PRIMORSKI DNEVNIK fcaSSi?"" -Cena 70 lir Leto XXVL St. 273 (7767) TRST, sreda, 2. decembra 1970 PO REKORDNO DOLGEM ZASEDANJU POSLANSKE ZBORNICE VČERAJ ZJUTRAJ OB 5,40 Dokončno odobren zakon o razporoki Zmaga načela državljanske svobode J\nedvoumnim glasovanjem in zakona o razporoki je i{??*• parlament dokazal, morda J kot kdorkoli prej, da lahko 'ni? *eznie širokih slojev itali-ioto e®a ljudstva po napredku, ki j z*® temelji samo na človeškem °r?ianstvu in svobodi. jtežkih pritiskov idejnega £caja je v poslanski zbornici J^Sala laična izbira. Italijo uvr-ka'Z ?ečino nar°dov, ki prepu-človeku možnost, naj sam J/*0 o lastni sreči, ko si država IcaJr ' naloge varuha nad družino, ne oaranta verskih •• kakršnega so odobrili se-in poslanci in bo čez pet-dni začel tudi praktično ve-č “ dopušča Fortunov zakon sa-{,■ u0otovitev dejstva, da je dru-še razpadla. Pet, šest, sedem {^..dejanske ločitve in ločenega lejenja niso slučajna kaprica, dokaz, da zakoncev nihče, človeške, ne cerkvene norme, rf l:^.-,torei agitacija, da ruši uve-zakona o razvezi temelje tleske enotnosti %ie. Prispodobe o ženi. 1,1 najde na mizi poleg skodela tople kave možev nepriča-t poslovilni listek. Razprava jJ®eh vejah parlamenta in med ,1lenimi silami je potekala ob ®eTn, ključnem vprašanju: od-dgu države do Cerkve, države inskih čustev in posamezniko- $ M razvoj široke in koristne Sktike med miselnimi tokovi ganskega kulturnega in druž-življenja. Ustvarila bi se špranja med družbo in nje-1 organi, skozi ‘Un° silil mrzli I. v n'^ otroci, ne more več pri-bjfa^nai živita skupaj. Zaman je Zaman tudi ki zju- Za zakon o razporoki 319 glasov, proti pa 286 - Istočasno je zbornica odobrila tudi vladni dekret o konjunkturi, o katerem bo razpravljal še senat - Izjave predstavnikov strank o pomenu novega demokratičnega zakona RIM, 1. — Poslanska zbornica je danes ob 5.40 zjutraj odobrila zakonski predlog o razporoki Fortuna - Baslini po rekordno dolgem zasedanju, ki je po dolžini preseglo celo glasovanje o atlantskem paktu, o zakonu o večinskem volilnem sistemu in o deželah. Istočasno je poslanska zbornica tudi odobrila vladni zakonski dekret o konjunkturi, katerega so že danes predložili senatu, medtem ko je že danes zakon o razporoki podpisal predsednik republike Saragat in je treba samo še nekaj dni, da izide v uradnem listu in dobi s tem dokončno formalno veljavo. Zadnji glasovanji o razporoki in o dekretu sta se vršili skupaj z ! zanimali, pa tudi splošno zanima-1 omenja — istočasno pa se odkrito se naslednjim izidom: Zakonski predlog Fortuna-Baslini Prisotni in glasujoči 605 večina 303 glasovalo za 319 glasovalo proti 286 Vladni zakonski dekret o konjunkturi prisotni in glasujoči 605 večina 303 glasovalo za 359 glasovalo proti 246 Seveda je bila v primeru obeh zakonov večina, ki je glasovala za, odnosno manjšina proti, bistveno različna, saj je bil zakon o razporoki dokončno odobren z glasovi laičnih skupin proti opoziciji demokristjanov, misovcev, monarhistov in skupine Volkspartei, medtem ko je bil zakon o vladnem zakonskem dekretu odobren z glasovi levega centra, ostale skupine pa so glasovale proti. Dokončna uveljavitev razporoke v Italiji je vzbudila povsem razumljiv pravi val najrazličnejših komentarjev predvsem političnih predstavnikov, ki so se za zadevo prvega velja poudariti, vsaka podreditev države bila skrajno nevarna za katero bi ne- _____ piš mračnjaštva jj Pustolovščine. Prevečkrat nas j, MMovina učila, kako temna bi la senca, ki so jo metali na *-r°de visokodonečt miti in fra- $ o itti domovine». liči “ tnerušljivosti družine*, »Peli- H.[,.nar°da in rase*, tnedotak- ti°?obritev p |JW«ri0 k0 zakona o razporoki za Cerkev, ne za vero. samo osnovno načelo, fa svečana razglaša ustava, lrdi, da sta sdržava in Cerkev in suvereni, vsaka v J1, sferi dejavnosti*. Ijo r*ava dopušča ločitev, ugotovil dejansko ze obstoječo razve-bV^fcona in s tem izkazuje glo-(jT? , spoštovanje do človeškega S/rJtonstva. do svobode izbirati, s,l*. in tudi popravljati štorje-lu Uupake. Ljudem priznava sve-jn Marico do sreče, katere so O^fcovači, brez posrednikov. PfijUeni pa je to nepričakovana pf ?šnost za Cerkev, da poveliča, čaj1 k° slej, zakramentalni zna-PrLt iškega zakona, ki je — hS Cerkvijo in Bogom — ne-t^uružljiv. To nerazdružljivost, oJfokramentalnost zakonske vezi sj®0 ne bo več branila ■ tšc>° države in njenih z močjo besede, vere, na- s po-zakonov. zgleda, prepričanja v ost svoje življenjske za- tli prav to vabljiva preiz-o‘Ja moči vere? Ittipj0^tev zakona o razvezi bo Jej ^ še pred koncem leta veli-fc,. Posledice. Stotisoči bodo vla-pg,1 .sodiščem prošnje za ureditev i^ojev, fci so že zarjaveli, pri-*tnojte otrok in družin, ki so ob-ig50** —■ doslej mimo zakona — om Ceta desetletja. Naloga sodne Ho « bo, da pripravi vse potreb-da se čimprej zabriše vsaka ^ o teh nenaravnih tragedijah. »ipj Vzdušju pretiranega alarmiz-tp..,°d° skušali nepomirljivi na-državljanskih svoboščin siroti še na zadnjo karto: Ijud-feferendum za razveljavitev pg Ufuientarnih zakonov. Pri tem Pigi?°do nujno previdni, kajti de-ijjg^lična ustavna norma o ljud-ost? referendumu lahko postane dvorezen nož v nespretnih tO^jjjjtnu nekega zakona v parla- •n za katerega lahko popri- l. neka) mesecev po Ugi' m za fcati ul, tudi drugi. »Pr ferendum n n,!".- bi postavil ljudstvo proti pffPtšfemu organu republiške de-lig acije, fci preko svoje politič-%yf.^ne ne izraža samo enega iHotijflenega zakona, temveč tudi litjL0, Oospodarsko in družbeno po-Poju Poraz parlamenta bi lahko ^ 1 Poraz demokracije. OrO|.^ru0e strani pa bi se lahko »e^j referenduma obrnili proti W ie bi laično večina spet jj^Cala. Tedaj bi. kot nujna po-lg^'Ca. bila na vrsti razveljavi-^tiranskega pakta iz fašistič Mladi pristaši Italijanske zveze za razporoko (LID) pripravljajo letake za manifestacijo ob priliki odobritve Fortunovega zakona nje zlasti onih krogov, ki so neposredno prizadeti, predvsem na stotine tisočev, če že ne milijonov ljudi, ki so do sedaj živeli izven zakona in ki si bodo lahko uredili svoj družinski položaj. Podpredsednik vlade De Martino je izjavil, da odobritev zakona o razporoki in zakonskega dekreta v poslanski zbornici zaključuje razgibano razdobje v italijanskem političnem življenju. De Martino je nadaljeval, da sta večina in vlada v celoti spoštovali parlamentarne pristojnosti in da so se izognili zaostritvi odnosov med večino in opozicijo ter je izrazil željo, da senat sedaj čim hitreje odobri dekret, saj delavci in vsi državljani sedaj pričakujejo, da se odpre nagla pot k izvajanju reform. Glede razporoke pa je De Martino dejal, da predstavlja odobritev zakona zmago demokracije, h kateri so socialisti odločilno prispevali. De Martino je nadaljeval, da želi priznati katoliškim demokratičnim silam pravilnost zadržanja, ko so bile odločno proti ukrepu, istočasno pa niso hotele zaostriti nasprotij na osnovi verske vojne. Sedaj je zakon odobren in je treba misliti v naprej. Nihče, prav gotovo pa ne socialisti, noče obnovita starega protiklerikalnega duha in je v modernem svetu možno premostiti nasprotja med državo in cerkvijo na pozitiven način. V tej zvezi je De Martino govoril tudi o konkordatu. Predložitelji zakona videmski socialistični poslanec Fortuna je izjavil, da je bila danes resnična proslava stote obletnice 20. septembra, ko gre za veliko laično zmago, ki potrjuje avtonomijo in suverenost italijanske države. Parlament je bil resnični izraz modernih interesov in z odobritvijo zakona so se likvidirale nekatere fevdalne institucije in se omogoča italijanskim državljanom, da se poslužujejo institucije, ki obstaja po vsem svetu že dalj časa. Fortuna je nato dejal, da je zelo zadovoljen in dodal, da avtonomno delo parlamenta ne pomeni atentata na odnose med državo in cerkvijo, temveč prav obratno postavlja te odnose na pravilno ustavno raven. Drugi podpisnik zakona liberalec Baslini pa je govoril o zmagi parlamenta in o potrditvi njegove suverene in avtonomne vloge, ki ima še poseben pomen ob strti obletnici italijanske enotnosti. Z demokristjanske strani so seveda komentarji povsem drugačni, čeprav pa iz vrst uradne KD niso preveč žolčni in se uradno samo OB PRISOTNOSTI NAJVIŠJIH VODITELJEV VZHODNE EVROPE Danes v Berlinu začetek zasedanja sedmih držav članic varšavskega pakta Na dnevnem redu vprašanja evropske konference in Berlina - Istočasno bo v Bruslju sestanek NATO BERLIN, 1. — Jutri bo v vzhod-1 no republiko Nemčijo, sklicanje n«m Berlinu sestanek na vrhu! vseevropske konference o varnosti - - in problem Berlina. O sklicanju za sedanja so se menda dogovorili že nedavnem kongresu madžarske partije v Budimpešti, ki so se ga udeležili vsi socialistični voditelji razen Walterja Ulbrichta. Za to sklicanje se je to neuradnih vesteh iz Varšave zavzemala predvsem Poljska, ki bi hotela priti do čimprejšnje ratifikacije pogodbe z Bonnom in torej do dokončne potrditve sedanje poljsko - nemške me je na Odri in Nisi. Ta ratifikacija Da je tesno povezana s problemom Berlina: kot je znano, bo Bonn pristal na ratifikacijo samo takrat, ko bo prišlo do konkretnih premikov v razgovorih 0 položaju bivše nemške prestolnice, Problem Berlina pa je po drugi strani tesno povezan z vprašanjem sklicanja evropske konference, za katero se zavzema predvsem Sovjetska zveza. Nedvomno je, da bi izboljšanje položaja v Berlinu pomenilo korak naprej, da bi končno prišlo so konference. O vprašanju Berlina je preteklo nedeljo govoril ob priliki 50-letnice ustanovitve Armenske republike sam Brežnjev, ki .je dejal, da je ob dobri volji obeh strani mogoče priti do sporazuma glede zahodnega dela bivše nemške prestolnice. Po mnenju zahodnih opazo valcev izvaja sedaj SZ na Ulbrich ta politični pritisk, da bi ga pri vedel do večje Dopustljivosti glede tega problema. 