Director y Administrador LUDOVICO FURLAN ★ calle Coronel Ramón Lista 5158 Suc. 17 U. T. 50-5502 Naročnina: Eno leto $ 5.—; M¡ leta $ 3.— Posamezna štev. $ 0.15 VICO JUSTICIA PESI0OIIICO YUGOSLAVO - ESLOVENO C«. - o s t- ^ _h t "ü o»S c j TARIFA REDUCIDA Concesión No. 3351 Registro de la Propiedad Intelectual Nma Jugoslavija še eno zahtevo po Trstu in jugoslovanskem Primo-r.iu: kazen, katero mora Italija plačati za vse zločine, ki jih je izvršila nad svobodoljubnim narodom — ne samo na Primorskem pred to vojno, temveč tudi v napadenih delih Sloveniie in Jugo-ela^iie pred svojo kapitulacijo. V govoru, ki ga je maršal Jugoslavije Tito držal v Zagrebu dne 20. V. p. 1., je jasno povedano, zakaj smatra Jugoslavija za pravično in zakonito-, da okupira vse primorske pokrajine in jih upravlja, dokler zadevno vprašanje in temeljito rešeno na mirovni konferenci. Naslednji izčrpki govora so značilni: _ "Širijo se razne govorice o prepiru, ki baje obstaia med nami in našimi ziivezniki. Vse te govorice so brez prave podlage. Med to vojno smo Jue-oslovani izmed vseh podjarmljenih narodov postali najbolj bojeviti in najbolj močni člani zavezniškega tabora v borbi proti skupnemu sovražniku vseh zedinjenih narodov. V tej borbi smo žrtvovali nad 300,000 mladih življenj. Borili smo se, da osvobodimo našo domovino in zgradimo v njej boljšo in srečnejšo domačijo, toda borili smo se tudi za one naše brate, ki so služili kot sužnji tujcev nad dvajset let. Gre za vprašanje, da se pravično odloči na mirovni konferenci končno prikl i učenje v Jugoslavijo teh pokrajin, za katere smo se borili. Z osvoboditvijo tega ozemlja — ali z okupiran jem, kot se izražajo drugi — nismo izvršili nikaki "fait accompli". S silo našega orožja smo se priborili do Soče in preko nje v Furlaniio — na isti način kot so zavezniki spravili sovražnika v Afriki s silo svojega orožja in dosegli bregove Soče. Mi se s silo nismo polastili ničesar, ker smo prenrnali sovražnika do doseženega kraja. Radi tega bi bila nepravilno in nepravično obtožiti nas, da smo izvedli "fait accompli" ter da smo z oboroženo silo se polastili nečesar, kar nam na podlagi mednarodne postave ne pripada. Nismo šli v Istro, Trst in do Soče, da^ se polastimo ta ozemlja, temveč šli smo tja, da uničimo in pomagamo uničiti največjo sovražnico civilizacije — fašistično Nemčiio. Velika krivica bi bila storjena našemu narodu, če bi nas nekdo obtožil tega dejanja in zahteval, da se umaknemo brez ozira na dejstvo, da smo samo v zadnjih desetih dneh borbe radi Istre, Trsta in slovenskega Primorja utrpeli 8,000 ubitih. Kot zavezniki i-mamo popolno pravico tukaj ostati. Hočemo, da so pripoznavane naše zavezniške pravice na isti način, kot so pripoznavane naše zavezniške dolžnosti. Te dolžnosti izvršujemo stoodnostno in še več. Če so zavezniki poprejimeli kak dogovor glede con okupacije, bi to ne smelo delati vzroka, čemu bi mi ne smeli ščititi naših zasuženjih bratov. Z maršalom Alexandrom sva se snorazumela. da bodo del teo-a ovomlia okunirale njegove čete, toda mi smo tja prišli prvi, ENOTNOST LJUIISKK FRONTE JUGOSLAVIJE Narodno osvobodilne fronte posameznih jugoslovanskih narodov so od začetka borbe stremele po enotnosti naših narodov, po enotnosti, ki ji je od začetka ustvarjala v svojih lastnih vrstah najtrdnejše temelje. Narodno osvobodilna fronta posameznih jugoslovanskih narodov je bila že od začetka kljub svojim najrazličnejšim notranjim sestavinam enotna v ciljih in smotrih narodno osvobodilne borbe in o načinu te borbe same. Z razvojem osvobodilnega boja pa se je ustvarjala tudi vedno trdnejša organizacijska oblika ter notranja povezanost.. Same potrebe borbe in tudi volja ter čustvovanje ljudskih množic, ki so se vedno bolj oddaljevale od starega načina političnega življenja, so narekovale tako čim enotnejšo obliko organizacije Fronte. Ta enotnost Fronte je nedvomno dosegla svoj višek z ustanovitvijo Ljudske fronte Jugoslavije. V Ljudsko fronto so se združile vse organizacije Narodno osvobodilne fronte posameznih jugoslovanskih narodov. Odslej te organizacije delujejo pod enotnim državnim vodstvom Ljudske fronte, po enotnih smernicah in načelih. V Ljudsko fronto Jugoslavije so pa vključene tudi nekatere stranke in politične skupine s svojo lastno organizacijo, ki pa so pripravljene in so se tudi zavezale, da bodo delale za uresničenje enega samega skupnega programa, tako političnega kakor gospodarskega, to je boreči se, da branimo naše ljudi pred mesarjenjem italijanskih fašistov in da poražena Italija ne bi nadaljevala svojega terorja nad slovenskim prebivalstvom po fašističnem načinu. Zgodovina bi nam nikoli ne odpustila, če bi pustili te naše brate nezaščitene, in to nas tudi spominja, da rp i sami (Primorci) prelivali svojo kri za svobodo. Mi nismo ljudje, ki bi hoteli kaj vzeti po sili, temveč ljudje, ki hočemo spoštovanja do naših pravic. In to se danes dogaja. Mi smo molčali, so borili in prelivali kri za sktirjno zavezniško stvar. Še do včeraj je Italija požigala in streljala po naši Dalmaciji, Bosni in Liki. česar vsega niso fašisti počeli v naši domovini! Oropali so našo zemlio do golega in iz naSih mest in vasi in dežele odpeljali v smrt na tucate tispčev naših naiboljših sinov. In danes Ita-liia od nas nekaj zahteva! Mi sploh ne pripoznamo pravico Ita-bie do zavezništva. Zahtevamo, da plača za vse krivice, ki nam jih io storila! Italiiani zahtevajo Istro. Trst, slovarsko Primorje ter t»di Reko in Zader naj jim bi Pustili Tn na k°i smo mi orim-avlieni? Pripravi i°ni smo obračunati, zatem pa hočemo živeti v naivečjem pnia-telistvu z italijanskim narodom. Lahko rečem, da bo ta zadeva zagotovo oločena ter da bomo z ra-vezpild napravili