z novinarji zopet napadel vojaško obveščevalno službo SID, ki naj ne bi skušala preprečiti fašističnih atentatov, čeprav jo je z ustreznimi načrti sam seznanil.
Ugodni komentarji so namenjeni tudi zakonskemu osnutku o vojaških služnostih, ki zanima predvsem Furlanijo - Julijsko. krajino in Sardinijo. Poudarja se važnost določil o skrčenju «vojaških območij», o ustanoviti! paritetičnih posvetovalnih odborov med državno in deželno upravo, da se uskladijo omejitve z načrti o deželnem razvoju, kako.r tudi o poenostavljenju in pospešitvi' birokratske-
veščanja» skrčilo na 189 (78 dnevnikov in 111 tednikov) proti 198 listom 1974. in 222 listom 1971. leta.
IŠTAT označuje kot «liste splošnega obveščanja» dnevnike in tednike, katerih cilj je postati primarni vir informacij o krajevnem, državnem in mednarodnem dogajanju za širšo javni st,- Lani so ti listi prodali .skupno dve milijardi in 136 milijonov izvodov, od katerih odpadejo
ga postopka pri. določitvi in izplači-1 na dnevno časopisje dve milijardi in
lu odškodnine prizadetim lastnikom zemljišč.
Največje komentarje pa je že ob odobritvi sprožil zakonski osnutek o novih pravilih vojaške discipline. Tukaj v Rimu ugotavljajo, da vsebuje ta zakon malo novosti in je v bistvu ponatis starega «Forlanijevega osnutka». Čeprav zakon odpira nekaj novih vprašanj, ki bodo gotovo ugodno vplivala na vsaj delno demokratizacijo v vojski, vendar je vse to premalo, ker ne predvideva nobene o-blike sindikalne zaščite pripadnikov oboroženih sil. Kljub temu pa so nekatere novosti, kot na primer ta, da bo disciplinski pravilnik postal zakon in da bo o njem obrambni minister obvezno ob koncu vsakega Ida poročal parlamentu z namenom, da se lahko vnesejo potrebne spremembe.
Zakonski osnutek potrjuje prepoved poklicnim vojakom udeležbe v kateri koli politični stranki, medtem ko je ta prepoved raztegnjena tudi Ra vojake, ki služijo vojaški rok, samo ko so v vojaški obleki. Ko pa so v eivilu. se lahko udeležujejo katere koli politične dejavnosti. Obsodba komentatorjev gre predvsem na račun prepovedi ustanavljanja vojaškega sindikata. V zameno za to novi zakon ustanavlja «predstavništva» na vseh vojaških ravneh, ki bodo lahko obravnavala vprašanja povezana z dejavnostjo vojaških poveljstev. Ni pa še jasno, kakšne pristojnosti bodo imela ta predstavništva in kako se bodo volila.
Zelo odločno obsoja vsebino zakonskega osnutka o disciplinskem pravilniku oboroženih sil vsedržavni sindikat vojakov, ki pravi, da zakon ignorira vse kar spada v sindikalno pravico posameznega državljana in tudi posameznega vojaka. Zato vsedržavni sindikat vojakov sporoča, da bo u-sméril svoj boj v okviru ustavnih pravic
CANDIDA CURZI
18 milijonov izvodov.
WASHINGTON, 7. — Bojkot Izraela, za katerega so se odločile arabske države po izbruhu kipurske vojne, je močno prizadela ameriško trgovinsko izmenjavo z državami Bližnjega vzhoda. Po podatkih podkomisije za trgovino ameriškega predstavniškega doma so ZDA utrpele 4,5 milijarde dolarjev škode v dveh letih. Komisija je s tem v zvezi postavila na zatožno klop ministrstvo za trgovino, češ da ni znalo primerno ukrepati.
temveč bo vso zadevo še bolj potisnilo v slepo ulico.» Tako o trenutnih razmerah na Koroškem meni bivši dolgoletni predsednik koroške deželne vlade in nekdanji voditelj koroške socialistične stranke Hans Sima. V daljšem pogovoru s Tanjugovim dopisnikom Ivom Vajglom je Sima podrobneje pojasnil svoja stališča do trenutnega položaja na Koroškem. Kot je znano, se je Sima umaknil iz političnega življenja leta 1972, ko je propadel poskus deželne vlade, da bi s postavljanjem dvojezičnih napisov storila prvi korak na poti izpolnjevanja državne pogodbe in priznavanja pravic slovenske narodnostne skupnosti.
V zadnjem času, tik pred napovedanim štetjem prebivalstva, je vse bolj očitna ostra polarizacija sil, pri čemer se zlasti krepijo ekstremistične sile. ki izkoriščajo nasprotja na Koroškem. Glede delovanja nacionalistične organizacije za obrambo večinskih interesov na Koroškem «Heimatdiensta» je Hans Sima naglasil, da se v tej organizaciji skrivajo sile, katerih cilji, sredstva in pogosto tudi delovanje niso povsem znani. V nadaljevanju pogovora se je Sima znova povrnil k letu 1972 in zakonu o dvojezičnih krajevnih napisih. Po njegovem je bil ta zakon plod zavestnega napora, da bi poiskali nekakšno srednjo pot, ki bi bila sprejemljiva za koroške Slovence in ki bi bila obenem znamenje dobre volje, ki bi ga znali ceniti pri sosedih v Sloveniji in Jugoslaviji.
«Še danes sem prepričan, da so bili ukrepi iz leta 1972 edina pot do medsebojnega razumevanja pripadnikov dveh narodnosti in tudj do krepitve dobrih sosedskih odnosov. Za takšno politiko smo se dogovorili s kanclerjem Kreiskim in tedanjim zunanjim ministrom, današnjim predsednikom avstrijske republike Kirsehlagerjem,» je med drugim dejal Hans Sima in dodal, da se je s takšno politiko strinjala tudi socialistična stranka na Koroškem. Pozneje je prav vodstvo te stranke spremenilo to stališče, ko so skupaj z vodstvi drugih koroških strank iskali tako imenovano skupno politiko do narodnostnih manjšin. Zdaj je ta politika usklajena, vendar je u-spešna lahko samo, če bodo iskali takšne rešitve, kj jih bo lahko sprejela tudi slovenska manjšina. Če pa bo ta enotnost samo sredstvo, da bi dosegli cilje, za katere se že leta bojujejo ljudje iz Heimatdiensta, potem ne bo mogoče najti sprejemljive rešitve.
Tanjugovega dopisnika Iva Vajgla je tudi zanimalo, kako Hans Sima
svojo teorijo,» je odvrnil Sima in naglasil: «Toda na podlagi tistega, kar o Koroški vem, mi je povsem jasno, da ne smemo krepiti 'pravice do asimilacije’, temveč pravico do zavarovanja in razvoja manjšine.»
Kot nekdanji predsednik koroške deželne vlade je Hans Sima še posebej podčrtal, da so koroški Slovenci prav tako dobri avstrijski državljani, kot pripadniki nemško govorečega dela prebivalstva, la vprašanje, ah bodo ob prihodnjem popisu prebivalstva koroški Slovenci res lahko brez pritiskov in povsem svobodno izjavili, kateri narodnosti pripadajo. je Hans Sima odgovoril negativno in takšno mnenje podkrepil z zadnjimi dogodki na Koroškem.
LONDON, 7. — Jordanski kralj Husein, ki je včeraj prispel na neuradni obisk v London, se je danes sestal z britanskim premierom Cal-
laghanom. Med razgovorom sta državnika obravnavala predvsem vprašanje bližnjevzhodne krize.
Ministrstvo za industrijo demantiralo govorice o podražitvi bencina
RIM, 7. — V zvezi z vestmi o morebitni podražitvi bencina, ki jih že dalj časa objavljajo nekateri i-talijansk: listi, je ministrstvo za industrijo sporočilo, da medministrski odbor za cene CIP doslej še ni vzel v poštev te možnosti. Julija se je sicer govorilo o podražitvi gorilnega in plinskega olja kot posledici razvrednotenja lire, z okrepitvijo slednje pa je možnos' odpadla.
Ministrstvo poudarja, da l»i podražitev bencina nujna le v primeru uvedbe dvojnega tržišča goriva s ciljem, da se zmanjša poraba. S podražitvijo bi tako krili padec davčnega priliva.
iiiiiuiiiiMiif niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiii,n,fiNiiiiiiiiiiiiiiMiuii Hlinili,m
PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT
Industrijska proizvodnja se je znatno okrepila
Padec zaposlitvene ravni ■ Pozitivni premiki v gradbeništvu
RIM, 7. — Vse kaže, da se italijanska industrija počasi otresa krize, ki je dosegla višek lani s poraznim padcem proizvodnje. Kot kažejo podatki državnega statističnega zavoda ISTAT od februarja industrijska proizvodnja stalno narašča ob naraščanju storilnosti delavcev, pozitivne premike pa je o-paziti tudi v gradbeništvu.
Podatki statističnega zavoda, ki se nanašajo na junij kažejo, da je v tem mesecu proizvodnja narasla za 7,1 odstotka v primerjavi z istim mesecem lanskega leta, v prvem polletju pa je proizvodnja narasla poprečno za 8 odstotkov. Navedene številke potrjujejo pozitivni trend industrijske proizvodnje od začetka leta, saj zadevni pokazatelji stalno naraščajo in kažejo, da se raven proizvodnje bliža ravni izpred leta 1975, ki je bilo v tem pa tudi v o-stalih pogledih za italijansko gospodarstvo porazno. Februarja je proizvodnja narasla za 3,6. marca za 15, aprila za 7,1 in maja 17,9 odstotka.
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiii!iiiii,iiiiiiu
PO SREČANJU MED KISSINGERJEM IN V0RSTR0M V ZURICHU
Krsta diplomatskih pobud za reševanje nevarne krize na jugu afriške celine
Protirasistična fronta: Okrepiti oboroženi boj v Rodeziji - Njerere poziva Kissingerja, naj začne s posredovanjem - Nujen diplomatski poseg Evrope
RIM, 7. — Minister za turizem, šport in prireditve Antoniozzi j danes sprejel jugoslovanskega veleposlanika Joviča, ki mu je predočil nujnost večjega italijansko-jugoslo-vanskega sodelovanja na področjih, ki so v pristojnosti ministrstva. Antoniozzi je obljubil svoje prizadevanje, zlasti ko bo pristojna mešana meddržavna komisija začrtala glavne smernice tega razvoja.
ISTAT o krizi italijanskega tiska
RIM, 7. — Podatki, ki jih je zbral zavod za statistiko ISTAT količinsko prikazujejo, kako hudo krizo preživljajo italijanska sredstva javnega obveščanja. Lani so namreč skupno tiskali 7.514 tednikov, petnajstdnev-nikov in mesečnikov, kar je za 6,7
odst. manj kot leta 1974. Podrobneje se je število «listov splošnega ob- Čanje voditeljev petih afriških dr
. DAR ES SALAM, 7. — Vzporedno z nevarnim stopnjevanjem napetosti na jugu afriške celine, se v teh dneh razvija skoraj mrzlična diplomatska dejavnost, katere cilj je preprečiti'izbruh vojne, ki bi lahko imela tragične posledice za ves svet. Po srečanju med Kissingerjem in Vorstrom v Zurichu so se včeraj sestali v tanzanijski prestolnici Dar Es Salam državniki tako imenovane protirasistične fronte, konec tega tedna ali najpozneje v začetki- prihodnjega pa bo prispel na izrecno vabilo tanzanijskega predsednika Njerereja v Afriko ameriški državni tajnik Kissinger.
Kot smo že poročali je razgovor med šefom ameriške diplomacije in južnoafriškim premierom obrodil skope sadove, vendar vse kaže, da kljub nasprotjem, ki so znova prišla do izraza, sta sobesednika našla politični prostor za ponovno srečanje. Zaenkrat ni znano, če naj bi šlo za samostojno srečanje v neki tuji državi, za Kissin-gerjev obisk v Južni Afriki, ali pa za sestanke v okviru posredovalne misije, ki naj bi jo državni tajnik začel konec tega ali v začetku prihodnjega tedna. To bo najbrž v veliki meri odvisno od rezultata pogovorov, ki jih bo podtajnik za zunanje zadeve in izvedenec z?, afriška vprašanja Schaufele imel te dni v Afriki.
Schaufele bo, kot so sporočili, prispel jutri v Dar Es Salam, kjer se je danes popoldne zaključilo sre-
žav in sicer angolskega predsednika Neta, zambijskega predsednika Kaunde, mozambiškega voditelja Machela, botsvanskega predsednika Khame in tanzanijskega predsednika Njerereja. V kratkem zaključnem sporočilu je poudarjeno, da so udeleženci sestanka (prisotni so bili tudi voditelji rodezijskih in namibijskega osvobodilnega gibanja) soglašali z nujnostjo okrepitve oboroženega boja v Zimbabveju (Rodezija) in da je predaja rodezijskega rasističnega voditelja Jana Smitha pogoj za začetek pogajanj o ustavni ureditvi države. Tanzanijski glasnik je tudi dodal, da med razgovori niso posvetili velike pozornosti prihodu Schaufeleja, kar med drugim dokazuje tudi dejstvo, da so državniki že danes zapustili tanzanijsko prestolnico.
Zaključno sporočilo srečanja je navidez v protislovju z Njererejevim vabilom Kissingerju, naj takoj začne s svojo posredovalno misijo. Očitno je namreč, da tanzanijski predsednik ni ravnal na lastno pest in se je o tej potezi posvetoval z ostalimi u-deleženci «vrha» v Dar Es Salamu ter si zagotovil njihov pristanek na pobudo. Prav zato gre zaključno sporočilo srečanja tolmačiti kot pritisk na vse prizadete sile in države, da se končno premakne z mrtve točke diplomatsko reševanje zapletene problematike, mrtve točke, ki je predvsem posledica krčevitega odpora rasistov, da bi izpustili oblast iz svojih rok.
Vprašanje pa je, kolikšne so mož-
nosti uspeha Kissingerjevega posredovanja. Poudariti gre, da prizadete sile in predvsem rodezijska in namibijsko osvobodilno gibanje v tem pogledu niso prevelik; optimisti. Predsednik SWAPO Sam Nujoma je poudaril, da gre vzroke mrzlične dejavnosti ameriškega državnega tajnika iskati v notranjepolitičnem razpletu ZDA. S svojim posredovanjem naj bj Kissinger namreč skušal pridobiti na Fordovo stran kar čim-več ameriških naprednih sil, predvsem pa temnopolto prebivalstvo. Kljub pesimističnemu izhodišču svoje analize, pa je Nujoma poudaril, da je pripravljen na razgovore z Vorstrom pod pogojem, da bj obravnavali vprašanje kako odpraviti «protizakonito upravo v Namibiji» in da Pretoria osvobodi vse politične jetnike, saj «nočemo na pogajanja pod grožnjo južnoafriških pušk, naperjenih prot; našim glavam.»
Ameriški državni tajnik, ki je včeraj zaključil razgovore z Vorstrom, je danes popoldne prispel v Bonn z vmesnima postajama v Londonu in v Parizu. Poleg vprašanj vzajemnih odnosov, je bila kriza na jugu afriške celine glavna tema Kissingerjevih pogovorov z britanskimi, francoskimi in nemškimi državniki. V tem okviru je Kissinger v razgovoru s časnikarji poudaril, da je po njegovem mnenju prispevek Evrope pr; reševanju zapletene problematike neobhodno potreben.
Medtem ko se razvija diplomatska akcija, pa je položaj v Južni Afriki vse bolj napet.
V prvem polletju so dosegli spodbudne rezultate v vseh pomembnih industrijskih vejah : rudarstvo 6,2 odstotka več, tekstilna industrija 8,1 od sto, električna industrija 11 od sto. Nazadovala pa je mehanična industrija, ki je proizvedla za 2.5 odstotka manj kot lani.
Statistični zavod je na osnovi zbranih podatkov sestavil primerjalno tabelo o naraščanju industrijske proizvodnje v ostalih državah, članicah EGS. Največji napredek sta zabeležili Francija in Italija, sledi Zahodna Nemčija (5,8 odstotka) in Belgija (5.7). V Veliki Britaniji pa je indeks padel za 0,8 odstotka.
Kljub naraščanju proizvodnje pa je padla raven zaposlitve. V velikih industrijah se je v prvem polletju delovna sila skrčila za 1,3 od sto, narasla pa sta število delovnih ur na delavca ter storilnost tako na delavca kot na delovno uro (13 oziroma 9,1 odstotka). Vzporedno s številom ur so se zvišali tudi prejemki delavcev (14,6 od sto), ne gre pa pozabiti, da je dober del večjega zaslužka požrla inflacija.
Kot rečeno podatki statističnega zaroda kažejo tudi na obuditev gradbeništva. V prvem polletju je v primerjavi z istem obdobjem lanskega leta naraslo za 22.5 od sto število poslopij v načrtu, za 28,5 od sto število poslopij, ki so jih začeli graditi. število dograjenih stavb pa je naraslo za 8,2 odstotka.
V petek sestanek denarne komisije EGS
BRUSELJ. 7. — Denarna komisija evropske gospodarske skupnosti bo v petek v Kobenhavnu razpravljala o evropsKem valutnem sporazumu, takoimenovani denarni «kači». Spričo dejstva, da bodo oktobra v Zah. Nemčiji politične volitve, verjetno določila dosedanjega sporazuma ne bodo sp~emenjena, vendar pa bi lahko zabeležili vrsto napredkov pri nekaterih pomembnih vprašanjih, ki bi pomenila večje breme za ZRN. Bonn naj bi namreč finansiral odločnejše posege na tržišču v podporo evropskim valutam. Govor pa bo najbrž tudi o povratku Francije VB in Italije v «kačo».
Pomembne pobude evropskih socialistov in socialdemokratov
KORBACH (ZRN), 7. — Predsednik nemške socialdemokratske stranke Brandt je napovedal danes vrsto pobud evropskih socialdemokratskih in socialističnih strank, med katerimi gre omeniti predvsem sestavo skupnega programa za splošne volitve evropskega parlamenta, ki so predvidene za leto 1978. Socialisti in socialdemokrati se bodo v ta namen sešli jeseni najprej v Bruslju, da začrtajo glavne smernice programa, o katerem naj bi nato razpravljala konferenca na vrhu. Nadalje bodo priredili vrsto srečanj in konferenc o vprašanju varnosti ter popuščanja napetosti v Evropj ter za navezavo tesnejših stikov z neuvrščenimi državami.
TRŽAŠKI DNEVNIK
TRŽAŠKI ODMEVI NA VČERAJŠNJI SKLEP RIMSKE VLADE
JUBILEJ NAŠE MANJ ZNANE PUBLIKACIJE
PARLAMENT NAJ ČIMPREJ RATIFICIRA Deset let Turističnega informatorja
vatnega člena v trgovski rasti Trsta
Nad štiri milijone izvodov in nad 500 oglaševalcev najzgovornejši pokazatelj uspešnosti te založniške pobude ■ Se vedno premalo podpore iz javnih sredstev
OSIMSKE SPORAZUME Z JUGOSLAVIJO
Pozitivne ocene javnosti in političnih predstavnikov - Obe zbornici se morata v najkrajšem času lotiti tudi vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti
Tržaška javnost, tako italijanska kot slovenska, je z zadovoljstvom pozdravila vest, da je vlada na svoji včerajšnji seji odobrila zakonski o-snutek o ratifikaciji osimskih sporazumov, ki sta jih Italija in Jugoslavija podpisali 10. novc»ibra v Osimu blizu Ancone. Čeprav je šlo za bolj formalen akt, za golo potrditev osnutka, ki ga je svoj čas že odobrila Morova vlada in je zaradi predčasnega razpusta parlamenta zapadel, so pa bili vendar s tem ustvarjeni pogoji, da pridejo osimski sporazumi čim prej pred parlament, ki jih mora v najkrajšem času odobriti. V slovenskih krogih je seveda občutiti tudi določeno razočaranje, ker Andreottijeva vlada ni imela za potrebno, da spremeni prvotni osnutek in vanj vključi tudi vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti, kot so zahtevali tudi slovenski predstavniki na srečanju prejšnjega tedna z ministrskim predsednikom v Vidmu. Toda že takrat je Andreotti potrdil, da osnutka ne namerava spremeniti, češ da bi to privedlo do določenih komplikacij, ki bi lahko zakasnile postopek o ratifikaciji.
Naj bo kakorkoli že, ostaja dejstvo, da ima sedaj besedo parlament, ki je poklican, da sporazume čimprej ratificira in odobri tudi vse potrebne zakonske ukrepe za izpolnitev vseh postavk italijansko - jugoslovanskih dogovorov.
Tudi v političnih krogih pozitivno ocenjujejo včerajšnji sklep rimske vlade, kateremu nasprotujejo samo misovci, demokrščanski poslanec Tombesi in nekateri begunski krogi, torej le peščica ljudi, ki pa glasno razglaša svoje teze preko stolpcev italijanskega tržaškega dnevnika.
Nekatere politične voditelje iz našega mesta smo vprašali za mnenje o včerajšnjem vladnem sklepu in sploh o problematiki Osima. «Dejstvo, da je ministrski svet odobril ukrepe v zvezi z izpolnitvijo osimskega sporazuma,» je dejal tajnik tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti, «mora z zadovoljstvom pozdraviti vsakdo, komur sta pri srcu usoda Trsta in njegova mednarodna funkcija in vidi v dobrososedskih odnosih s prijateljsko republiko Jugoslavijo nadaljnjo priložnost za razvoj Trsta in celotne dežele.
«Upari je,» je nadaljeval Rossetti, «da bo parlament čimprej poklican, da razpravlja o ukrepih, ki jih je odobrila vlada, in da se istočasno začne v zbornicah tudi proučevanje norm, ki so potrebne za polno priznanje pravic in razvoja slovenske skupnosti, ki živi v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Potem ko je bilo rešeno vprašanje mednarodnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, nima vlada glede tega vprašanja nobenega alibija več».
«Včerajšnji vladni sklep je treba pozdraviti z zadovoljstvom — nam je dejal pokrajinski tajnik PSI Lucio Ghersi — pa četudi gre za golo ponovitev nekega akta, ki je bila potrebna zaradi predčasnega razpusta parlamenta. Sedaj pa se m; zdi nujno potrebno, da pride zakonski o-snutek čimprej v parlament in da se rešijo vsi problemi, ki so povezani z osimskimi sporazumi, od u-stanovitve proste cone na Krasu, glede katere še vedno pričakujemo nekatera pojasnila, pa do problemov slovenske narodnostne skupnosti. Skratka, treba je čim bolj pospešiti delo, tako kar se tiče ratifikacije, kot tudi glede vseh ostalih aspektov sporazumov.»
Predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Boris Race je izjavil: «Današnji ukrep vlade, da sp-ejme zakon o ratifikaciji osimskega sporazuma in ga predloži parlamentu v dokončno odobritev, je pomemben dogodek. Upamo, da bo parlament zakon kmalu sprejel, da se bo s tem začelo novo obdobje v odnosih med Jugoslavijo in Italijo in da bo obmejno prebivalstvo imelo čimprej koristi od gospodarskih delov sporazuma.
Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini z nestrpnostjo pričakujemo ratifikacijo sporazuma in s tem tudi začetek izvajanja obveznosti v korist naše skupnosti, ki jih sporazum vsebuje.
Novi politični odnosi, ki so se v zadnjem obdobju izoblikovali v državi, bi morali biti jamstvo, da bodo ukrepi v našo korist morali biti čimprej sprejeti in da bodo taki, ki bodo zagotavljali slovenski narodnostni skupnosti v vseh treh pokrajinah neoviran razvoj.»
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Drago Štoka, ki je tudi član posebne deželne komisije za izvajanje o-simskih sporazumov, je potrdil zadovoljstvo zaradi sporazumov samih, obenem pa obžaloval, da je vladni zakonski osnutek isti, ki ga je izdelala že prejšnja vlada in ki ne omenja izrecno tematike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. «Zato Slovenci, ki prebivamo na celotnem območju dežele,» je še dejal Štoka, «pričakujemo, da bosta vlada in parlament čimprej odobrila zakon, ki bo globalno zagotovil slovenski narodnostni skupnosti v Italiji mirno življenje in nemoten etnični, jezikovni, socialni in gospodarski razvoj tako v tržaški kot v goriški in videmski pokrajini.»'Ob koncu je deželni tajnik SSk še dejal, da bo njegova stranka posvečala nenehno skrb vprašanju ohranitve lastnine prizadete zemlje v bodoči industrij-
ski coni na Krasu in da se bo v ta namen odločno borila za to, da se zemljišča, ki bodo namenjena prost; coni, ne bodo razlaščala, ampak da bodo s posebnimi pogodbami dana v najem, tako kot je že predlagalo prebivalstvo zainteresiranih krajev. Vsekakor pa bodo morale pristojne oblasti ohraniti narodnostno celovitost prizadetih krajev in vasi na tržaškem Krasu.
Pokrajinski tajnik Krščanske demokracije Dario Rinaldi pa je o-pozoril, da je njegova stranka pozvala vlado, naj omogoči čim hitrejšo ratifikacijo osimskih sporazumov. Gre sicer za avtomatski akt, še posebno, ker se je Andreotti odločil, da predstavi parlamentu isti zakonski osnutek, ki ga je izdelala Morova vlada in ki je nato zapadel. Seveda pa bo parlament imel možnost, da vnese tiste spremembe, ki
bi se zdele potrebne, je še dejal Rinaldi.
V ČETRTEK NA SEDEŽU UIL
Izročitev stanovanj IACP upravičencem pri Magdaleni
Na sedežu CCdL - UIL na Trgu Papa Giovanni 6 bo v četrtek, 9. t.m., ob 18.30 zborovanje, med katerim bodo stanovanjskim upravičencem IACP od Magdalene spodnje, ki so se udeležili natečajev št. 6/73 ali 4/74, izročili ključe dokončanih stanovanj. Poleg tega bodo razpravljali o otroškem vrtcu in o osnovni šoli. Zato vabi pokrajinsko vodstvo sindikata SUNIA, ki je zborovanje sklicalo, k udeležbi tudi predstavnike IACP, občinske uprave, ustanove ACEGAT ter rajonske konzulte.
Od vseh publikacij v slovenskem jeziku, ki izhajajo pri nas v zamejstvu, je Turistični informator med našimi bralci najmanj brana publikacija. In vendar odigrava pomembno vlogo pri seznanjanju ju goslovanskih gostov v našem mestu in vsej deželi ne le z najrazličnejšimi koristnimi napotki za čim u-godnejše nakupe, temveč tudi z raznimi turističnimi zanimivostmi in značilnostmi naših krajev, če je maloobmejna trgovina ena najbolj cvetočih gospodarskih dejavnosti v našem mestu, potem je tudi Turistični informator prav gotovo eden pomembnejših dejavnikov v njenem razvoju. V zadnjih letih smo bili priča konstantnemu izboljševanju sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter našo deželo in sosedno SR Slovenijo. Iz leta v leto vidno
uiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiTniKiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiui
MEDNARODNI KONGRES V MIRAMARSKEM CENTRU ZA TEORETSKO FIZIKO
Plodna razprava o možnosti raziskav vesoljskega laboratorija «Spacelab»
Včeraj so med drugim predstavili tudi italijanski načrt za raziskovanje notranjosti sonca ■ Danes predavanje o pomenu ultravioletnih žarkov
narašča število mejnih prehodov in gotovo nima tukajšnja državna meja zgolj slučajno zavidljivega slovesa ene najodprtejših mej v Evropi. Ti odnosi in njih razvoj so rezultat cele vrste bolj ali manj pomembnih, vidnih in manj vidnih dejstev in med temi je tudi, čeprav v manj vidni obliki, tudi desetletno razdeljevanje Turističnega informatorja tisočem in tisočem gostov, ki so v tem obdobju obiskali naše kraje.
Turistični informator praznuje namreč letos 10. obletnico svojega izhajanja. Prav je, da mu ob tem pomembnem jubileju posvetimo nekoliko več pozornosti ter da ga predstavimo v njegovin raznih aspektih tudi tistemu delu naše javnosti, ki to publikacijo pozna le po imenu.
Z izdajanjem te turistične publikacije je začel oglasni oddelek Založništva tržaškega tiska v skromnem obsegu štirih listov. Postopno se je informator povečal ter se vsebinsko in oblikovno izboljšal in obogatil. če računamo, da izhaja vsak mesec, od marca do decembra, to je skupno deset številk letno, v 25 tisoč izvodih, potem lahko rečemo, da je v desetih letih izšlo nad 4 milijone izvodov. Drugi nadvse zadovoljiv podatek bistvenega pomena je, da je v vseh teh letih oglašalo nad 500 različnih trgovin in podjetij, veliko oglaševalcev pa je v Turističnem informatorju prisotnih že od same prve številke. To je nedvomno najboljši dokaz uspešnosti njegovega oglaševanja.
Zanimivo je tudi, kako se Turistični informator razdeljuje. Razdeljujejo ga namreč brezplačno na štirih najpomembnejših in najbolj prometnih mejnih prehodih naše dežele, to je pri Fernetičih, škofijah, na Pesku in v Rožni dolini v Gorici. Ob četrtkih, petkih in sobotah običajno srečujemo na teh prehodih ljudi, ki ponujajo vsem jugoslovanskim potnikom v prihodu v naše kraje to publikacijo. Tudi tem požrtvovalnim ljudem gre ob desetletnici izhajanja Turističnega informatorja izreči priznanje. To so upokojenci, ki se honorarno ukvajajo s tem poslom. Nekateri razdeljujejo informator skoraj od samega začetka
WBBMÉL.1
Med včerajšnjim kongresom v miramarskem centru za teoretsko fiziko
V miramarskem centru za teoretsko fiziko se je včeraj dopoldan in popoldan nadaljeval mednarodni kongres o najnovejših vesoljskih raziskavah, katerega osrednja tema je predstavitev načrta za vesoljski laboratorij sistema Shuttle «Spacelab», ki so ga izdelali ameriški znanstveniki NASA v sodelovanju z mnogimi evropskimi državami, ki so združene v ustanovo ESA (Euro-pean Spacial Agency). Uradna predstavitev «Spacelaba», ki naj bi ga začeli pošiljati okrog zemlje ter uporabljati za najrazličnejše znanstvene raziskave in namene že v prihodnjem desetletju, je bila v ponedeljek. Včeraj so predvsem razpravljali o točnih nalogah vesoljskega laboratorija in o specifičnih možnostih uporabe, posebno na področju kozmologije, planetarnega sistema in elementarnih delcev.
Včerajšnji dopoldanski spored je
bil — kot nam je zagotovil eden izmed organizatorjev, prof. Remo Ruffini z ameriške univerze Prin-cetom — na izrednem kakovostnem nivoju. Svoja, za vse prisotne znanstvenike in strokovnjake nadvse zanimiva poročila, so prebrali trije priznani raziskovalci in izvedenci: prof. Vittorio Canuto (NASA) iz New Yorka, prof. Romuald Smolu-chowski z univerze Princeton in Abdul Salam, ravnatelj miramarske-ga centra.
Prof. Canuto je v svojem izrecno teoretskem predavanju spregovoril o najrazličnejših aspektih kozmologije. Dotaknil se je celo možnosti spremembe Einsteinovih enačb. Nato je še na široko orisal moderne teorije o osnovnih konstantah v času.
Izredno zanimanje je vzbudilo predavanje prof. Smoluchowskega. ki je orisal rezultate zadnjih raziskav
..........................................mul
SKLEPI INŠTITUTA ZA ORGANIZACIJO PREVOZOV V EGS
Že določeni datumi in teme prihodnjega tečaja o prevozih
Inštitut ima za prihodnje leto v načrtu še vrsto podobnih seminarjev o problemih prevozov

Irl
Prireditelji mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki se je pred kratkim zaključil na tržaški univerzi, se še niso dodobra odpočili od zahtevnega desetdnevnega dela, in že govorijo o prihodnjem, osemnajstem tečaju. V ta namen se je v teh dneh sestal na univerzi upravni svet Inštituta za proučevanje prevozov v Evropski gospodarski skupnosti ter po ocenitvi letošnjega uspelega tečaja, ki je obravnaval problematiko enotne prometne politike med članicami EGS in tretjimi državami, določil datume in glavne teme prihodnjega tečaja. Le-ta naj bi bil od 23. avgusta do 3. septembra 1977 in naj bi obravnaval vprašanje kombiniranih prevozov, to se pravi vprašanje usklajevanja raznih načinov prevozov, da bi se zmanjšali prevozni stroški. Upravni svet Inštituta je poleg tega sklenil imenovati dva nova poročevalca, in sicer prof. A.D. Couperja za Veliko Britanijo in odv. E. Prieta za Španijo.
Mednarodni tečaj o prevozih pa ne bo edina večja pobuda Inštituta za organizacijo prevozov v EGS. ki ima v načrtu še vrsto podobnih seminarjev o problemih prevozov na
ree prihodnjega leta enodnevni ali večdnevni tečaj o koordinaciji programov za okrepitev prevoznih infrastruktur ob upoštevanju energetskih, ekoloških in družbeno-gospo-darskih vprašanj v Evropi. Za junij prihodnjega leta naj bi podoben seminar posvetili civilnemu letalstvu ter vprašanju letalskih zvez med članicami EGS in tretjimi državami. Ob tej priložnosti bi obravnavali v prvi vrsti vprašanja letalskih infrastruktur in koordinacije v letalskih prevoznih službah.
Tretji enodnevni seminar, ki je tudi v načrtih Inštituta za organizacijo prevozov v EGS, naj bi o-bravnaval družbeno politične, gospodarske in tehnične aspekte italijanskega avtocestnega omrežja. Vse te pobude bi obkrožala še vrsta manjših v okviru celote, katere osnovni namen je skrb za nadaljnji razvoj enotne prometne politike v Evropi. Dokaz, da vzbujajo načrti Inštituta za proučevanje prevozov, kateremu predseduje prof. Matteo Maternini, veliko zanimanje v svetu, je v tem, da je vrsta ustanov in organizacij ter posameznikov iz raznih držav Evrope že napovedala svojo prisotnost in sodelovanje na
njegovega izhajanja. Med temi omenimo Šumandla ,z Nove Gorice, Pa-rovela, ki razdeljuje informator pri Škofijah, Lukežiči pri Pesku, ki je s honorarjem, ki mu ga navrže ta dejavnost, pomagal svoji hčeri, da se je izšolala, ter Železnik, ki ga videvamo na mejnem prehodu pri Fernetičih in ki je sicer nov pri tem delu.
Turistični informator je gostom iz Jugoslavije na razpolago tudi pri raznih bencinskih črpalkah. Skratka, omenjena naklada se običajno kmalu izčrpa. Za vsakogar je namreč informator izvrsten vodnik pri nakupih, istočasno pa nenadomestljiv priročnik, v katerem lahko jugoslovanski gostje najdejo razne zanimive podatke, kot so seznami vseh bank in menjalnic, urniki trgovin, turistične zanimivosti, prospekti Trsta, Gorice in Vidma, vozni red vlakov, avtobusov in letališča v Ron-kah, seznam vseh muzejev, turističnih uradov, hotelov, penzionov in raznih gostišč ter celo sporedov večjih prireditev. Vmes so koristni napotki, opisi raznih zanimivosti ter članki o modnih spremembah, o plažah in številnih drugih stvareh.
Turistični informator je tudi o bjektiven informator in tolmač splošne stvarnosti naših krajev. Od vseh tovrstnih publikacij je edini, ki izčrpno seznanja številne goste iz matične domovine in drugih jugoslovanskih republik z obstojem in življenjem naše narodnostne manjšine, čemur se druge podobne publikacije izogibajo.
Ob pomenu, ki ga ima izhajanje in širjenje Turističnega informatorja za trgovsko življenje Trsta in drugih krajev dežele, se nam vsiljuje vpra sanje, zakaj so tukajšnje oblasti ter javne ustanove, ki skrbijo za trgovski, turistični in gostinski sektor, tako neobčutljive do te publikacije. Pri tem mislimo seveda na podpore iz javnih sredstev, ki bi jih morala biti takšna publikacija deležna v večji meri. Toda ravno v tem pogledu se, žal, ni v zadnjih letih veliko premaknilo. Mogoče bo desetletna izkušnja izhajanja informatorja to zadržanje vendarle spre-! menila.
V PETEK IN SOBOTO V ROSSETTIJU
Drugi mednarodni festival
magije s svetovnimi mojstri
Nastopali bodo Čarodeji in rokohitrci iz Italije, Francije, Švice, Nemčije in z Daljnega vzhoda
v vesolju. Predvsem je govoril o sovjetskih opazovanjih Venere in a-meriških raziskavah na Marsu. O-benem je podal podrobno analizo vseh današnjih poznanj o planetih, posebno v luči izidov raziskav, ki so jih opravili v zadnjih tednih. Prof. Smoluchowski je svoje predavanje obogatil z odličnimi barvnimi fotografijami, ki so jih posneli na Marsu. Posnetki so jasno prikazali Marsovo površino, od kanjonov do goratih področij. Omenil je, da so puščavna področja, ki so jih fotografirali na tem plapetu, izredno podobna puščavam na zemlji.
Abdul Salam je svoje predavanje posvetil elementarnim delcem in je uvodoma obnovil, kaj pravzaprav znanstveniki vedo o tem specifičnem vprašanju. Salam je nato spregovoril o vesoljskih žarkih in o izredno visoki energiji, ki jo ti delci imajo. Energija vesoljskih žarkov naj bi znašala približno 1020 elek-tronvoltov in je seveda neprimerno višja od energije elementarnih delcev, ki jih poznamo na zemlji.
Vsa tri predavanja so trije strokovnjaki povezali z načrtom vesoljskega laboratorija «Spacelab» in z možnimi raziskavami, ki naj bi jih seveda izvedel «Spacelab».
Popoldan je najprej govoril prof. Ibi Rasmussen, danski izvedenec za probleme vesolja, ki deluje tudi v okviru ESA. V bistvu je nadaljeval razpravo o nastanku in razvoju vesoljskih žarkov.
Za njim je spregovoril prof. Bruno Bertotti z univerze v Pavii, ki je orisal oziroma predstavil italijanski načrt za opazovanje notranje strukture sonca s pomočjo italijanskega satelita, ki naj bi ga izstrelili s pomočjo Američanov. Načrt za to znanstveno raziskavo je izdelal prof. Colombo z univerze v Padovi.
Kongres, katerega organizatorji so prof. Abdul Salam, ravnatelj centra, prof. Margherita Hack, ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija, prof. Gallieno Denar-do z inštituta za teoretsko fiziko tržaške univerze in Remo Ruffini, profesor na ameriški univerzi Princeton, se bo nadaljeval danes in se bo zaključil v soboto.
Danes bo na sporedu več predavanj o pomenu ultravioletnih žarkov v astronomiji. Spored je pripravila prof. Margherita Hack.
mednarodni ali državni ravni. Ok- j vseh najavljenih tečajih in semi-virni načrt Inštituta obsega za ma-lnarjih.
Zadela ga je kap
Sinoči okoli 22.30 se je verjetno zaradi srčne kapi zgrudil med hojo po stopnišču na Trgu Vico 64-letni Silvano Sornig iz Ul. della Fornace 1. Z rešilnim avtom Rdečega križa ! so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za I oživljanje s pridržano prognozo.
Medtem ko smo, kar zadeva nastopajočo prireditveno jesen, še vedno samo v fazi neuradnih napovedi, kar je očitno posledica težkih gmotnih razmer, v katerih se nahajajo vsa gledališča v državi, nam turistični delavci pripravljajo za ta zadnji vzdihljaj poletja še nekaj zanimivosti, ki bodo poživile sedanje prehodno obdobje. Predvsem velja omeniti, da vlada kar precejšnje zanimanje za Basadellovo postumno antološko kiparsko razstavo na tržaškem gradu, ki so jo v sodelovanju oskrbeli tržaška občina, pokrajinska uprava in Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Mnogo je k temu prispevala tudi posrečena pobuda z vodičem — u-metnostnim kritikom Carlom Miličem, ki s svojo strokovno razlago bolje približa.eksponate gledalcu in ga povede v vedno nekoliko skrivnostni svet umetnikove intimnosti. Carlo Milic bo tudi danes cb 18. uri na Gradu na razpolago obiskovalcem.
Prav tako je med tržaškim občinstvom še vedno živ odmev letošnje operetne sezone v gledališču Rossetti, ki je tudi tokrat povsem opravičila nemajhne organizacijske in finančne napore prirediteljev, zlasti občinskega gledališča Verdi. Toda preden bo Rossetti ponovno odprl svoja vrata redni gledališki sezoni Teatra Stabile, bo prizorišče še ene, sicer ne nove, vendar vedno privlačne zabavne prireditve. V petek, 10. t. m. in v soboto, 11. t. m. si bomo namreč lahko v priredbi «Italijanskega kluba magije» in v sodelovanju z Avtonomno turistično in letoviščarsko sezono, ogledali «Drugi mednarodni festival magije». Predstavi se bosta vsakokrat začeli ob 21.30.
Kot se obiskovalci poletnih prireditev še spominjajo, je bil prvi tak festival lani na Gradu sv. Justa in je dosegel lep uspeh, saj gre za prireditev, ki je privlačna tako za mlade kot odrasle obiskovalce. Ta zvrst umetnosti, če jo smemo tako imenovati, je res že zelo stara, toda izpopolnjene tehnike ji omogočajo nenehen razvoj tako da so pravi mojstri v njej že nekje na meji neverjetnega. Med take mojstre sodi na primer torinski «medij» Alexander, ki bo med drugim pokazal tudi svojo sposobnost upogibanja kovine na daljavo samo z močjo svoje misli.
Poleg Alexandra, ki bo nedvomno osrednja zanimivost prireditve, se bodo tržaškemu občinstvu predstavili še drugi čarodeji mednarodnega slovesa, kot na primer Italijan Valentene, drugouvrščeni na zadnjem kongresu magije letos julija na Dunaju, kjer je tekmovalo 75 mojstrov in kjer se je proslavil s svojo ekskluzivno točko, kateri njegova partnerica plava v zraku, dalje Francoz Maxim, virtuoz v rokohitrstvu, Švicar Fantasius s svojimi golobi, nemški komik Hans
j Wachsler — dvojnik famoznega Mac Roneya in drugi. Posebno zanimivost magičnih skrivnosti Daljnega vzhoda bosta nedvomno predstavljala vietnamski čarodej Tran Quoc Tien in Kitajec Chun Vhin Fu, posebne vragolije pa obeta tudi Francoz Jean Merlin.
Predstavo bo vodila televizijska napovedovalka Rosanna Canavero, igral bo orkester «I Totem», režija pa bo v rokah izkušenega Maria Altobellija. Prodaja vstopnic se začenja že danes pri Utat v Pasaži Protti, tel. 36372.
Lažja prometna nesreča v mestnem središču
Nespoštovanje rdeče luči na se-maforu je krivo za prometno nesrečo, ki se je pripetila včeraj popoldne na križišču med Ul. Mazzini in Ul. Roma, kjer sta trčila avtobus podjetja Acegat proge 11, ki ga je po Ul. Mazzini v smeri proti morju upravljal 26-letni Vittorio Doz iz Ul. Ponzianino 9. in avto A112, s katerim se je po Ul. Roma vozil 18-letni Sandro Simoni iz Ul. Pisoni 9. Za Pisonijem se je s svojo vespo peljal 16-letni Michele Giannella iz Ul. Ghirlandaio 12, ki je trčil v A112. Na kraj so prihiteli reševalci Rdečega križa, ki so pospremili Giannello v bolnišnico, in mestni redarji, od katerih pa nismo mogli izvedeti, kateri voznik je kljub rdeči luči zavozil skozi križišče. Giannelli so v bolnišnici nudili prvo pomoč in ga odslovili.
Jugoslovanki ranjeni
v prometnih nesrečah
V dveh prometnih nesrečah sta bili včeraj ranjeni dve jugoslovanski državljanki. Malo pred 9. uro je Maria Presa por. Mancino iz Ul. Cologna 46/2 s svojim avtom fiat 127 v Ul. Fabio Severo v bližini univerze podrla 19-letno Jadranko Lozina iz Slivna, ki je izven prehoda za pešce prečkala cesto. Dekle so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti teden dni zaradi številnih udarcev po vsem telesu.
Dobro uro kasneje se je torbica 60-letne Danice Benicar vd. Barone iz Bistrice zataknila ob rob tovornjaka, ki ga je po Drevoredu 20 septembra upravljal 43-letni Giordano Ma-tesich iz Ul. Capodistria 40. Ženska je izgubila ravnotežje in nerodno padla, pri tem pa si je zlomila gleženj leve noge. Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, kamor jo je odpeljal kar Matesich s tovornjakom, se bo morala zdraviti 20 dni.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu je zopet odprta vsak dan ne prekinjeno od 9. do 19. ure.
SINOČI V KROŽKU «IL CARSO»
Zanimiva razprava o grafični umetnosti
V okvir prireditev ob sedanji deželni grafični razstavi v palači Costami, spada tudi sinočnje srečanje v prostorih krožka «Il Carso» v Ul. Mazzini 12, kjer so žal ne preveč številnemu občinstvu govorili o grafični umetnosti kritik Luigi Danie-luti, znani grafični mojster prof. Avgust Černigoj, predsednik deželnega sindikata umetnikov in grafikov Dante Pisani, ki je hkrati tudi znan likovni ustvarjalec, ter umetnostni zgodovinar prof. Sergio Mo-lesi.