1 Težave glede Berlina pa ne pri držav članic varšavskega pakta, ki se ga bodo udeležili najvišji predstavniki sedmih socialističnih držav: Sovjetske zveze. Vzhodne Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in Romunije. SZ bodo zastopali prvi sekretar KP Leonid Brežnjev, predsednik vlade Kosi-gin, zunanji minister Gromiko in tajnik CK KP Katušev. Za poljsko bodo v Berlinu prisotni sekretar partije Gomulka, predsednik vlade Cyrankiewicz, zunanji minister Je-drychowski in član politbiroja Kli-szko. Tudi druge države bodo zastopali predsedniki vlad in strank ter zunanji ministri. O začetku zasedama držav članic varšavskega pakta ni bilo uradnega sporočila, kot tudi niso objavili dnevnega reda zasedanja. Po vesteh iz moskovskih diplomatskih krogov pa bodo v Berlinu obravnavali predvsem tri argumente, ki so tesno povezani med sabo: sklenitev pogodbe med Poljsko in Zvez- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllt ne dobe. Komu bi se to splačalo? Glasovanje v parlamentu ni povzročil o vladne krize, niti nepomirljivih sporov, še najmanj pa vertikalnega razkola duhov. Vse to dokazuje državljansko zrelost in moč demokracije, da nima smisla gledati nazaj. Z državljansko zrelostjo in de mokracijo pa gre zakon o razporoki vštric! STOJAN SPETIČ hajajo samo iz Vzhodne, ampak tudi iz Zahodne Nemčije, predvsem s strani demokrščanske opozicije, ki skuša bojkotirati Brand-tovo politiko do Vzhoda. Tako so parlamentarne skupine CDU/CSU organizirale prav v zahodnem Ber linu svoje zborovanje, kar je spro žilo takojšnjo reakcijo vzhodnonemških oblasti, ki so začele tako ime novano »vojno semaforjev*. Ze četrti dan zaporedoma je bi! namreč danes promet med zvezno republiko in Berlinom skrajno otežko cen, ker so vzhodnonemške oblasti izvajale na mejnih prehodih naj strožje nadzorstvo ter skrbno pregledovale vse avtomobile in potnike. Ob prehodih so bile kolone avtomobilov in tovornjakov dolge tu di po več kilometrov, čakanje na meji pa se je za nekatere zavleklo celo za osem ali še več ur. V večernih urah se je demokršcansko zasedanje v zahodnem Berlinu zaključilo, zaradi česar pričakujejo, ne napoveduje — možnost referenduma. Tajnik KD Forlani je v današnjem uvodniku glasila KD «H Popolo» dejal, da so se odločno u-prli razporoki, ker so prepričani, da so na tak način branili ne samo družino temveč tudi osebnost s tem tudi področje svobode. Forlani je nadaljeval, da gre za oceno vloge družine v družbi. V tej dolgi in odločni bitki so se znašli parlamentu v manjšini in menijo, da ne gre toliko za poraz KD kot za poraz italijanske družine. Nato je Farlani govoril o njih naporih, da bi izboljšali zakon zlasti glede zaščite otrok in onega zakonca, kV ni kriv za razporoko. Sedaj je treba ugotoviti, če je zakon v nasprotju z ustavo, medtem ko «ostajajo za državljane možnosti, da se posluždjo ljudskega referenduma*. Foriani je nadaljeval, da so med bitko ohranili občutek »kompleksne odgovornosti* in da zaradi tega gledajo naprej in upoštevajo vse a-spekte položaja. Treba je prenehati z negotovostmi in doseči, da se bodo spoštovale obveznosti vlade, saj se KD ne sme postavljati na področje konservatizma, ali v okvir «sivih con imobilizma*. Minister za sodstvo Reale je dejal, da se je razprava vršila ob medsebojnem spoštovanju, kot republikanec pa ocenjuje odobritev zakona kot zelo pomemben in _ pozitiven akt zakonodaje o družini. Tajnik PRI La Malfa pravi, da so vodili to bitko skupaj z drugimi laičnimi silami in da so prispevali zlasti glede ustavnih vprašanj ter da razumejo težave krščanske de-rr... krači je. Za PSI je tajnik stranke Mancini izjavil, da dvojno glasovanje pomeni zaključek dolge bitke, ki pomeni tudi zaključek negotovosti raznih političnih krogov. Zakon je tesno povezan z imenom socialističnega poslanca Fortune in gre za reformo svobode, ki za PSI ni nič manj važna, kot reforme socialnega ali gospodarskega značaja, ki jih bo sedaj lažje in hitreje obravnavati. Iz te razprave izhaja tudi pomen stabilnosti vlade, ki je pogoj da se gre naprej za dosego novih konkretnih ciljev napredka demokracije. To velja tudi za gospodarski dekret, ko so se izognili nepotrebnih in škodljivih spopadov med večino in opozicijo, zaradi česar tudi socialisti niso bili za takojšnjo zahtevo o glasovanju o zaupnici. Tajnik PSI Mauro Ferri je dejal, da je po številnih skrbeh in po nekaterih resnih nevarnostih izvozil tandem razporoka - dekret skozi vrata poslanske zbornice. Gre za zmago laičnega duha, ki pa ne sme povzročiti verske reakcije, ki se že čuti v določenih krogih KD. O dekretu pa je mnenja, da so ga lahko odobrili šele potem, ko je vlada postavila zahtevo po zaupnici. Predsednik parlamentarske skupine PSIUP Ceravolo pravi, da pomeni razporoka nedvomno uspeh laičnih sil, da pa ne gre za pomemben zaključek, temveč samo za pričetek, da se bo lahko razpravljalo o modemi rešitvi in de-mokratičnejši družinski zakonodaji zlasti glede pravic otrok in poleg tega tudi za možnost novih bojev socialno - gospodarskega razvoja. Generalni tajnik KPI Longo je izrazil zadovoljstvo svoje stranke, ker se je pozitivno zaključila dolga in težavna bitka za razporoko, s čimer je bil napravljen nov korak na poti demokracije v Italiji. Zlasti je pomembno, da je do te reforme prišlo, tako da se je preprečil religiozni spooad in razbitje na dva bloka. Za ta uspeh ni bila odločilna samo teža komunističnih glasov temveč tudi odgovorno zadržanje komunistov, ki so upoštevali tudi nekatere predloge demokristjanov. Razporoka je samo prvo pomembno razdobje reforme celotnega družinskega prava, glede česar pa bo mogoče tako glede pravnih kat moralnih vprašanj priti do sre Čanja s katoliškim svetom. Tajnik PLI Malagodi je ugotovil, da ne gre za neko kaprico, ali za lahko razporoko hollywoodskega tipa, temveč za resnu razporoko, ki Posl. Loris Fortuna Odmev v Vatikanu VATIKAN, 1. — Iz Sydneya so sporočili, da so papeža Pavla VI. takoj obvestili o rezultatu glasovanja v italijanskem parlamentu. V poročilu je rečeno, da vest ni bila nepričakovana, da pa je povzročila svetemu očetu globoko žalost in to iz dveh razlogov: zaradi resne škode, ki jo bo razporoka — po mnenju papeža — povzročila družini in zlasti otrokom in ker meni sveta stolica, da zakon krši konkordat in to glede vprašanja, kateremu posvečajo posebno pozornost. Apostolski nuncij pri italijanski vladi pa je že pripravil diplomatsko protestno noto in bo zahteval, da ga sprejme italijanski zunanji minister. Nota pravi, da gre za kršitev člena 34 konkordata in se sklicuje na člen 44 ter na pogajanja z italijansko vlado za mirno rešitev spora. Vati- PREDVIDEVA SE PLAZ POSTOPKOV Zakon bo verjetno objavljen v nedeljo Na sodiščih bo prišlo do resnih težav zaradi pomanjkanja prostorov in osebja kan torej zahteva dvostransko revizijo člena 34. Italijanska vlada je že pred časom pričela proučevati možnost dvostranske revizije besedila konkordata iz leta 1929, za kar je bila pooblaščena posebna komisija. Rezultati njenega dela pa niso bili nikoli objavljeni in je samo znano, da se ni ukvarjala z razporoko. V praksi bi torej vatikanska zahteva lahko pomenila konkreten pričetek razprave o dvostranski reviziji, konkordata, kar ie bilo z italijanske strani avtonomno predvideno že pred dvema letoma. RIM. 1, Vse kaže, da obstaja kak milijon Italijanov, ki izpolnjujejo že sedaj pogoje, da 'dosežejo razporo-ko, pa čeprav v tej zveai ne obstajajo nobeni točni statistični podatki. Sodne oblasti se niso pripravile na to, da bi bile kos pravemu plazu vlog. V rimskih sodnih krogih ugotavljajo, da je položaj zelo težaven. Osebja je malo in se bo postopkom o legalni ločitvi, ki so že sedaj zelo številni, pridružili te novi saj imajo posredni vpliv tudi na razporoko in h katerim se bodo priključili še postopki za razporoko. Zakon Fortuna-Baslini predvideva enostaven postopek, vendar pa gre vedno za postopek, fci zanima civilne tribunale, ki se ukvarjajo z družinskimi zadevami. Sadniki za varstvo pa se bodo morali u-kvarjati z mladoletnimi otroki. 2e sedaj se govori o številnih pritožbah, češ da zakon ni ustaven in Milko pride do pritožb tako med sodnim postopkom na zahtevo pri-zadrete stranke ali na zahtevo sodišča samega. Predsedmitk rimskega sodišča Jammizzd je dejal, da so že zjutraj nekateri odvetniki hoteli predložiti prošnjo za razporoke, vendar pa zakon za sodišče ne obstaja, dokler ni objavljen v Uradnem listu. Govori se, da ga bodo objavili v nedeljo in če bo temu tako, se bo lahko vloga predložila v ponedeljek. Za sedaj so — vsaj pri rimskem sodišču — izključili možnost ustanovitve posebne sekcije ker manjkajo prostori ta osebje ta se bo s tem ukvarjala prva sekcija civilnega tribunala, ki se sedaj ukvarja z družinskimi zadevami. Sodnik je odgovoril tudi na vprašanja, koliko bo stala pravda o razporoki in koliko časa bo traja la. Za sodne stroške izdatki ne bodo presegli 50.000 lir, glede pravne pomoči pa ni mogoče ničesar predvideti. Enostavna pravda bo trajala največ šest mesecev ta to takrat, kadar se zakonca strinjata* kadar nimata nobenih posebnih gospodarskih težav in ni sporov o otrocih. Za ostale postopke pa ni mogoče ničesar predvideti. včeraj sprejel predsednika vlade Colomba, s katerim sta govorila o načinu obravnave vladinega zakonskega dekreta o gospodarstvu. Atentat proti ameriškemu poslaništvu v Phnom Penhu PHNOM PENH, 1. — Silovita eksplozija je opustošdla danes prvo nadstropje poslopja ameriškega veleposlaništva v Phnom Penhu ter ranila nekega delavca. Bomba iz plastik je eksplodirala ob 6.30 po krajevnem času ter porušila strop in del zidov. Tudi ostala nadstropja stavbe so bila laže poškodovana. Kamboška policija je aretirala dvanajst oseb, med njimi nekaj delavcev, ki so v veleposlaništvu opravljali nekatera prenovitvena dela. da bodo v najkrajšem času odne- I je možna samo, ko ugotovi sodnik hali z oviranjem prometa. Istočasno z zasedanjem držav varšavskega pakta se bo začel jutri v Bruslju »atlantski teden*, ki se ga bodo udeležili zunanji, o-brambni in finančni ministri petnajstih držav članic atlantskega zavezništva. Teme, ki .jih bodo (Uravnavali v belgijskem glavnem mestu, so sorodne onim, o katerih bodo razpravljali v vzhodnem Berlinu. Tudi tu bo namreč v središču pozor nosti vprašanje sklicanja evropske I konference o varnosti in torej posredno tudi vprašanje Berlina. I objektivne okoliščine ta po nujnih jamstvih za otroke. Razporoka ni pobuda za osebni egoizem, temveč nekaj odgovornega in temelji na moralnem sožitju. Razporoko so zahtevah liberalci že ob koncu preteklega stoletja in ne smemo pozabiti, da je v časih naših dedov Vatikan dramatično nasprotoval ne samo razporoki temveč tudi svo-. bodi mišljenja, verovanja, pravici glasovanja in enotnosti Italije. To so vse stvari, ki jih sedaj Cerkev ne samo priznava, temveč tudi hva U in tako bo tudi z razporoko. Zasedanje senata RIM, 1. — Senat je danes pričel splošno obravnavo ratifikacije pogodbe z EGS, ki predvideva lastne dohodke za skupnost in kot do-sedaj prispevajo neposredno države članice. Podtajnik za zunanje zadeve Pedini je orisal politični pomen pogodbe, ko se krepi pristojnost evropskega parlamenta in je dodal, da se z njo tudi računovodsko izboljšuje italijanski položaj, ker se zmanjšuje delež Italije. Popoldne so obravnavali drugač no razdelitev diržavnih prispevkov za gradnjo oest, čemur se je uprla levica, ker vladni zakonski osnutek predvideva prelitje sredstev namenjenih lokalnim ustanovam v korist ANAS. Predsednik senata Fanfani je Rcgis Debray še vedno v zaporu LA PAZ, 1. — Bolivijski predsednik general Juan Torres je demantiral vest, ki jo je oddajal včeraj radio Havana in po katerem naj bi bil francoski pisatelj Regis Debray že na svobodi. Torres ni povedal, kdaj misli izpustiti iz zapora pisatelja, ki je bil obsojen na trideset let zaporne kazni zaradi