sporazum. In do-Stavim še Inhko to. da bomo stali trdno in branili svoie pravice. Na^a domovina hoče živeti v rni-ru in odinstvu z nagimi vplikimi zavezniki in z vsakim narodom, ki ne ogroža blagostania naše dežele. .. Od naíe strani ni nobenih zaprek za vzdražavanje takih ve- programa Ljudske fronte. Podpredsednik zvezne vlade tov. Kardelj pravi o tem: "Obstoj strank in samostojnih političnih skupin v Ljudski fronti sam na sebi ni nasproten enotnosti Fronte. Ljudska fronta ni po svoji razredni in socialni sestavi enovita organizacija. V tem pogledu predstavlja blok in sicer blok delavcev, kmetov in srednjih slojev, pri čemer pa ta blok ne izključuje tudi udeležbe drugih svobodoljubnih elementov. Z ozirom na to je mogoče, da so v takem bloku tudi stranke pod pogojem, da so to le stranke, ki izražajo težnje in interese tega bloka, odnosno njegovih sestavnih delov, ne pa reakcionarnih sil naše dežele". Stranke in skupine, ki so se vključile v Ljudsko fronto, so vse pristale na njen program. Pristale so na tisti program, ki so ga njihove množice po lastnem izkustvu spoznale za najboljšega, program, v katerem so one videle svojo zmago v borbi proti okupatorju, program, v katerem so videle svojo rešitev pred vsemi tujimi in domačimi zatiralci in izkoriščevalci. Ta združitev strank in političnih skupin v Fronti torei ni samo formalen pristanek njihovega vodstva na program Fronte, ampak jc v Fronto vključen tudi vsak njih posamezni član, ki je dolžan uresničevati njen program. Program Fronte pa lahko njeni člani uresničujejo samo v odborih Fronte. Zato moramo biti vsi člani posa- zi. Vzdržali jih tudi bomo. Hočemo pa tudi, da naši zavezniki pojmujejo te naše odkritosrčne namene, dasiravno moram izjaviti, da tudi obratno pričakujemo spoštovanja do naših pravic in našega doprinosa v tej veličanstvi borbi.*' Amerika nima nobenih zahtev po kakem ozemlju v Evropi. To je bilo povedano že čestokrat. Najbrž tudi Velika Britanija nima take zahteve, razen gotovih strateških otokov v Sredozemskem morju. Gre pa za sfero vpliva v Evropi, kjer je se križajo slovanski in britanski interesi. Ena važnih sfer je Italija, katero danes Anglija obvladuje ekonomsko in politično. Jugoslavija je jasno pokazala, da ji boli prija in koristi sovjetska sfera. Vsled tega je v interesu Anglije, da ostane Trst z zaledjem vred pod Italijo, torej pod britansko sfero vpliva, in s tem bi bila zaprta por sovjetski Rusiji do Jadrana. Mi se strinjamo, da ima vsaka država dolžnost in pravico ščititi svoje interese in si zagotoviti ekonomsko in trgovsko blagostanje. Odločno pa nasprotujemo, da bi se to vršilo na škodo drugih narodov, posebno pa še sloven^lcnra, ki je po- stolietiih koma i dočakal svojega vstajenja in svoie svobode. Slovenski narod naj sam odloča o svoji usodi. Tako samoodločbo so mil zagotovile velike demo-kraciie. ko se je pričel boriti proti svojim napadalcem, in ta obljuba se mora izpolniti. Jugoslavija je torej upravičena' v imenu moralne in mednarodne postave, da ščiti interese svojega naroda v Trstu in slovenskem Pri-morju. In teh pravic ii druge zavem drža ve nikakor ne morejo odvzeti. meznih strank in političnih skupin v Fronti obenem člani posameznih organizacij in odborov Fronte, kajti Ljudska fronta ni bila nikdar papirnata organizacija, ki bi se zadovoljila s člani in programom na papirju. Nasprotno, o-na je od vsega početka živela in .ustvarjala uspehe le z aktivnostjo slehernega svojega člana, ki je zavestno izpolnjevla njen program. Tudi enotnost Ljudske fronte je prav v tem, da vsi njeni člani zavestno delajo in doprinašajo za njene enotne cilje in smotre. Zato je združljiv z enotnostjo Ljudske fronte obstoj strank in skupin v njenem sklopu, ki tako doprinaša-šajo k uresničevanju njenega programa. Ljudska fronta Jugoslavije pa kot enotna fronta vseh jugoslovanskih narodov ni kakšna centralistična organizacija po vzorcu starih jugoslovanskih diktatorskih državnih strank. Kakor je sama po svojem programu prvoboriteljica za demokracijo, kakor so njena vsebina predvsem ljudske delovne množice, tako je demokratična tudi po svoji organizacijski obliki. Ljudska fronta Jugoslavije je sestavljena iz posameznih federalnih organizacij Fronte z njihovim lastnim narodnim vodstvom. Enotne smernice, ki jih te federalne organizacije dobivajo od zveznega vodstva, prilagajajo svojemu območju tako, kakor je najbolj prikladno in uspešno. Maršal Tito pravi v svojem govoru na I. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije, da je enotna demokratična organizacija Fronte za vso državo činitelj ogromne važnosti za okrepitev bratstva med našimi narodi, za odstranitev napačnega krajevnega patriotizma, za preprečevanje narodnega šoviniz-zma itd. Z državnega stališča je Ljudska fronta Jugoslavije čvrst steber, odnosno močan politični činitelj, na katerega se more naša država v vsakem pogledu nasloniti. Ona bo brez dvoma pospešila izgraditev in obnovo naše domovine na vseh področjih, saj obsega milijone najboljših in najpožrtvoval-nejših sinov jugoslovanskih narodov, vključenih v njene množične organizacije, in tudi našo Jugoslovansko armado kar pomeni nezlomljivo silo, ki bo zmožna rešiti vse naloge, vsebovane v programu Fronte. Ta enotnost Ljudske fronte Jugoslavije in v njo vključenih ljudskih množic naših narodov je nedvomno prvo zagotovilo, da bodo naši narodi dosegli tudi v političnem oziru tiste cilje, za katere so šli pred štirimi leti pod vodstvom Fronte v borbo. Ona je glavno jamstvo za to, da bodo naši narodi dosegli dokončno demokratično obliko države, obliko, ki jo že od začetka borbe in tudi po njenem zaključku izgrajujejo, se pravi — republiko. Ljudske množice naših narodov, vk j učene v Ljudsko fronto, bodo pri bodočih volitvah za konstituanto, ko se bo o tem dokončno odločalo, še enkrat izrazile svojo voljo, tisto voljo, ki so jo štiri leta izražale s krvjo in žrtvami, voljo, da oblasti, ki jo imajo v rokah, iz svojih rok ne dajo več. Po "Slov. Poroč." Ayudes Familiar a Yssgssslsavia ENVIOS DE PAQUETES INDIVIDUALES DE ROPA La COMISION COORDINADORA DE AYUDA A YUGOESLAVIA, ha iniciado también la campaña de la ayuda individual en paquetes de í kilos, para que todo yugoeslavo pueda socorrer directamente a sus familiares y amigos. Por el momento se recibe solamente ropa, y a la mayor brevedad, se recibirán también comestibles, cuyo detalie daremos a conocer oportunamente. Por cada kilo se cobra $ 4 rn|n, por los siguientes gastos: 1) Administrativos para la preparación y expedición de los envíos. 