Luigi Danieluti je govoril o tem, kako se je naše mesto v zadnjih nekaj letih močno obogatilo na u-metniškem področju tudi in predvsem na račun grafične umetnosti, tako da postaja tako rekoč že nujno, da bi se bolje vključilo v širši vsedržavni in tudi evropski dialog.
Prof. Sergio Molesi je prikazal nagel napredek te zvrsti, hkrati pa avtonomijo grafične stroke. Nadalje je razglabljal o razliki med vrednostjo grafičnih listov in unikatov drugih umetniških stvaritev. Omenil je tudi nekakšno demokratičnost te umetnosti in sicer zaradi dejstva, da ima grafična umetnost nižjo ceno in zato najde pot v veliko domov, kamor bi sicer umetnost nikoli ne prodrla. V zvezi z razstavo v palači Costami pa je podčrtal izredno različnost del od najpreprostejšega realizma pa do povsem informalnih del. Vrhu tega obravnavajo dela v svojih motivih najrazličnejšo tematiko.
Prof. Avgust Črnigoj pa je dal nekaj najosnovnejših informacij o raznih in različnih tehnikah na področju grafične umetnosti od starega in vedno veljavnega jedkanja na raznih materialih, pa do najsodobnejšega sitotiska. Zatem se je razvila zelo živahna razprava, v katero je najpogosteje posegel Marijan Kravos m v kateri je bil govor tudi o najrazličnejših videzih tovrstne likovne ustvarjalnosti, o njeni tržnosti torej o prodajni možnosti teh del, o, žal, zelo nizki ravni, rekli bi slabi spoznavnosti občinstva, ki se zato malo zanima za to umetnost, ali pa lahko tudi nasede in je zato zelo pomembna etična raven likovnega ustvarjalca, da pride na trg zares le dobra umetnost, kar pa je skoraj nemogoče ob tolikšnem številu ljudi, ki se posvečajo tej dejavnosti.
Vespistka podrla otroka in žensko
Premajhna pazljivost rr/lade vespist ke je verjetno kriva za lažjo prometno nesrečo v mestnem središču. 19-letna Eva Stanich iz Ul. Forti 1 je na križišču med Ul. Foschiatti in Trgom Ospedale podrla 5-letnega A-driana Mattionija iz Ul. Fortezza 5. Pri tem je izgubila nadzorstvo nad vespo in zavozila je na pločnik, kjer je trčila v 35-letno Flavio Millo por. Ceccotti iz Pize. Ceccottijovo so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice s prognozo okrevanja v osmih dneh: malega Adriana pa je oče spremil v pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v 5 dneh.
Razstave
V	galeriji palače Costanzi so odprli že tradicionalno razstavo grafike, ki jo prireja že dolgo let deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov. Razstavljenih bo do 25. t.m. 73 del prav tolikerih umetnikov iz naše dežele.
Danes ob 18. uri , bo v galeriji «Sant’Elena» v Ul. degli Artisti št. 2 odprl svojo razstavo tržaški kipar Bruno Zeper, ki bo do 17. t.m. razstavil kakih 30 svojih novejših del.
V	soboto, 11. t.m., ob 18.30 v galeriji «Tommaseo» v Ul. Canalpicco-lo 2 odprtje razstave del znane rimske umetnice Rosy Rosenholz.
V	soboto, 11. t.m., ob 18. uri bodo v obnovljeni gostilni «Ritrovo degli Artisti» na Gvardelski cesti 19 odprli kolektivno razstavo, na kateri bodo razstavljena dela večjega števila tržaških slikarjev.
V	galeriji «Il Tribbio» bo v sobo to, 11. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Huga Wulza, po rodu iz Beljaka, ki je dokončal akademske študije na Dunaju. Razstavljal je že v raznih evropskih mestih in na skupinskih grafičnih in slikarskih razstavah. Razstava bo odprta do 24. sept. ob delavnikih od 10.30 do 13. in od 17.30 do 19.30, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel. št. 732-627.
	m	
		
■ugs	iM	
		
TEČAJI VALU! V MILANU DNE 7.9.1976
Ameriški dolar: debeli	840.—
drobni	820.—
Funt šterling	1488.—
Švicarski frank	338,70
Francoski frank	169.—
Belgijski frank	20,80
Nemška marka	333.—
Avstrijski šiling	46,70
Kanadski dolar	840,-
Holandski florint	317,50
Danska krona	137.—
Švedska krona	184.—
Norveška krona	145.—
Drahma: debeli	20,—
drobni	28,—
Dinar: debeli	41,50
drobni	41,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Vpisovanje gojencev v solo (iiasbe-ne matice bo do 15. septembra (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 418-605). Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra.
Vpisovanje gojencev v podružnici šole Glasbene matice v Devinu - Nabrežini bo jutri, 9. septembra, od 17. do 19. ure v prostorih Glasbene šole v Nabrežini.
Vpisovanje gojencev v podružnici Glasbene matice v Bazovici bo v petek, 10. t.m., od 17. do 19. ure v Bazoviškem domu.
MIRAMARSK1 PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 20.30 «Maximi-lian of Mexico an emperor’s tra-gedy» (v angleščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Iliramaru» (v italijanščini).
Ariston 16.30 « Il caso Katharina Blum». Angela Winkler in Mario Adorf. Barvni film.
Mignon 16.00 «Il figlio di Spartacus». Steve Reeves. Barvni zgodovinski film.
Nazionale 16.00 «L’amica». Lisa Ga-stoni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Je t aime moi non plus». Režiser Serge Gainsbourg. Jane Birkin in Joe Dallesandro. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Fenice 16.30 « Il grande racket ». Fabio Testi in Renzo Palmer. Barvni film.
Excelsior 16.00 « La casa dalle finestre che ridono». Uno Capolicchio in Francesca Marciano. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eden 16.30 « Emanuelle nera n. 2 ». Sharon Lesley. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.00, 19.00, 22.00 «Novecento». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film Bernarda Bertoluccija.
Aurora 16.30 «A qualcuno piace caldo». Marilyn Monroe, Jack Lemmon in Tony Curtis. Barvni film.
Cristallo Zaprto zaradi počitnic.
Capitol 16.30 «Gli uomini falco». James Coburn. Barvni film.
Moderno 16.30 «Camp 7, lager femminile». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Peccati sul letto di famiglia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barimi film.
Impero 16.00 «Bambi». Barvni Walt Disneyev film.
Vittorio Veneto 16.00 «Ballata macabra». Oliver Reed in Karen Black. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 «La battaglia dell’ultimo panzer». Stan Cooper, Guy Madison. Barvni film.
Astra 16.30 «Lilli e il vagabondo». Barvni Walt Disneyev film.
Abbazia 16.00 «La gang dei bassotti». A. Tompkins in B. Curtis. Barvni film.
Radio 16.00 «Fra' Diavolo». Stan Laurei in Oliver Hardy.
Volta (Milje) 16.00 «Na-Jan, il piccolo titano». Barvna pravljica.
Krožek ZŽI priredi v nedeljo, 26. septembra, enodnevni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico. Vpisovanje vsak dan pri Tončki Vidali.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 8. septembra MARIJA
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.30 — Dolžina dneva 12.55 —.Luna vzide ob 19.10 in zatone ob 6.27.
Jutri, ČETRTEK, 9. septembra .PETER
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,4 stopinje, najnižja 15, ob 19. uri 20 stopinj. Zračni pritisk 1026,9 mb rahlo. pada, veter 12 km na uro zahodni, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. septembra 1976 se je v Trstu rodilo 7 otrok in umrio 7 oseb.
UMRLI SO: 73-letni Luigi Avian, 84-letna Natalia Berginc vd. Furlan, 56-letni Giorgio Zorzetti, 76-letna I-da Zampiero vd. Bisiani, 88-letna Cesira Vardinovich vd. Solari, 35-letna Maria Marino por. Battaglia, 64-letni Luciano Patacchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni. Largo Sonnino 4; Al Cedro (INAM). Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30)
All'Angelo d'Oró, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel-226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-slian: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
V spomin na Saška Daneua darujeta družini Daneu in Cvelbar 30.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Ob 5. obletnici smrti
Saška Daneua
se ga z žalostjo v srcu spominjajo žena Neva s sinčkom Saškom. mama, oče in sestra z družino.
GORIŠKI DNEVNIK
ZEMLJA V FURLANIJI IN BENEČIJI SE JE SPET TRESLA
Precej preplaha, a malo škode ob zadnjih potresnih sunkih
Največ preplaha je bilo v Vidmu - Deželni odbor je sprejel nove ukrepe za prizadeta področja
Točno štiri mesece po katastrofalnem potresu, ki je razdejal del Furlanije in Beneške Slovenije, se je včeraj in predvčerajšnjim zemlja ponovno močno stresla, čeprav izvedenci zagotavljajo, da gre za normalen pojav v okviru stabilizacije zemeljske površine na tem področju. Tržaška geofizikalna opazovalnica je zabeležila včeraj in v ponedeljek tri močne potresne sunke z epicentrom pod hribom Verzegnis, z jakostjo približno 5. stopnje Mercallijeve lestvice. Prvi sunek z jakostjo 5,5 stopnje Mercallijeve lestvice so zabeležili predvčerajšnjim zvečer ob 21. uri in 28 minut in mno-Si trdijo, da je bil celo močnejši, kot poročajo razni observatoriji, čeprav je bil v primeru z drugimi, ki so jih zabeležili v prejšnjih dneh, Precej krajši. Drugi sunek je geofi-2'kalna opazovalnica zabeležila včeraj ,z»l ukraj nekaj pred osmo uro, tretjič pa se je zemlja močneje stresla ob 13. uri in 8 minut in to je bu od 6. maja že 185. potresni sunek na tem področju.
Sunki niso povzročili pomembne materialne škode saj se je zrušilo le nekaj že prej močno prizadetih stavb in zidov. Mnogo strahu in panike pa je bilo med prebivalstvom, *i ,Je predvsem ob ponedeljkovem večernem sunku zapustilo šotore in zasilna bivališča in prespalo noč na odprtem.^ Sunek so zlasti močno občutili v čenti in Huminu, kjer so se v zgodovinskem delu porušile nekatere že prej močno poškodovane hiše, kar je še bolj otežkočilo delo Posebnirn skupinam, k; so prav pred začele z reševanjem arheoloških in zgodovinskih spomenikov.
Večerni sunek so močno zabeležili udi v Beneški Sloveniji, predvsem v merski dolini v Fojdj in Čeneboli, Kjer se je_ prebivalstvo, ki biva iz-jucno v šotorih, močno prestrašilo ostalo budno skoraj vso noč. Ta občutili tudi v Čedadu in Nadiski dolini, kjer so mnogi P[®.spah noč kar v avtomobilih. V Uh predelih se je te dni pojavil Pomg tega še mraz, tako da je temperatura v nekaterih krajih zdrkni-Pa. ^ stopinj, kar povzroča ne-ecmm ljudem v zasilnih bivališčih nude težave.
Veče-npm3 Panika pa je zajela °b sunku Videm, kjer so se
na ,!va P1 skoraj vso noč zadržali
6 m-,1- v strahu pred ponovitvijo
sto 7',aà.?nog? pa so zapustili me-
mer. Odbor je poslal prizadetim občinam sporočilo, naj čimprej pripravijo spiske razpoložljivih stanovanj. Deželni odbor se tudi sklicuje na zagotovila, ki jih je dal predsednik vlade Andreotti glede izrednih ukrepov za ublaž-tev stanja, in je proučil postopke za zasedbo prostih stanovanj ne samo na potresnem področju, temveč na celotnem ozemlju dežele.
V preostalem delu seje je deželni odbor sprejel vrsto ukrepov, ki bremenijo deželno blagajno. Tako je odobril načrta konvencij z bančnimi zavodi za dodelitev posojil po ugodnejši obrestni meri (2%) za popravila stanovanj, ki jih je poškodoval potres. Prednostnih posojil bodo deležni lastniki hiš, katerih škoda presega 7,5 milijonov lir do maksimalnega zneska 20 milijonov lir za vsako stanovanje. Deželna uprava je sklenila ustrezni pogodbi z bančnima zavodoma «Istituto di credito fondiario delle Venezie» iz Verone in z goriško hranilnico. Vsi ostali, ki imajo manjše stroške in so jim ocenje-
valne komisije že ugotovile škodo, bodo prejeli ustrezne zneske neposredno pri občinskih upravah in sicer 50% ob začetku in ostalo ob komu del.
Nadalje je deželni odbor odobril podporo v višini 930 milijonov lir petim podjetjem, ki nameravajo u-stanoviti svoje obrate v Nemah, Bardu, Čedadu in Vili Santini. Ta deželni prispevek predvideva zakon št-35 za vsa podjetja, ki osnujejo nove proizvodne Obrate na hribovitem področju naše dežele. Celotna naložba petih podjetij bo znašala skoraj 10 milijard lir in bo zaposlila 500 ljudi.
Na pobudo deželnega odbornika za higieno in zdravstvo Romana je deželni odbor odobril nakazilo 450 milijonov lir za podpore pri gradnji, razširitvi in modernizaciji ambulantnih in zdravstveno-higienskih centrov, ter za nakup ustreznih zemljišč. Ta vsota predstavlja prvi deželni poseg v predvidenem štiriletju, ki bo bremenil deželo za eno milijardo in 100 milijonov lir.
imimimHiiiiiHimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
SEJA UPRAVNEGA ODBORA DEŽELNE FINANČNE DRUŽBE
4.600 milijonov lir naložb Friulie v produktivne namene
Bodoče finančne pobude bodo namenjene predvsem hribovitim predelom dežele
Deželna finančna družba «Friulia» Turoldo, Elio Bartolini itd. Popoln je od prvih dni maja do septembra seznam udeležencev bodo še obja-
metna nnb°-313 7,eČkrat poseči Provili zoCtjr Dsr°si 1posta-
stanje .e povsem normalizirano, ^-ajšnjega jutranjega sunka vezalo S m.zaznaIa, pač pa je bil čez m nejS1 ponovni sunek nekaj
SnetTurr° POpoldne, ko so ljudje spet stekli na ulice, čeprav brez pl
Jke Sunek so občutili predvsem v
dročfane v pPr-ebelu Potresnega po-tudi V Vi PtUSJ.1 vesi in Osoppu, pa ..nekaterih vaseh pordenonske Pokrajine. V Čedadu in v vzhodnem sploh prizadetega področja sunka S°b n':s° 2,bžutili' razen v nekate-Medt 3 lb ferske doline in Rezije, dtem je deželni odbor na vče-
r»viSn^ P°svetil dobršen del raz-rnai^t Se nei’ešenim problemom po potresu- Predvsem so po-f‘°b'h obveznosti, ki so prišle do a ob nedavnem obisku predsed-liab v ade Andreottija in razpravic; o gradivu, ki ga bodo predlo-
hoLPiarlTmentarnira komisijam. Od-n , .lk. Mfuri ie med drugim orisal položaj glede montažnih hiš in po-7Pmr-??Znand odbor z vprašanjem
DoSÌvSr v katerih naJ' bi te hiše postavili V razpravi so sklenili, da
nodo podvzeli razne ukrepe za pre-selitev prizadetega prebivalstva iz šotorov v nezasedena stanovanja. Ta žh,rP C potreben zaradi nevzdržnih vljenjsiub pogojev v šotoriščih spnco neugodnih vremenskih raz-
nakazala 4.600 milijonov lir za soudeležbe pri glavnicah in za naložbe pri 16 industrijskih družbah v naši deželi. Med temi pobudami se jih je 10 nanašalo na obnovo in vzpostavitev proizvodnje v podjetjih, ki jih je potres porušil ali hudo poškodoval, 5 na nanovo ustanovljene industrijske družbe in končno ena na družbo, ki že obratuje v naši deželi.
Finančni poseg «Friulie» v podjetjih, ki jih je prizadel potres in ki zaposlujejo nad 1.550 uslužbencev, znaša 2.800 milijonov lir. To je doslej največja naložba deželne finančne družbe, katere namen je predvsem ohranitev delovnih mest na prizadetem področju. Njen predsednik Demeio ie na zadnji seji upravnega odbora družbe poudaril prav to značilnost, saj je dražba omogočila, po ‘tiiegovem mnenju, dvig proizvodne dejavnosti na ’ prizadetem področju in sprožila nove podjetniške pobude v industrijskem sektorju. Nadalje je predsednik Demeio orisal pomen in obseg družbe v naši deželi, ki je prisotna s svojim kapitalom v podjetjih, ki zaposlujejo nad 3.000 nameščencev.
Na koncu je prikazal še bodoče finančne pobude, ki presegajo več-milijardne zneske, za poživitev industrijske dejavnosti v naši deželi. Predvsem namerava družba usmeriti svoje posege na hribovita in gričevnata področja, ki jih je prizadel potres, da zajezi beg mladih delovnih sil v nižino.
vili, zagotavljajo pa, da jih bo okrog 50 iz vse Evrope.
Tema srečanja bo «Obračunu 20 stoletja naproti».
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI
Nadaljevati pogovore na najvišji ravni z zahtevo po globalni zakonski zaščiti
Izvršni odbor bo povzel zaključke s posvetov o aktualnih temah - V kratkem še posvet o položaju na Goriškem
Srečanje pisateljev o obračunu 20. stoletja
V organizaciji občine Gradež in tamkajšnje avtonomne letoviščarske ustanove ter pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine, bo v Gradežu od 21. do 26. t.m. mednarodno srečanje pisateljev, za katero sta dala pobudo Giancarlo Vi-gorelli in Giuseppe Rigaina. Pobudi so se odzvali tudi nekateri italijanski tržaški in furlanski pisatelji, med katerimi Biagio Marin in Claudio Magris, Stanislao Nievo, pater
iiiiiiiiiiumiui,l„ni1nll,llllllllllI1IIIJI|1J|1ImiIIlm|mI|IIlm|IlllllImlI|1|1111|IM||1I1I|1Im|1I(1|||tl||
danes bodo uradno odprli dunajski velesejem
Veliko zanimanje za paviljon Furlani j e-Julijske krajine
Avstrijski tisk s poudarkom poroča o dokumentaciji pomoči, ki jo je Avstrija nudila žrtvam potresa
^?anef b°d° uradno odprli Medna-odni dunajski velesejem, na kate-rem je uradno zastopana tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. Deželni
S klapavicami se j’e zastrupil
Včeraj ob 12.30 se je moral zateči v bolnišnico 22-letni Diego Gherse-vich iz Ul. Lago 2. Dejal je, da je v nedeljo kupil klapavice (pedoče) od nekega ribiča v Ribiškem naselju pri Devinu in jih pojedel za večerjo. Že v ponedeljek se je počutil slabo, ker pa včeraj bolečine niso ponehale, se je zatekel v bolnišnico. Od tam so ga pospremili na oddelek za infekcijske bolezni pri Magdaleni, kjer se bo moral zdraviti zaradi a-kutnega gastróentèritisa. Okreval bo v petih dneh.
Nadaljevati je z enotnimi nastopi pri najodgovornejših ljudeh za italijansko politiko ter jih seznanjati s slovensko narodnostno problemati-ko.Do takšne ugotovitve je prišel na svoji seji v Gorici izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ko je analiziral dosedanja obiska enotne slovenske delegacije pri predsedniku poslanske zbornice Pietra Ingrau ter predsedniku vlade Giuliu Andreottiju. Z zahtevo po globalni zakonski zaščiti se mora slovenska narodnostna skupnost enotno predstaviti tudi predsedniku senata Fan-faniju, ki bo še letos obiskal potresno področje, ter takšno prakso nadaljevati v odnosu do načelnikov parlamentarnih skupin in predsednikov parlamentarnih komisij.
Predsednik SKGZ Boris Race je v oceni srečanja delegacije Slovencev z Andreottijem dejal, da pomeni korak dalje v primerjavi s srečanjem s predsednikom vlade Colom-bom ter je Andreottijevo povabilo za nadaljevanje neposrednih pogovorov v Rimu tolmačil kot naklonjenost vlade reševanju naših vprašanj.
V	začetku seje so člani izvršnega odbora sklenili povzeti zaključke s posvetov o položaju Primorskega dnevnika, stanja v šolstvu, mladinske problematike, boja za uveljavitev jezika ter prizadevanj za gospodarsko uveljavitev.
Beseda je nato stekla o položaju na Goriškem ter o potrebi njegove temeljite osvetlitve tako s političnega kot organizacijskega stališča. V tem okviru bo potrebno, podobno kot za zgoraj omenjena vprašanja, tudi za goriško problematik,, sklicati posvet, na katerem bi v vidu letošnjega občnega zbora zveze sprejeli predloge o tem, kako ravnati da bi se Goriška bolje vključila v življenje SKGZ in da bi bila tudi teža te naše osrednje organizacije na Goriškem bolj zaznavna kot doslej.
V	zvezi s pripravami na letošnji občni zbor je izvršni odbor sklenil, da bo prihodnja seja glavnega odbora 2. oktobra v kulturnem domu v Sovodnjah.
Zamejski Slovenci bodo aktivno sodelovali pri srečanostih ob 50-let-nici smrti Srečka Kosovela na dan 25. oktobra v Sežani (o programu proslave in našem sodelovanju na njej smo v našem listu obsežno poročali) , prav tako pa bomo po vzgledi! "ftfireditéV v počastitev 100-letni-ce rojstva Ivana Cankarja tudi v
naših krajih proslavljali pesnika in misleca Srečka Kosovela ter je bila s tem namenom sprejeta obveza, da za to skrbi posebna komisija.
bi se zatekale po nasvete predvsem ženske.
Predstavniki feminističnih gibanj za javno in laično posvetovalnico
Predstavniki nekaterih feminističnih gibanj — Delovne skupine za vprašanja žensk, Odbora žensk iz četrti Sv. Ane, Zveze italijanskih žena iz Gradišča, Feminističnega združenja iz Gradišča — so se sestali z vodstvom goriškega zdravstvenega konzorcija ter mu pojasnili nekatere predloge glede ureditve in poslovanja bodoče posvetovalnice, ki jo bodo ustanovili v okviru konzorcija. Predstavniki se zavzemajo za posvetovalnico, ki naj bo laičnega značaja, in brezplačna. Vanjo naj
V	zavodu Lenassi pripravljajo posebne tečaje za otroke
V	goriškem zavodu Lenassi bodo v okviru preureditve vzgojnega sistema organizirali v drugi polovici septembra posebne tečaje za otroke stare od 8 do 16 let. Starši, ki se zanimajo za pobudo, se lahko zglasijo na ravnateljstvu zavoda, kjer jim bodo posredovali tudi podrobne informacije o tečaju.
Dvojezični krajevni napisi v okoliških vaseh Gorice
9 Opico, ki je zbežala iz nekega stanovanja, v štarancanu pred nekaj dnevi, so ljudje včeraj pobili s palicami, potem ko je na cesti v štarancanu napadla nekatere mimoidoče.
.......ni.immuni»...............................