sodelovanja z Ernestom »Che Guevaro v gverili. Stavka gasilcev RIM, 1. — Gasilci so danes stavkali po vsej Italiji in bo njih stavka trajala štiri dni. Med stavko ne bodo vršili varnostne službe na letališčih in vseh ostalih varnostnih dejavnosti, medtem ko redno posluje služba prve pomoči. Zaradi stavke je prišlo do resnih težav na letališčih in so bila številna zaprta za promet. Ostali poldržavni uslužbenci pa so stavko preklicali in je v skupnem poročilu sindikatov CGIL in UIL rečeno, da so stavko preklicali, ker je podtajnik Rampa poklical sindikate na razgovor 10. decembra, ko jim bo predložil okvirni zakon in ko bodo govorih o takojšnjih ukrepih, vlada pa je pred stavko nakazala akontacijo v višini 9 tisoč lir. ADIS ABEBA, 1. - Etiopija je danes diplomatsko priznala LR Kitajsko kot edino zakonito vlado, ki predstavlja vse kitajsko ljudstvo. Obe državi bosta navezah diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. ntiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimniiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiia Komisija OZN koniala preiskavo v Gvineji Ugotovila je, da so se vojaki redne portugalske vojske udeležili poskusa invazije • Med cilji napada je bil tudi glavni štab gibanja za osvoboditev Gvineje-Bissau NEW YORK, 1. — Posebna komisija OZN, ki je bila v preteklih dneh v Conakryju, kjer je izvedla preiskavo o zadnjih dogodkih v Gvineji, se je vrnila v New York. Predsednik komisije, nepalski general Padma Bahdur Khatri pripravlja skupaj z ostalimi člani poročilo o poskusu invazije Gvineje, ki ga bodo poslali generalnemu tajniku svetovne organizacije U Tantal in varnostnemu svetu. V tei komisiji so še predstavniki Kolumbije, Finske, Poljske in Zambije. Ni še uradno znano, kaj je komisija ugotovila med svojim bivanjem v Gvineji, vendar o tem že krožijo boli ah manj zanesljive vesti. Kot .je znano, je gvinejski predsednik Šekou Toure dolžil Portugalsko, da je organizirala in vodila izkrcanje tujih plačancev na gvinejsko ozemlje, s to verzijo pa se niso strinjale številne zahodne vlade, ki vzdržujejo prijateljske stike s fašističnim režimom v Lizbo ni. Pojavljale so se zato vesti, da so napad izvršili notranji nasprotniki predsednika Toureja in da je šlo torej bolj za državljansko vojno kot pa za poskus tuje intervencije. Kot kaže, je komisija OZN med preiskavo našla dokaze o portugalski udeležbi pri poskusu invazije. Sicer ni mogla nesporno ugotoviti prisotnosti belih plačancev v državi, pač pa .je lahko zaslišala kak ducat temnopohtih vojakov redne portugalske vojske. Ti vojaki, ki so bili nastanjeni v portugalski koloniji Gvineji - Bissau, so povedali, da je Portugalska imela poglavitno vlogo pri poskusu invazije Gvineje, po drugi strani pa so trdih, da so se napada udeležili tudi nekateri begunci iz Gvineje, politični nasprotniki predsednika Se-kou Toureja. Po neuradnih vesteh je komisija OZN ugotovila, da je imel napad plačancev predvsem dva namena: osvoboditi politične jetnike v Co-nakryju in uničiti glavni štab organizacije »PAIGC*, to je gibanja za osvoboditev Gvineje - Bissau, ki uživa podporo gvinejske vlade. Prvi namen je vsaj delno uspel, saj so napadalci osvobodila najmanj dvajset pripadnikov portugalske vojske, ki so bili zaprti v Conakryju. Pač pa se je izjalovil napad na sedež PAIGC. člani komisije OZN so ob povratku v New York zanikali trdit ve, po katerih naj bi .jih gvinejska vlada slabo sprejela ter jim otel-kočala opravljanje njihove misije. Komisija ni imela nobenih omejitev ter je lahko zasliševala vsakogar. Sicer pa se zdi, da .je bil predsednik Sekou Toure precej nejevoljen, ker ni svetovna organizacija takoj verjela njegovim trditvam, ampak je smatrala za potrebno, da je poslala v Gvinejo preiskovalno komisijo. RIM, 1. — Zunanji minister Moro je danes sprejel italijanskega veleposlanika v Beogradu Folca Tra-balzo RIM, 1. — Predsednik republike je danes sprejel predsednika vlade Colomba. Nekaj kasneje je Saragat sprejel tudi poslanca Rti-morja. TRŽAŠKI DNEVNIK IZSLEDKI VČERAJŠNJE ^OKROGLE MIZE* NA TRŽAŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI Nujno je potrebna uvedba letalskih zvez na progi Ronke - Zagreb - Beograd - Dunaj Jugoslovanski in avstrijski predstavniki so soglašali z načrti deželne zveze trgovinskih zbornic Furlanije - Julijske krajine «Če bomo ob podpori sosednih prijateljskih republik dosegli samo dve tedenski progi na relaciji Ronke — Zagreb, se bomo otresli osamljenosti in bomo iz hrvatskega mesta lahko leteli kamor nas bo volja,» je zaključil včerajšnjo okroglo mizo o letalskih zvezah med Furlanijo - Julijsko krajino in sosednimi državami predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Furlanije - Julijske krajine poslanec Vittorio Marangone. Deželna zveza je namreč povabila na okroglo mizo predstavnike Jugoslavije in Avstrije, ki so se polnoštevilno odzvali vabilu. V jugoslovanski delegaciji, ki jo je spremljal konzul SFRJ v Trstu Zlatko Vidas, so bili predstavniki gospodarske zbornice Hrvatske Slavijan Belama-rič, tajnik gospodarske zbornice Reke Bruno Nonkovič, predstavnik iste zbornice Ivo Krautzek, generalni direktor letališča Reka - Krk Branko Buneta in predstavnik Projekta gornji Jadran Zdravko Švigir, avstrijsko zastopstvo pa je vodil avstrijski trgovinski ataše v Trstu dr. Strasser. Srečanje je otvoril poslanec Marangone, ki je v svojem govoru povabil jugoslovanske in hrvatske goste k večjemu sodelovanju za uvedbo novih letalskih prog, ki bi povezovale vzhodne dežele z Ronkami. Že kratka raziskava je pokazala, da je npr. proga Ronke — Zagreb zelo občutena in da je povezava z Beogradom nujna, saj potuje v glavno mesto Jugoslavije nad 3000 zastopnikov podjetij iz Gorice, Pordenona, Vidma in Trsta. Ker je potovanje z vlakom zamudno in ker cestne povezave, kar velja tudi za Avstrijo, niso najbolj ugodne, bi progo z Beogradom poslovni krogi na tej in oni strani meje z zadovoljstvom sprejeli. Povezava z Zagrebom in tudi z Dunajem, posebno po odpravi turistične proge Benetke — Dunaj, bi bila v korist trgovskim krogom, ker imajo v teh dveh mestih odlične zveze z letališči vzhodnih držav. Svoje trditve je posalnec Marangone podprl s številkami, ki jasno dokazujejo porast števila potnikov in blagovnega prometa z letali. Predsednik Konzorcija julijskega letališča prof. Osvaldo Ferrari, ki je poudaril, da so letalske povezave, ki zmanjšujejo čas in prostor, tudi politični faktor zbliževanja med narodi, je obžaloval, da je Furlanija-Julijska krajina brez mednarodnih prog. In vendar obstajajo razlogi za povezavo z Zagrebom, Beogradom in Dunajem ne samo gospodarskega temveč tudi političnega in kulturnega značaja. Nesmiselno je samo misliti, da morajo letalske zveze med Furlanijo - Julijsko krajino, ki je most za Prago, Beograd, Budim peš to, Bukarešto, Dunaj itd., za vsako ceno voditi preko Rima ali Milana. Napeti je torej treba vse sile, da bo naše letališče postalo središče izmenjav med našo deželo in podonavsko in balkansko Evropo in resnični in idealni most med prijateljskimi narodi, ki hočejo skupaj napredovati za dosego boljših življenjskih pogojev. Po kratkih govorih avstrijskega predctavnika in zastopnika hrvatske gospodarske zbornice iz Zagreba Be-lamariča, ki je soglašal s pobudo drtelne zveze trgovinskih zbornic Furlanije - Julijske krajine, posebno še, ker te zveze zanimajo tudi lz turističnih razlogov Hrvatsko, je poslanec Marangone predlagal, da bš poslali ministru za transporte Vi-glianesiju telegram s prošnjo, da o-sebno intervenira za uvedbo novih letalskih zvez na progi Ronke — Zagreb — Beograd — Dunaj. Predlagal je tudi sestavo mednarodnega odbora, kjer bi bili predstavniki Jugoslavije in Avstrije, zastopnik dežele F.-J.k. in deželne zveze trgovinskih zbornic ter predsednik Konzorcija julijskega letališča. Ta odbor, s sestavo katerega so soglašali tako Avstrijci kot Jugoslovani, bi se sestajal enkrat na leto izmenoma v Zagrebu ali Beogradu, na Dunaju ali v Celovcu in v Trstu. K razpravi so se oglasili še deželni svetovalec Morpurgo, tajnik reške gospodarske zbornice Nonkovič, ki je obžaloval, da so prepozno dobili nes in jutri. Na dnevnem redu bo imel politično razpravo o proračunu za 1. 1971. Glasovanje o proračunu je predvideno za 10. dec. material, katerega bi morali bolje proučiti in se predstaviti s konkretnimi predlogi, da bi prispevali k rešitvi problemov, ki zanimajo tudi Reko, še posebno, ker hoče izkoristiti mednarodno sodelovanje na tem področju, dalje predstavnik italijanskega urada za zunanjo trgovino v Beogradu dr. M. Di Gianfrancesco, direktor deželnega odseka za transporte in šport dr. Caraccioli ter predstavnik avstrijske letalske družbe. Srečanje je pokazalo, da postane lahko ronsko letališče most proti vzhodu, a nihče ni skrival težav za dosego tega cilja, ker so stališča birokratov v krogih vlade in italijanske letalske družbe v Rimu do tega vprašanja precej toga. Danes in jutri seji pokrajinskega sveta Včeraj dopoldne se .je sestala prva stalna pokrajinska komisija za splošne zadeve pod predsedstvom predsednika dr. Zanettija. Preučili so tehnične aspekte in splošne poteze proračuna pokra jinske uprave. Sklenili so prenesti na sestanek načelnikov skupin pripravo nekaterih točk dnevnega re da, ki bi .jih predložili pokrajinskemu svetu skupaj s proračunom, da bd tako dosegli bolj odprt dialog z opozicijo. Pokrajinski svet se bo sestal da- •MiMMitiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiitiiiiiiiiiiiiiimjiiiiiiiiiimmniiitimiiiiuiiitiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiHMiuM IZJAVA TRŽAŠKE FEDERACIJE PSU Pozitivna sodba o odnosih med Italijo in Jugoslavijo Srečanje med predsednikoma Saragatom in Titom - pravi PSU - bo nov prispevek k politiki plodnih odnosov Komisija za zunanje zadeve PSU je razpravljala o politiki dežele do držav naravnega zaledja Trsta in dežele Furlanije • Julijske krajine. Komisija je z zadovoljstvom pozdravila periodične stike, ki jih vzdržujeta dežela in tržaška občina s političnimi in gospodarskimi predstavniki Slovenije, Koroške in Hrvaške, in perspektive, ki so bile odprte za programiranje izmenjav na številnih področjih od kulturnega in univerzitetnega do športnega. V tem okviru si socialdemokrati — je rečeno v sporočilu tiskovnega urada PSU — prizadevajo za veckio bolj odprte meje in da bi prišlo tudi na ravni političnih organizacij do priložnosti za srečanja in razprave. Komisija je izrekla zelo pozitivno sodbo o odnosih, ki so bili v teh letih vzpostavljeni med Italijo in Jugoslavijo na osnovi spoštovanja sedanjih mej, nacionalne neodvisnosti in ustreznih poiitično-socdalnih sistemov. Tej politiki, ki se je pokazala za tako plodno za Trst in deželo in za vse naše prebivalstvo, bo dalo nav prispevek — pravi poročilo PSU — drugo srečanje na vrhu med pnedsediikom Saragatom in jugoslovanskim predsednikom Titom. Obisk ima tudi po zaslugi daljnovidne politike po povratku Tr- Narocniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino le sedaj ! Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal Hat brezplačno ves mesec december — vsak pa, ki poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur, mesečna pa 950 Ur. sta k Italiji, ki so jo vodile politične in gospodarske sile dežele, značaj normalnega posvetovanja med državniki obeh držav, katerim je skupna želja po ohranitvi miru, odpor proti vsaki zunanji grožnji in iskanje novih priložnosti za so-dslovapje na vseh področjih. Na kraju pravi tiskovno poročilo PSU, da je komisija za zunanje zadeve PSU izrazila željo, da bi občina dala pobudo za pobratenje z mestom Duala v Kamerunu in da bi univerza. Stalno gledališče in Verdi vedno bolj aktivno sodelovali pri politiki kulturnih izmenjav z drugimi deželami. V tržaških demokristjanskih krogih — tako je včeraj javil tržaški radio — pravijo, da »alarmizmi« v zvezi z bližnjimi italijansko ■ jugo-slovarskimd razgovori povsem neupravičeni po jasnem stališču, ki ga je zavzela vlada. Po sodbi tržaške KD ima širjenje alarmistič-nih vesti lahko samo namen motiti mimo politično ozračje. Nadaljuje se stavka tržaških gasilcev. Glavnina je ostala v vojašnici, kjer pa ne opravljajo nobenega dela, razen skrajno nujnih posegov. Medtem pa je druga skupina postavila na Largo Niccolini šotor, pred katerim so razobesili transparente in napise, v katerih opozarjajo javno mnenje na protislovnost zahtev, kot so posegi v velikih naravnih katastrofah (Vajont, povodnji) in nečloveško ravnanje v gmotnem smislu. POZIV KMEČKE ZVEZE Enotna kmečka manifestacija v četrtek aa Trgu Goldoni Sindikalne organizacije CGIL, CISL In UIL, ACLI ter deželna Kmečka zveza (Alleanza collavatoiri) prirejajo JUTRI, 3. DECEMBRA OB 10. URI NA TRGU GOLDONI manifestacijo kmetov dežele FurlanljarJulijska krajina, da zahtevajo od deželnih oblasti: — deželni zakon za razvoj posestev neposrednih obdelovalcev; — odobritev deželnega zakona, ki naj prizna neposrednim obdelovalcem zdravila zastonj; — takojšnjo razdelitev prispevkov in posojil posestvom, ki so jih prizadele vremenske neprildke; — Izvajanje področnih načrtov za razvoj kmetijstva s preosmo-vo deželne ustanove za razvoj kmetijstva, ki naj se ji priznajo večje pristojnosti in ustrezna finančna sredstva — zakonodajni poseg za preosnovo spolovinarstva v kmečko posest. KMEČKA ZVEZA v Trstu poziva vse kmete tržaške pokrajine, da podprejo s svojo množično prisotnostjo na manifestaciji napore vseh stranovskih tovarišev naše dežele za napredek kmetijstva in demokratičnih odnosov v njem. Shod je na sedežu Kmečke zveze, v Ul. Geppa 9 ob 9.30. viiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S SINOČNJE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Svetovalci leve večine so odobrili proračun dolinske uprave za 1.1971 Župan Lovriha je v odgovoru svetovalcem poudaril, da nasprotuje večanju davčnega pritiska na občane, ki so jih že prizadeli gospodarski ukrepi in razlaščanja - Proti proračunu so glasovali KD, SSL in PSU Dolinski občinski svet je sinoči, malo po desetih, izglasoval občinski proračun za leto 1971. Zanj je glasovalo 11 svetovalcev levičarske večine, KPI in PSI, medtem ko so svetovalci KD, SSL in PSU glasovali proti. V začetku seje je župan, po krajši razpravi o treh resolucijah KD, katerih namen je bil predvsem u-stvarjati pravno - politična protislovja in podelitev gmotne podpore tudi »drugim športnim druš.vom« v občini (in ne samo »Bregu«), odgovoril svetovalcem, ki so posegli v razpravo. Dejal je, da je večina posegov iz vrst opozicije bila kritična, a nestvarna, ker ni segla v globino vprašanj in iz nje niso izšli stvarni protipredlogi o bodočem delu uprave. Socialdemokratskemu svetovalcu, ki se je večkrat zavzel za to, da bi se davčni vijak pritisnil, »vzporedno z naraščanjem draginje«, je Lovriha odločno potrdil, da »dolinska občinska uprava ne bo večala davkov svojim občanom, poseo-no pa ne tistim, 'ki so jih razlastitve že itak grobo prizadele«. Dolinska občinska uprava ne terja družinskega davka od kmetov, pa tudi od drugih slojev le v manjši meri, ker meni, da so bili ljudje oropani svojega imetja in da bi občina krivo ravnala, če bi jim še nalagala davke. Svetovalcu Žuljanu (SS) je Lovriha podrobno odgovoril na vprašanje v zvezi z javnimi deli na šol- tijsko dejavnost s svojo davčno po-1 proračunu prebrali socialdemokrat litiko. Noben kmet, je poudaril s' Bego, ki je ponovil svojo zahtevo ponosom, ne plačuje družinskega davka. Kritiziral je položaj na področju bolniških blagajn v Trstu, ki niso razpisale ustreznih volitev, verjetno zato, da bi ne bil izvoljen vanje kak Slovenec. O kulturi je še dejal, da se je občina obvezala za ureditev prostora pod dolinsko šolo za prireditve na prostem, kakor tudi zelenega področja na «jami« pri Boljun-cu. O spomeniku padlim pa je dejal, da bo v kratkem zaprosila občinska uprava za nasvete in u-strezne načrte posamezne arhitekte in ume nike. Živahnejša diskusija se je razvila ob zahtevi demokristjana Ger-lija, naj bi »dolinska uprava prenehala z diskriminacijami in dodelila podporo vsem športnim društvom«. Katera so ta društva de-mofcrščanski svetovalci niso pove dah. Vsekakor jim je odgovoril komunist Milan Kuret, da bo občina podpirala domači amaterski šport, se pravi »Breg«, ne pa takih reklamnih zasebnih športnih klubov, ki izbirajo tujo mladino in imajo v občini samo svoj domicil. Kuretu se je pridružil tudi dr. Tul, od SSL. sketn področju, ki jih bo za 26 mi lijooov lir. Glede stanovanjske politike dolinske občine pa je zavrnil predloge detnokrščanske opozicije, naj bi se v večji meri gradila ljudska stanovanja. V Dolini bomo zgradili 18 stanovanj, je dejal, kar zadošča našim potrebam, vemo pa, da naši ljudje ne potrebujejo novih stanovanj in bi se v taka stanovanja vselili drugi ljudje. Mi tega ne maramo in smo zato odbili vabe javnih ustanov, zavoda za ljudske hiše in drugih, ki so nam ponujali denar. V Trstu čaka na stanovanje 20 tisoč ljudi, naj se tam gradi, kot zahtevajo delavci, ne pa, da rinejo v Dolino, kjer nimajo kaj iskati. Med javnimi deli je Lovriha o-menil prednost športnim napravam nad 100 milijonov lir, od telo- vadnice (72 milijonov) do igrišča. Omenil je še socialno politiko dolinske občinske uprave, za katero je bilo izdanih 18 milijonov Ur, po načelu, da potrebujejo revni učinkovite zdravstvene in druge pomoči. Od tod izdatek za javnega zdravnika, bolničarko in mesta v milj-skem domu onemoglih. Odgovoril je tudi na kritike, da se dolinska občinska uprava ne zanima za kmetijstvo. Najprej je poudaril odgovornosti države (zeleni načrti itd.) in dežele, ki so za to znatno bolj pristojne od občinske uprave, predvsem pa podpira kme- 14. DAN ZASEDBE TOVARNE SRAJC Predlogi «Lucky shoe» za zaposlitev delavk Sindikalisti odklanjajo zdravniško selekcijo delovne sile Že 14 dni je v prostem pristanišču zasedena tovarna srajc »Trieste tex-til«. Zasedlo jo je 200 delavk, ki bi v nasprotnem primeru bile prisiljene na cesto, s trebuhom za kruhom. Vse doslej je bil položaj brez izhoda. Zaman so bili posredovanje in iskanje rešitev odbomištva za Industrijo pri deželni upravi, kakor tudi druga posredovanja javnih oblasti. Zadnje dni pa se je pojavila sicer majhna in nepopolna možnost zaposlitve delavk v drugi tovarni v pristanišču, ameriški tovami čevljev «Lucky shoe«. Lastnik podjetja, A-meričan McCann je namreč predlagal, naj bi delavke pristale na zdravniški pregled in zaposlitev v starem prostoru, v skladišču št. 26, kjer bi delale za njegovo tovarno. Na sedežu prefekture je, na prošnjo lastnika podjetja McCanna, in po posredovanju prefekta Cappelli-rrija in podprefekta Mellara, prišlo do srečanja s sindikalnimi predstavniki Tomasellijevo (CGIL), Massera-no (CISL) in Gosdanom (CCdL). Sindikalistom je bila zadeva dobro znana, ker jim jo je v vseh, tudi pravnih aspektih, orisal sodni pooblaščenec za podjetje «Trieste tex-til« dr. Pines. Sindikalisti so zato zaprosili za pojasnila, obenem pa zavrnili zamisel, naj bi dekleta iz zasedene tovarne odbirali na podlagi zdravniških pregledov, katerih namen naj bi bil ugotoviti »vzdržnost« in «delovno sposobnost«. Ob koncu so glasovalne izjave o o večjem davčnem pritisku. Trdil je, da ne gre za obdavčenje kmetov, temveč tistih zemljiških posestnikov, ki imajo zazidalna zemljišča Lovriha je dodal, da ni v dolinski občini špekulantov in veleposestnikov in da nasprotuje takemu obdavčevanju. Načelnik svetovalcev SSL dr. Lojze Tul je najprej ugotovil, da je njegova skupina imela samostojno stališče do proračuna, vodila konstruktivno kritiko. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM DANES, 2. decembra ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V V SREDO) v četrtek, 3. dec. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V V ČETRTEK) v nedeljo, 6. dec. ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) v soboto, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13. dec. ob 16. uri Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih V soboto, S. PREMIERA v ponedeljek, v torek, 8. v sredo, 9. v četrtek, 10. v petek, 11. v sredo, 16. v četrtek, 17. v petek, 18. v soboto, 19. dec. ob 16. uri 7. dec. ob dec. ob dec. ob dec. ob dec. ob dec. ob dec. ob dec. ob dec. ob 16. uri 16. uri 16. 16. 16. 16. 16. 16. 