2) Por el transporte hasta el puerto de Bs. Aires, y el del fl<3te, hasta Yugoeslavia. 3) Por el seguro de ropa contra el robo, fuego y naufragio. 4) Por el del embalaje, especial y uniforme. 5) Por un pequeño porcentaje pro ayuda colectiva. Todo paquete al recibirse es abierto y revisado; por el cual ce oto:-ga su correspondiente recibo detallado, cuyo duplicado so envía ai aestinatario para su confirmación y devolución, y el triplicado a la Cruz Roja Yugoeslava. Los paquetes para su remesa van acondicionados en cajones. Recomendamos indicar el valor del contenido de cada paquete. Las remesas deben hacerse a nombre de la Comisión Coordinadora, Alte. Erown.670, y el importe de les gastos girar a nombre de su tesorero, Sr. Antonio Zanetich. Al ayudar a sus propios familiares y parientes, recordaos al mismo tiempo, de aquellos connacionales que no tienen nadie en América. S. P. D. IVAN CANKAR RAMALLO 4962 L. M. SAAVEDRA VABI Vse rojake in rojakinje na proslavo devete obletnice usta- n novitve društva, katera se bo vršila v nedeljo 14. aprila t. 1. ob $ 17 uri pop. v društvenih prostorih, ulica Ramallo 4962. SPORED: 1. Nastopa pevski zbor društva I. Cankar. 2. "Pozdrav Sloveniji", deklamacija, deklamira R. Ličen. 3. Veseloigra: "NOCOJ JE LEPA NOC" Nastopata: Ciril Ličen in Franc Sulič 4. D. K. D. Ljudski oder sodeluje s več točkami. Po končanem spoi'edu prosta plesna zabava do 24 ure. £ Igral bo Samčev orkester. / Uljudno vabi Odbor. I Ob Sedemindvajsetletnih Cankarjeve Smrti. Enajsti December LOJZ KRAIGHER: 23. oktobra 1918 je padel Ivan Cankar vznak po stopnicah na Kongresnem trgu 5 in si je pobd črepinjo na zatilju. Rohrmanovi na Sv. Petra cesti 28 so ga vzeli v bolniško oskrbo in tam je 29. oktobra zjutraj nenadoma pal v nezavest in zapadel vsake četrt ure silovitim božjastnim navalom z močno eyanozo, s peno na ustih in splošnimi krči po vsem telesu. Na kirurgičnem oddelku (primarija doktoria Stoica) v bolnišnici mu je po lumbalni punkciii in odtoku neke količine hrbtenične tekočine hitro odleglo; zavest se mu je vrnila, krči so izostali in stanje se mu je tako izboljšalo, da se je že 18. novembra lahko vrnil iz bolnišnice k Rohrmanovim. A že teden dni nozneie — 23. novembra — ie dobil vročino in gangraeno-«no vnetie pliuč. bil je iznova pre-pelmn v bolni?nico na interni oddelek (primariia doktoria Jenka), kier ie težkemu oholenin radi srčne ool^helosti podlegal 11. decembra 1918. Ob. 27. obletnici niesrove smrti se vsi presunieni spomin iamo velikega ookoinika, nenadomestljivega pisatelja, nripovpdnika socialne tvornosti, čarovnika slovenske pisane besede. In še nosebno pomenljiva je obletnica, ki jo to pot _ obhajamo, zaradi okolnosti, da imamo komaj za seboj drurm svetovno vojno — on pa nas ie bil zapustil t.*k no končani prvi ¡svetovni voini. živeti v času med obema voinam«. v času težkih, bridkih. npnričnkovanih nazadnjaških in nasilniških nrei?ku=eni v neli" zasnovan že skoraj ves koncept! Kadar hočem pisati o Ivanu Cankarju in jemljem po vrsti njegova zbrana dela v roke, bi raje kar naprej le listal, listal, bral in bral in tisočkrat raje užival lepoto in razkošje njegovih tekstov, kakor pa pisal svoie zmazke. Med prebiranjem in požiranjem njegovih spisov rišem črte ob straneh, tanj še, debele in zelo debele, enojne in dvojne, češ: to si zapomni, pozabljivec! Pa si iz same požre-šnosti pozabim zabeležiti, kje sem začrtaval važne Cankarjeve stavke in odstavke — in ker se mudi, mudi, jih več ne najdem, čeprav je že največja sila, ko že stavec čaka. Ko pa zastavim pero, me vseeno obletava ena sama misel: Kaj bi negavil s svojo nebogljeno besedo, ko imaš na mizi poleg sebe dvajset debelih zvezkov, ki so vsi polni naibolj dragocenih Cankarjevih misli v najlepši njegovi slovenščini, v najbolj udarnih, najboli silovitih, najbolj izklesanih njegovih stavkih — najlepši spomenik njemu samemu! Kaj bi mnogo ro-govilil s svojo neokretno in poni-glavo, prav nič pesniško besedo? Odpri debeli zvezek, pa ti po zapel na uho brneči zvon njegove be-" sede, njegovega smeha in joka, niegove togote. On sam je že napisal, kar je v tem-le hipu — sedem in dvaiset let no njegovi smrti — najprimernejše in tisočkrat lepše, kakor bi bilo tvoje blebetanje. In sem tudi to pot odprl, našel in bral: "Legenda je švabska, pravijo. Po mojem pa je vzklila iz tal doline šentflorjanske. Ta edina rodi rastline take sorte. Jesus je hodil po svetu, prišel je tudi k nam. Kraji so bili tako bogati, da se je sam začudil; kakor da jih je bil čisto ponevedoma ustvaril, šel je, šel je po cesarski cesti; njegovo srce je bilo tako zvrha polno ljubezni, da je gledalo in iskalo, kam bi dalo svoj blagor. Na kantonu krai cesarske ceste je sedel človek in je bridko jokal. "Kai ti ie, mož, da tako bridko jokaš?" Človek je zmajal z elavo, ni ne pogledal, nič odgovoril. Jezus pa se je naenil k njemu in je rekel nadalje: "Povej, kar ie, da ti morem pomagati!" Človek je rekel v svoje mokre dlani: "Meni ni pomoči ne na zemlji, ne v nebesih!" Jpzus se je zerrozil in rekel: "Jaz sprn Jezus, tvoj Bog! Kdosi ?"