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Svetovalci potrdili najemno pogodbo za stavbo semenišča v Ulici Alviano
V tej stavbi bodo v novem šolskem letu tri slovenske srednje šole Občina bo škofiji plačala letno 27.500.000 lir najemnine, najnujnejša popravljalna dela pa naj bi veljala 25 milijonov lir
liiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiifiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiniiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
STATISTIČNI PODATKI OBMEJNE POLICIJE
V AVGUSTU SO NA GORIŠKEM NAŠTELI 887.188 PREHODOV
Predvidevanja o rekordnem številu prehodov se niso uresničila
Paviljon je po nalogu deželnega od-rmstva za industrijo in trgovino Pripravila tržaška trgovinska zbor-iea, Furlanija - Julijska krajina se Dunajčanom predstavlja s tržaškim P stamseem, blagovno izmenjavo in dokumentacijo o pomoči Avstrije žrtvam potresa v Furlaniji.
°.b tej priložnosti bodo predstavniki pouticnih m gospodarskih oblasti sprejeli delegacijo naše dežele, ki jo bodo sestavljali deželni odbornik Stopper, predsednik tržaške trgovinske zbornice inž. Caidassi, glavni ravnatelj tržaške pristaniške u-stanove inz. Colautti, predstavnika trgovinskih zbornic goriške in pordenonske pokrajine in razni drugi j^dstavniki gospodarskih organi-
Avstrijski industrijski operaterji se zanimajo predvsem za uvoz in-austrijskih elaboratov za izpopolnie-vanje svojih industrijskih izdel-kov Avstrijska podjetja so že po lanskem dunajskem in graškem velesejmu navezala tesne stike z nekaterimi obrati naše dežele in to so-
delovanje je bilo nadvse uspešno na področju elektronike in izdelovanja plastičnih mas. V naši deželi je mnogo manjših industrijskih o-bratov, kj proizvajajo izdelke, ki so nujno potrebni avstrijskim industrijam; zato so v Furlaniji • Julijski krajini ustanovili posebno agencijo, ki skrbi za koordinacijo njihovega delovanja.
Kar zadeva tržaško pristanišče, so razstavljavci posvetili največjo paž-njo novi kontejnerski progi za Daljni vzhod in progi Ro-Ro za Geddo, preurejevanju pristaniških struktur, predvsem 7. pomola, in skladišču brazilske kave.
V paviljonu Furlanije - Julijske krajine opozarjajo panoji obiskovalce tudi na dve pomembni zasedanji, ki bosta še ta mesec v Trstu. Gre za seminar o zavarovanju kontejnerjev in za študijsko zasedanje «Suez, leto dni kasneje». Pri tržaški trgovinski zbornici so tudi z zadovoljstvom ugotovili, da je avstrijski tisk s posebnim poudarkom pisal o dokumentaciji avstrijske pomoči prebivalstvu, ki ga je prizadel potres, ki je, kot že rečeno, razstavljena v paviljonu naše dežele.
Predvidevanja o rekordnem številu prehodov v mesecu avgustu se niso uresničila. Iz podatkov, ki nam jih je posredovalo poveljstvo obmejne policije, lahko ugotovimo, da so prejšnji mesec na Goriškem našteli skupno 887.188 prehodov, kar je zadovoljiv podatek, sicer pa se ne približuje milijonu prehodov, kot so nekateri napovedovali. Vzrokov za to je več. V prvi vrsti je treba sorazmerno nizko število prometa ob mejah pripisati vremenskim neprilikam, ki so bile glavna značilnost letošnjega meseca množičnih dopustov. K temu pa moramo dodati še splošno nazadovanje v turizmu, ki smo ga zabeležili tudi v naših krajih ter ob jugoslovanskem Jadranu. To je posredno vplivalo na padec števila prehodov turistov ob meji. Ko so nam na poveljstvu povedali, so prometno konico ob mejnem prehodu pri Rdeči hiši zabeležili le ob veiikošmarnskih praznikih, ko je večje število Goričanov izkoristilo večdnevni dopust.
V avgustu so na Goriškem s potnimi listi našteli 319.207 prehodov, od katerih je bilo 159.018 prehodov italijanskih državljanov, 160.189 pa ino-zemcev.
Če je število s potnimi listi bilo v avgustu sorazmerno nizko in ni izpolnilo pričakovanj, pa smo na maloobmejnem področju zabeležili ugodnejše podatke. Prejšnji mesec so namreč našteli skupno 567.981 prehodov, kar dokazuje, da se trgovina na obmejnem področju polagoma u-trjuje in pričakovati je, da bomo v prihodnjih mesecih zabeležili še u-godnejše podatke.
V Selcah tridnevni partizanski miting
Ob obletnici ustanovitve proletarske brigade 8. septembra 1943. leta ter v spomin borbe za Gorico, 12. septembra istega leta, bodo sekcije VZPI-ANPI iz Tržiča, Štarancana, Doberdoba in Ronk pripravile v Selcah tridnevni partizanski miting, ki se bo pričel v petek, 10. septembra. Manifestacija bo obsegala več kulturnih, polit:čnih in športnih prireditev, ki se bodo zvrstile na tridnevnem mitingu.
Srečanje se bo pričelo v petek zvečer ob 20. uri, ko bodu pripravili mladinsko baklado, ki se bo zaključila pred spominskim kamnom v Selcah, kjer bo ronški župan Bla-sutti imel glavni govor. Sobotni spored obsega ob 15.30 razpravo na temo «Odporništvo in mladi», nr kateri bodo sodelovali predstavniki mladinskih organizacij; zvečer pa , bo na prireditvenem prostoru nasto-
pila skupina «H canzoniere di Mon-falcone».
V nedeljskih jutranjih urah bodo učenci osnovnih šol s Tržišuega izrazili svoje misli o odporništvu s spisi, risbami in odrskimi deli. Ob 15.30 bo na sporedu srečanj ; z udeleženci Goriške fronte. Ob tej priložnosti bo spregovoril Vincenzo Marini - Banfi. Na večernem kulturnem sporedu bo nastopil doberdobski pevski zbor Jezero.
26. septembra občni zbor Furlanskega fil. društva
Furlansko filološko društvo prireja v nedeljo, 26. septembra, 53. občni zbor v Palmanovi. Objavili so že tudi okvirni program, ki je dokaj obširen. Ob 9.30 se bodo udeleženci občnega zbora poklonili spominu padlih. Ob 10.00 se bo začel uradni del zasedanja. Popoldne so prireditelji namenili razvedrilu. Po kosilu sl bodo ogledali znamenitosti starinskega mesteca, ob 16.00 pa je na sporedu fulklorna prireditev, zvečer pa maša v furlanskem jeziku.
Prijave sprejemajo na sedežu društva v Vidmu, Ul. Manin, 18.
90.000 ton prometa v mesecu avgustu v tržiškem pristanišču
V pristanišču Portorosega v Tržiču so zabeležili v avgustu 90.000 ton prometa, kar je sicer manj kot v prejšnjih mesecih, je pa še enkrat toliko, kot je v lanskem avgustu. V avgustu je v tržiško pristanišče priplulo 55 ladij. V rvih letošnjih osmih mesecih so zabeležili skoro 900.000 ton prometa, kar je precej, če vemo, da so lani v vsem letu komaj dosegli milijon ton prometa.
Prednostna lestvica za suplence na osnovnih šolah
Šolsko skrbništvo sporoča, da so v ponedeljek objavili prednostno lestvico v pokrajinskem merilu za su plentska mesta na osnovnih šolah ter za poučevanje glasbene vzgoje v šolskem letu 1976/77. Prednostna lestvica je na ogled na šolskem skrbništvu, na didaktičnih ravnateljstvih in na županstvih.
Številni občinski svetovalci so na ponedeljkovi seji obč.nskega sveta v Gorici med razpravo o najemni pogodbi med goriško občino in škofijo za najem semeniške stavbe v Ulici Alviano, kamor se bodo preselile tri slovenske srednje šole, dejali, da je ta rešitev le začasna in da mora občina sporazumno s šolskimi sveti in prav v tem trenutku, ko se razpravlja o reviziji regulacijskega načrta, sestaviti podrobni načrt gradnje novih šolskih stavb tako za slovenske kot za italijanske šole.
'Vprašanje preselitve treh naših srednjih šol, nižje srednje šole «Ivan Trinko», klasičnega liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon- Gregorčič» s tečajem za vrtnarice, je našim bralcem dobro znano. V ponedeljek so delavci nekega podjetja pričeli z nekaterimi popravljalnimi deli v stavbi v Ulici Alviano -in odbornik za javna dela Zucalli je med razpravo obljubil, da bodo dela končana do 1. oktobra, ko se prične šolsko leto.
O najemni pogodbi med občino in škofijo je poročal odbornik za šolstvo Fantini. Občina je sklenila najemno pogodbo za devet let, letna najemnina za del stavbe, ki je namenjen trem slovenskim šolam pa znaša 27.500.000 lir. Poleg tega bo občina po predvidenem načrtu porabila za nujno popravilo stavbe nadaljnjih 25 milijonov lir. Zaradi tolikšne vsote so bili nekateri svetovalci skeptični in so menili, da bo treba za popravila precej več denarja. Nekateri so župana in odbornike tudi vprašali, zakaj ni marala občina dati svojega denarja za popravila v stavbah v Ul. Randaccio in v U-lici Croce, daje pa ga za popravilo stavbe v Ulici Alviano, ko gre vendarle v obeh primerih za zasebne stavbe, ki jih ima občina v najemu. Nekateri svetovalci (Fornasir, Luciani, Tacchinardi) so imeli sploh pomisleke glede te najemne pogodbe.
Drugače so stvar vzeli v pretres razni slovenski svetovalci. Socialist Waltritsch je poudaril, da se bodo slovenski šolnik; in dijaki s težavo poslovili od sedanjih stavb v ulicah Croce in Randaccio, ki sta bili zgrajeni še pred prvo svetovno vojno z denarnimi prispevki vsega slovenskega prebivalstva. Stavbi zares nista ustrezali današnjim potrebam, zato pa je treba zgraditi no-, e stavbe in mora biti namestitev v drugi stari stavbi, t.j. v semeniški, le začasna. Tako so se izjavili prizadeti šolski in zavodni sveti, ki zahtevajo gradnjo novih šolskih poslopij. Začetek gradnje poslopja za osnovno šolo v Ulici Campi je le začetek tega dela. Občina mora čimprej skli dati šolske svete, ustanoviti je treba konzorcij z občinami Sovodnje, Doberdob in števerjan, treba je izbrati lokacijo v južnem delu mesta, za sedaj pa uvesti avtobusno službo do Ulice Alviano.
Svetovalec Paulin od Slovenske skupnosti je soglašal z izbiro, ki jo je napravila občinska uprava, ker se je znašla v škripcih zaradi prepovedi pouka v sedanjih stavbah. Vendar pa je tudi on zahteval čimprejšnje posvetovanje z raznimi slovenskimi šolskimi sveti, da bi se preučilo vprašanje gradnje novih šolskih stavb.
V svojem posegu je socialistični svetovalec Peter Sanzin dejal, da sedanje stavbe niso več zadoščale, da so bili otroci brez telovadnice in v nevarnosti, da se jim kaj pripeti. Dejal je, da manjkajo v Gorici moderne šolske stavbe tako za slovenske kot italijanske šole in da ni doslej občinska uprava vzela tega vprašanja resno v pretres. Iz izvajanj raznih svetovalcev, je dejal Sanzin, izhaja, da je potrebno načrtovanje na celotnem šolskem področju. Odbor pa se ni predstavil v diskusijo s širokopoteznim načrtom, ki naj bi pokazal, kako namerava rešiti šolsko vprašanje v prihodnji dobi, marveč se je omejil le na predlog o
potrditvi najemne pogodbe med občino in škofijo. Taka polovična dejanja niso opravičljiva. Občinski svetovalci so tako v zadnjem trenutku pred alternativo: sprejeti to kar predlaga odbor, ali pa prisiliti dijake in profesorje na popoldanski pouk.
Tudi komunistka Pirella je obsodila odbor, da ni predvidel načrtovanja za gradnjo novih šol in omenila devetletni državni zakon, ki daje občinam denar za gradnjo šolskih stavb. Dejala je, da bo treba zahtevati od dežele naj se v tem zakonu predvidene vsote povečajo, zahtevala pa je tudi širše posvetovanje s šolskimi sveti.
Odgovora na postavljena vprašanja ni dal odbornik za šolstvo marveč Zucalli, ki odgovarja za Javna dela. Zagotovil, je, da bo prišlo do posvetovanj s šolskimi sveti in da bo občina pripravila ustrezne načrte, o finansiranju gradenj pa ni dal nobenih zagotovil. Debato je zaključil župan De Simone, ki je dejal, da ima slovenska narodnostna skupnost svoje potrebe na šolskem področju, vendar pa je poudaril, da obstajajo tudi potrebe drugih občanov.
V kratkem deželni posvet v tarifni politiki
V prvi polovici septembra se bodo v Gorici sestali zastopniki javnih prevoznih podjetij in razpravljali o novi tarifni politiki. Sestanek je predsednik deželnega odbora javnih podjetij krajevnih ustanov (CRI PEL) dr. Marino Marin napovedal na sestanku z delegacijo sindikatov, kjer je tekla beseda o reorganizaciji javnih prevozov na Goriškem.
Na sestanku bodo sodelovali predstavniki vseh javnih prevoznih pod jetij v naši deželi, zainteresiranih krajevnih ustanov, župani itd. Kakor smo že omenili, bodo na njem opredelili skupno tarifno politiko.
Takšen korak se je izkazal za nujnega, odkar so javna prevozna podjetja zašla v hude finančne težave.
Eden od vzrokov za takšen položaj so neprimerne voznine. V zadnjem času se je okoli tega vprašanja izo-
iiiMmiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiitiiiilifiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinii
V GORIŠKEM DIJAŠKEM DOMU
blikovalo stališče, da je treba tarife zvišati, vendar s pogojem, da se izvede temeljita reorganizacija prevozov, kar predvideva boljše prometne zveze med posameznimi kraji. Izdelali so predloge o mesečn:h voznih kartah in tudi o ugodnostih, ki naj bi jih imele nekatere najbolj potrebne kategorije.
Darka Hvaliča ni več
V goriški bolnišnici je nepričakovano umrl 52-letni Darko Hvalič iz Podgore, bivši borec tankovske brigade in član sekcije VZPI. Pogreb pokojnika bo danes ob 11.30 iz mrtvašnice goriške bolnišnice.
Kaže, da se lastnik hiše v Ulici Trento št. 51 ne zanima preveč za popravilo dvigala. Tudi včeraj so morali prihiteti goriški gasilci, da so lahko osvobodili potnike, kajti dvigalo se je ustavilo kakor že večkrat do zdaj, med dvema nadstropjema.
Trčenje pred
kapucinsko cerkvijo
Včeraj zjutraj malo pred osmo uro, se je na križišču pred kapucinsko cerkvijo v Gorici zgodila prometna nesreča, do katere je verjetno prišlo zaradi neupoštevanja prednosti. Iz Ulice Faiti se je na mopedu pripeljal 44-letni Silvester Ipavec prav v trenutku, ko je mimo privozil avtomobil znamke BMW, ki ga je upravljal 45-letni Goričan Attilio Gaudenzi. Prišlo je do trčenja pri katerem jo je še najbolj skupil voznik mopeda, ki se bo moral zaradi udarca v glavo in pretresa možganov zdraviti osem dni. Zapisnik je sestavila cestna policija.
Goriška občinska uprava je včeraj popoldne zaključila nameščanje dvojezičnih krajevnih napisov na vpadnicah v petih slovenskih vaseh. Po pet so jih namestili v Štandrežu, po tri v Pevmi in v Štmavru ter po dva na Oslavjn in v Podgori. Že precej let pred tem so podobne dvojezične napise namestile po svojih vaseh občinske uprave v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu. Takšne napise je občinska uprava v Krminu namestila tudi na Plešivem.
Obstaja važno vprašanje, kdaj se bo občinska uprava odločila namestiti krajevne napise tudi na vpadnicah v mesto Gorica, da bi tudi Slovenci, ki živijo v mestu — teh je pa največ — prišli do pravice, da ime svojega kraja preberejo v lastnem jeziku.
Sedaj pa še kratka pripomba na račun krajevnega imena Štmaver. Na dvojezičnem napisu so ta kraj zapisali Št. Maver. To krajevno ime bi se lahko pisalo na tri različne načine: Štmaver, Šentmaver i- št. Maver. Po naši sodbi je najbolj pravilno pisatištmaver, ker domačini izgovarjajo to krajevno ime v eni sami besedi. Črki «št» sta okrajšava in pomenita «sveti» ter imata isti pomen kot pri ostalih krajih na Goriškem kot sta Štandrež in Števerjan. Pisati Štmaver ločeno izdaja duha klerikalizma. Vsak normalno izobražen zamejski Slovenec dobro ve za pomen imena vasi pod Sabotinom ter zato tega krajevnega i-mena ni vredno posiljevati.
In še tole. Na občin: so nam zagotovili, da bodo popravili napako na krajevnem imenu za štandrež ter dali strešico na «z».
V	občinski ambulanti brezplačno cepljenje proti gripi
V	občinski zdravstveni ambulanti v Ulici Mazzini se občani lahko brezplačno cepijo proti gripi. Osebje je za take posege na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Za cepljenje lahko zaprosi vsakdo, ki ima tak preventivni ukrep za koristen. Osebe, ki bi jim cepljenje lahko povzročilo komplikacije, morajo predložiti posebno zdravniško spričevalo.
Kino
O Na železniškem kolodvoru v Ron-kah je včeraj zjutraj 27-letni delavec Claudio Visintin iz Ronk z derezino udaril ob vlak, ki se je premikal. Delavec je padel z derezine in dobil nekaj poškodb. Ozdravel bo v petnajstih dneh.
Tridnevni izpopolnjevalni tečaj za naše vzgojitelje
Za strokovna predavanja je poskrbel Zavod /a šolstvo SR Slovenije
Pred nami je novo šolsko leto. V slovenskem dijaškem domu v Gorici se že pripravljajo na začetek pouka in se trudijo, da bi zadovoljivo reševali številne vzgojne probleme. V ponedeljek se je v tej vzgojni ustano-
kulturnega doma v Gorici, doma Andreja Budala v štandrežu, Sovodnje. Vrh ter Doberdob. Včeraj popoldne pa so se odpeljali v Beneško Slovenijo, da bi se pobliže seznanili s posledicami majskega potresa.
vi začel tridnevni izpopolnjevalni Proti večeru so obiskali še Gonars tečaj, namenjen vzgojiteljem iz slo- in se ustavili pred spomenikom, ki
venskih dijaških domov v zamejstvu iz Trsta, Gorice in Celovca. Seminar poteka letos že šestič.
Udeleženci, ki so nastanjeni v dijaškem domu, imajo kar intenziven delovni dan. V jutranjih urah so na sporedu strokovna predavanja, popoldanski čas pa izrabijo za obisk bližnjih krajev in zanimivosti. V ponedeljek je predavala docentka filozofske fakultete v Ljubljani dr. Ana Kranjčeva o liku vzgojitelja v procesu vzgoje. Včeraj pa je ravnatelj dijaškega doma iz Kopra prof. Anton Skok obširno govoril o problemih socializacije v sodobni družbi. Danes bo o tehniki vodenja razgovora predaval dekan pedagoške a-kademije v Ljubljani prof. Ciril Brezovec.
V ponedeljek popoldne so si udeleženci seminarja ogledali gradbišče
je bil postavljen na kraju trpljenja slovenskih internirancev. Tečaj, ki je bil organiziran s pomočjo Zavoda za šolstvo SR Slovenije — predavanja pa je koordiniral Franjo Klojčnik — se zaključi danes.
Polnoštevilna udeležba vzgojnega osebja iz treh dijaških domov Trsta, Gorice in Celovca je dokaz ve~, kako v omenjenih ustanovah skrbijo, da bi otrokom, ki jim jih starši zaupajo med šolskim letom, posredovali poleg golega znanja tudi primerno vzgojo, da bodo zrasli v poštene in zavedne Slovence.
• V Doberdobu je včeraj zjutraj padel s kolesom 10-letni Marko Ger-golet, bivajoč v Ul. Roma 3. Sprejeli so ga na zdravljenje v tržiško bolnišnico. Ozdravel bo v dvajsetih dneh.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «America violenta». R. Tarkimgtom. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barrai film.
CORSO 16.00—22.00 «My fair Lady». A. Hepburn in R. Harrison. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Mamie». S. Connery in D. Baker. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «La cugina». M. Ranieri in D. Haddon. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «La signora è stata violentata». P. Tiffin in E. Montesano. Mladini ped 14. letom prepovedan. Barrai film.
Irzic
LXCELSIOR 17.00—22.00 «H drago di Hong Kong». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-21.30 «Il gattopardo». Barrai film.
Nova Corica in okolica
SOČA «Buster je ljubil Billy», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Boter, II. del», ameriški barrai film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE « Policija nekaj prikriva », ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Federico Medeot. SMRTI: 63-letni delavec Bruno Mer-viz, 65-letna gospodinja Dorotea Jar por. Michelutti. 74-letni trg. potnik Stanislao Pertotti.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto. Korzo Italia 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽ1CD
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, UL Rosselli 23, tel. 72-340.
8. septembra 1976
SAM BREŽNJEV TAKO ZATRJUJE
Letošnja žitna letina torej kar dobro obeta
Vest je toliko bolj pomirjujoča, ker so še pred nedavnim tožili nad zelo slabimi vremenskimi razmerami - Dobra žitna letina je izrednega pomena za SZ
MOSKVA. 7. septembra. — Še ni dolgo tega, ko smo tudi v kvalificiranih krogih mogli slišati tožbe nad vremenom, ki da bo ponovno pokvarilo letino. Lani je suša povzročila sovjetskemu kmetijstvu velikansko škodo, tako da so pridelali za kakih 70 milijonov ton manj žita kot so računali. Letos pa je bilo narobe, preveč je bilo padavin in kazalo je, da žito ne bo moglo dozoreti. Posebno velja to za evropski del Sovjetske zveze, torej za žitnico SZ. Zato je tem bolj presenetljivo zagotovilo samega generalnega sekretarja komunistične partije Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva, da bo letina dobra in da je sovjetskemu človeku preskrba zagotovljena, če je govor o zagotovljeni preskrbi, pomeni, da SZ ne bo prisiljena uvažati tolikšnih količin žita, kot jih je lani, ko je sovjetski uvo. žita postal mednarodni politični problem, saj je SZ uvozila 20 milijonov ton zrnja, hkrati pa se obvezala za dobo petih let, da bo vsako leto u-vozila 5 milijonov ton žita. Ta dejstva so povzročila v svetu precejšnje razprave, kmetijstvo pa je postalo aktualen problem sovjetskih državnih in partijskih forumov.