16. ura uri uri uri uri uri uri JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Sinoči v Gregorčičevi dvorani Bevkov Čedermac v Slovenskem klubu »So pa stvari,« je dejal, »predvsem politične narave, s katerimi se ne strinjamo. Zato pa naša o-cena ne bo povoljna«. Res je njegova skupina, kljub nekaterim pomislekom in določeni zmedenosti v trenutku glasovanja, bila proti poračunu. Demokristjan Gerli je ugotovil, da sovpadajo nekatere izjave župana Lovrihe z zahtevami KD, kar pa da ni dovolj, zato bo njegova skupina glasovala proti. Rezultati glasovanja zato niso presenetili nikogar. Takoj za tem je večina, s 15 glasovi KPI, PSI in SSL pooblastila odbor, naj sklepa o napredovanjih na lestvici karier v občinskem organiku. Proti so glasovali svetovalci KD in PSU. V okviru svojih običajnih »torkovih« večerov je Slovenski klub priredil sinoči v svojih prostorih spominski večer za nedavno umrlim primorskim pisateljem in neustrašnim borcem za pravice in svobodo primorskega ljudstva, Francetom Bevkom. Najprej je spregovoril predsednik kluba dr. Turina, ki je povedal, da je najavljeno sodelovanje urednika j Mladinske knjige iz Ljubljane Bogomila Gerlanca zaradi nenadne predavateljeve bolezni, žal odpadlo, nato pa podal besedo prof. Petaro-su, ki je v krajšem opisu osvetlil lik tega velikega slovenskega pisatelja ter se na koncu zadržal še ob nastanku romana »Kaplan Martin Čedermac«. Številni prijatelji kluba, ki so do kraja napolnili Gregorčičevo dvorano, so nato z zanimanjem sledili predvajanju filma o upornem slovenskem bene škem duhovniku Čedermacu. Z ODLOKOM PREDSEDNIKA BERZANTIJA Inž. Josip Pečenko (PSI) imenovan zn predsedniku Delnvskih zadrug Imenovanje na osnovi sporazuma med strankami levega centra, je za tri leta Profesor inž. Josip Pečenko je bil imenovan za predsednika upravnega sveta Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo za dobo treh let. Ker so bile pristojnosti nad zadružništvom in nadzorstvom nad zadrugami prenesene od ministrstva za delo in socialno skrbstvo na deželno upravo, je bilo imenovanje izvršeno v skladu s sklepom deželnega odbora, z dekretom predsednika Berzantšja, ki je bil izdan preteklega 20. novembra in objavljen v uradnem listu dežele, ki je izšel v teh dneh. Inž. Pečenko se je rodil v Trstu 5. aprila 1928, diplomiral je iz agronomskih ved in poučuje na slovenski srednji šoli v Ul. Caravaggio. Od leta 1960 do 1966 je bil pokrajinski svetovalec v Trstu kot predstavnik tržaške federacije Italijanske socialistične stranke PSI, v kateri je namestnik pokrajinskega tajnika. Bil je tudi član vodstva Kmečke zveze za tržaško pokrajino. Do njegovega imenovanja za predsednika Delavskih zadrug je prišlo na osnovi sporazuma med strankami levega centra, ki upravljajo tržaško pokrajino in tržaško občino. Dosedanji predsednik Delavskih zadrug je bil Gianni Giuricin. V istem uradnem listu dežele je bil objavljen tudi dekret predsednika Berzantija, s katerim sta bila imenovana efektivni in pomožni nadzornik Delavskih zadrug. Na ti dve mesti sta bila, prav tako za dobo treh let, imenovana deželna administrativna funkcionarja dr. Lu-ciano Peloso, vodja oddelka za zadružništvo, ter Bruno Franich, funkcionar glavnega tajništva predsednika deželnega odbora. Inž. Josipu Pečenku k imenovanju na odgovorno mesto čestitamo i. želimo mnogo uspeha pri njegovem delu. fikadje — zaposlitev in profesionalni staleži — šola in kapitalistični razvoj; 3. Politika reforme struktur in univerzitetna reforma: 4. Znanstveno raziskovanje in italijan ska družba. Prosvetno društvo Kraški dom in osnovna šola na Re-pentabru priredita v soboto, 5. decembra ob 16, url v osnovni šoli miklavževanje Vljudno vabljeni vsi šolski in predšolski otroci. Ob tej prUild prireja društvo razstavo in prodajo mladinskih knjig v sredo, četrtek ln petek, od 18. do 20. ure v prostorih nad občinsko kopalnico v Repnu. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST • Ulica K Filzi tt 10 Tel 38101/38045 Seminar krožka KPI cEugenio Curicl» Univerzitetna komunistična sekci ja »E, Curiel« bo imela v dneh od 4. do 7, t.m. v dvorani krožka za politične in socialne študije »Che Guevara« seminar o naslednjih temah: 1. Razvoj — težnje in nasprotja italijanskega kapitalizma; 2. Kvali Poročila bodo podali: Eugenio Peggio, član CK KPI in študijskega centra za gospodarsko politiko KPI; Sergio Garavim, član CK KPI. tajnik FELTEA - CGIL; Giuseppe Chiarante, član CK KPI, odgovoren za šolsko komisijo; Giovanm Berlinguer, član CK KPI in kul turne sekcije KPI. Poročila, ki bodo ob 10. uri oo do javna. V TRŽAŠKIH TRGOVINAH Včeraj znatno več jugoslovanskih turistov Ko smo včeraj na tem mestu izrazili možnost, da bi se dotok jugoslovanskih turistov in kupcev v tržaške trgovine povečal na koncu prazničnega week-enda sosedne republike, ker se bodo le-ti ustavljali za razne nakupe pri nas preden bi se z raznih izletov v notranjost države vrnili čez mejo, smo v dobri meri zadeli. V mestu je bilo namreč včeraj opaziti več avtomobilov s tablico «YU», kakor prejšnje dni, pa tudi v trgovinah je bilo bolj živahno. Dotok turistov v amen iz Jugoslavije v Trst je bil včeraj in predvčerajšnjim še vedno občuten: čez pet mednarodnih prehodov I. kategorije (Fernetiči, Škofije, Pesek, Lazaret in Opčine -železnica), je namreč 30. novembra stopilo na naše področje s potnim listom 59.287, s prepustnico pa 23.093 jugoslovanskih državljanov. Za primerjavo naj navedemo, da je isti dan lansko leto prestopilo mejo v isti smeri 27.489 jugoslovanskih imetnikov potnega lista in 16.620 imetnikov prepustnice. Če seštejemo ustrezne podatke dobimo, da se je dotok jugoslovanskih gostov od lanskega im letošnji 30. november povečal s 44 109 na 82.380. Podatki za včeraj pač še niso na razpolago, ter jih bomo objavili skupaj s podatki za skupen novembrski promet. opravlja vsa bančna posla kupuje tujo valuto V£era|in|l odkupni davizm tačaji: Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. Sterling švic. frank Franc frank Belg frank Hol florint Nemška marka Avst šiling Dinar 618,— 5V0,— 1 475,— 142,— 110,— 12.-172-160.50 23 80 43,— Včeraj-danes Danes, SREDA, 2. decembra BLANKA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8J57 — Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 19.50. Jutri, ČETRTEK, 3 decembra FRANČIŠEK KSAV. Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 13,8, najnižja 11, ob 19. uri 11,2 stopinje, zračni tlak 1017,2 sta-novlten, veter 8 km na uro zahod-nik, severozahodnlk, vlaga 89-odstot-na, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13 stopinj. ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 1. decembra 1970 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Je 12 oseb. Umrli so: 28-letnt Renato Panichel-11, 63-letnl Virgllio Camolll, 68-letna Ofella Pipa vd. Naverl, 91-letnl Gla-como Sasso, 77-Ietna Maria Giacomelli - Gherllll vd. Redlvo, 98-ietn! Au. gusto Zullani, 61-letnl Josip Vremec, 76-letna Enrica de Badyskl por. Zme-yer, 90-letnt Virgillo Cirlello. 55-letnl Renato Peschler, 82-letna Olga JJzza vd. Lorenzettl, 84-letna Glusepplna Batič vd. Calligarts. GLASBENA MATICA-TRST V SOBOTO, 5. DECEMBRA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU KONCERT OKTETA GALLUS Lovro Rešek, Matija Potokar, Janez Zadnikar, Albert Kariž, Jože Humer, Jože Požar, Stane Češarek, Stane Urbančič Umetniški vodja: BORUT LOPARNIK Skladatelji: Gallus, Foerster, Jenko, Ipavec - Kramolc, Mirk, Venturini, Mašek, Merku, Adamič, Simoniti, Švara, Tomc, K. Pahor, Marolt, Dev, Jež. Rezervacija ln prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 29779) ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma. PD IVAN GRBEC v Skednju prireja do sobote vsak dan od 17. do 19. ure razstavo knjige Razstavljene so knjige za male m velike, primerne za Miklavževa, božična tn novoletna darila. Vabimo k obilnemu obisku! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »TABOR« — OPČINE priredi v prosvetnem domu v četrtek, 3. decembra, v petek, 4. in v soboto 5. decembra RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG IN PLOŠČ Razstava bo odprta od 17. do 20. ure. Starši, razveselite vaše malčke. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busotlnl, Ul. P. Revoltella 41; Plz. zul-Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dlnl Ul. T. Vecelllo 24. Serravallo. Trg Cavana 1, NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AirEsculapio, Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Drev. XX Settembre 4: AUa Maddalena, Ul. Istrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. Ostale vesli h trža&ke kronike berite na 6. strani Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš dTtalia razstavlja Avgust Černigoj, Razstava Je odprta vsak dan od 10, (jo 13. ter od 17. do 20. ure do 11. decembra. V galeriji Kulturnega doma (foyer balkona) je odprta osebna razstava goriškega umetnika Rudolfa Sakside Razstava bo odprta do 26 dec. V razstavni dvorani moderne umet nostl na Korzu Italia 9 je razstava Čira Russa. Umetnik Je po svojih u-spehlh v Franciji, Toskani in nazadnje v Rimu razstavil v Trstu okrog 30 del novejše izdelave. V stalni razstavni dvorani iCesare Soflanopuloa na Trgu Papa Giovanni 6 je odprta osebna razstava mladega tržaškega slikarja Roberta Kozmana. Razstavo prireja deželni sindikat le pih umetnosti. Odprta bo do 7 de cembra STARŠI! Med najlepAlml darili, s katerimi bo SV. MIKLAVŽ osrečil vaše male, so prav gotovo vsakovrstne barvne slikanice Oe stanujete v okolica, pa vam je teže stopiti do Tržaške knjigarne, lahko prečudovite slikanice kupite tudi v naslednjih krajih: SESUAN Papirnica TAGLIAFERRO NABREŽINA Trgovina MIKA in Kiosk GRUDEN BOLJUNEC Papirnica ŽERJAL DOLINA Trgovina OLGA KOS SV. KRIŽ Trafika TRETJAK TREBČE Trafika ŠKABAR BAZOVICA Trafika KRIŽMANČIC PROSEK Trafika SEDMAK OPČINE Trafika MARIZA Pa pohitite, da boste prvi na vrsti! Gledališča VERDI Danes ob 20.30 za red B V Psrt*[|J in ložah ter za red A na gato1!*; I lit lUidU tti ta ilu 2» — ... in balkonih, zadnja predstava zanj dove opere «Wallenstein». Po® T , stvom dirigenta Oliviere le tlisa bodo nastopili isti izvajalci , pri prejšnjih predstavah: Nic0 ,KBa Lemeni, Anna Maria Rota, Mario • siola, Ruggero Bondino, P'*™ . Palma, Virginia Zeani, Antonio yer, Enzo Viaro, Plinio Clabassi Darlo Zerial. Režija Gianrico Becher. Scene kostumi Enrico d’Assia. ... Pri blagajni gledališča se naaai je prodaja vstopnic. V pripravi je Puccinijeva «La Bohemei), katere prva predM* bo v soboto, 5. decembra. POLITEAMA ROSSETTl II i o ti I c Ki* »Margherita Gautier, »dama melijami« bo na sporedu — „ danes, v četrtek in petek. V so bosta dve predstavi ob 16.30 'n 20.30 Pri blagajni v pasaži Prottl W r prodaj vstopnice za obe sobotni P^ stavi. Kot je bilo že sporočeno, se “ra predstave nadaljevale do srede, 9. ■ Za 12. t. m. je predvidena pu* prizoritev četrte abonmajske pf*®^ ve »Striček Vanlan Predstave V (. * ve «Striček Vanja« Predstave v stu bodo do 27., razen 16., ko bo l,u dališče gostovalo v drugih središčih. deželi1111 »LA CAPPELLA UNDEHGROUN9' Pri centru «La Cappella On r gin. rrvo aeio Fiaiata je .......„(f hvalila zaradi smiselne uporabe ^ D« in neprofesionalnih igralcev, trtek in v petek ob 21. uri P* ( »Cappella« začela ciklus, Pos «zlat!m letom Hollywooda» s Pretlv)rt, njem filma Freda Nibla «Krl * ni« (1922) v interpretaciji “" ti* nega Rodolfa Valentina S teli sičnim melodramskim filmom J* j ni igralec puljskega izvora a05.,,|. takrat vrhunec svoje priljubl,e (lj, Decembrski vestnik, ki prikazuj* v vajanja v centru «La Capne"o* -.............. kuklturnih Kr0* •- ' prodaj v raznih v knjigarnah in pri cen gajnt. traln1 Nazionaie 16.00 «11 falso teStiP1011^ George Kennedy, Anne Jacksoh- „. Ihnat. Pana VVallach, Steve Metrocolor. .jj Eden 15.30 «Nin! Tirabusclfi, la V|t-che inventb la mossa«, Mo®) pe ti, Gastone Moschin, PePPin ,„r. Fillppo, Sylva Koscina. Tech®* Fenice 15.00 «Uomini e cobra«. ^ Douglas, Henry Fonda, Hum* ,or, nyn, VVarren Oates. Tec |!n ijto®-Prepovedano mladini pod 1». 1 sposat. Grattacielo 16.00 «11 prete Rosanna Podesta, Lando D““'po»*- Dozi*1* E M. Salerno L. Salce dano mladini pod 18 letom- Excelsior 15.30 »Boatniks, I m »ifil prt. p. :(!»