< Z^'htel ie človek in odgovoril: "Slovenec sem!" Takrat se ie .Tezns sam bridko ra^iokal in je šel dalje po svoji poti. T» ztrodba se je vršila, ko je hodil -Te7"s no cesarski cesti; resnica ie. da hodi še zmerom. Nekoč sem se pomenkoval s tovariši. kako bi pač bilo z nami. če bi velik notres razmaknil zemlio. Ko i so bili obrazi hudo resni in žalostni. Nisem se toliko začudil obrazom, bolj bespdam. Vsi so rabili v svoiih stavkih trpežno obliko, druge niso poznali. — "Kai ho-do z nami nanravili?" —i "Kaj nam ie soipno?" — "Kdo nam bo gospodaril?" — Prav nikomur pa ni «eplo v mispl. da bi rekel "bomo" namesto "bodo". Z mnogoterimi križi in nadlocrami je Boef ob-spnčil slovenske ljudi, napuha na jim ni dal. Janez Trdina, ta Slo-venpc do konca nohtu, je zaradi ponižnosti nesramno nristri g e 1 svojo nailepšo baiko. Vsled golega spoštovanja do Janeza Trdine sem to baiko spet ustanovil, kakor se spodobi..." Nato pripoveduje Cankar bajko o tujem graščaku, ki je za šalo upijanil kmetiškega fanta Matjaža, ga preoblekel v žido in žamet in ga položil na gospodsko posteljo in vse tako uredil, da bo Matjaž, ko se bo zbudil, mislil, da je on graščak. Pa se je Matjaž res zbudil kot graščak z imenom Anzelj, poklical valpta k sebi in odredil: "Jaz, Anzelj, graščak te graščine, sem se enkrat za vselej spoko-ril, se odpovedal vsem posvetnim izkušnjam ter poidem v klošter. Grad in kar je notri in zraven, zapišem tistim, katerih ie: kmetom, ki sem jih tepel. — Zasuči pero, valppt. udari pošast!" — Kmetje so ziiali nastežai. nazadnje pa so zavpili vprek: "Bodi Matjaž naš gra"čak in kralj!" Matjaž, ki je take besede slišal, se je neznano razhudil: "Prokleti koštruni! Enega psa ste imeli, da bi lajal nad vami, že blekečete za drugim! Koštrun je koštrun!" — Zajahal je konja ter jezdil na hrvaško stran. Tako se je Ivan Cankar hudo-val in zgražal nad hlapčevskimi rojaki. In vendar je bila neomajna vera v njem: "V naših srcih je zapisano, v evangeliju, da vstajenje pride, ker mora priti. Pa bodi še več bičanja in ponižanja, bodi pot na Golgoto še tako strma in strašna — uprimo oči v solnce: naše veliko jutro je blizu, v lica nam diha rosna zarja njegova." "Kajti kolikor tisočev jih je padlo na bojiščih, kolikor tisočev jih je umrlo doma od vsega hudega: —ostalo jih bo še dovolj, da se zgodi, čemar sem trdno in verno prepričan: na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlejši, lepši dom, ki si ga bodo uredili po svoji iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem, v novih spoznanjih dozorelem razumu!" "Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca-proletarca sloni bodočnost slovenskega naroda, naroda proletarca!" "Mi, kar nas je, mi vsi smo te misli, da je naš edini cilj, da dosežemo jugoslovansko republiko". "Brez Trsta, brez morja bi bila svobodna, samostojna, demokratična, Jugoslavija nemogoča." V letih 1910-11, ko je bil Ivan Cankar pri meni v Slovenskih goricah, sva največ premlevala vprašanje Slovencev in vseh drugih južnih Slovanov. Po klavrni tivolski resoluciji socialnih demokratov iz leta 1909 in spričo oficielne-ga novo-ilirizma, ki je besnel in in divjal po vsem slovenskem časopisju in je hotel žrtvovati celo slovenski jezik na ljubo neki nemogoči, spakedrani jugoslovanšči-ni — je vstal pred nama jasen cilj: Zve za svobodnih jugoslovanskih republik od Gospe Svete in Mure do Varne in Soluna! Ne kulturno, samo politično je naše gibanje! Za ta cilj se je Ivan Cankar dosledno boril do svoje smrti in še preko nje s svojo grmečo pesniško besedo, ki nam je ohranjena v njegovih delih. Po prevratu — v novembru leta 1918 — je zasedal v Ljubljani slovenski narodni odbor in poleg njega kulturni odsek odbora. V srebrni unionski dvorani smo se shajali člani kulturnega odseka in sestavljali spomenico, ki je zahtevala kulturno avtonomijo za slovenski narod. V treh tednih je bila spomenica dovršena. Po 20. novembru sem jo nesel Ivanu Cankarju, ki se je bil izboljšan vrnil iz bolnišnice k Rohrmanovim. Ivan Cankar je podpisal spomenico za kulturno avtonomijo Slovencev — in to ie bilo njegovo zadnje politično dejanje. A tudi to je bVo — zani in vse nas druge, ki smo sanjali o republiki — pljusk v vodo — brezmejno razočaranje. Slovenski narodni odbor s kulturnim odsekom vred je bil nenadoma razpuščen. O spomenici ni bilo več povora in ni bila objavljena. Z nekakim državnim udarom Svetozaria Pribičeviča in Pašiča so lopnilo nasilniške monarhiške roke tudi po Narodnem Viieču v Zagrebu, zaprle Stepana Radiča — prveea decembra 1918 pa je bila razda^ena — kraljevina SHS. Sani je bilo konec. Začelo se je dolgoletno, mučno čakanje na neizbežno revolucijo. Vendar je bil že isto leto (v aprilu 1918) Ivan Cankar pisal in predaval: "Jaz verujem v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in lažnjivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje cluše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojimo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, v to zaupa jmo — in laže nam bo trpljenje. Kristus je LA COMISION DE FIESTAS DEL COMITE ESLAVO invita a Vd. y a su Familia a concurrir al GRAN FESTIVAL ARTISTICO Y MANEANTE EN EL CUAL SERAN PRESENTADOS LOS MEJORES NUMEROS ARTISTICOS DE TODAS LAS COLECTIVIDADES ESLAVAS, a realizarse el día 13 de Abril » las 2® horas en el «ran Salón ?"PA«QIJE NORTE" (Parque Romano) Después del programa habrá BAILE FAMILIAR amenizado por la GRAN ORQUESTA "ESLAVO" El deber de cada eslavo es concurrir a este gran acto de la familia eslava Entradas: Caballeros: $ 2,—: Damas: $ 1.