Generalni sekretar Leonid Brež-njev je o letošnji letini spregovoril v glavnem mestu Kazahstana Ala-ma Ati, ko je govoril «aktivu» partijskih in kmetijskih funkcionarjev in strokovnjakov. Velja ob tem poudariti, da je Kazahstan tretja sovjetska žitnica in sicer takoj za Ukrajino ter za Rusko federacijo, točneje za njenim evropskim delom.
opazovalci in poznavalci sovjetskih razmer menijo, da je Brež-njev spregovoril o tem vprašanju s posebrim namenom. Hkrati pa tudi v posebnih razmerah. Predvsem bi Brežnjev ne prišel v Almo Ato, če bi bila žetev slaba, ker bi v tem primeru kritično ocenil razmere v Moskvi. V Almo Ato je prišel tako rekoč brž potem, ko se je vrnil s poletnih počitnic, ki jih je preživel ob Črnem morju. Najprej je prišel v Moskvo, nato je takoj odletel v Kazahstan. Ker je o letini še vedno prezgodaj govoriti, je Leonid Brežnjev bil v svojih izvajanjih previden in je med drugim rekel da «za sedaj ne bom navajal številk, saj ljudski rek pravi, da žito še ni tisto, kar ga je na njivi, pač pa tisto, kar ga je v kašči»! In vendar kaže, da bo le-t na zelo dobra, pa čeprav je Brežnjev bil do kmetijstva nekoliko kritičen. V moskovskih krogih * v krogih tujih opazovalcev vidijo v besedah Leonida Brežnjeva nekaj več kot priložnostni nagovor. To pa ne le zaradi vsebine govora, pač pa tudi v zvezi s trenutkom, ki ga je izbral, da je svoje misli povedal partijskim in ekonomskim funkcionarjem te republike. Še več, tuji opazovalci vidijo pomembnost tega govora tudi v tem, kako je sovjetski tisk to zadevo prikaza', saj so mu vsi sovjetski listi posvetili izredno pozornost.
Brežnjev je bil v svojem govoru kritičen, hkrati pa tudi optimistično razpoložen in poznavalci tukajšnjih razmer izražajo mnenje, da so «razmišljanja Leonida Brežnjeva» sprejemljiva, ker «letošnja let.na, pa čeprav je še velitco žita na poljih, je veliko boljša od lanskoletne», pa čeprav bi letos še ne mogli govoriti o rekordni letini iz-p ed treh let, ko so na sovjetskih poljih naželi za obilnih 222 milijonov ton žita. Da so obeti letošnje letine dobri, je še pred Brežnje-vim povedal sovjetski minister za kmetijstvo Valentin Mesjac, ki pa je ob času poudaril, da «letina vendarle ne bo takšna kot bi morala bti, da bi se v celoti izvedli načrti prvega leta desetega petletnega načrta».
Rekli , smo, da je bil Brežnjev ootimist, vendar hkrati tudi kritičen. Podčrtal je, da se razmere v deželi tudi po 25. kongresu ne razvijajo tako. kot je bilo sklenjeno. Morda je Brežnjev bil nekoliko bolj kritičen v Alma Ati zato, ker se v glavnem mestu Kazahstana smatra kot doma, kajti tu se je začel njegov nagel vzpon do najvišjega položaja v deželi. V Kazahstanu, kjer je bil republiški sekretar partije, je tudi začel svojo «veliko pobudo», ko je namreč začel velikansko akcijo za spreminjanje puščavskih predelov te republike v žitna polja. Gre za znani podvig, ko so spremenili milijone hektarov puščave v plodna polja, seveda ne le s preoranjem, pač pa s tem, da so ustvarili tudi velikansko mrežo kanalov za namakanje.
Rekli smo, da vidijo tuji opazovalci pomen ocen, ki jih je dal Brežnjev v Alma Ati, tudi v trenutku, ko jih je izrekel. Zakaj jc torej monid Brežnjev prav sedaj
spregovoril o letošnji letini, ko «žito še ni vse v kaščah», kot je sam poudaril? Na to vprašanje ni tako preprosto odgovoriti. Rekli smo že, da predstavlja kmetijstvo akuten problem vsega sovjetskega gospodarstva. In govor, ki ga je Brežnjev imel v glavnem mestu ene izmed treh žitnic Sovjetske zveze, ima zato globlji pomen, posebno ker je o tem vprašanju govoril strokovnjakom za kmetijstvo in pa partijskim voditeljem. Spregovoril pa je konec 1. leta desetega petletnega načrta. Kaže torej, da je hotel nekaj podčrtati, posebno ker se o izvajanju petletke govori dokaj kritično in se kažejo tudi odkrita nezadovoljstva. In to ne le v kmetijstvu, za kar smo že rekli, da je akuten problem, pač pa tudi v industriji, o čemer je pred nedav-
nim govorila tudi moskovska «Pravda». Potemtakem je Leonid pohvalil rezultate v kmetijstvu, ki so bili doseženi kljub nepovoljnim vremenskim razmeram, hkrati pa podčrtal da so ti rezultati . dobri v primerjavi s slabšimi lanskimi, da pa niso dovolj, in da se bo treba še potruditi, pa čeprav je prehrana zagotovljena. To pa še daleč ni tisto, kar se lahko zahteva, kar se lahko pričakuje. In isto velja tudi za druge panoge sovjetskega gospodarstva, predvsem za industrijo, ki napreduje, ki pa ne do-seza ciljev, ki jih predvidevajo načrti. To se pravi, da je bil Brežnjev na eni strani optimistično razpoložen nad doseženimi rezultati, na drugi pa tudi dovolj kritičen in torej zahteva, da se pospeši korak.
MINULO NEDELJO POPOLDNE OB SPOMENIKU V BAZOVICI
Hiininiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAJ MENIJO 0 TEM ITALIJANSKI STROKOVNJAKI
POJE ITALIJANSKI ČLOVEK RESNIČNO PREVEČ MESA?
Kokošereja torej ni zalegla, da bi se zmanjšal uvoz govejega mesa Teoretiziranje italijanskega živinorejca ne zanima - Kaj pravijo številke
RIM, 7. — Poraba mesa je v Italiji prevelika in to ne le relativno, pač pa tudi v absolutnih merilih. To ne velja le za zelo drago in vedno Iražje goveje meso, ki ga je treba v pretežni meri uvažati, pač pa tudi za druge tako imenovane nadomestne vrste mesa, kot je na primer kokošje oziroma piščančje meso. Italijanska ekonomija ne bo dolgo zdržala niti tega napora, da bi si italijanski državljani privoščili toliko piščančjega oziroma kokošjega mesa. Do teh zaključkov so prišli na «okrogli nrzi», kjer je bil med strokovnjaki narazličnejših zadevnih panog govor prav o tem, kako popraviti finančno stanje v I-taliji tudi s tem, da se pravilno uravna način prehrane.
Univerzitetni docent prof. Osvaldo Massi je izrazil mnenje, da I-talija ne bo mogla dolgo oskrbovati italijanskih potrošnikov z zadostnimi količinami piščančjega o-ziroma kokošjega mesa. Še ni dolgo tega, ko so nekateri strokovnjaki zatrjevali, da se bo Italija izmazala iz težav s tem, da bo i-talijanski potrošnik užival več piščančjega mesa, ker ne bo zaradi tega treba uvažati toliko govejega mesa, za katerega gre sleherni dan več milijard lir. Sedaj pa računi pravijo, da Italijan tudi v tem pretirava in da je poraba tega mesa tolikšna, da do-
mača proizvodnja, da domača kokošereja ne zmore vsega in je treba tudi tega mesa veliko uvažati, ker je italijanski državljan največji potrošnik piščančjega mesa na svetu.
Konkretni računi govore, da pride na slehernega italijanskega državljana po 15 kg piščančjega mesa na leto. Kako je s takimi poprečji, vemo. Toda razglabljanja, da to še ne pomeni resnične individualne porabe, nas tu ne zanima, ker gre v tem primeru za globalno porabo in zato za ustrezen uvoz primanjkljaja, ki pa privede do še hujših primanjkljajev v zunanjetrgovinski bilanci dežele, ki je, kot je znano, že strahoten, saj Italija uvozi na dan že za kakih 15 milijard lir samo prehrambnega blaga. Ker pa to vpliva tudi na inflacijske težnje, ki se ponovno stopnjujejo, je razumljivo, da bo treba razmisliti, kako čim prej temu odpomoči. Zadevni podatki so namreč dovolj zgovorni. Inflacija j„ namreč privedla do naslednjih poraznih dejstev: od leta 1956 do leta 1970 — torej v 15 letih — so se življenjski stroški podvojili, ou 1970 pa do danes, torej v samih peti!, letih pa so se ponovno podvojili.
Ker torej niti kokošereja ne zaleže, da bi se Italija opomogla glede vzreje in porabe mesa, je treba poiskati drugo pot. Že omenjeni
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Izšel šesti zvezek Zgodovine v slikah
Pred leti je bila izdaja Umetnosti v slikah Državne založbe Slovenije prav gotovo najimenitnejša zbirka te zvrsti na naših knjižnih policah. Izdaja je bila deležna tudi velikega uspeha. Zato je ista založba poskrbela, da je pospešila izdajo podobne knjižne zbirke, le da ta govori o zgodovini, bi pa naj prav tako predvsem v sliki posredovala zgodovinska dogajanja. Tako smo zdaj dobili ?ia knjižni trg šesto knjigo te zbirke, Zgodovina v slikah, ki se trenutno uvršča prav gotovo med sedanje najimenitnejše izdaje. Res je sicer, da zgodovine ni mogoče tako obsežno predstaviti le v slikah kot likovno umetnost. Zgodovinsko dogajanje je treba le opisati z besedami in pomenijo podobe le bolj ali manj obsežno dopolnitev, le ilustracijo tekstovnega dela. Kljub temu pa gre za lepo izdajo, za izjemne, predvsem barvne podobe in za knjigo, ki naj na poljuden in kompleksen način predstavi poprečnemu bralcu zgodovinska dogajanja v kar najbolj privlačni podobi.
Zato se knjige Zgodovine v slikah bistveno razlikujejo od običajnih knjig o zgodovini. Razen tega pa se te knjige ne nanašajo samo na politične dogodke, temveč izhaja
njihov koncept s stališča, da tudi duhovni dosežki človeštva odločilno součinkujejO na potek zgodovine. Zato vsebujejo te knjige prikaz vseh področij, ki so povezana z razvojem človeštva: političnih dogajanj, napredka v znanosti in tehniki pa tudi umetniškega in miselnega tolmačenja sveta v upodabljajoči umetnosti, književnosti, glasbi in filozofiji. Prav tako je pomembno, da prikaz zgodovine v tej zbirki ni omejen na Evropo, toda na ves svet in da so dogajanja in pojavi v svetu prikazani časovno komparativno. Končno je tudi notranja vsebina knjige določena posebnost. Vsaka posamezna knjiga ima tri dele: zgodovinski pregled, kronološki potek dogajanj ter pojasnila in dopolnila.
Zdaj je izšla šesta knjiga Zgodovine v slikah. Ta knjiga obravnava dogajanja v letih od 160 pr. raš m štetjem, pa do leta 300 našega štetja. To pa je bilo v naših krajih obdobje Rimljanov, sicer pa sploh čas vzpona rimskega imperija. Pa je zato pretežni del knjige posvečen rimski zgodovini, rimskim kulturnim dosežkom in sploh Sl. Ru.
(Nadaljevanje ra zadnji strani)
...........................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V zaostanku ste in se bo treba podvizati, kajti sicer ne boste dohiteli tekmecev. Vse drugače bo doma, v ožjem krogu.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Možnosti bo več in zelo lepe bodo, a vi jih ne boste pravilno uporabili. Neznaten spor vas bo spravil v slabo voljo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V splošnem boste imeli veliko sreče, vseh priložnosti pa ne boste mogli iskoristiti. Priprave na potovanje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nekoliko več življenjske sile bi vam bilo potrebne. Premalo ste dinamični, vaše zahteve pa so velike. Tudi v ljubezni.
Horoskop
LEV (od 23. 7. do 22. H.) Upirajte se nekemu nasilju, dokler zdržite. Vso pravico imate, da uveljavite svoje misli. Dobili boste obisk ali ŠL; h komu na obisk.
DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Skušajte biti kar se da objektivni tudi do tistih, ki vam niso pri srcu. Sreča v ljubezni ali uveljavitev
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odkrito priznajte, da so bili vaši načrti zahtevnejši, pa jih niste mogli izpeljati. Ni možno vedno dose-Čl VS6.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neki dokument vam bo pomagal razvozlati neko čudno vpra-
šanje. Zelo boste zadovoljni, ko se boste z nekom srečali.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V nekaterih trenutkih se boste čutili samozavestne in to vam bo pomagalo, da se izvlečete iz morečega stanja. Ljubosumni boste.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Najbolje bi bilo. da obveznosti odklonite, če jim niste kos. Odkritosrčno izpovejte svojo ljubezen.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte najti sodelavce za izvedbo zahtevnih načrtov. V trenutkih malodušja se zanesite na svojce RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Iz neprijetnega razpoloženja, ki negativno upliva na vašo dejavnost, si boste pomagali z novo družbo. Na pot boste šli ali dobili obisk.
prof. Osvaldo Massi meni, da bi bilo treba od vrhovnih organov Evropske gospodarske skupnosti doseči nekakšen privilegij, da bi dovolili, da bi 50 odst. mesa v Italijo normalno uvoženega, torej tako kot doslej, ostalih 50 odst. pa iz zalog tako imenovanih rezerv zamrzlega mesa, ki ga imajo v skladiščih skupnosti in ga po navadi izvažajo v dežele, ki niso članice skupnosti. Kot je znano, evropska skupnost odkupuje večje količine mesa, da bi ohranila višjo, rentabilno ceno mesu med živinorejci svoje skupnosti. Če gre to meso drugam, ven iz evropske skupnosti, pravi Massi, čemu bi ne pomagal; Italiji, ki je trenutno v težavah. Ker bi Italija s tem prišla do zadostnih količin mesa, bi ji ne bilo treba kupovati toliko mesa v deželah skupnosti, kjer je drago. Če bi se to izvajalo nekaj let, bi se Italija na tem področju .opomogla, ker bi lahko začela novo politiko v živinoreji, to se pravi na področju, ki «ostaja na ravni, kjer je bilo pred 50 leti».
Prof. Mariani, direktor zavoda za prehrano y Rimu, pa je postavil povsem drugačno vprašanje in razlago. Vprašal se je, ali bi ne poskusili rešiti se iz težav s tem, da bj manj jedli? Rimski strokovnjak s tem ni pozval Italijanov h kaki shujševalni kuri ali čemu podobnemu. Svoja izvajanja je podkrepil s konkretnimi podatki:	italijanski
državljan potrebuje v poprečju 2.500 kalorij na dan. Sem so všteti otroci, rekli bi še dojenčki, ki porabijo morda le 1.000 kalorij na dan, pa tudi nebogljeni starčki, katerih organizem prav tako ne porabi veliko, in pa težaki, ki potrošijo na dan tudi 6.000 kalorij. Ob 2.400 kalorijah poprečnega «obroka» je dovolj, da človek zaužije le 60 gr beljakovin živalskega izvora. Tako pravi znanost, tako pravi dietetika. V Italiji pa pride v poprečju že nekaj nad 100 gr beljakovin živalskega izvora. To se. pravi, da italijanski potrošnik «razmetava», ker uživa preveč beljakovin in to nič manj kot'40 gr na prebivalca na dan.
Tako prvi kot drugi govornik, o-ba obravnavata zadevo' le s teoretične plati. Živinorejca prav gotovo ne bo zanimalo, koliko gramov beljakovin potrebuje in koliko jih užije poprečni Italijan. Njega zanima, po čem bo lahko svoje tele ali junico prodal, da se mu bo reja izplačala. Le tako se bo v Italiji živinoreja uravnala korak s potrebami časa in dežele. V tem smislu je govoril tudi Giandomenico Serra, ki je tudi dodal, da se je v lanskem letu že opazilo izboljšanje razmer v živinoreji, ko se je število glav v vseh italijanskih hlevih povečalo za kake 3 do 4 odstotke. To pa je že vprašanje splošnih zahtev italijanskega kmetijstva in živinoreje in le. posredno vprašanje italijanske prehrane.
Zelo pereče zadeve so se lotili tudi strokovnjaki, ki so postavili tud; vphašanje, zakaj italijanski u-vozniki mesa ne uvažajo žive živine, pač pa le kose klane živine in to le izbrane kose, tako da so italijanskega potrošnika privadili le na zreške, na slovite «fettine», vtem ko je kalorično vzeto vse goveje meso enakovredno a je cenejše. Seveda pa to spada že v nekoliko poglobljeno analizo vsega tega vprašanja, namreč vprašanja prehrane nasploh, to se pravi tudi vprašanja, kako to, da mora Italija, ki jo obdaja morje s treh strani, uvoziti nič manj kot 60 odstotkov rib, kolikor jih doma porabi, zakaj uvaža tudi že svinjsko meso, zakaj uvaža razne pridelke, ki so tipično sredozemski, hkrati pa je ostalo neobdelanih že nad 800 tisoč hektarjev do pred nekaj leti obdelane zemlje. Skratka, zadeva ni omejena le na 5 milijard lir, kolikor Italija uvozi govejega mesa na dan, pač pa se razširja na vseh 15 milijard lir, kolikor porabi Italija na dan za dobavo hrane iz tujine.
13.00 13.30 16.40
19.05
20.00
20.45
21.45 21.55
18.30
19.00
20.00 20.45
21.30
Kot smo obširno že poročali, je bila v nedeljo na gmajni pri Bazovici komemoracija ob 46. obletnici junaške smrti štirih bazoviških junakov.
Na slavju je pel bazoviški mladinski pevski zbor, ki ga vodi Evgen Prinčič. O veliki žrtvi štirih junakov in o pomenu Bazovice nekoč in danes sta govorila Miro Stopar in Fausto Monfalcon, predstavniki borčevskih in drugih organizacij pa sò položili vence k spomeniku
.........................................i,ilii„,i1,i1iln,„1iiMÌÌii,iiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiliiiiMii,iniiii,iViiuolii,,iiioo,,iiiliiliiiiiliniiililiiiiiliiilliiiiMlliiiliiiiillllii,ll„iiiil,iiiiiliiiniiiii,imii„„iiiii.mimi,....
SREDA, 8. SEPTEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Yoga v službi zdravja DNEVNIK
in 18.20 SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU Prenos v evroviziji iz Monteroni di Lecce Program za mladino: Pojdimo v cirkus DNEVNIK
Vabilo na ples: Ameriški musical in njegovi protagonisti DNEVNIK ŠPORTNA SREDA Kronike iz Italije in tujine Svetovno prvenstvo v kolesarstvu Prenos v evroviziji iz Monteroni di Lecce DNEVNL: 1, ZADNJE VESTI
Drugi kanal
Rubrike dnevnika 2 — ankete, šport razno Ljudje morja: Ramon DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO Črne beležnice: MEHIKA, ŽIVELA REVOLUCIJA SEDEM BRATOV CERVI Film je režiral Gianni Puccini
Družina Cervi je pravzaprav že nekakšen simbol italijanskega odporništva. Mauro Calamandrei je o njej zapisal da «zgodovina družine Cervi vsebuje v sebi najbolj izrazite aspekte humanosti in predstavlja hkrati najbolj preprosto obliko italijanskega odpora». Gre za nekakšno patriarhalno družino sredi Emilije, številno družino, ki jo predstavljajo oče in sedem sinov, ki se vsi ukvarjajo s kmetijstvom, pravzaprav spreminjajo močvirje in ledino v plodno zemljo, hkrati pa ostajajo zvesti svojim idealom antifašizma in antinacizma in v tem smislu dajejo zavetišče tistim zavezniškim ujetnikom, ki jim uspe jobegniti iz ujetništva. Zaradi tega jih obkolijo in napadejo nacifašisti, ki pobijejo vseh sedem bratov. Je to ena največjih žrtev, kar so jih dale posamezne družinske skupnosti v Italiji v času oboroženega spopada med fašizmom in antifašizmom
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
BELI DELFIN, serijska otroška oddaja Razgovor z dragocenostmi, dokumentarec OBZORNIK
DAVEK TARI, reportaža, ki jo je pripravila Sarajevska TV Od vsakega jutra raste dan: RADOVLJICA Risanka DNEVNIK
Film tedna: BRANJEVEC
Zahodnonemška kinematografija ne spada med najboljše in to že dolgo dolgo dobo. Ker so producenti hoteli na vsak način veliko zaslužiti, so silili nezahtevno kinematografijo, ki veliko nese. Zato so mnogi filmski talenti ubrali drugo pot. In vendar se je v tem okolju zbrala skupina mladih nadarjenih u-stvarjalcev, ki napoveduje nove čase tudi v nemški kinematografiji. V okvir te obetavne kinematografije spada tudi delo, ki pride danes na vrsto Majhne skrivnosti velikih mojstrov Miniature: BOŠKO PETROVIČ CONVENTION DNEVNIK
Koper — barvna
Otroški kotiček DNEVNIK
PORTOROŽ 76: FESTIVAL Velika Balzacova ljubezen
Zagreb
21.00 Na vrat na nos, nadaljevanka 21.55 Romantična in klasična umetnost 22.50 .Liki revolucije: VLADA AKSENTIJEVIČ
18,10
18.25
18.56
19.10
19.45
20.15-
20.30
21.00
22.30
22.35
23.00
20.55
21.15
21.35
23.30
JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJI!
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.30	Koncert; 18.50 Jazz; 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 Pop in folk glasba; 20.35 Simfonični koncert; 22.10 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30, 8.30, 13,30, 14.30, 17.00, 18.30,
21.30	Poročila; 8.50 Vesela glasba;
10.00	Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Plošče za mladino; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 14.10 Slovenski pevci; 15.30 Juke box; 16.45 I-taiijanski pevski zbor; 17.15 La vera Romagna; 17.45 Med rojaki v zamejstvu; 18.00 O samoupravni poti; 19.00 Progresivna glasba; 19.35 Iz priljubljenih oper; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Zbori v večeru; 22.00 Literarna oddaja; 22.35 Koncert.
RADIO 1
7.00 , 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.30 Budilka; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz;
11.00	Poletni program; 12.10 Če-
trti spored-; 13.20 Komu zvonijo zvonovi; 14.00 Drobec satire; 15.30 Radijska nadaljevanka; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.35 Pisan spored; 19.40 Socialistični nastop; 20.10 Radijski oder; 21.15 Kolesarska dirka; 22.20 Ponovno na sporedu z Loretto Goggi. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Zapojmo pesem; 10.40 Samoupravljanje s temelji marksizma; 11.35 Turistični napotki; 12.03 Urednikov dnevnik; 13.10 Opoldanski koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam ... ; 15.05 Ob izvirih glasbene umetnosti; 16.45 «Loto vrtiljak»; 17.45 Sprehodi instrumentov; K.00 Studio ob 18.; 19.00 Komorni zbor RTV; 19.25 Poje basist Danilo Merlak: 20.40 Minute z ansamblom Latinos; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Koncert; 23.20 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno -B. Novak: Pesmi; 00.15 Revija jug. pevcev zabavne glasbe.