• Proivetno društvo iSkamperlea pri redi 20.12.1970 enodnevni Izlet v Pazin z ogledom znamenite cerkve s fre-skaml iz 15. stoletja v Hrastovljah s postankom v Matavunu Vpisovanje po tel. 70834 od 9. do 12 In od 16 do 20 ure della domenlca«. Film waltf po-neya. Robert Morse Stelam vvers. Phil Silvers. Technicoim . Ritz 16.00 alndaginl su un Par*Ronet-sato di omicidio«, Maurice Michel Baquet. Alabarda 16.30 «Nel paradis« JJ0|f, stre io vivo con Eva«, KhW y«ji-June Abel. Technicolor. Prep no mladini pod 18. letom. 5t(i Filodrammatico 16.30 »Le call* di Poppea«. Olinka Berova, n0 Harris. Technicolor PreP° mladini pod 18. letom Aurora 16.00 «Omicldio al ne®n pr 1’ispettore Tibbs« Technicoii1 povedano mladini pod 14- el »el Cristallo 16.00 »Dramma dcD* o0ic» sia«, Marcello Mastroiannl. Vittl. Technicolor papb* Capitol 16.30 #Brevl amorl a dl Majorčan, Alberto So ,L|of. Cervl, Dorian Grey Technlc gUrl Moderno 16.00 «11 Gattopardo*-^jiD Lancaster, Claudta Cardinal*. Delon. Cinemascope. .nm** Vittorio Veneto 15.30 «11 coiotvJy. so«, Kirk Douglas. Faye Prepovedano mladini pod 1* (.pl Ideale 16.00 «Vaeanze a Malaga’-vp0. de Funes, Paulette Dubost. Zf® (rgl Impero 16.30 «Due btanchi n«' ID-nera«, Franco Franchi, d* grassia. Technicolor N1' Astra 16.30 «Vergogna schi(°a ’pr*-no Capollcchio. Technlcold"-^ povedano mladini pod 18. lel Abbazla 16.00 «Dinamlte Jlm’vJjt*fJ« IIUIUIZ.VU1 jviiu^a — - y 'j rodne in študijske knjiIB,c® i ti)" Geppa 9-11. ob 18.30. VablJ*"^js, člani nadzornega odbora. — ‘ Darovi in prispevki i.ooojrjy Mario Luln daruje o»-fl Dijaško matico. Franc slbeu.g N™ je 3.000 lir za šolo . spornem* v Cerknem. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih tzr«*11’ stvovamja ob smrt! naše*® Josipa Ostroušk« se zahvaljujemo vsem, & kakršen koli način počasti*1 spomin. VATTA in OSTB impresa Trasporti Funebrl 1. t. m. je preminil naš dragi JOŽEF VREMEC Pogreb bo danes, 2. t. m. ob 15. url lz mrtvašnice S?lavn< holndSnioe naravnost v cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo brat Rudi, »estre Karla. Aleksandra In Vera i družinami. Gorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 3mbra 1970 SEJA OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU PRIPRAVI ZA ANDREJEV SEJEM lglasovi večinske skupine (KPI) Znamke STO, Primorske in Jugoslavije odobren občinski proračun 1971 na mednarodni filatelistični razstavi !Nški C j se# P° zelo kratki disku- ij občinski proračun za j Za predloženi proračun deset svetovalcev (K P^žali pa so se trije sveto-slovenske skupnosti. 0- J^Liste J? Pto-ačun zgoniške občine leto predvideva 75 mi-H tal‘^39 lir izdatkov (4 mili-^*r*®00 lir krožne postavke). jVdjaj bodo krili z državnim «'Kom 28.863.134 lir in z izred-(4.600.000 lir). r (J^hcuki so naj višje posta v-^riuski davek (11.5UO.OOO), l®« davek (4.150.000), soude-v«1 dohodkih IGE (4.450.000), ».m«1* 20 javno tehtnico (1 mi-;3°°0), daveče ICAP (1 mili-Najemnina za kamno.o-k7j®)i od lova pa je predsodek 70.000 lir. % .v vs®h drugih občinah so ^ 20 občinsko osebje, ^.Predvidevajo za plače in pri-mu osebju izdatek 7 j£rv 5)49.725 lir, za plače ne-osebju (3.542.600), za pla-" 'g stalnemu osebju Podžupan obrazložil proračun - Pripombe vodje manjšine - Sporočila župana - V kratkem bo spet na vrsti regulacijski načrt občinski svet je na svoji ni ter izrazil željo, da bi do takšnih srečanj prišlo ob raznih važruh problemih. Pozval je občinsko upravo, naj bi se zavzemala za večjo prosveno in športno dejavnost, ka kor tudi naj bi posvečala večjo pozornost nekaterim krajem, ki so bili do Srda j premalo upoštevani. V prvem delu seje je župan obvestil občinske svetovalce o sreča-n.ih z občani v raznih vaseh. Razpravljali so o občinskem proračunu za prihodnje leto in se pogovorili tudi o drugih zadevah, ki se tičejo posameznih vasi, kakor tudi vse občine. Napovedal je tudi, da bo občinski svet v kr a.kem razpravljal o pripombah in spremembah k regulacijskemu načrtu, ker bo zadevna komisija kmalu zaključila svoje delo. Sporočil je, da so honorarno zaposlili prevajalca, ki bo prevajal občinske akte, da je ministrstvo za šolstvo dodelilo 3,5 mil. lir za opremo šolske telovadnice v Saležu in da bo občinska uprava oddala v najem službo za nadzorstvo in popravila na omrežju za javno razsvetljavo. Glede čiščenja zamazanih napisnih tabel in spomenikov je žu-C’’ tehnični konzorcij 21 pan spo.očal, da je tehnični urad 667, za 4rošar,ns i Kon-1 poskusil z raznimi preparati, toda ij( lir, za občinske re- brez uspeha, zaradi česar bo potre- tJ'651.09o, za plače stainemu ben poseg specialistov, otroških vrtcih 3.419.000 in i h* stalnemu osebju v otro-iC<>ih 3.507,260, za plače rie-G? ^bju na osnovnih šolah ijjji. jtezni izdatki za osnovne razni izdatki za otro-iJjJ.00O.00ft za šporma igri-'76’ za podporo kulturna in ijjj, dejavnosti 300.000, za pre-iX~činskih aktov 400.000, za j^ivniski konzorcij 700.000, za itjj P^vetljavo 1.250.U00, za kon-l- raškega vodovoda 5 260.000, g tSjvo domaciii vin 500.000, za I l^3*i načrt 1.200.000, za poli« ■, tcmist razvoja kmetijstva p< lu W. ^vo Godnič je obrazložil # * proračun ter pripomnil, ne m;,re_o uresničiti več-Jlt. 1%, ker pac ninra.o na raz-gt ^j^trebnih sredstev zaradi lof, ^ j? sistema in predpisov o fi-» ^ J*6jevnih ustanov. V okviru ■ro- ie občinska uprava '0(, ti j? Proračun, ki odraža raz->m. 1 !d jPobebe občine. O proračune ?*ii zastopniki občinske u-■- j K**100 z županom pogovore **• ki so dali nekatere pri- ' .^e so bile upoštevane n*! izdelavi proračuna. )!*■ ‘ Sanje0 svetovalci so vprašali za po- o postavkah v proračunu, 1 jijJjAtovalske skupine Slovtn-Ct Vladimir Rebula pa ie> ? jjgto glasovalne izjave nave-^ k J. Pripomb in predlogov. ’? del je dejal, da so za jS*1* večkrat krivi birokrat- Kakor vedno, se tudi tokrat Čer V soboto popoldne otvoritev razstav, pokuševalnice vina in sreiolova ■ Spremembe v avtobusnem prometu Kot smo že pisali, se bo letošnji naj omenimo dr. Franca Obizzija . . , ,. Andrejev sejem v Gorici uradno Marijo Pečale, Guglieihna Ristitsa mgo] predstavlja «m novo*, bolje ^ v ldne 5. deceln. povedano, kot nov. S tem nočemo bra ^ programu: Černigoj v «obanski* Res je. da je to treba pripisati naključju, toda trenutno so v n.-šem mestu štiri osebne razstave slovenskih likovnikov. V galeriji «11 Tribbio* gre proti koncu razstava umetnin, ki jih je prinesel pokazat v Trst gost iz Ljubljane, kipar Boljka, v razstavni dvorani Kulturnega doma od sobote razstavlja noriško - tržaški umetnik Rudolf Saksida, ki ga že dolgo pogrešamo na domačih razstumh, ki pa je sedaj razobesil na stene fojjerja Kulturnega doma celo serijo svojih del, v galeriji «Cesare Sofianoptilo» razstavlja mladi Robert Kozman, sinoči pa smo prisostvovali otvoritvi razstave, ki jo je v občinski galeriji na Trgu Unita pripravil prof. Avgust Černigoj. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN trditi, da je vse. kar je novega vedno tudi najboljše ali sploh bolj še. Toda iskanje novega in iška nje nasploh, je Černigoju v krvi in čeprav bi od človeka njegovih let pričakovali že neke stalnosti ali vsaj umirjenosti, je pri Černigoju ne bomo našli. In kogar bo v prihodnjih dneh pot zanesla v občinsko galerijo — in upamo, da teh ne bo malo — se bo znašel pred kopico svojevrstnih del, za katere je značilno, da so vsa iz iste snovi in da so, razen v enem primeru, izdelane le v treh barvah beli. črni in rdeči. Če se sleherni dan srečujemo z raznimi umetnimi smolami in plastiko nasploh, se prof. Černigoj prav gotovo ni mogel upreti skušnjavi odnosno miku. da bi tudi plastične snovi uporabi' za svojo izrazno možnost. In v svoji inventivnosti je to možnost našel v tako imenovanih kontejnerjih iz p!a-tike, to se pravi v embalaži iz umetnih smol. ki jo primemo prereže in drugače obdela, nato pa razne reliefe prebarva v črni ali živo rdeči barvi, ah pa jih pusti v prirodni. to se pravi beli barvi, da tako obdelam kosi kontejnerjev ali tudi celi kontejnerji kar prijetno učinkujejo ali pa s svojo posebnostjo vsaj privabijo gledalca, oziroma vzbudijo v njem pozornost. Skratka prof. Černigoj se je ponovno «znašeb in pripravil nekaj, kar zasluži pozornost. Letališče v Ronkah blokirano zaradi stavke gasilcev Letališče v Rcnkah je bilo včeraj blokirano od 8. uire dalje zaradi stavka gasilcev. Odletelo je samo letalo proti Rimu ob 7.10. če ne bo nudilo zasilnih storitev vojaško osebje, bo letališče zaprto do konca vsedržavne stavke gasilcev. in Eugenla Toffoletitja. Spričo tako bogate zbirke tudi delo ocenjevalne komisije ne bo prav lahko pri presoji razstavljenega gradiva. Goriški šahisti zmagali v Čedadu Preteklo nedel.jo so imeli prijateljski šahovski turnir v Čedadu med šahovskim krožkom iz Gorice in onim iz Čedada. Zmagali so Goričani z rezultatom 6,5 proti 1,5. Med Goričani so odnesli polno zmago Franc Kusterle, Branko Faganel, Lev Bitežnik, Luigi Segati Boris Coceani in Renato Zotti. Od Čedajcev je zmagal samo Giuseppe Bernardi. V Tržiču je v teku šahovsko tek movanje za pokrajinsko prvenstvo, ki se ga udeležuje 15 najboljših šahistov treh šahovskih krožkov. Po šestem krogu vodi goriški ša-hist Alberto Ierco. OB ZAČETKU GLEDALIŠKE SEZONE Cankarjev «Kralj na Betajnovi^ v Katoliškem domu v Gorici Z uresničitvijo slovenske gledali- pri nas zadnjič izvajala. Ta Canske sezone v Gorici smo prišli go- kor jev tekst je bil zato pri nas riški Slovenci končno do neke kul- zelo pomemben in tudi potreben: turne dejavnosti: končno smo deležni neke pozornosti in končno je naša kulturna politika toliko dozorela, da smo spoznali, da je gledališka oblika najboljši sok za kulturno izživljanje. Organizatorji letošnje sezone so se odločili, da za otvoritveno predstavo predvajajo občinstvu Cankarjevo dramo «Kralj na Betajnovi* verjetno iz dveh ozirov (in ob-zirov): po eni strani so hoteli dati prednost našemu klasiku, hkrati pa izkazati gostu gostoljubnost. In to je dalo otvoritveni predstavi še posebno svečan okvir. V nabito polnem Katoliškem domu je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice uprizorilo Cankarjevo dramo, ki ne pomnim, kdaj se je ...........................ltllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlIlllllllHII■IIMIIIIIIIIIlllHIIIIIIIIIII!llllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIllllllUI•l*ll«•■l■■lllllllllll■IIIIIII|ll,ll,,,,,,,,l,,l,,,l,,,llll,l,lll, Ob 15. uri v razstavni dvorani Pro loco na Kurzu Verdi: Razstava «Agrituista» s primerki božičnega darila z goriškimi kmetijskimi proizvodi; ob 15.30 v dvorani Petrarca v Ul. Petrarca: otvoritev mednarodne filatelistične in numizmatične razstave; ob 16. uri na pokrajinskem trgu na Korzu Verdi — običajni srečo-lov v korist občinske sirotišnice «0. Lenassi«; ob 16.30 na trgu na debelo v Ul. Boccaccio: otvoritev razstave kmetijskih strojev. Omenjene razstave se