- Habiendo muchos números artísticos en el programa el festival empezará exactamente a la hora indicada. Mimogrede... TEŽKOČE V osmi številki "Pravice" smo zapisali, da bomo enkrat pozneje opisali razne faktorje, ki po našem mnenju otežkočujejo pravi napredek naselbine, zato se pa danes hočemo teh dotakniti. Toda za pravilno razumevanje tega vprašanja bi morali opisali razne podrobnosti česar pa nam skromni prostor ne dopušča, radi tega še omejimo le na glavne faktorje. ★ RAZDALJA Prvotno je živela večina Slovencev bližini in središču v katerem je bilo osredotočeno vse gibanje naselbine. To je trajalo več let, na kar smo se razšli, talco kakor je komu bolje kazalo. Mnogi, so odšli daleč na deželo drugi so raztreseni po velikem mestu, toda največje število Slovencev vsekakor živi v Devotu, k jer je danes tudi središče našega giban ja. Današnja prevozna sredstva pa nikakor ne odgovarja jo potrebam onih, kateri žive daleč od središča naselbine zato pa ■mnogi prihajajo le bolj poredko-ma med nas radi česar pade vsa, oziroma večji de!j odgovornosti in teže na one, ki žive v bližini društva. To pa nikakor ni glavna težko- ča za pravilni razvoj vsega našega gibanja, ker zavedni de.avci znajo najti pot katera gre preko vseh, težtcoč. Glavna ovira pa je bila in je še nesoglasje v naselbini. Tekom let smo mnogokrat poizkusili uravnati razna navzkrižja v korist skupnosti, v tej smeri smo svoječasno tudi nekaj dosegli čeprav na škodo našega društva ampak v korist naselbine. Toda to ni trajalo, ker močnejši je bil ostudni egoizem in prikrito delovanje elementov, katerim je bil in je sveti "JAZ" več nego društva in naselbina. Tega n iin ne bo še konec, ker to je zadeva časa in našega delovanja. ★ DO KJE? Od več menda ne bo če mimogrede povemo, da tudi med nami imamo mnogo zadev in vprašanj, katere kličejo nujne rešitve. Zato je potrebno čim prej širši sestanek na katerem bo treba med drugim točno določiti do kje sega "Ljudski oder" in do kje druge organizacije. Pravilno razdeljeno delovanje moči, upoštevanje in izvrševanje odborovih sklepov, pred vsem pa disciplina, to so pogoji s katerimi nam je zagotovljen uspeh. POKAŽIMO PRAV DOBRO K,IE ZAJEC LEŽI zmagal, ko je bil na križ razpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužilo prerojenje in vstajenje!" V resnici je človeštvo šele v drugi svetovni vojni moralo tako brezmejno trpeti, da bi si zaslužilo prerojenje in vstajenje. Pa si ga ni zaslužilo. Iz te brezprimerne preizkušnje človeštvo še vedno ni izšlo — očiščeno in prerojeno. Očitno je bilo trpljenja še premalo. Na milijone Kristusov je bilo v zadnjih šestih letih na križ razpetih —- mučenih, trpinčenih, sestradanih, zastrupljenih, še za živa se-žiganih, pobitih, postreljenih, v najgroznejših boleznih preminulih... In vendar: iz te brezprimer-ne preizkušnje človeštvo, vso človeštvo še vedno ni izšlo —očiščeno in prerojeno. Eno pa se je zgodilo: Ce bi danes hodil Kristus po slovenski zemlji, pa bi srečal človeka, ki sedi kraj ceste na kantonu, bi mu ta lepo v oči pogledal in rra pozdravil — in na vprašanje "Kdo s1bi mu ponosno odgovoril: "Slovenec sem!" In Jezus bi se ne ranokal in bi ne^šel kar dalie po svoii noti. Pri-srčno hi mu stisnil roko in ga bla-goslavil: "Pozdravljen, tovari" moi! Mnogo si pretrpel. Svojo Golgoto imaš že skoraj za seboj. A ti n° stopaš v smrt — Pogum, tovariš! Ne p-le ¡ na desno, ne na levo! S svojim lirdetvom stopai v prerojenje in živli«m>! Moj blagoslov s teboj in z niim!" Vse človeštvo se še zmirom ni — vrdignilo iz močviria. očiščeno in pomlajeno. Vse človeštvo pač ni pretrnelo vseh erozot in zver°tev nasilniških fašistov in nacistov Največ so pretrpeli —slovanski narodi, med niimi naš p] oven ski narod. Naš človek se ie vzdicnil iz močvirja. A to ni bil več oni človek. ki i" no potresih vedno spraševal: "K^o n^m bo pa zdni za-gosrodaril?" To je bil novi človek ki se ie zanesel na s^oio lastno moč. Vzel je meč v roke in je še svoj narod vzdignil iz močvirja. Bratsko se je povezal s jugoslovanskimi narodi, nakar so si u-stvarili mogočno in zmagoslavno partizansko vojsko in si s krvjo izvojevali — očiščenje in pomlajen je. 'trdno je bil prepričan Ivan Cankar, da "si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlejši, lepši dom, ki si ga bodo uredili po svoji iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem, v novih spoznanjih dozorelem razumu." Pa ni bilo treba čakati na vnuke, tovariš Ivan Cankar že sinovi, tovariš, že sinovi so nam "zgradili v novih spoznanjih svetlejši, lepši dom — na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh" — kakor si pisal in govoril — tajnovidec! prerok ! — spomladi leta tisočdevet-stoosemnajstega, — zadnji pomladi svojega življenja. Nič ni škoda, tovariš Ivan Cankar, da si prospal to zadnje četrs-stoletje. Kdo bi bil smel tiskati, kar bi bil napisal? Kdo bi ti bil dovolil govoriti — prej-okovati?