Skmmsi izgubljenega škornja
Piše in riše CIRIL GALE
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Vzhodnoevropski tekmovalci izvrstni v vožnji v tandemu
Italija je s prvimi nastopi svojih kolesarjev lahko le delno zadovoljna
MONTERONI, 7. — Prvi dan svetovnega kolesarskega prvenstva v dirkališčnih disciplinah se je danes začel s kvalifikacijskim tekmovalen) v ženski zasledovalni vožnji. Italijanke so se v tem začetnem delu tekmovanja izkazale zelo dobro. Obe italijanski predstavnici, Bissoli in Tartagni, sta se namreč uvrstili v četrtfinale. Zlasti Bissolijeva si je priborila napredovanje z veliko lahkoto, medtem ko se je morala Tar-tagnijeva> po počasnem startu, nekoliko bolj potruditi za vstop v četrtfinale. V tem delu tekmovanja je hua najhitrejša svetovna prvakinja v cestni vožnji Nizozemka Van .sten Hage, ki je dosegla med vsemi zdaleka najboljši čas.
V	tandemu so opravili kvalifikacijski del tekmovanja v treh skupinah Zmagale so dvojice Poljske, Češkoslovaške in Vzh. Nemčije, torej same vzhodnoevropske ekipe. Italija je vozila v tretji skupini, kjer pa . mogla proti vzhodnim Nemcem n Sovjetom opraviti ničesar. Pora-enci (med katerimi je imel kasne-
je le eden možnost na repesažih pri-7ry. Polfinale) so bili: Nizozemska, fUA> Belgija, Francija, SZ in Itali-raj. ® v naprej je bilo jasno, da v aki družbi nima Italija skoraj no-vanje realns možnosti za napredo-
V	repesažih tandema se je v polji'?;116 uvrstila kasneje še SZ in je tako obveljal v tej disciplini vzhod-
evropski «monopol». Italija je bila • repesažu druga, za Nizozemsko. i-^,najbolj zanimivi tekmovalni toč-_■ uueva, v hitrostni vožnji profe-s onalcev se je med Italijani le Car-četrtfinale naravnost iz lflkfcij. Gualazzini in Turrini pa podlegla Belgijcu Van Lancker-°,z' daponcu Nakanu. Zato sta kor? 3 voziti še repesaže in tam sta jiacjjtl° Preskočila «zid» kvalifi-
'!tart so opravili italijanski v amaterski vožnji za iznari?1" 4^ako ^tiz k°t Griffoni sta P a *e,v začetnem delu tekmo-
PrnnAt	Je bil Nizozemec
'k (67,701 km na uro).
boks
IL SEPTEMBRA V ZAGREBU
PmIov proti Boldnu
v	'l' ~ tL t.m. bodo imeli
DriroHit U mednarodno boksarsko ST' v okviru katere se bo gorile j„aPrYak srednjetežke kate-
5 s oSovan Mate Pari°v p°-
Alom Rn?H m ameriškim črncem
velfalo^ Ì ^ra v Manu in bo ]a'Q za kontinentalni naslov.
nogomet
»ogometaš Ve ~~ Sloviti angleški večkrat Ge?Ve Best, ki j : bil no z ra Sredlsču škandalov skup-«izgnanstJl11111 ieP°ticami se je iz no. v c, 3* v vrn*l v domovi-
BulhamaTž1 luT? -tekmi za ekipo minuti dal 2oei g^ • J-e 26 po P°ldrugi gol, ki je tekmo odločil.
NA TURNIRJU V MORARU
®rc!> izločil Mladost
M‘adost - Breg	3:4
(Po 11-metrovkah)
MLADOST: ^. Ferletič, Lepre, U-Co gX'-X/' Berfoglia), Bar-let) Vi, - lni ^ min. d.p. Gergo-G 'pS ?' K. Ferfoglia, Zampa, BRFr-f-u?’ Pahor, A. Ferletič. «n Colon? orSinich’ Bodella, Creva-Lovrih»°nVSancin- Mondo, Berzan, STRFt r ,erossa> Micussi, Strnad. 90 £ v' V 80- min' Strnad, v SOnMT/:a™pa .GLmetrovka).
V nedelio Tterpin iz števerjana. in Mlad Jr Sta Se enaJsterici Brega Moraru t	na turnirju v
beSJ° Je bil. prvi nastoP cto-
zoni s b- enaJstorice v letošnji se-dva nLkraSk? ek!po sta nastopila ga ie Hnh lgJa^ca- in sicer Ulian, ki g je doberdobsko društvo dobilo od
Tržiča, in ki igra branilca ter Barbano od Ronk, ki krije vlogo veznega igralca.
Prvi polčas srečanja se je pretežno odvijal na sredini igrišča in nismo videli lepe igre, marveč je bilo preveč napak na obeh straneh. Le v 17. min. smo videli lep prodor Strnada, ki je bil brez dvoma najbolj nevaren napadalec v vrsti Brežanov, ki je preigral vso kraško o-brambo in njegov strel je le za las šel mimo vrat. V drugem delu prvega polčasa pa se je «zbudil» napad Mladosti, ki je s Karlom in Gabrijelom Ferfoglio opravil nekaj nevarnejših napadov in v teh primerih se je izkazal odlični vratar Tržačanov.
Drugi polčas je bil brez dvoma lepši kakor prvi in v teh 45 minutah smo videli Kraševce stalno v napadu, Dolinčani pa so večkrat nevarno v protinapadih ogrožali zelo nezanesljivega vratarja Ferletiča. Kakor smo že prej omenili so naši pred-
stavniki vedno igrali zelo žilavo, toda brez dvoma jim je manjkal mož, ki bi številne priložnosti izkoristil. Ko so Doberdobci oblegali nasprotnikova vrata in smo vsak trenutek čakali na kapitulacijo tržaške o-brambe so nasprotniki prišli v vodstvo s Strnadom, ki je z veliko mero sreče poslal žogo v mrežo in pri tem nosi veliko krivdo naš vratar. Manjkalo je še samo deset minut do konca srečanja in Doberdobci so se vrgli na nasprotna vrata, toda o-bramba Brega je zaigrala zelo odločno in bili smo prepričani, da domačinom ne bo uspelo nadoknaditi gola, toda v zadnji minuti tekme so Brežani podrli Zampo v kazenskem prostoru in sodnik je dosodil enajstmetrovko in tako je Zampa remiziral. Zato so streljali enajstmetrovke, ki so dale pravico ekipi Brega iz Doline, da se je uvrstila v nadaljnji del turnirja.
Fabijo Gergolet
ODBOJKA
NA ZENSKEM TURNIRJU
Borova šesterka je na Ravnah osvojila v soboto tretje mesto
«Plave» kljub nizki uvrstitvi niso razočarale
Na Ravnah na Koroškem so imeli v soboto pravi športni praznik. V tem koroškem mestu so namreč u-radno odprli novo telovadnico, ki je po mnenju strokovnjakov ena najlepših v Sloveniji. Ob tej priložnosti je domači odbojkarski klub Fužinar priredil moški in ženski odbojkarski turnir, katerega se je v ženski konkurenci udeležila tudi ekipa Bora.
Borovke so na Ravne seveda odpotovale brez vsake ambicije. Ekipa je namreč začela s pripravami za bodoče prvenstvo B lige šele pred dobrima dvema tednoma, v tem času pa so igralke pod vodstvom novega trenerja Furlaniča seveda v glavnem zbirale kondicijo, igralnih elementov pa skorajda niso vadile. Za nasprotnika pa so borovke na tem turnirju imele vsekakor boljši ekipi, in sicer ekipi Branik iz Maribora in seveda domačega Fuži-narja. Kljub porazu pa nas tržaška dekleta niso razočarala. Če upošte-
•iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
KOŠARKA
NA SCOGUETTOVEM TURNIRJU
Z nekoliko več športne sreče bi Kontovel lahko tudi zmagal
Vendar tudi drugo mesto (za Scogliettom B) ne predstavlja neuspeha
Kontovelci so po dveh mesecih neaktivnosti pričeli novo sezono in to na turnirju, ki ga je športno združenje Scoglietto priredilo v spomin letos preminulega Carla Nolicha. Ta prvi nastop lahko vsekakor pozitivno ocenimo. Ekipi se sicer pozna še velika nepripravljenost, vseeno pa so naši fantje resno ogrožali zmago proti Scogliettu B, ki se intenzivno pripravlja za nastop v promocijski ligi. Ne smemo pa pozabiti, da sta v vrstah kontovelske peterke manjkala Čuk in Klavdij Starc, s katerima bi bila zmaga praktično že zagotovljena.
Scoglietto A — Kontovel 45:59 (31:28)
SCOGLIETTO A: Moretti 9, Marassi 2, Reginato 4, Zorzin 4, Gašperini, Scanacca 7, Barzelonga, Ru-sich 7, Kovacich 12.
KONTOVEL: Peter Starc 29, Ivo Starc 11, Ukmar 6, Lukša 5, Zava-dlal 4, Košuta 2, Lisjak 2.
PROSTI METU Scoglietto A 3:8, Kontovel 13:36.
SODNIKA: Modolo in Grafitti.
Kontovelci so dosti tvegali proti šibki drugi ekipi Scoglietta. Zaradi hude burje in mraza je bila igra precej težavna, sploh pa so bili meti od daleč nemogoči. Tako je bila tekma precej nezanimiva. Mnogo sta, seveda, k temu pripomogla sodnika, ki sta včasih žvižgala nerazumljivo in sta precej kvarila tekmo.
O tekmi sami ni kaj povedati. Takoj so domačini prevzeli vodstvo in so s pomočjo zelo slabe obrambe Kontovelcev prednost obdržali dalj časa. V sedmi minuti drugega polčasa je bil še rezultat 43:32 v korist domačinov. Tedaj pa so se gostje «razjezili» in so dosegli kar 25 točk zaporedoma. Tako so rezultat zapečatili v svojo korist in se tudi uvrstili v finale za prvo in drugo mesto.
Scoglietto B — Kontovel 57:55 (29:23)
SCOGLIETTO B: Schergat, Poret-ti 9, Pecchiari 6, Conca 4, Apollonio 11, Giugovaz 13, Ferfoglia 10, Belleli, Detela 4, Somadossi.
KONTOVEL: Peter Starc 6, Ivo Starc 12, Ban 2, Lukša 15, Košuta, Zavadlal 8, Ukmar, Lisjak 12.
PROSTI METI: Scoglietto B 7:22, Kontovel 9:26.
PET OSEBNIH NAPAK: Poretti, Lisjak, P. Starc, Detela, Ban, I. Starc, Ferfoglia.
SODNIKA: Modolo in Policastro.
Scoglietto in Kontovel sta pred dvema mesecema odigrala finale 1. divizije. Takrat je s težavo zmagal
Scoglietto z 61:55, tokrat pa so bili Kontovelci dosti bližji zmagi. Tržačani so na tem turnirju zmagali s pomočjo velike športne sreče in pa predvsem zaradi «dobrotljive» piščalke cbeh sodnikov. Sploh sta sodnika večkrat piskala take stvari, katerih še sama nista razumela.
Pa se povrnimo k tekmi sami. Domačini so takoj prevzeli vodstvo, ki je stalno nihalo med štirimi in osmimi točkami. O obrambi Kontovelcev lahko povemo dosti slabega, napad pa je kar zadovoljil. Poznala se je odsotnost režiserja kot je Klavdij Starc, v obrambi pa bi bil Čuk zelo uporaben na odbitih žogah. Tako se je tekma vlekla dalj časa. Gostje niso mogli nasprotnikom do živega, medtem pa so zaradi osebnih napak izgubili še Lisjaka in Petra Starca. Zadnje minute pa so se Kontovelci prebudili in so se začeli boriti za vsako žogo. Tako so v predzadnji minuti izenačili in celo prišli v vodstvo s 55:54. Tu pa, sta zopet posegla vmes sodnika, ki sta uspela v tem, da je bil zmagovalec domači Scoglietto.
Tekmi je sledilo še nagrajevanje. Vsaka ekipa je dobila lep pokal in kolajne, na razpolago pa je bilo še nekaj zanimivih nagrad. Najboljši strelec je bil Poretti (Scoglietto), ki je bil nagrajen s pokalom. Nato je predstavnik Scoglietta pozdravil številno navzoče občinstvo in se za nastop zahvalil vsem prisotnim ekipam.
Končni vrstni red: 1. Scoglietto B, 2. Kontovel, 3. Libertas Barcola-na, 4. Scoglietto A.
I. S.
BALINANJE
NA TURNIRJU V KRIŽU
Zmagala je dvojica M.in N. Bogateč
V okviru praznika komunistične mladine je bil v soboto in nedeljo v Križu zanimiv tumir v balinanju, ki se ga je udeležilo zadovoljivo število dvojic, predvsem domačih, ker je ta panoga v Križu precej razširjena. Srečanja so odigrali na balinarski stezi gostilne «Pri Nacjotu», razen dveh finalnih srečanj, ki so jih odigrali v Ljudskem domu ob prisotnosti lepega števila gledalcev. Končno zmago (in s tem lep pokal) je osvojila dvojica Mauro in Nacjo Bogateč, ki je v finalu premagala Milkota Košuto in Nazarija Slatiča,
medtem ko se je na tretje mesto uvrstila dvojica Bogomir Sirk in Erminij Sulčič, ki je v malem finalu premagala mlada Luigija in Giovannija Negrinija iz Nabrežine.
Turnir je še kar dobro uspel, za kar je treba pohvaliti marljive organizatorje, ki so poskrbeli tudi za lepe. nagrade.
ODBOJKA
V finale odbojkarskega pokalnega prvenstva Slovenije sta se pri moških uvrstila Bled in Maribor, ki sta premagala Novo mesto, oz. Fužinar s 3:2, pri ženskah pa Ljubljana in Fužinar ,ki sta v polfinalu odpravila Jesenice (3:1) oz. Branik (3:0).
ATLETIKA
UNNA, 7. — Znana zahodnonem-ška dolgoprogašica Christa Vahlen-sieck je pretekla 100 km v času 7 ur 50’ 37”, kar je najboljši čas na svetu.
DIJON, 7. — Belgijec Ickx je zmagal na dirki, ki je veljala za svetovno prvenstvo avtomobilskih hiš. V šestih urah je na vozilu martini -porsche prevozil 1019,590 km s poprečno hitrostjo 169,931 km na uro. Pomožni pilot je bil Jochen Mass. Porsche je tako zmagala naslov prvaka.
S. MARTINO DI CASTROZZA, 7 — Na avtomobilskem rallyju, ki je veljal za evropsko prvenstvo sta zmagala Darniche in Mahe na vozilu lancia stratos. Tržačan Bacchel-li je skupno z Rossettijem zasedel drugo mesto. Na začasni lestvici vodi današnji zmagovalec, Bacchelli pa je na šestem mestu. Do konca manjka še šest dirk.
OBVESTILO
Izpopolnjevalna jadralna šola
Slovenski pomorski klub «Čupa» priredi izpopolnjevalno jadralno šolo za tečajnike, ki so se udeležili letošnjih jadralnih tečajev.
Tečaj, ki ga bo vodil Stojan Kuret, bo vsak dan v Sesljanskem zalivu, od 11. do 18. septembra. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavljenca.
Vse informacije in vpisovanje pri DARKU MALALANU, tel. št. 211-465 — 211-688. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest prosimo tečajnike, da pohitijo z vpisom.
varno, da so borovke na Ravnah nastopile v okrnjeni postavi, poleg vsega pa še pcoolnoma neuigrane, lahko celo rečemo, da so zadovoljile. Poleg tega pa je prišlo vabilo na tumir kot nalašč, saj bo ekipa Bora ostala na Ravnah na skupnih pripravah do 12. t.m.
Rezultati ženskega odbojkarskega turnirja:
OK FUŽINAR - BRANIK 3:0
(17:15, 15:10, 15:1)
Domačinke so s sorazmerno lahkoto odpravile svoje nasprotnice in si tako praktično že v prvi tekmi zagotovile pokal.
BRANIK — BOR	3:0
(17:15, 15:4, 16:14)
V	svojem prvem letošnjem urad-
nem nastopu so borovke prikazale borbeno in zagrizeno igro. Res je sicer, da so izgubile s čistim izidom, že iz rezultata v prvem in tretjem setu pa je razvidno, da bi lahko z več športne sreče osvojile vsaj set. FUŽINAR — BOR	3:0
(15:12, 15:4, 15:5)
Tudi tekmo z domačinkami so borovke gladko izgubile. Kljub očitni premoči domačega kluba pa je bil Borov trener z igro svojih varovank zadovoljen, saj mu je ta turnir služil v glavnem kot test o trenutnih sposobnostih ekipe, o njeni moči, vrlinah in pomanjkljivostih.
KONČNA LESTVICA: 1. Fužinar, 2. Branik, 3. Bor.
Postave ekip:
FUŽINAR: Tušek, Jeseničnik, Godec, Rane, Ledinek, Lipovšek, Sekavčnik, Jurač, Brodnik, Štruc.
BRANIK: Kramar, Kranjc, Bezjak, Peljučič, Stepančič, Rakef, Te-žar, Hribernik, Pregl, Petek.
BOR:	Bolčina, Švagelj, Kalan,
Kus, Jazbec, Furlanič, Jevnikar in Batič.
* * #
V	moškem delu turnirja je zmago nepričakovano osvojila ekipa Maribora, ki je premagala favorita, to je domačine. Maribor je oba nasprotnika odpravil s tesnim izidom, lažjo nalogo pa so imeli domačini z Mežico.
Rezultati:
Maribor — Fužinar	3:2
(16:14, 15:7, 11:15, 4:15, 16:14)
Maribor — Mežica	3:2
(15:9, 12:15, 11:15, 15:13, 15:13)
Fužinar - Mežica	2:0
(16:14, 15:10)
LESTVICA: 1. Maribor, 2. Fužinar, 3. Mežica.
Po končanem turnirju so organizatorji priredili za vse udeležence turnirja večerjo in družabni večer. Vsem 'nastopajočim se je pred nagrajevanjem zahvalil predsednik OK Fužinar, ki se je zahvalil tudi delovnemu kolektivu ravenske železarne, ki je omogočila zgraditev novega športnega objekta, na koncu pa je zaželel, da bi ta turnir postal tradicionalen.
INKA
V ŽENSKI ODBOJKI
Z združenimi silami tudi na Goriškem
Po nekaterih dokaj uspelih nastopih goriške nogometne in košarkarske reprezentance ZSŠDI, je širša javnost opazila, da se s skupnimi močmi da doseči marsikateri zavidljiv uspeh. Zato so goriški športni delavci sklenili da bodo to obliko sodelovanja med društvi prenesli tudi na druge športne panoge. Ker se je prav v teh dneh nudila lepa priložnost igranja ženske odbojke (ena ali dve tekmi z zelo solidno ekipo Merkurja iz Nove Gorice ter sodelovanje na manjšem turnirju v Gorici sami), je goriško vodstvo ZSŠDI skupaj s športnimi delavci vseh slovenskih društev, ki gojijo odbojko, sestavilo precej homogeno reprezentanco, za katero smo prepričani, da bo z uspehom branila naše barve. Reprezentantke so že imele en trening in sicer v slovenskem dijaškem domu v Gorici. Selektorjema Maksu Gergoletu ter Igorju Komelu so se odzvale sledeče igralke:
DOM GORICA: Loreta Maraš, Verena Buzzi, Tatjana Mikluž, Marta Vižintin, Dolores Bensa, Vida Cijan.
OLYMPIA GORICA: Klara Berto-lini. Tatjana Kosič, Silvana Beržč, Lučka Uršič, Mirjam Kosič.
HRAST DOBERDOB: Luisa Gergolet, Marija Jarc, Franka Jarc, Loredana Marušič.
Reprezentantke bodo imele še en trening in to danes na igrišču Katoliškega doma v Gorici. Iz navedene skupine bosta selektorja zbrala 12 igralk, ki bodo v četrtek igrale skupaj svojo prvo tekmo in sicer proti Merkurju iz Nove Gorice. Tekma bo v slovenskem dijaškem domu ob 20. uri. Prihodnji teden bo na sporedu še povratna tekma v Novi Gorici (datum še ni določen), nakar se bodo reprezentantke lahko izkazale na turnirju v Gorici, ki ga prirejajo v prostorih sejma Espomego v okviru praznika Unità.
O srečanjih samih bomo še poročali.
VVILI PRINČIČ
Balinanje postaja med našimi ljubitelji športa vse bolj razširjena tekmovalna panoga, ki se razvija zlasti v tržaški okolici
■iimiiiuiiiiMiiiuitiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiuiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiuiiuiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiia
NOGOMET
PUNTARJEV MEMORIAL
V zelo pomembnem srečanju točka za Primorčevo moštvo
Drevi Zarja proti Aurisini - Kopica zadetkov med naraščajniki
Poi. Opčine — Primorec 1:1
POL. OPČINE: Brovia, Paolich, Surian, Manzutto, Desanti (46. min. Celigoi), Pestrin, Favento, Vascot-to, Birsa, Tuntar, Rosman.
PRIMOREC: Maglica, A. Milkovič, Štoka, B. Čuk, Husu, E. Kralj, Truant, Možina, M. Kralj I., Kriz-mančič (54. min. W. Milkovič), M. Kralj II.
STRELCA: v 38. min. E. Kralj, v 39. min. Surian.
SODNIK: Cavallaro iz Trsta.
GLEDALCEV: 200.
V	srečanju, kjer sta enajsterici zapravili vrsto izrednih priložnosti, sta se morala Pol. Opčine in Primorec zadovoljiti z delitvijo točk.
Srečanje je bilo precej živahno, čeprav v začetku enajsterici nista prikazali najboljše igre. To je povsem razumljivo, saj je vladala v vrstah obeh ekip precejšnja živčnost, ker končni izid tega srečanja je bil (posebno za Trebence) velikega pomena. Primorec je namreč odigral zadnjo tekmo tega kvalifikacijskega dela Puntarjevega memoriala in s porazom bi bili Trebenci izločeni, kot tudi Polisportiva. Zato sta ekipi v začetnem delu pazili bolj na taktične razporeditve, kot pa na graditev igre, kajti vsak pogrešek bi lahko bil usoden. Prisostvovali smo tako raztrgani in neorganizirani igri. Kmalu pa sta se enajsterici znašli in igra je postala bolj zanimiva. Pol. Opčine je prevladovala na sredini igrišča, kjer sta imela glavno besedo izkušena Pestrin in Vascotto, ki sta že nastopila v višjih ligah. Kljub rahli premoči Polisportive so Trebenci dobro igrali, vendar v obrambi je nastalo nekaj zmede in zaradi teh napak bi lahko Openci tudi povedli. V zaključevanju pa so bili O-penci precej netečni. Tudi Treben-cem se je po napaki obrambe Opencev nudila priložnost da pridejo v vodstvo, vendar je prišlo do zadetkov le v zaključnem delu prvega polčasa.