bodo zaključile v ponedeljek zvečer, odnosno filatelistična v torek ob 18. uri. Občinska uprava je že izdala tudi prometne predpise za vozila in za parkirišča, ki bodo v veljavi do vključno 13. decembra. rr^T pSS^takoie1"6^- Dr. Tomassich in dr. Gregorig o ukrepih občinske zdravstvene službe v korist mladine proga št. 1 bo prenesla svoje po- SANITARNI UKREPI ZA SOLARJE Goriška občina bo uvedla zdravstvene kontrolne knjižice -p-®*, v drugih primerih pa V n uPrava morala biti bolj H^^sde poljskih poti je ome-bi J^t ustanovitve konzorcija, ^irn * .z*»r'ad’*5 6:1 popravili z ?r*xf>evk(nn Pripomnil je še podan obračun o 1 in izdatkih za postavitev sP»mjiika padlim, po-®c.en>' pogovore po vaseh “hsjami upravitelji in obča Hi, r 22.30 izvedli še eno izredno vožnjo iz Gorice skozi Podgoro do Ločnika. Pisali smo že o pripravah za filatelistično in numizmatično razstavo v dvorani bivšega Ljudskega doma (Sala Petrarca), ki jo bodo otvorili v soboto, 5.t.m. ob 15. uri ter bo odprta do torka, 8. t.m. ob 18. uri. V prvem članku smo obravnavali predvsem zanimivosti z razstave redkih kovancev. Danes naj povemo nekaj več o tam, kaj bomo lahko videli v filatelističnem delu te zanimive med- Na osnovi zakona iz leta 1961!, ki daje občinskim upravam nalogo da vodijo sanitarno nadzorstvo nad učenci obveznih šol, se pravi osnovnih in nižjih srednjih šol, je goriška občina uvedla posebne sanitarne knjižice za osnovnošolske učence. Občinski odbornik za zdravstvo in načelnik občinskega zdravstvenega urada dr. Gregorig sta s tem v zvezi sklicala tiskovno konferenco, da bi preko krajevnega časopisja seznanila javnost s to no-vostjo. Uvedba nove zdravstvene knjižice, katere obrazec so že pripravili, bo v Gorici med prvimi v Italiji, ter jo bodo za sedaj razdelili p> prvih razredih vseh osnovnih So! na področju goriške občine. Obrn zec .je pripravljen tako, da bodo v knjigo žepnega formata lahko zabeležili vsa cepljenja, preglede, splošno zdravstveno stanje in dru go, kar je potrebno, da bo iz nje zdravnik lahko takoj izvedel vse V oddelku za posebne študije bodo prikazali poštno zgodovino Furlanije, poštne pečate iz Slovenije ter iz Julijske krajine in STO. Znamike in pečate s področja A in B tržaškega ozemlja ter zanimive postne primerke iz Avstrije in Lombardsko-beneške avstrijske pokrajine. Zanimiv bo tudi študij pot var j e-Moškega so agenti finančne straže j nih znamk in ponatisov Poleg te-zalotili dne 6. oktobra letos okrog [ ga, bodo na razstavi kompletne 10. ure na obmejnem prehodu na i zbirke Italijanske republike In Va-Femetičih pri pregledu vozila Z|tdkana, pa Zahodne Nemčije, Av- kar je potrebno za diagnozo pri narodne razstave, ki bo tokrat že j vsakem malem pacientu. Socialni šesta ter napreduje iz leta v leto. asistent au asistentka na šoli pa bo moral periodično kontrolirati, ali so v knjižico vneseni vsi podatki. Seveda bodo morali tudi starši poskrbeti, da bo knjižica v redu. Dodamo naj še, da ima občinski zdravstveni urad v Gorici urejen točen skedarij. s katerim vodi_ nadzorstvo nad zdravjem vseh občanov do starosti 21. leta in v katerega so vneseni vsi potrebni podatki o zdravju mladih občanov. Pri tem vstopnice do raznih otroških žaba Višč, ob sodelovanju lastnikov raz 1 nih «komedij» in pa šolskih oblasti. Tak popoldan bodo organizirali v petek 11. t.m. popoldne. Med 5000 učencev in dijakov goriških osno\ nih in srednjih šol bodo razdelili 25 tisoč vstopnic za razna zabavišča v zabavnem parku; vstopnice bodo razdeljevali po posameznih šolah. S tem bodo tudi v Gorici uvedli običaj, ki so ga ze vpeljali tudi v Vidmu ob priliki tamkajšnjega Ka-terininega sejma, ter bo ta novost prav gotovo zelo prav prišla našim šolarjem. Kolesar pod avtobus Prejšnji večer nekaj po enajsti uri se je pripetila v Ul. 1. Maggio v Tržiču prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 41-letni Bruno Marchesan iz Tržiča, Ul. 24. Mag- gio 35. V bolnišnici so ugotovili, da ima levo roko zmečkano in udarec v glavo ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Marchesan je prišel preblizu avtobusa, ki ga je iz Ronk vozil 31-letni Emil Visintin, doma iz Dola Nivoll 38 ter zadel ob desno stranico avtobusa in padel na tla. Izplačevanje pokojnin INPS v decembru V Gorici bodo poštni uradi iz plačevali mesečne obroke in pa 13. pokojnino INPS od 9 do petka 11. t. m. To velja za kategorije So ;n Io. Zamudniki se bodo lahko predstavili od četrtka 17. t. m. dalje. V Petimi, na tamkajšnjem poštnem uradu, bodo izplačevali pokojnine INPS in pa 13. v dneh 9., 10., 11. in 12. decembra. prtič zato, ker nam ve Cankar še danes mnogo povedati v socialnem problemu, drugič pa zato, ker ie to de io domačega umetnika, do katerega r.c moremo biti indiferentni. Primorsko dramsko gledališče sicer ni pri nas nov gost. V isti zasedbi smo pred časom prisostvovali Goldonijevi komediji «Tast po sili» ter Linhartovi Matiček se ženi*. Gledališka aružina nam je torej že kolikor toliko domača. Režiser, ki vzame v roke Cankarjevo dramo, se verjetno znajde pred nepričakovanimi «zevi»: kakor je namreč Cankar kot pripovednik izrazno sočen in barvit, tako prepušča v tem pogledu v dramah rf-žiserju marsikatero uganko, ki jt pogosto rešljiva samo s tčasovno paspektivo*: dovolj je, da pomislimo na Hano, kako ona treagira* na Kant or jev strel. V nanšem primeru se je režiser Jože Babič očitndno bal, da ne bi zitlel v patetičnost, zato se je raje odločil za «redkobesednost*: in imel čisto prav. Tako je bil Kan-tor v obleki Toneta Šolarja posebno rezek, Matjaž Turk je Maksa o-bravnaval kot že na pol strtega in je bila Mateja Glazerjeva v Nini že čisto vdana. Stane Leban je kat župnik izstopal po svoji pretehtano-sti, Dragica Kokotova pa v vlogi Francke po svoji «ukročenosti*. Babič se je torej opredelil za jedrnato «igro», kar je brez dvoma lepo učinkovalo .Nekaj pa smo pri tem pogrešali: zdelo se nam je namreč. da so si prizori sledili nekoliko prehitro in da se pogovor ni povsod dovolj ootekočil*: da mu torej manjka neke «zvočne* povezave. katera bi bolj podčrtala celotno vzdušje in osnovno Cankarjevo zamisel. Verjetno pa je pri vsem tem odločilno tudi vprašanje odrskega prostora, kajti oder ni ravno najbolj primeren, da bi tudi perspektivno ustvarjal dogajanje Zato se je tudi odrska oprema znašla nekoliko na tesnem. Sicer pa danes laže sledimo dogajanju, ki se odigrava v «abstrahiranem* prostoru. M R. seveda jx>lagajo posebno skrb na predhodno zdravljenje, odnosno preprečitev bolezni, kar je tudi glavni namen nove sanitarne knjižice r.č .šolarje, ki .jo bodo postopoma uvel!- strije in priključenih pokrajin. Na razstavi bodo pokazali tudi , druge posebne zbirke, med kateri- I tudi med druge učence m! naj navedemo zbirko: slavnih ‘ osebnosti, Jugosport (športne znamke Iz Jugoslavije), gozdna politika, jprvi človek na Luni, človečanske pravice, nemško siovstvo, razne živali itd. Tudd letos bo sodelovalo na. razstavi večje število tujih filatelistov. Poleg teh pa bodo prikazali svoje zbirke tudi goriški filatelisti, ki so se z njimi uveljavili tudd na raz-i stavah v inozemstvu. Med njimi Dijaški popoldan na zabaviščih 11. t m. Na svoji zadnji seji je občinski odbor v Gorici med drugim odobril sklep, da bodo med letošnjim Andrejevim sejmom razdelili med učence osnovnih in srednjih šol na področju goriške občine brezplačne PO NAJNOVEJŠIH VESTEH V bolnišnici sv. Justa nameravajo zapreti posebno šolo za otroke bolne na pljučih Baje je vodstvo bolnišnice že odpovedalo pogodbo z INPS Svetovalca Sanzin in Dellago vložila interpelacijo županu Možnosti za ustanovitev javne posebne šole v nekaterih zavodih mimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiii OB 25-LETNICI OSVOBODITVE Bratov Alojza in Romana se vaščani radi spominjajo Štandrežci so poskrbeli, da sta trupli obeh partizanskih borcev sedaj na domačem pokopališču pokopana na pokopališču v Štan-drežu. Truplo Romana so pripeljali že leta 1946, Alojzija pa šele letos poleti in ob povratku v rojstni kraj mu je pevski zbor «0. Župančič* zapel nekaj žalostink. Vaščani se obeh bratov še dobro spominjajo. Alojz je bil resen in vesten delavec, Roman pa vesel in duhovit mladenič, ki je ustanovil instrumentalni kvartet, pri katerem je igral na violino. Njegov ansambel je nastopal ob raznih veselih prilikah. V Štandrežu je še živa njuna mati Bernarda, ki šteje preko 80 let, a je duhovno še vedno čvrsta in se rada, spominja obeli padlih sinov. Alojz je zapustil hčer in sina, ki sta delavna člana prosvetnega društva «0. Župančič*, katero ob tej priliki še enkrat izreka iskreno sožalje družini in obema junakoma miren počitek v domači zemlji. Alojz Nanut Na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča (preds. Rossi, tož. Brenči, zapis. Chiarelli) pa se je včeraj moral zagovarjati 21-letni jugoslovanski državljan Mirko Mušič iz Osijeka, ki je bil obtožen tihotapstva 30 kg lesenih izdelkov, t okraskov, ter s tem neplačila dav-) ’ k n na poslovni prometi V.odstvo bolnišnice sv. Justa, ki jo upravljajo menihi Fatebenefra-telli, je baje odpovedalo pogodbo o posebni šoli za otroke, ki so bolni na pljučih, z Zavodom za socialno skrbstvo (INPS). V to šolo so pošiljali bolne otroke tudi Protijetični konzorcij in še nekatere druge ustanove. V zvezi z vestjo o tej odpovedi sta svetovalca PSI odv. Peter Sanzin in Giorgio Dellago poslala županu interpelacijo, v kateri se zavzemata, da bi občinska uprava poskrbela, da bi sedaj, po pravkar začetem šolskem letu in v zimskem času, šola ostala. Samo v izjemnem primeru naj bi občina poskrbela, skupno z drugimi javnimi u-stanovami, da bi se določeni razredi te posebne šole premestili v nekatere šolske zavode, v katerih je danes dovolj prostora na razpolago, in sicer v občinski zavod »Lenassi* v Gorici ali pa v pokrajinski zavod «Duca d’Ao6ta» v Gradiško. Svetovalca menita, da bi bilo moč za to uporabiti tudi kakšne prostore v proti jetičnem sanatoriju v Ulici Vittorio Venete. V tej šoli v bolnišnici sv. Justa, ki je konviktnega značaja, ie trenutno okrog petdeset otrok. Ti so iz vse pokrajine, mnogo otrok, kd so bolni na pljučih pa včasih pošljejo v podobne šole in zavode, ki so izven goriške pokrajine. O potrebi take šole so mnenja deljena tudi med zdravniki, češ da bi se otroci počutili bolje v do- mačem okolju. Seveda je treba v tem drugem slučaju upoštevati nevarnost življenja teli bolnih otrok v skupnosti zdravih otrok. O šoli - konviktu v bolnišnici sv. Justa smo v zadnjem času tudi precej pisali. Če se nt motimo, lani je oče enega fantička sprožil škandal, češ da so otroka v tej šoli pretepali. Letos spomladi pa je prišlo do ostrih debat v gori-škem javnem mnenju, ker so o-troka kar na lepem odpeljali iz tega konvikta v umobolnico, tam je otrok ostal eno noč, psihiatri so ga nato poslali domov ker je bil po njihovem mnenju