_ V glavnjači bi bil sedel na mokrih, mrzlih, ponesnaženih cementnih tleh. V Sremski Mitrovici bi bil žulil trde skorje. V podmornici na ljubljanski policiji bi ti bili trgali nohtove s prstov. S škornji bi te bili obrcali do nezavesti. S pestmi bi te pobili — in bi te pokopali — pri Svetem JJrhu. Nič ni škoda, tovariš, da si spal pri Sv. Križu. A to pomlad — sedemindvajseto pomlad po svoji smrti — si se gotovo uprl na levico in pogledal iz groba. Z desnico si pomahnil na vse strani. Z brne-čim smehom si pozdravil svoi domači, osvobojeni svet in -si zakli-cal z gromkim glasom: "Pozdravljena! Domovina, ti si kakor zdravje! Zdaj šele si v resnici kakor zdravje! Pozdravljena!" In si zopet legel — in šele zdaj doseorel svoj pokoj. (Po "Ljudski pravici" od 11. decembra 1945). Tomaž Kodelja. Ko sem bil še otrok, mimo naše hiše je šel večkrat star lovec, kateri bi zelo rad izvedel za kakšno zajčje ležišče, radi tega se je tudi večkrat pogovarjal z mojim očetom. Enkrat ko sta šla se tako pogovarjala sem bilt tudi jaz zraven in tako poslušal pogovor iz katerega sem razumel kaj bi rad izvedel stari lovec, zato sem se tudi oglasil: Nune, jaz vem kje zajec leži in ako hočete pojdite z menoj v naše polje in pokazal vam bo ležišče od koder mi je že večkrat zbežal. Oče in lovec sta se pogledala, na kar mi reče lovec: No pojdiva, da mi pokažeš kje je. Jaz veselo tečem naprej, ozirajoč se če mi mora slediti lovec. Ko pridem v bližino določenega mesta od koder se je videlo ako je zajec na navadnem mestu odsko-čim nazaj in pravim lovcu: Nune, poglejte, tam v bližini onega drevesa leži. Lovec, ki je imel vedno pripravljeno puško, zajca ni še opazil, zato mi reče: No boljši pokaži. Kazal sem s prstom toda zaman, videvši da lovec ne more opaziti kje zajec leži, sem rekel. Nune, predno bo zaje ušel, dajte meni puško in vi glejte od zadaj kam jaz ciljam; in takoj se mi je spol-nila želja. V mojih rokah je b¡la puška in kar obenem je bilo moje oko, zareza, zrno in zajec v eni črti, toda hitro za tem mi je pričela tudi puška padati, ker nisem imel dovolj moči za isto obdržati v smepi kamor sem prvotno nameril. Lovec mi je na tiho rekel sem že videl in istočasno mi je vzel puško iz rok. čul sem strel od strahu pa nisem videl nič, noge so se mi tresle, toda komaj sem se malo opomogel se je že vrnil lovec z zajcem v rokah in mi veselo rekel: Dobro si pokazal. Odkar sem staremu lovcu pokazal zajca je približno 60 let in danes po tolikih letih in tako britkih izkušnjah in tolikih prevarah bi me prav malo zanimalo pokazati lovcu zajca, zelo rad bi pa pokazal našem zmučenemu slovenskemu in na splošno slovanskim narodom našega pravega sovražnika ali bolje rečeno vraga v človeški podobi. Tukaj se ne gre več samo za posamezne osebe, ampak za cele skupine in organizacije. Ce bi te, nam sovražne organizacije obstojale samo izven našega naroda, to bi ne bilo še tako nevarno, toda tovrstni sovražniki so vmešani med nami. Oni spretno skrivajo njih podli namen, zato jih je tudi sram vzeti krinko iz obraza in radi tega so toliko bolj nevarni. Tem sovražnikom niso ganile srca niti miljoni žrtev slovanske krvi. Gorje in grozote, ki so prestali slovanski in drugi narodi niso ganili njih srca. Oni so ostali gluhi in slepi in danes hočejo prikriti grozdejstva ter nadaljevati njih nakane s križem in imenom Kristusa. Pred časom sem čital članek, katerega je napisal nek duhovnik; tožil je, da hudič se je poslužil tiska ter pokvaril ljudi. Jaz sem dotičnemu duhovniku pisal pismo ter mu med drugim omenil, da ima prav, toda da hudič je dosegel več s tem, da nam je duhovnike pokva-ril-če ravno ne vse. Danes ko so za nami oni strašni doeodki v domovini-izdajstvo in bratomorstvo, in ko človek vse to premišljuje iskajoč vzroke, ki so dovedli do tega, mu ni težko priti do spoznanja, da prvi in glavni vzrok je bil ta, da Slovenci in Hrvati so bili globoko udani veri in popolnoma zaupali duhovščini, katera jih je vedno plašila z peklenskim breznom. Gotovi duhovniki so spretno izrabljali ljudsko vernost, bili so pa tudi drugi duhovniki, ki so znali presojati kaj so dolžni predstojnikom in kaj narodu. Po prvi imperialistični vojni so gotovi dnhov-niki v cerkvah in izven teh udri-po komunizmu in Sov. Rusiji, na-vodlia so dobivali od rimskih farizejev. Nikdar se niso vprašali kaj bi se utegnilo zgoditi z Slovani v slučaju, da se posrečijo rimske nakane. Stroga pokorščina pred rimskim poglavarjem jim je zmešala pamet in jim še danes meša, da ne znajo presoditi kai so dolžni cerkvi in kaj narodu. Ves vpliv in znanost so vporabili v to da zanetijo sovraštvo med lastne brate; to je b>'lo razvidno med Slovenci, hujskanje proti komunizmu, na Hrvaškem, ter proti ljudstvu pravoslavne vere. Ali niso to kristjani? Duhovniki, ki so tako počenjali so pozabili Kristusov opomin Ša-velu ko je šel v Damask. Savel, Savel, kaj ti delaš? Ti mene moriš. Vse grozote jim niso ganile srce, da bi vsaj toliko pomislili in vprašali si vfcst za nasvet, človeku se radi tega nehote vrine vprašanje: Zakaj so študirali in prišli na tako važna mesta, menda samo zato, da narod varajo in povzročajo gorje. Oni imajo vedno koga, ki je sovražen cerkvi, nred mnogimi leti so kričali proti liberalcem, nq-cijalistom, danes pa proti komuni-nistom, katere je po njih mnenju vrag privlekel iz dna pekla. S prvotnimi nasprotniki so se že sprijaznili, sedaj so samo komunisti na poti. Ali nista bila Musso-lini in Hitler prostozidarja? Kako je častital papež Hitlerju, ko si je ta rešil življenje ob zaroti malo pred polomom! KakP je obsojal način usmrtitve Mussolinija, ni pa obsojal ko je Mussolini podavil v Italiji, Španiji, Afriki in v naših krajih na stotisoče ljudi. Kaj druži danes te prostozidarje, liberalce in gotove socijaliste ter cerkvene farizeje. Odgovor je prav lahek. Zlato tele jih je spravilo vsih skupaj in danes pozabljajoč na naravne zapovedi in dolžnosti združeni poklekajo pred zlatim teletom. Vsi ti cerkveni predstavniki so pravi sužnji zlatega teleta, katerega bleščoba se jim tako dopade, zato so tudi v velikih skrbeh, da bi jim kdo tega ne razbil. V komunistih so zagledali sovražnika, zato so se vsi skupaj združili ter tako branijo zlato tele. V tem obstoja vsa nevarnost veri in cerkvi, druge ni. Bogu in "namenu" je nemogoče ob enem služiti, to oni dobro znajo zato se tudi tako ravnajo. Se ne dolgo tega, so bili ti farizeji največji zagavorniki naših krvoločnih sovražnikov, a sedaj zavezniki ko so Slovani