Prvi so prišli v vodstvo Trebenci z Edvinom Kraljem, ki se je polastil žoge, katera je nerodno ušla vratarju Bfovii iz rok in jo potisnil v mrežo. Veselje trebenskih navijačev pa je trajalo le minuto, kajti v prvem protinapadu je Surian na predložek Vascotta z diagonalnim strelom premagal Maglico.
V	nadaljevanju enajsterici nista popustili. Polisportiva je nedvomno bila bolj tehnična in uigrana ekipa, vendar Trebenci niso razočarali in so tehniko nadomestili z agonizmom. Prisostvovali smo tako izenačenemu dvoboju, v katerem sta si ekipi u-
stvarili še vrsto priložnosti za zadetek, vendar se rezultat do konca ni spremenil, tako da bo za določitev zmagovalca te skupine odločal končni izid dvoboja med Polisportivo in Primorjem.
B. R.
TURNIR ZAČETNIKOV
Primorec — Roianese 3:2
(2:0)
PRIMOREC: I. Grgič, Kralj, L. Grgič, Finessi, M. Grgič, Gabrielli, Mulè, Salvi, I. Miljkovič, Kalc, F. Miljkovič, 12 Vidali, 13 Malalan, 14 Kovačič.
ROIANESE: M. Coccoluto, Grgič, Dorigo, B. Coccoluto, G. Coccoluto, Panizzut, Musco, Isih, Cosma, Ca-talan, Babuder.
STRELCI: v 10. min. Gabrielli, v 28. in 49. min. I. Miljkovič, v 54. min. Catalan, v 57. min. Babuder.
SODNIK: Capellina iz Trsta.
Z zmago nad ekipo Roianese si je trebenski Primorec matematično zagotovil drugo mesto v A skupini in se uvrstil v polfinale turnirja. Tekma se je začela zelo dobro za nogometaše Primorca, ki so v 10. minuti prvega polčasa že prišli v vodstvo po zaslugi Gabriellija, ki je nepričakovano s strelom s približno 25 metrov ukanil nepripravljenega vratarja nasprotnikov Po zadetku je Roianese postajal nevarnejši. Primorec pa se je zelo dobro branil in je bil nevaren s hitrimi protinapadi, enega izmed katerih je srednji napadalec I. Miljkovič dobro izkoristil in podvojil. S tem golom se je končal prvi polčas.
V drugem delu tekme je Primorec prišel kmalu do tretjega zadetka in izgledalo je, da je tekme praktično konec. Toda nogometaši Roianeseja se niso vdali v usodo in so se podali v napad. Ni poteklo niti 5 minut, ko je Roianese prišel do prvega zadetka in kmalu nato še do drugega, sicer s pomočjo vratarja Primorca, ki je nepričakovano, po šibkem strelu, spustil žogo iz rok in napadalec Roianeseja je brez težav potisnil žogo v mrežo. Toda do konca tekme je ostajalo premalo časa, da bi se Roianeseju posrečilo še izenačiti, tudi ker je Primorec po drugem golu dobro nadzoroval igro in uspel obdržati vodstvo enega gola do konca tekme.
Costalunga — Domlc 6:0 (2:0)
COSTALUNGA:	Bigolo, Pauli,
Mauro, Circonini, Ubaldini, Leban, Manteo, Pugliano, Cain, Zugna, La Notte.
DOMIO: Mayer, Kavrečič, Cinque, M. Tritta, G. Tritta, Viezzoli, Ma-ran, Male, F. Pinetti, Giamparo in R. Pinetti.
STRELCI: v 4. min. Leban, v 29. min. Circonini, v 39. in 49. min. Cain, v 34. in 54. min. La Notte.
SODNIK: Cappellina iz Trsta.
Costalunga si je brez težav zagotovila obe točki proti šibki ekipi Dorma. Nogometaši Domia niso bili kos močnejšemu moštvu Costalunge, ki je vso tekmo bilo v stalni premoči in je prišlo do zadetkov s precejšnjo lahkoto. Prvi polčas se je zaključil z dvema goloma v korist Costalunge.
V	nadaljevanju se stanje na igrišču ni spremenilo. Costalunga je bila vedno v napadu. Utrujeni nogometaši Domia pa so še popustili, kar je seveda izkoristila Costalunga, ki je bila uspešna še štirikrat.
Breg — Inter S. Sergio 2:1 (2:0)
BREG: Scheriani, Albertini, Mahnič, Smotlak, Paoletti, Pieri, Coretti, Bandi, Grisonich, Zonta, Kofol.
INTER SS: Vidmar, Tremul, Be-stiacco, Ccdarin, Mairano, Marche-san, Mastromsuro, Gridelli, Moro, Somma, Dielia.
STRELCI: v 16. in 24 min. Grisonich, v 42. min. Somma.
SODNIK: Tinta iz Trsta.
Po visokem porazu v prvi tekmi s Costalungo je ekipa Brega ob svojem drugem nastopu na turniriu nepričakovano zmagala proti solidni enajsterici Inter SS. S prikazano igro so Brežani povsem zadovoljili bodisi v prvem ,kot v drugem polčasu. V prvem delu tekme so Dolinčani igrali s pomočjo burje in so bili od vsega začetka v napadu. Uspešni so bili dvakrat z Grisonichem, ki se je izkazal kot najboljši v vrstah Brega.
V	nadaljevanju pa so Tržačani i-meli skoraj ves polčas igro v svojih rekah in so stalno napadali. Toda obramba Brega je bila vedno na mestu, saj je Inter prišel do edinega zadetka le iz prostega strela izven kazenskega prostora. Od časa do časa so Brežani sprožili kak protinapad in skušali čimbolj zadrževati žogo, kar jim je v celot' uspelo, saj so obdržali gol prednosti do konca tekme.
W H.
Sinoči je v okviru Puntarjevega mem-riala Portuale premagal Gaio z 2:0, med začetrfki pa je Breg odpravil D; mio s 3:0. Danes bo ob 20.30 srečanje med Zarjo in Aurisi-nn, v predtekmi začetnikov pa bo ob 19. uri Zarja odigrala derbi s Primorjem.
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
na plazu
9.
radi pomanjkanja dokazov izpustili, in Zelezri6 J ^daj poslovodja v kmetijski zadrugi PoliUčna nr^10’ -kmetij° pa sem obdeloval naj, stili na n. §a.nifaciJa je skoraj zamrla. Kordeža s< sam na niJ13"1' kjer b** zastopnik neke blagovne našem kraif,111	Posvetiti mnogo časa organi
starimi sorLi m -*51 0 nik°gar, ki bi se zanjo zavzel iz zannra sdt a7C1 S0 bili vedno slabši- odkar smo niti v i 7nV»ro^eCa^0TP komunista na čelu, ni bilo za n ski zhor i zevalnem društvu. Celo moj petnajstčla: del kaiti ka S,6daj. Prevzel kaplan- Zbor je kmal in celnJtak P a,n fantom vsiljeval same nabožr V° t k 2 .latin?kim besedilom, lov. Vendar0!^1 tUd’ edino veselje, dovoljenje za e izkaznice -Sifm se z lobniškimi fanti, ki so ime raznraiP;, veckrat srečal v gozdu. Ob ognju na Oj vojno J U ° polltlčnem položaju. Vsi smo pr
Hodhn°colf ?'Ger Podpisal nenapadalno pogodb godbo o medsebojni gospodarski pomoči s Sovjetsl
smo ostrmeli. Nismo se več znašli. Osuplo smo poslušali, kako nacisti govore komunistom, da bo nacionalni socializem prinesel vse tisto, kar si želi tudi komunist, šopirili so se: Sovjetska zveza in mi smo eno.
Naše vrste so se rahljale. Vnet pristaš. NSDAP je nenadoma bil celo Ovsenikov Lipej, s katerim smo skupaj hodili na lov, vozili hlode in se sestajali kot komunisti. Navdušeno mi je pripovedoval, da so šli nad grofa in mu pobrali vse orožje.
«To je le začetek,» je trdil Lipej. «Kmalu pa bomo razlastili vsa njegova posestva!»
Nisem ga mogel prepričati, da je vse to samo sleparija. To je uvidel celo Homanov Lojz, ki je bil že tako star socialist, da se niti v društvo veteranov ni hotel včlaniti. Obiskal me je in, ko sva kramljala pri kozarcu mošta, je rekel:
«Hitler je podoben tistemu človeku, ki gre na planino, da bi ujel konja, pa mu za vabo ponuja slamnico ovsa. Ko pa mu zatakne uzdo, zapoje bič! Le zapomni si, da bo z nami isto!»
Ovsenikov Lipej je spoznal to šele po treh letih fronte. Odšel je v partizane. Lipej ni bil edini. Pakt je zmedel tudi trdnejše. Celo naš stari kapelski borec Kordežev Folti se ni znašel. Vsi smo bili brez jasnega pogleda v prihodnost in tavali smo po Hitlerjevim «raju» ko izgubljene ovce, dokler nam niso priskočili na pomoč jugoslovanski komunisti.
Začela se je vojna. Tudi moji mlajši prijatelji so dobivali pozive k vojakom in nabori so se vrstili. Sam sem bil že trikrat klican na nabor. Vsi so dobili vojaško knjižico, le jaz ne. Hitlerjevi častniki so namreč govorili, da je velika čast služiti v nemški vojski. Sam te «časti» nisem bil vreden, kajti bil sem kaznovan zaradi «zločina». Vendar sem kasneje ugotovil, da to ni bil pravi razlog. Vojaško knjižico sta namreč dobila šlef in Kordež, ki sta bila enaka «zločinca».
Moj zločin takrat ni bil komunistične prirode, temveč narodnostne. Tisto leto je bilo ljudsko štetje, ki so ga vodili nacistični učitelji. Na vprašalnih polah sta bila poleg drugih tudi dva posebna predelka: materin jezik in narodnostna pripadnost. Mnogi Slovenci so tedaj klonili in zapisali, da so nemške narodnosti.
K nam je prišel učitelj Kabass, zadrt kapelški nacist. Dolgo me je prepričeval, da sem nemške narodnosti, čeprav je moj materin jezik slovenski. Sam pa sem ga vprašal, če mi more navesti le en sam primer, kje bi kak Nemec zapisal, da govori nemški, da pa je, recimo, slovenske narodnosti. Učitelj Kabass je spričo moje predrznosti popustil in je vso našo družino zapisal, kakor sem zahteval: materin jezik slovenski, narodnost slovenska.
Zaradi tega mi ne le niso dali vojaške knjižice, temveč so me kaj kmalu tudi odvlekli na Gestapo. Tam sem dobil «izključni list» (Ausschliessungschein), ki je bil potem ves čas moja edina osebna izkaznica.. Z njim so me razglasili za nekakšnega izobčenca.
ZELENI KADROVCI
Tisti čas so se na Koroškem pojavili prvi uporniki...
Hitler je mobiliziral vsevprek. Vrstili so se nabori, množili vpoklici v nemško vojsko ali v Arbeitsdienst. Mnogi koroški Slovenci pa so se uprli tem Hitlerjevim odlokom in pobegnili v gozdove. Nekateri so se umaknili, še preden so dobili vpoklic, drugi pa so ušli iz Hitlerjeve armade. Rodila se je kal upora. To se je dogajalo v letih 1939 in 1940.
Pot teh prvih upornikov je zelo zanimiva. V koroških gozdovjh so si uredili skrivališča in kot zeleni kadrovci prihajali v doline ter tam netili uporniški duh. Držali so se v glavnem po gozdovih in skalnatih predelih po Obirskem, na Košuti in v okolici Sel.
Mnogi zeleni kadrovci so se najprej umaknili v Jugoslavijo, med njimi skupina fantov iz Sel, iz raznih pliber-ških vasi, z Obirskega in Lobnika, iz Sinče vasi in dobrlav-ske občine.
Tako je Jožef Šorli, gozdni delavec iz Lobnika, že 19. novembra 1939 dezertiral iz nemške vojske in pobegnil v Jugoslavijo. Tam so ga poslali na delo v neki rudnik v Srbiji. Po okupaciji Jugoslavije se je Šorli vrnil v Koprivno na Koroškem in se zadrževal pri Zdolcu in Jekelnu. Nato si je uredil z nekaterimi Solčavani skrit bunker v Golobovem gozdu, dobil je stik s prvo koroško partizansko četico na Peci in bil njen terenski delavec, kasneje pa kurir.
Podobna je bila tudi pot gozdnega delavca z Obirskega Ivana Zupanca - Johana. Dezertiral je 1939. leta iz nemške vojske in pobegnil v Ljubljano, kjer je živel z drugimi koroškimi ubežniki Še istega leta je z njimi ustanovil pevski zbor, sekstet «Javornik», ki je večkrat pel koroške narodne na ljubljanskem radiu.
Zupanc je kasneje, ko je bil že koroški partizan, rad pripovedoval o svojem bivanju v Ljubljani. Večina ubežnikov se je namreč napotila po pomoč h koroškemu Slovencu, ljubljanskemu škofu Rožmanu. Ta pa je poslal nekatere v Dalmacijo, druge pa v Srbijo.
«Če bi ne imeli lastnih možganov,» je pripovedoval Jo-han in se trkal po napol plešasti glavi, «in če se ne bi sami začeli pomikati proti severu, bi gotovo pristali pri kakih domobrancih ali belogardistih škofova desna roka Erlich je celo dejal, da smo lahko koroški Slovenci veseli, ker smo v Avstriji.»
Johan je prav rad pripovedoval, kako je bil srečen, ko je v Ljubljani našel delavce, komuniste:
«Ti so izvlekli iz škofovih nebes mene in marsikaterega drugega koroškega Slovenca, njim moram biti hvaležen, da sem svoboden koroški partizan.»
(Nadaljevanje sledi)
79 46 38 79 58 23 7614 70 Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Uredništvo, uprava, oolasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
8. septembra 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikin 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
j ( . V_jfzTT <"*an >ta*'ians^e in tiska V ^Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
zveze časopisnih založnikov flEG
PO VČERAJŠNJI PREMESTITVI ZALOŽNIKA IV FREDE NA OTOK GIGLIO
Ventura znova napada Gimnettinija m vojaško obveščevalno službo SID
Posredoval naj bi jima fašistične prevratniške načrte, kljub temu pa ni SID preprečil atentatov - Brezbrižnost otočanov do nezaželene dvojice
... ;; '....... ...'..;..|
OTOK GIGLIO, 7. — V zgodnjih ju-1 ka in založnika iz Castelfranca tranjih urah sta z vojaškim helikop- nazval neki domačin, zavedla le skuterjem dospela na otok nacifašista | pina prebivalcev Campeseja in de-
Franco Freda in Giovanni Ventura. Po 25-minutni vožnji v družbi načelnika političnega urada kvesture v Grossetu dr. Botti.ja, med katero skorajda nista črhnila besede (ako izvzamemo izraze občudovanja na račun krajinskih lepot), sta se izkrcala sredi strogo zastraženega nogometnega igrišča blizu Campeseja nedaleč od morske obale. Karabinjerji v bojni opremi, ki so bili na nogah že od 5,30, so ju pospremili do malih avtobusov, s katerima sta se odpeljala vsak do odkazanega mu bivališča. Selitvena operacija je bila na moč «diskretna», tako da se je prihoda «črnih mrh», kakor je pa-dovanskega odvetniškega pripravni-
lavcev iz bližnjega gradbišča.
Konfiniranca sta bila med poletom do otoka in med vožnjo s karabinjerskima voziloma na videz dokaj mirna, zlasti še Freda, ki nikakor ni protestiral zaradi načina, kako je bila izpeljana premestitev iz Gros-seta. Vso pozornost je posvetil prtljagi (dva kovčka in večja torba) in toskanskim cigaram, ki se jim kljub strasti za pipo noče odpovedati.
Freda je nastanjen v vili Carle Fanellijeve, okoli katere je vrsta cipres in evkaliptov in ki jo stražijo kar štirje volčjaki. Vila razpolaga s številnimi sobami, ki jih Fanelli jeva oddaja v najem, a so sedaj prazne. Nahaja se blizu stanovanjskega
IIIIIIIIIIimiUlIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllUIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIIIIIIIfllKiiiiiJlllilllllIlllllllllIlllIlIlllllilliiiiiiKiiiiiiiiin
NA PODLAGI ZADNJIH IZSLEDKOV 0 ZASTRUPITVI V SEVESU
Prebivalcev cone «B» ne bodo izselili
V prihodnjih dneh pospešeno čiščenje prizadetih področij - Ameriški strokovnjak: dioksin najhujši strup
MILAN, 7. — Oblasti ne bodo izvedle prisilne preselitve prebivalstva tako imenovane cone «B» (okoli 4000 ljudi). To je potrdil danes predsednik sveta dežele Lombardije Golfari, ko je govoril o vprašanjih, ki jih je sprožila zastrupitev z dioksinom, ki je prišel iz tovarne ICMESA. Predsednik deželne uprave je potrdil, da sedanja stopnja zastrupitve na tem področju ne prekaša količin, ki so jih zabeležili pred mesecem dni. Zelo verjetno pa se bo zgodilo, da bodo razširili področje cone «B» tudi na naselje Barrucana pri Seve-su, ki je bilo do sedaj izvzeto.
Te sklepe so deželne oblasti sprejele na podlagi nove mape zastrupljenega področja, ki je natančnejša od tiste s katero so razpolagali do sedaj. Gre za mapo v treh barvah, ki nazorno prikazuje stanje zastrupitve.
V	prihodnjih dneh bodo prizadeti organi začeii pospešeno akcijo za čiščenje (bonifikacijo) zemljišča. Dežela Lombardija je predala vsa pooblastila glede te operacije pokrajinskemu organu, ki je bil nalašč za to ustanovljen in ki bo deloval v tesnem sodelovanju z deželnimi strokovnimi ustanovami. V ta namen se je pokrajinski urad za dekontaminacijo že sestal ter sprejel ustrezne ukrepe. Predvsem bodo švicarski tehniki družbe Givaudan, ki je lastnica tovarne ICMESA, izvajali svojo metodo dekontaminacije, ki sloni na škropljenju prizadetih površin z neko posebno emulzijo olja in kemičnih sestavin, ki z ultravijoličnimi žarki razkrajajo dioksin. Lombardij-ske deželne in pokrajinske oblasti ne zaupajo preveč tej metodi, ker se je izkazalo, da je učinkovita le kadar gre za gladke površine (stene, strehe itd.), medtem ko odpove, ko gre za hrapave in sploh vse površine, kjer strup lahko prodira v notranjost.
Čeprav z določeno zamudo je prišel v Italijo znani ameriški znanstvenik Donald Crosby, ki je morda eden največjih strokovnjakov na tem področju. Crosby je ime’ srečanja na ■ državni ravni, sestal pa se je tudi z deželnimi strokovnjaki. Med drugim je izjavil, da so italijanski tehniki sprejeli na splošno primerne in ustrezne ukrepe, čeprav z zamudo. To zamudo pa je treba v glavnem pripisati švicarski družbi, ki se je obotavljala pri seznanjanju oblasti s stvarno nevarnostjo, ki je pretila prebivalstvu.
Donaid Crosby je dejal, da je dioksin najhujši strup, kar jih je do sedaj izdelal človek in da bo treba pregledovati občasno vse osebe, ki so prišle v dotik s to snovjo. Pripomniti je še treba, da človek, ki živi v okuženem, ali deloma okuženem področju, utegne vsrkati v daljšem času določeno količino strupa, ki je pogubna. V coni A na področju S vesa je dioksin prodrl v zemljo v globino do 25 cm.
Sedaj so oblasti sprejele sklep, da bodo zagradile z mrežo in folijami iz plastike vseh 7 km krožnice zastrupljenega področja cene «A». Nadalje bodo asfaltirali poti, ki bodo peljale do kraja, kjer bodo sežigali drevje in sploh vse rastline zastrupljenega področja. Naj tu pripomnimo, da je potrebna temperatura do 1000 stopinj, da se dioksin uniči.
V	zvezi s pobudami za dekontaminacijo zastrupljenega področja je bilo več srečanj. Ta srečanja so potrebna, ker o tem strašnem strupu vemo še zelo malo.
Oblasti se morajo sedaj spoprijemati tudi s številnimi socialnimi vprašanji, med drugim tudi zato, ker večje skupine že izseljenih ljudi nočejo sprejeti določene namestitve, ker bi bili sicer predaleč od rojstnega kraja. Zato bodo morale oblasti verjetno rekvirirati stanovanja, ki bi bila bližja Sevesu.
Zdravniška komisija bo pregledala Kapplerja
RIM, 7. — Obrambni minister Lattanzio je naročil vojaškemu pravd-niku pri rimskem sodišču, naj ugotovi, kakšno je sedanje zdravstveno stanje esesovskega vojnega zločinca Herberta Kapplerja. V ta namen je bila imenovana posebna zdravniška komisija.
Kot je znano, so Kapplerja, ki je obsojen na dosmrtno ječo v Italiji zaradi pokola v Ardeatinskih jamah, premestili, na ukaz prejšnjega o-brambnega ministra Forlanija iz vojaškega zapora v Gaeti v vojaško bolnišnico v Rimu. Minister je sprejel ta sklep, ker se je Kapplerjevo (bivši poveljnik SS oddelkov v Rimu je sedaj star 68 let) zdravstveno stanje hudo poslabšalo zaradi raka na črevesju. V kratkem razdobju je namreč zgubil 25 kg na teži.
naselja, kj so ga zgradili Lenzinijevi iz Rima (uradni lastnik naj bi bil brat predsednika nogometnega moštva Lazio). Freda se' je takoj zaprl v sobo in ni pustil nikomur blizu.
Venturi so odkazali počitniško hišico («Gigliola») v naselju Clary tik pod vrhom grička nekako 2 km od Campeseja. Fašistični založnik je v razgovoru z novinarji ponovno protestiral, češ da ravnajo z njim nezakonito («konfinacija je izrazito fašistični ukrep, saj me obkoljujejo sam; karabinjerji, kar se ne dogaja niti v ječi»). Obregnil se je tudi ob dejstvo, da mora na otoku Giglio samo za stanovanje plačati 15 tisoč lir; pravi, da tega ne zmore, ker naj bi bilo vse njegovo premoženje pod hipoteko ter naj ne bi imel niti denarja za odvetnika. Jutri pride k njemu verjetno žena Pierangela: prinesla naj bi mu šotor, da se z njim utabori kar na trgu in prične gladovno stavko . . .