z zavezniki te pritisnili ob tla, so ti farizejski cekrveni voditelji pričeli iskati zaslombe pri Angležih in drugih prostozidarjih ogrnjeni z demokratičnim plaščem z njimi danes sklepajo dogovore, kako bi Slovane izkoriščali in oškodovali. Pisma Iz naše Primorske Tovariš Valentin črne je prejel iz Solkana sledeče pisma. Piše prijatelj : Solkan 26 Nov. 1945. Dragi prijatelj! Prej ko kaj napišem To srčno pozdravim. Vem da težko pričakuješ teh evropskih novic, a vedi de so grozne, če bi Ti jih hotel vseh popisati, bi Ti mo-*al napisati cel roman o teh grozotah in ostudnem početju fašizma, in še hujše od nemškega nacizma ter bele garde in četnikov, (te poslednje smo imenovali mesarje) in vseh vragov ki so Be tod valjali. So ti divjali tako zverinsko in ostudno da so se nam lasje jezili in želodec dvigal. Požigali so hiše pa tudi cele vasi, ubi'ali in klali so vsakega ki jim je bil le količkaj sumljiv, niso pa prizanašali ne starčkom ne ženam ne otrokom, mučili so jih na način ki ni več človeški, vrtali so jim oči in rezali jezike in vse to se je godilo ne prav deleč od nas. Pomisli kako smo nestrnno pričakovali da bo konpc te moriie. Ubogo naše ljudstvo ie tavalo no goz-lovih v mrazu in dežiu iščoč zavetin pred bombnimi napadi. Pa tudi na=i hrabri partí «irii so se hrabro borili. Borba so s? vršile po dnevi in ponoči tako da so se švabi čudili. Tudi mnotro so pretrn"li radi te prolazni, kliub temu pa so se junaško držali in klinbovali vsem nano-rom. Nas pa je Italija nri«ilno o'Wnaln od tod že leta 1943. Bil s~m v Potw.i pot^m v Peschieri, po polomu ni smo zbežali domov, t/^a no c°«+i «o iih Nemci mnoo-o nolo^ili in odri»)i5>1i v nemška taborišča. Tudi nekai solkancev .ie bilo deležno te usode, med temi je bil tu^i Dreiče Luznikov. Za sedai končujem to pismi ter vas vse leno pozdravim. Ako vidiš Petra "pove i mu, da je nie"-ov stric Jožo utonil Jonsko leto v Soči ko io i» hoM prekoračiti in da je n'ecov íírat nri-spel iz Francije in m a Ho Tvoj prijatelj Janez. Piorno je datirano 25. oktobra 1945 in se fias!: "Dt-ntra teta in s°stn'čn°! 7 y°]iVim veseljem smo nrel-eli Vašo ni^mo, ki Firm n-0, tako ž 0 nviñ"-»Vovq]i. 7n]r, cm o VPR'li. da ste Sa vsi in *'«te. so kar malce razburjeni. "Ali bomo prišli preko ceste in na kak "en način?" "O, kar brez skrbi, to lažijo stari partizani". Smo prišli že skozi drugačne zafrate. Kaj se nam po more zgoditi? Ce nas bodn- onazili, se bomo pač bili in slaba iim bo predla". Brnenje oklopnih vozil spodaj na cesti se je odaljilo in končno utihnilo. Povelje: Naprej! Vendar že. Najstrožja trina! Parite na kamenje! Pet korakov razdalje eden. od drugega! Spuščamo se preko čistine še bolj previdno. Ce bi šli podnevi tod, bi nas Nemci s svoje postoianke igraje podrli drugega za drugim kakor tarče. V popolni tišini dospemo v po- žgano vas tik nad cesto. Bele vode se ji menda pravi. Komaj smo se ustavili in zvrstili v četverorede, že v bližini nekje odjedne strel, drugi, tretji. Mitralježki ogenj sklenjenih rafalov. Nekateri se sklonijo začudeni, češ, ali so nas morda zapazili. Nemci mečejo svetlobne naboje daleč preko nas, daleč vstran, človek bi dejal, da je kar lepo opazovati potovanje tak-šnihle svetlih krogelj skozi noč. Povedali so nam, da naša patrola iz varne daljava izziva Nemce v njihovi postojanki ter s tem odvrača njihovo pozornost od nas, kjer se brigada že spušča po strmem bregu naravnost na cesto. Streljenja postaja vedno živahnejše, tudi kakšna dumdumka zablodi v našo bližino in z rezkim pokom eksplodira kje v vejevju. Nemci streljajo menda iz strahu kar na vse strani, ne da bi nam mogli ,škodowati. Hitro naprej! priganjajo komandanti in komisarji, ki razpostavljeni na odprtih mestih nadzorujejo potek prehoda. V največji naglici jo ubiramo preko strmine; tišina zdaj ni več potrebna. Prva in poglavitno je, da zdaj čimprej prečkamo cesto, še skok ali dva, in sprejme nas široko belo cestišče, po katerem smo še pred nekaj dnevi marširali brez vsake skrbi. Ta bi bila lepa, če bi nas zdajle zalotili nemški tanki, uide nekomu beseda. Pa brez potrebe. Preden bi tanki prišli do nas, bi se morali prej seznaniti z našo zaselo. Sicer pa smo itak zavarovani na vseh straneh 3 svojim lastnim orožiem. Ne bi bilo to naše prvo, ni ti ne poslednje srečanje s sovražnikom. Zdaj pa le še nekaj sto metrov kar po sredi ceste. Kolona maršir ra strnjeno in naglo. Imenitna reč tole, korakati v kilometerski koloni sredi velike ceste in se vspe-njamo v neposredni bližini nemške postojanke. Ze zav i j e m o vstran ceste in se vzpenjamo v hrib, že nas ovija meglena plast, ki je prav tačas legla na dolino. Na na?o srečo, kajti nenadoma razsvetli cestišče in velik del doline močna luč reflektoria. Oglase se nemške strojnice. Zavohali so nas, toda prepozno, že nas je skrila metrla, že i 'giniamo v neprodir-no gozdno senco vrh brega. "Ali je še kdo naših v dolini?" vprašujejo komandantje. Prisooe kurir in javlja: "Nikogar ni več, vsi so na varnem. Naša zaseda .je potolkla nemško patrolo, ki je peš priracala za nami. "Zdaj nas po-dravlia v slovo še nekaj težkih min iz postojanke, ki pa se razpočijo daleč proč. Vedro nadaljuje brigada svoj pot in svoi pohod po novih potih v nove borbe... K R O J A č N I C A Štet:: Velika izbira modernih oblek rrollcs 2642 U. T. 59- 1232 TRGOVINA Z ŽELEZNINO BAZA R Zaloga raznovrstnih barv in firnežev CENE ZMERNE KAZIMIR SIRK G A O N A 2 3 C 9 u. T. 59-1113 wi&mt&'wr'ttizr-- táVífi^':ÍUlufl 1 m 111 uní 1 i 1 i,IT 1 Üsilá PLANOS - CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES Podro Msrán 5130 U. T. 50-7183 Esc. Lopo de Vega 2302 50-5995 MEHANIČNA DELAVNICA Anion Mline * rinogasta 4385-88 U. T. 50-5750 II E € iS ES Q "IS U ¡I © P A *' PRVOVRSTNI HOTEL Lastnilia bmztn i&OVTAm, z najboljš° KAVARNQ in RESTAVRACIJO --Prevoz s postaje TIGRE, F.C.C.A. do Recrea RIO CARAPACHAY in nazah odrasi $ 1.