Založnik je odšel tudi v mestece, kjer je obiskal bar in kupil časopis ob navidezni brezprižnosti prebivalcev zanj, vendar ga je karabinjerski polkovnik Poggiolini dal brž odpeljati nazaj «domov» iz bojazni pred morebitnimi incidenti. V resnici je prebivalstvo mirno, četudi zaskrbljeno zaradi možnosti atentatov. Le turistom ni po volji prisotnost kakih 100 agentov, ko pa ima Giglio po navadi le 4 karabinjerje. Na zidovih so vsekakor še vedno napisi kakor: «Otok Giglio je že dokazal, kako misli, sedaj naj to pokažejo še oblasti». Kolikor zadeva ednos krajevnega prebivalstva do nacifašistič-ne dvojice, velja omeniti jutrišnji uvodnik republikanskega glasila «Voce repubblicana», ki poudarja med drugim, da pristnih protifašističnih čustev nikakor ne gre mešati z o-sebnimi interesi (turističnih in gospodarskih operaterjev na otoku, op. ur.), ki naj bi dejansko sprožili demonstracije otočanov pred dnevi, ko so s čolni preprečili prihod ladij.
Polemični Ventura je v intervjuju znova napadel bivšega fašističnega informatorja vojaške obveščevalne službe SID Giannettinija, ker je ta svoj čas izjavil, da se je založnik kot izrazit fašist pritihotapil po nalogu Frede v vrste skrajno levičar, skih skupin. Ventura pravi, da je sam po nalogu Giannettinija, torej službe SID nadzoroval delovanje Frede ter posredoval uradu SID nadrobne informacije o nameravanih fašističnih atentatih. Dejansko, pravi Ventura, je bil SID pravočasno seznanjen s krvavimi naklepi, ki jih ni preprečil.
PO TRIDNEVNIH POGOVORIH V VARŠAVI
Minic o rezultatih obiska na Poljskem
Možnosti popestritve dvostranskega sodelovanja - Za uresničitev helsinških sklepov - 0 vlogi neuvrščenih
PO ZADNJIH PODATKIH STATISTIČNEGA URADA ISTAT
Življenjski stroški v Italiji so se v 20 letih kar potrojili
Letošnji porast enak predlanskemu, ki je znašal 22 odst,?
RIM, 7. — Življenjski stroški v Italiji so se od 1. 1970 do danes dejansko podvojili, od 1956. leta do prvih letošnjih mesecev pa so se celo kar potrojili. Gre za enega od najvidnejših negativnih učinkov skokovite inflacije, ki je še posebno v zadnjih letih neusmiljeno pritisnila na dohodke delavcev in sploh skromnejših slojev.
Ako namreč upoštevamo pokazatelj rimskega osrednjega statističnega zavoda (Istat) o gibanju življenjskih stroškov, na podlagi katerega se oblikuje premična lestvica za odmero draginjske doklade in ki ustreza stopnji 100 v letu 1956 (ta pokazatelj
je bil nedavno nadomeščen z dru- naJ bi omogočilo lažje branje, gim, ki sloni na izračunavanju «tež- hkrati pa tudi privarčevanje na tikih točk» za odmero draginjske do- skarskih stroških, razen tega naj bi klade z osnovo 1974 = 100), ugotovimo, se njegova naklada povečala, da je marca letos (tedaj je bil zamenjan z novim) znašal 312,65 točke in bil trikrat višji kakor pred 20 leti. če pa sta bili za njegovo potrojitev potrebni dve desetletji, se je v samih šestih letih — od 1970. do. 1976. leta — kar podvojil: medtem ko je znašal od koncu 1. 1969 160,56 točke, se je v letošnjem marcu povzpel do 312,65 točke, torej skoraj za 95 odstotkov.
Pregled nad gibanjem življenjskih stroškov nam jasno kaže vidnejše trenutke inflacijskega procesa, ki je povzročil v Italiji tolikšno gospodarsko, pa tudi socialno škodo. Medtem ko so se izdatki za življenje dvigali v razdobju 1956 - 1969 poprečno za 3,7 odstotka, je poprečni letni porast v času 1970 - 1975 poskočil že na 10,9 odstotka, a v prvih 7 mesecih 1976 je zopet narastèl za 10,6 odstotka, in to na osnovi novega pokazatelja Istat.
Res je sicer, da je bilo večanje življenjskih stroškov občutno tudi v letih 1962 - 1964. torej v času prvega konjunkturnega poslabšanja, ki je r-austavilo povojni gospodarski «boom»: 1. 1962 je porast dosegel 7,4 odst., leto pozneje 8,4 odst. in 1964. leta 7,1 odstotka. Res pa je tudi, da je tedanje povečanje izdatkov (za živež, stanovanje, javne usluge idr.) bilo razmeroma blago,
ako ga primerjamo skoku življenjskih stroškov po 1972. letu: tedaj je porast znašal 8,7 odst., leta 1973 je dosegel 12,8 odst., leta 1974 pa celo 22,3 odstotka; lani smo zaznamovali 11,3-odstotno povečanje izdatkov.
Razvoj v prvih 7 mesecih tekočega leta opravičuje vsekakor domnevo, da bo celoletni porast življenjskih stroškov 1976 približno enak predlanskemu, torej velik.
NEW YORK, 7. — Znani dnevnik «New York Times», ki se je prvič pojavil i. 1851, bo pričel izhajati na šestih in ne več na osmih stolpcih.
/ |
Otok Giglio: nacifašist Franco Freda je pravkar zapustil vojaški Giosseta v družbi fašističnega založnika Giovannija Venture.
helikopter, s katerim se je. pripeljal iz (Telefoto ANSA)
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 7. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic se je nocoj s posebnim letalom vrnil s tridnevnega uradnega in prijateljskega obiska na Poljskem, kjer je imel izčrpne pogovore z zunanjim ministrom Olszowskim. Sprejela sta ga tudi partijski voditelj Gierek in predsednik državnega sveta Jablon-ski. Na ljubljanskem letališču je Minica in njegove sodelavce pozdravil republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Slovenije Marjan Osolnik, nato pa je zvezni tajnik za zunanje zadeve v izjavi za javnost o-risal rezultate svojega obiska in I vsebino pogovorov,- ki jih je imel ! v Varšavi.
Kar zadeva dvostransko sodelovanje, so no Miničevih besedah še precejšnje možnosti za razvoj. V po-
.......................................................................im
STRAŠEN ZLOČIN V OBČIN! Lfl RUF1NA PRI FIRENCAH
Zaradi razprtij v družini muoriI z nožem ženo, sinova, neko žensko ter ranil hčerko
Ranjena je bila še prijateljica lastnice posestva, ki ga je morilec imel v najemu - Prizanesel je le 8-letnemu sinu - Karabinjerji aretirali storilca v nenaseljeni hiši odvetnika iz Firenc
FIRENCE, 7. — «Vse sem jih likvidiral jaz, že dolgo od tega bi moral to storiti.» Te besede je ponavljal kot nekakšen refren 50-letni Fiero Mugnai, težaški delavec in spolovinar v prostem času, karabinjerjem, ki so ga aretirali in potem preiskovalnim sodnikom, ki so ga zasliševali.
Dogodek je grozljiv: kakih 30 km od Firenc v kraju La Rufina je Mugnai umoril lastno ženo, dva sina ter še neko starejšo žensko, hudo ranil lastno hčerko in še neko drugo žensko.
Občina La Rufina leži pod vznožjem Apeninov, ki ločijo Toskano od Romagne! Gre za manjši kraj, ki ni daleč od Pontassieve.
Najprej goli dogodek. Okoli 22, ure zvečer so sosedje slišali vpitje in kričanje, ki je prihajalo iz Mugna-iovega doma. Eden od njih je stopil v hišo, kjer se mu je nudil grozljiv prizor. Videl je še, kako je Piero Mugnai vihtel' nož ter še nekajkrat zabodel lastno ženo, 46-letno Bino Bonciani, ki je že ležala na tleh. Na stopnicah je ležal 16-letni sin morilca Dino, ki je bil že' skoraj mrtev, toda Mugnai ga je še enkrat zabodel. Nato je morilec zgrabil najmlajšega sina, 8-Ietnega Silvia ter ga odnesel do doma svoje sestre ter ga ji izročil.
Nato je morilec šel v stanovanje Clarice Benini, ki je lastnica zemljišča, kjer je živel in delal. Zdi se, da mu je bila ženska dolžna nekaj denarja in da je bil on sploh nezadovoljen, ker se je bila preselila iz Firenc. V stanovanju je našel Beninijevo in neko njeno, prijateljico. Napadel je obe ter ubil Beninijevo, njena prijateljica, 75-letna Maria Solar: pa je bila hudo ranjena. Nato je morilec zbežal par kilometrov proč v zapuščeno hišo nekega odvetnika iz Firenc, kjer . so ga nekaj ur pozneje aretirali karabinjerji.
Prizor, ki se je nudil preiskovalnim organom v Mugnaiovi hiši je' bil strahoten. Poleg žene in sina Dina je Piero Mugnai startno zabodel z nožem tudi 21-letnegà sina Luigija ter ranil hčerko Adriano, katero so, prepeljali skupaj s Solarijevo v bolnišnico.
S kraja svojega zločina je Mugnai zbežal z avtom rdeče barve. Pri njem so preiskovalni organi našli okrvavljen nož. Domnevajo pa, da je za-
grešil umore še z drugim nožem, ki pa ga še niso našli. /
Zakaj je Mugnai zagrešil četverni umor, še ni dokončno pojasnjeno. Po njegovih izjavah ter po pričevanju redkih prič je Mugnai večerjal, ko je prišlo do spora med njim in ženo. Sinova sta se postavila na stran matere. kar naj bi se bilo. že večkrat zgodilo v preteklosti. Morilec trdi, da sta ga sinova napadla in eden ga je celo udaril s palico. Tedaj je izgubil razsodnost ter se spravil z nožem, ki ga je imel v rokah na ženo in vse. ki so bili v hiši.
Teza, da je Mugnai neuravnovešen in neprišteven človek ni za preiskovalne organe sprejemljiva. Policija in preiskovalni sodniki se namreč sprašujejo, zakaj Mugnai ni ubil tudi najmlajšega sina, temveč ga je odnesel k. svoji sestri in ji ga je izročil. To bi potrdilo domnevo, da je bil morilec sprt z vsemi člani družine ne pa s Silviom, ki je bil premajhen, da bi razumel, za kaj gre.
Karabinjerji so našli pri morilcu denarja in nekaj bančnih čekov v vrednosti nekaj več kot en milijon in 200 tisoč lir. Ker so bankovci in čeki zelo zmečkani, domnevajo, da jih je Mugnai vedno nosil s seboj, ker naj bi se bal, da mu jih bodo svojci odvzeli in ne zato, ker je pripravljal umor in potem beg.
Posredovanje Bolgarije v grško-turškem sporu
ATENE, 7. — Bolgarska veleposlanika v Atenah in Ankari sta sporočila predsednikoma grške in turške vlade Karamanlisu in Demirelu, da je Bolgarija pripravljena posredovati za poravnavo grško-turškega spora, glede ozemeljske pripadnosti Egejskega morja. V egejskih vodah
se križajo, kot znano številni interesi gospodarske in vojaško-strateške narave. Pobuda je prišla od samega predsednika Živkova.
V smislu bolgarske ponudbe naj bi se čimprej začela med Grčijo in Turčijo neposredna pogajanja za zadovoljivo rešitev kočljivega vprašanja, in to na bolgarskih tleh, morda v Sofiji ali Varni.
Grška vlada še ni odgovorila na ponudbo (tudi zato ne, ker sta se Grčija in Turčija svoj čas domenili začasno za strogo zaupne stike, ki naj jim šele pozneje sledijo uradna javna pogajanja). Tiskovna agencija «Ana», ki odraža v bistvu vladna stališča, poroča vsekakor, da sodijo vrhunski sestanki in pogajanja na raznih ravneh brez dvoma v okvir zunanje politike, ki jo vodi atenska vlada; to se pravi, da ni Grčija načelno nasprotna bolgarskemu predlogu. Slednji naj bi bil rezultat tesnega sodelovanja med balkanskimi državami na eni ter naravni učinek helsinških sporazumov na drugi strani.
iiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiii m mi iiiiiiiiiiiil
Mig-25 za varo va a pred rado ved a oži
Sovjetski. mig-25, s katerim je ■ priletel- na Japonsko 29-letni častnik Viktor Ivanovič Belenkov, je policija prekrila s platnom, da ga skrije pred radovedneži. Gre .za pravi dragulj letalske tehnologije: doseže namreč
trikratno zvočno • brzino, leti pa nad 30 km visoko, tako da mu zahodna letala sploh ne morejb do živega, pa tudi ■ radar ga ne ujame. Kaže, da ga bodo Japonci vrnili Sovjetom, poprej pa si ga bodo kajpak,nadrobno
ogledali in preučili (tega si posebno žele Američani). ZDA so ubežniku dovolile politično zavetišče. Vsa zadeva je spravila v zagato japonsko vlado, ki ji ni do poslabšanja odnosov s SZ.
l■■flfltllll■■l■■■llllllllll■lllllllIlr■Ill■■lllllll■■llllll■llllHJll■lllllllll■llll■ll■llllll^mulilllll■ll■■llll^lllAllllllllil■l■■lllVn■■■l■■l<■ll>lm^llllll|||||||l|||||||,|,„,l,l|„„„,|„f„|||l||||l|lI||I,|„,II,i„|,|„|„,||III|l„,llll..................................................................
Ob sklepu filmskega odseka poudarek portugalskim in mehiškim stvaritvam
(Naš dopisnik poroča)
BENETKE - Lido, 7. — Danes zvečer se je zaključila dejavnost filmskega odseka beneškega bienala z manifestacijo, lei naj bi poudarila povezavo z drugimi odseki. Po predavanju španskega filma Francesca Bellmunta «La nova cango» (regi-1 stracija nastopov španskih protifašističnih pevcev) je prišlo namreč do živega nastopa španske pevke Marie del Mar Bonei v sodelovanju z glasbenim odsekom bienala.
Povezava je bila zgolj simbolična, saj smo v vseh teh 15 dneh občutili popolno ločenost od nefilmskih pobud bienala; rekli bi celo, da smo čutili ločenost od življenja v Benetkah, saj se je vsa dejavnost
razvijala na Udu. Vendar teh dejstev samih na sebi ne bomo oporekali; težko prenašamo le, da se še pogosto prekrivajo z voluntarižmi in z mistificiranjem.
Španiji je bila posvečena še druga projekcija v zadnjem dnevu, ki nas je bolj opozorila na omejenosti novega španskega filma, ki smo jih že včeraj omenili. Film Ricarda Franca «Pascal Duarte».. opozarja, da se ta nova kinematografija ponekod nagiba k resnobni metaforičnosti, ob kateri «okus» pri filmskem izrazu deluje manj prepričljivo kot «kič» španske komercialne proizvodnje (mislimo na primer prav na Jessusa Franca. Ricardovega očeta). Res 'škoda, da bienale ni izko-
ristil priložnosti letošnjih manifestacij za širši prikaz španske proizvodnje, tudi bolj komercializirane proizvodnje pod. Francovo diktaturo (tokrat mislimo seveda na Francisca Franca!). V dokončnem obračunu moramo torej poudariti, da nas je en sam španski film — Ericejev «El espiritu de la colmena» — popolnoma zadovoljil.
Upamo, da ne bo španska kritika, ki gotovo spodbuja , k današnji u-smeritvi, privedla svojo kinematografijo do politične resnobnosti kake Madžarske. Prav od te smo danes gledali film Pala Gaborja «Jarvany».
Poleg manifestacije za spomin na pokol Palestincev v Td Al Zaataru
je zaključni spored novih filmov vseboval še italijansko delo Silvana Agbstija «Nel più alto dei cieli» in poljski film Janusza Zaorskega «Skladba za instrument iz lesa», formalno uglajeni film, ki je vendar manj presunljiv od režiserjevega kratkega filma, ki smo ga pred kakim letom gledali na tržaškem fe stivalu: šlo je za zgodbo dveh sosedov, ki odkrijeta, da živita zelo po dobno, rutinsko življenje.
Najzanimivejša pobuda zaključnega sporeda je bil pregled skoraj celotnega opusa portugalskega režiserja Manuela de Oliveire, ki je bil prisoten na zaključni debati. Olivei-ra je nedvomno važna osebnost, čeprav se nam zdi, da je njegov dolgoletni, a vendar kvantitativno omejeni opus nagnjen k eklektičnosti. Oliveire smo v Italiji že poznali film «O passado e o presente» (1971). V Benetkah pa smo poleg tega gledali še pet kratkih del; «Dotiro faina fluvial» (1930), «Opintor e a cidade» (1956), «O pao» (1959), «A caca» (1964), «As pintura do meu irmao Julio» (1965) ter tri celovečerne filme, «Aniki Babà» (1941), «O acto de primavera» (1963) in «Benilde ou V ir ge m ■ Mae» (1974),
Predvsem zadnji dve deli sta presunljivo moderni in učinkoviti.
V retrospektivi filmov iz 1936. leta je zopet prišla na vrsto Italija. Augusta Genine «Squadrone bianco» je mojstrovina celega italijanskega fil ma. Dobro delo je Gennara Righelli ja «Pensaci, Giacomino!» z velikim igralcem Angelom Muscom. Zanimiva sta Giovacchina Forzava «13 uomini e un cannone» in Maria Mattolija «La damigella di Bard»
Zaključni del retrospektive pa je bil posvečen mehiškemu filmu, katerega smo videli sedem del, od katerih jih je pet ravno iz 1936. leta, dve pa rahlo boli zgodnji. Kratek ciklus je bil namreč namenjen režiserju Fernandu de Fuentesu s filmi «El compadre Mendoza» (1931), «Vamonos con Poncho Villa» (1935) in «Alfa en el Rancho Grande» (1936). Ostali filmi so Soriov «Ora Ponciano», Bohrov «Mariguana», O-rolov «El calvario de una esposa» in Portasov «Suprema le-y». Vsi filmi opozarjajo na osrednjo vlogo melodrame v mehiškem filmu, katera je verjetno še bolj poudarjena v serijski proizvodnji spričo teh najbrž izstopajočih del.
SERGIJ GRMEK
govorih so se še posebej zavzeli za podpis tistih sporazumov za sodelovanje na posameznih področjih, ki so že pripravljeni. To zlasti velja za kulturo, izobraževanje in informacije. Izmenjali so tudi informacije o notranjem razvoju in notranjih problemih v dveh državah. Miloš Minič je izjavil, da je bila to priložnost, da se je pobliže seznanil z velikimi dosežki in pridobitvami prijateljskega poljskega naroda.
Po Miničevih besedah je bila izmenjava mnenj o mednarodnih vprašanjih široka, zlasti izčrpno pa so razpravljali o uresničevanju sklepov iz Helsinkov. Obe državi sta, kot je dejal jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve, prepričani, da se je treba z vsemi močmi zavzeti za uresničevanje sklepov iz Helsinkov, saj ni druge možnosti za razvoj evropskih odnosov. Obe državi tudi v tej luči veliko pričakujeta od beograjskega sestanka udeleženk konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki bo prihodnje leto.
Miloš Minic je svoje sobesednike na Poljskem seznanil tudi z rezultati pete konference voditeljev neuvrščenega sveta v Colombu. «Slišali smo zelo visoko mnenja poljskih voditeljev o sadovih konference in o njenem velikem prispevku k napredku mednarodnih odnosov». Beseda je tekla tudi o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj in pri tem se je, kot je dejal Minic, pokazalo, da so jugoslovanski in poljski pogledi na ta vprašanja «istovetni ali zelo, zelo podobni». Ob koncu izjave je Minič naglasil prepričanje, da bo njegov obisk na Poljskem prispevek in spodbuda za krepitev jugoslovansko-poljskega sodelovanja v dvostranskih odnosih in na mednarodnem planu.
VLADO BARABAŠ
Presunljivo pričevanje o ravnanju z zaporniki
LECCE, 7, — «V našem zaporu ni noben jetnik trpel nasilja, sam pa imam docela čisto vest, saj sem prepričan, da sem ravnal v skladu z nalogami, ki so mi bile poverjene kot državnemu funkcionarju. Spomenica Zicchitelle je le poskus, da se ustvari oziroma razširi vzdušje nezaupanja do oblasti.» Tako je izjavil ravnatelj tukajšnje jetnišnice Villa Bcbò dr.. Vito Siciliano, ko so ga pobarali, kaj meni o trditvah pripadnika samozvanih oboroženih proletarskih oddelkov NAP Martina Zicchitelle, da agenti v omenjenem zaporu nečloveško ravnajo z jetniki.
Svoje obtožbe je Zicchitella (40-letni Sicilijanec, ki se je preselil v Turin in bil večkrat zaprt zaradi tatvin in ropov) zgostil v nekakšni spomenici, ki jo je poslal v objavo dnevniku «La repubblica». Prizadeti, ki se je pričel ubadati s problematiko razrednega boja v ječi, kjer se je tudi seznanil s pristaši NAP, zatrjuje, da so ga v zaporu strahovito pretepali, tako tudi s palicami. Ranjenega ter onemoglega so ga pustili 24 dni v podzemski samici (2,30 x 1,50 m), kjer je ležal na golih, z vodo preplavljenih tleh (bil je kajpak gol). Dolgo ga tudi niso hranili, sicer pa so ga ves čas bivanja v zaporu na vse načine psovali.
MANILA, 7. — Pet dni po bruhanju ognjenika Taal, se je danes «prebudil» tudi Hibok-Hibok na otoku Ca-
miguin 720 km jugovzhodno od nile na Filipinih. Za sedaj ni nevarnosti kake katastrofe.
Ma-
sicer
Šesti zvezek
(Nadaljevanje s 4. strani) * v
vplivom, ki jih je imela rimska vojaška oblast in kultura na Evropo in Sredozemlje, kamor je v času največjega razcveta segala rimska država. Zato je posebej prikazan rimski imperij in posebej Evropa
v času Rimljanov. Posebej je prikazana Afrika v času rimskega imperija. Posebno mesto zavzema v knjigi tudi prikaz krščanstva ter odnosov med Židi in Rimom.
Kot rečeno, pa zgodovina v slikah ni omejena samo na Evropo. Poseben razdelek knjige obravnava zgodovino Indije pred nastopom Guptov. Eno poglavje je posvečeno Kitajski, posebej pa sta prikazani še Koreja in Japonska ter Amerika. Gre torej za predstavitev zanimivih zgodovinskih obdobij, obenem pa za prikaz ne samo vojn, političnih dogajanj, vladarjev in zunanjih dogodkov, temveč je še s posebno skrbjo prikazan razvoj duhovne kulture. Vse pa v skladu s konceptom vseh knjig, da najdemo najprej kratek zgodovinski pregled, nato osrednji del, kjer je obravnavana snov po kronološkem poteku. Nič manj po niso zanimiva sicer kratka pojasnila in dopolnila, ki so v tej knjigi abecedno razporejena in pojasnjujejo predvsem dosežke rimske materialne kulture. Bogate ilustracije. zemljevidi in razpredelnice so sestavni del knjige.
Originalno izdajo je pripravilo vrsta strokovnjakov, predvsem z nemškega jezikovnega področja, slovensko izdajo pa so pripravili Branko Božič in Tomaž Weber Jer, kot prevajalka, Helena Menaše.