—, otroci $ 0.50 TIGRE, F.C.C.A. U. T. 749-583 Keglišče, velika plesna dvorana. P,-ostor za PIK-NTK PRAVICA Editado por las Sociedades D.K.IIK Lj. Oder, R. I. Cankar y Agr. Ywg. U!¿re - Cona. Esloveno LA SITUACION DE LA INFANCIA EN YUGOESLAVIA EXTRACTO DEL INFORME PRESENTADO EN SEPTIEMBRE DE 1945 POR EL DR. MARC OLTRAMARE El número de niños y adolescentes brutalmente exterminados por las fuerzas de ocupación es estimado en 450.000. Otros 400.000 niños han muerto durante los cuatro años de guerra por los cuales ha atravesado Yugoeslavia. Existen actualmente 88.000 huérfanos de padre y madre, para los cuales se requieren 450 hogares. A esta cifra es necesario agregar la de 485-000 que han perdido a uno de sus padres, y la de 658.000 cuyos padres viven aún pero que, debido a la situación económica en la cual se encuentran, no pueden ni alimentar ni vestir a sus hijos sin recibir alguna ayuda. Por lo tanto, existen actualmente en Yugoeslavia 1.231.000 niños, cuya suerte depende de la ayuda que les pueda ser prestada desde el exterior. La tuberculosis así como las enermedades infecciosas (de la piel y disentería) han aumentado sobremanera entre los niños. Las autoridades gubernamentales y la Cruz Roja Yugoeslava han encarado esta enorme tarea con valor y decisión, llegando a asequ-rar albergue y a un. mínimo esencial de alimentos para estos miles de huérfanos, a pesar de la difícil situación económica por la quo atraviesa el país. Sin embargo, la terrible escasez de materias primas hace que la ayuda internacional sea indispensable. Se necesita con urgencia los siguientes artículos: Ropas — calzado — sábanas — almohadas — ajuares de bebés — utensilios de cocina — loza — cubiertos — frazadas — medicamentos — chocolate — leche — queso — vitaminas. Dada la escasez de ropa de cama, es frecuente que los niños tenqan que dormir de a tres por cama, lo cual dadas las enfermedades contagiosas de que sufren muchos de ellos, constituye un grave problema de higiene. Es difícil disponer de más de una cuchara y un plato por cada cuatro niños. Se priporoča rojakom dobro znana čE VLJ ARNICA Delo solidno L. Rrankovič MORLOTE 138 La Paternal L. ROJIC TRGOVINA IESTVIN TRES ARROYOS 1600 U. T. 59-2153 Bar iii RESTA VRANT "MIHAM A R » PARRILLA - PRVOVRSTNA KUHINJA - KEGLIŠČE J. LAV ★ Avda. Feo. BEIRO 5294 U. T. 50 - 4300 Vsem cenjenim rojakom SE PRIPOROČA, DOBRO POZNANA Krojačniea v Villa Revoto IjEOPOLD vsaj Avda. Feo. BEIRO 5380 U. T. 50-4542 Trgovina čevljev nudi izbiro povratnih čevljev vseh vrst po res ugodnih cenah. ŠOLSKE POTREBŠČINE A L R E RT R E LT R AM DONATO ALVAREZ 2288 LA PATERNAL Kadar se misliš preseliti poslužise PREVOZNEGA PODJETJA ANTON BLAŽENA PREVAŽANJE PO MESTU IN NA DEŽELO U. T. 54 - 0257 NAŠI INTERNIRANCI IN VOJNI UJETNIKI Jerončič Alojz, Kostanjevica; Klančič Izidor, Podgora, Gorica; Delan Jože, Kobarid; Kodrič Miloš, Trst; Debeljak Srečko, Gorica; Dominko Joško, Gorica; Fatur Anton, Bistrica; Gabrijelčič Štefan, Kanal Gorica. Iz Salzburga so odpotovali proti domu sledeči vojni ujetniki: Von-dina Emil, 1912, Idrija; Palik Emil, 1895, Velike Zabije, Gorica; Iz Teplitz - Schoenausa so odpotovali 28.5.1945'sledeči interniranci: Bartos Stanko, Postojna; Pošega Bogomir, Postojna; Jug Milan, 1901, Col pri Vipavi. V ameriškem taborišču Glasen-bachu so: Abraham Albin, 1913, Skrbina, Trst, Abram Jože, 1905. škrbina, Trst; Biziak Franio, 1892, Rihem-berk. Gorica: Drožina Franc, 1893 Boriana. Reka; Debeljak Anton, 1913, Postojna; Gergol Anton, 1895, Materiia, Reka; Dobrinja Lovro, 1908, Mareziere. Pola; Fur-lan Ivan. 1900. Skrbina, Trst; Furlanič Ignac. 1921. Koner. Trst; Klementi Jakob. 1897, Prediama, Trst; Karaza Aloiz. 1919, Stever-jan. Gorica; Jagodnik Alojz. 1924, Bistrica. Reka; Konestabo Viktor, 1910, Pree-arje, Reka: Kaluža Ivan, 1906. Nerin. Trst; Kobal Dominik, 1895, Planina, Gorica; Kljun Jože, 1922, Podgrad, Trst; Ludvier Stanko, 1897, Gaber. Reka; Milanič Anton, 1900, Klanci, Gorica; Mahne Ivan, 1908, Tatre, Trst; Majcen Ivan, 1925, Vrteni-gla, Pula; Oblak Franc, 1900, Trst; Ostrouška Emilj, 1899, Sa-lež, Trst, Požar Ivan, 1903, Nova Sušica, Trst; Sabec Alojz, 1906, Rocol, Trst; Strijan Franc, 1906, Materija, Trst; švab Roman, 1912, Sv. Križ, Trst; Sever Ivan, 1900, Huje, Reka; Sedmak Rihard, 1897 Sv. Križ, Trst; Sedmak Franc, 1896, Sv. Križ, Trst; Sturm Franc, 1910, Postojna; Tomažič Avgust, 1915, Kujak, Reka; Trebeč Karel, 1911, Sežana, Trst; žizman Feliks, 1894, Vogrško, Gorica; žerjal Bernard, 1909, Gabrovica, Gorica. Iz Salzburga so odpotovali 25. 5.1045: Curk Anton, 1920, Ajdovščina; Guštin Marija, 1903, Trst; Košuta Rudolf, 1907, Sv. Križ, Trst; Sedmak Angel, 1908, Sv. Križ, Trst; Udovič Alojz, 1921, Trst. V Kemptenu, Koternu in Da-chau so: Baričevič Giuseppe, 1895, Pula; Rutar Karlo, 1916, Tolman, Mrak Anton, 1919, Dobravlje; Rus Anton, 1907, Ilirska Bistrica. V taborišču Sachsenhausenu so bile internirane: Brezan, Gorica; Česnik, Gorica; Olivio Nina, Gorica; Kogol Dani- FRANC ŠTEKAR Stavbinski podjetnik ★ Ramón L. Falcón 6371 U. T. 64 - 3084 TRIUNVIRATO 2789 •i o s i p H 1 a « a Mehanična delavnica Villa Real 140 José Ingenieros U. T. 757-640 ca, Gorica; Kogoj Adela, Gorica; Paganelli Ela, Gorica. V taborišču Ravensbruecku so: Bubnič Zora, 1922, Podstanje, Ilirska Bistrica; Cepar Marija, 1900, Laze, Ajdovščina, Eržen šteanija, 1913, JeličnJ vrh, Idrija; Gartner Justina, 1894, Ajdovščina; Kosmač Marija, 1895, Goče, Vipava; Krastik Antonija, 1899, Bcran: Paklič Viktorija, 1898, Trst, Via Casta