otrok s psihiatričnega stališča zdrav, škandal pa je takrat nastal ker je neki list objavil ime, priimek in sliko nesrečnega otroka, ki je, med drugim povedano, slovenske naročkio-sti. Nekateri starši so tudi tožili, da morajo otroci, ki so v tem konviktu, obiskovati le šolo v italijanskem jeziku in da so s slovenskimi otroci kdaj pa kdaj tudi grdo ravnali. Pustimo ob strani kroniko prete klosti. Taka šola je v Gorici potrebna in bolje je, da bi to upravljala kaka javna ustanova. Ta ne bo gledala toliko skozi prste. Privatna ustanova, kot je bolnišnica Fatebenefratelli, se lahko kar na lepem otrese šole, s katero je do sedaj, tako smo prepričani, služila lepe denarce. Pri tem pa moramo ugotoviti, da bo privatna bolnišnica Fatebenefratelli dobila i2 javnih sredrtev, fcj. od deželne upra- ve, kar milijardo lir podpore za gradnjo nove hiralnice. Imamo na Goriškem neke zavode, ki so svojčas služili revnim, nezakonskim in drugim obrokom. Dandanes so se gospodarske in socialne razmere izboljšale in otrok je v teh zavodih vedno manj. Občinski zavod «Oddone Lenassi* v Gorici je svojčas sprejemal do sto otrok, dandanes jih je v tem zavodu le štirideset. Podobno število in podobne kapacitete so v pokrajinskem zavodu «Duca d’Aosta* Gradiški. Res je, da današnje zahteve ne dovoljujejo več življenja sto otrokom v zavodih, ki so nekoč služili za tako število, vendarle v obeh zgoraj omenjenih zavodih je precej prostora in to bi prav gotovo olajšalo tudi vzdrževanje v teh zavodih. Pisali smo prav pred nekaj dnevi, da bo po-krajir»ka uprava v prihodnjem latu znatno zvišala vzdrievalnine v svojih zavodih, ker se povečajo plače osebja in tudi ker se niža število otrok, ki v teh zavodih dobivajo oskrbo. Menimo, da imata tako občina kot pokrajinska uprava v svojih zavodih dovolj prostora, da namestita otroke, bolne na pljučih, in s tem rešila številne družine važnega in težkega problema. Seveda bo treba najti u-strezno obliko upravnega značaja za ustanovitev in vzdrževanje ta ke posebne šole. Rešitev je treba najti, kajti prizadetih otrok ni moč kar na lepem im Roman Černič Med številnimi žrtvami nacifaši-zmn in padlimi borci za svobodo, ki se jih spominjamo ob letošnji 25. obletnici zloma fašizma v štandrežu, naj danes omenimo dva brata (po materi) Romana Černiča in Alojzija Nanuta. Roman Černič je bil rojen v Štandrežu dne 9. 11. 1920, padel je pri Sovodnjah na Gorenjskem dne 6. marca 1944. Po poklicu je bil trgovski pomočnik. K partizanom je odšel januarja 1944, najprej h komandi mesta Gorica, od tu pa k 1. bataljonu Gradnikove brigade. Alojz Nanut je bil rojen dne 8. junija 1914 in padel je v borbi na področju Grahovega dne 18. septembra 1944. Pred odhodom k partizanom je bil za delavca v goriški tovarni SAFOG. Bil je borec H. bataljona Kosovelove brigade, kjer je deloval kot bolničar. Ptetal je žrtev mine v Baški grapi, ko je sovražnik obstreljeval njegovo četo. Kot rečeno sta bila Roman in A-lojz brata po materi in oba sta Na cesti v štandrežu je padel Včeraj popoldne ob 16.10 so pripeljali v splošno goriško bolnišnico 69-letnega Petra Budala iz štandreža, Mihaelova ulica ll7 Zdravnik mu je ugotovil udarec v lobanjo z rano na lasišču. Pri držali so ga za 3 dni na zdravljenju. Budal je povedal, da je padel na pločniku v bližini svo.jega do ma, kjer mu je spodrsnilo. Kulturna sezona EMAC Gospodove trobente V okviru letošnje kulturne sezo ne, ki jo je organizirala goriška ustanova EMAC bo v petek 4. t.m. nastopilo v Gorici Ameriško črnsko gledališče s črnskimi spirituali, ki so zbrana pod naslovom »Gospodove trobente* (Le trombe del si-gnore). Prireditev bo v mali dvo rani UGG z začetkom ob 21. uri Ansambel bo nastopil z originalnim angleškim besedilom pesmi, kot so jih predvajali v New Yorku. Za italijansko občinstvo so poskrbeli za ustrezen prevod besedila z uvodom Antonia Sartorija, ki je s svojim komentarjem predstavil črnske umetnike italijanskemu občinstvu. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Iz gnriškena matičnega urada Dne 30. novembra so na gorišketn matičnem uradu prijavili 7 rojstev in 2 smrti. ' ROJSTVA: Annalisa Vivareffl, Barbara Obljubek, Romana Brescia, Michele Solaro, Fabio Rosa. IAcia Franzot, Lorena Billiato. SMRTI: gosjjodinja 72-letna Cate rina Bensa vd. Bensa; upokojenec 75-letni Giuseppe Costa. Razna obvestila PREDAVANJE O JAMAH bo danes, 2. t. m. ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič* v Gorici. Načelnik jamarskega odseka pri SPD Slavko Rebec bo prikazal zanimiv film o Aragonitni Jami pri Ravnah blizu Cerknega. S pomočjo številnih diapozitivov bo prikazal tudi zanimivosti drugih kraških jam. V KLUBU «S. GREGORČIČ* na Verdijevem korzu 13 v Gorici bo v petek, 4. L m. prvi kulturni veter letošnje sezone. Posvečen bo pokojnemu Francetu Bevku in ob tej priliki bodo vrteli film »Kaplan Martin Čedermac* ki je napravljen po njegovi znani povesti o trpljenju Beneških Slovencev. Ob tej priliki bo v klubskih prostorih otvorjena tudi razstava o štirih bazovskih junakih ob 40-let-nici njihove obsodbe po posebnem fašističnem sodišču in njihove u-strelitve. VERDI: 17.00 «Oolpo dl grazi*u, V. Miles In B. Sulldvan. Angleški film v barvah. CORSO: 17.15—22.00: »Dr&mrna detla gel osla« tutti partlcolaii In cronaca, M. Mastroiamnl in M. Vitti; italijanski film v barvah. MODERNISSIMO: 17.15-22.00 «Bo-Udi suirasfalto a tutta blrra», a. Agostini in S. Leonardi; Italijan, ski kinemaskopslci film v barvah. VITTORIA: 17.15—21.00 «Uccidete 11 vitelki grasso e arrostltelon, Q. Sorel m M. Tolo; Italijanski ki-nemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE: 17.00 «Oh che bella guerra», K. Bogard in Ph. Cal-vert. Ameriški kinemaskope v barvah I ržid AZZURKO: 17.30 «L T ugh iltcrra šara distrutta», V. Aubert in C. Goulard. EXCELSIOR: 16.00 «11 sergente*. Rod Stelger. Barvni film. PRINCIPE: 17.30 «Germania setta donne a testa«, Cavallarijev barvni dokumantar. J\ova (lorica SOČA: ((Dnevi jeze«, italijanski film — ob 18. m 20. SVOBODA: »BarbareUa«, tranc.- ital. barvni film — ob 18. In 20.30. DESKLE: ((Komisar X«, it.-jugoal. barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: «V vrtincu nemira«, Ital. barvni film — ob 19.30. KANAL: «Dekldca s samokresom*, ital. barvni film — ob 19.30. PRVACINA: «Tetovirani» - ob 18.30. KENCE: Prosto. lu Zo ponesrečence v Pakistanu so prispevali: N.N. 500 lir; Anna Stor-to 10.000; ga. Collenz 3.000; Egone De Bartolomei 20.000; N.N. 5.000. Prispevke sprejema Italijanski rdeči križ, v Gorici, Ul. Codelli vsak dan od 8.30 do 12.30 in og 10. do 18. ure, tel. 28.19. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ve* dan to ponoči dežurna lekarna TAVAfiA-NI, Korzo Italija 10, tel. 26-76. V TR2I0U Danes ves dan in jutri bo v Tr*. ču dežurna lekarna »Al Reden tor«-) dr. De Nordis, Ul. Rosseili 23 — tel. 7-33-40. Z NEDELJSKEGA OSMEGA ZASEDANJA GLAVNEGA SVETA SKGZ Zaključek diskusije in sklepne misli OB UVEDBI RAZPOROKE V ITALIJI Le š Kakor smo najavili včeraj, bomo danes zaključili s kratkim povzetkom diskusije na nedeljskem Vin. zasedanju glavnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze. Razen posega Sergeja Lipovca, ki ga bomo povzeli na koncu, so zadnji štirje diskutanti razpravljali v glaivnem o problemih mladine in športa. Bojan Brezigar BOJAN BREZIGAR je izrazii mnenje, da se mladini posveča premalo pozornosti in to začenši pri otrocih, ki bi marali šele v otroški vrtec. Nekaj več zanimanja se nafto posveča slovenskim otrokom, ki naj pridejo v slovensko osnovno šolo. Manj zanimanja je nato za srednješolsko mladino, ko pa pride srednješolec do univerze, se zanj nihče več ne zmeni, kot se nihče ne zmeni za to našo delavsko mladino in tudi zanimanje, ki ga kaže komisija za dora-ščajočo mladino je mnogo premajhno. Posebej je poudaril, kako slovenski srednješolec, ko se znajde pred odločilnim življenjskim korakom, pri izbiri poklicne poti nima pa ustrezne pomoči in mnogi slovenski višješoka se tako porazgubijo. Deloma so za to — je nadaljeval — krivi šolniki, deloma je temu krivo pomanjkanje organizacije. Poudaril je nato, da ne razpolagamo z rekreativnimi društvi, v katerih bi se naša mladina zbirala, medtem ko športna društva niso med seboj dovolj povezana. V zveri s tem je poudaril, da je povezava med športnimi društvi nujna, vendar pa, da do te povezave ne sme priti z vrha, s pravilniki in podobno, pač pa z delovanjem na bazi. Ustavil se je nato pri nogometnih društvih, katerih nekatera so celo raznarodovalnega značaja. Izrazil je tudi mnenje, da je premalo povezanosti med našimi organizacijami in Zvezo mladine Slovenije, skratka, da je premalo stikov z matično domovino. Rešitev številnih teh vprašanj vidi v tem, da bi tudi naša mladina morala biti združena v skupni organizaciji, ki bo reševala njena vprašanja in taka organizacija je možna le v širšem okviru, ki bi ga danes mogla nuditi SKGZ. Dino Roner DINO RONER se je lotil v glavnem športa in mladine. V zvezi j tem je rekel, da je na Goriškem stanje razveseljivo, ker se beleži občutljiv razmah v raznih športnih panogah in se pojavljajo novi kadri tod Doberdoba do Ste-verjana*. Mladina, ki se vedno v večjem številu oglaša v športnih organizacijah, »je zaklad, ki ga ne smemo zapravljati*, kajti »sedanji športniki bodo jutri delavci na kulturnem in prosvetnem področju*. Praksa dokazuje, da »športna mladina je vedno vsaj prisotna na kulturno - prosvetnih manifestacijah* in ker šport med našo mladino nd le samemu sebi cilj, pač pa namenjen pripravljanju narodnozavednih ljudi, je praktično eden najvažnejših dejavnikov našega nacionalnega obstoja. Ko je govornik tako prikazal pomembnost športa, je načel vprašanje možnosti razvoja športnega u-dejsbvovanja na Goriškem, kjer ni ne telovadnic ne igrišč in se slovenski športnika morajo vaditi le po polju ali tako rekoč skrivaj na tujih igriščih, odbojkarsko ikri-šče v goriš kem Dijaškem domu pa je vse premalo, pa čeprav se je hkrati zahvalil SKGZ, ki je poskrbela za osvetlitev igrišča. Nato je govornik kritično obdelal športno kroniko Primorskega dnevnika na Goriškem, ki da zanemarja to dejavnost. V tem posegu v diskusijo je EH-ni Roner načel vprašanje nogometa, za katerega je rekel, da je panoga športa, ki zasluži največjo pozornost, kajti v tej panogi »se najhuje izvaja asimilacija našega življa in potujčevanje*, kajti Slovenec, ki zaide v italijansko nogometno moštvo, je narodnostno izgubljen, in da bi neka ekipa bila slovenska, ni dovolj da nosi slovensko ime, kajti preveč Italijanov v njenih vrstah prav tako vodi v potujčevanje. Te nevarnosti — je rekel — je na Goriškem morda manj kot ha Tržaškem. Končno je rekel, da »edino pristno slovenske ekipe, ne le z imenom, pač pa tudi s člani Slovenci, so naša moč in če so prizadevne, resne in uspešne, vzbujajo spoštovanje in s svojimi nastopi na italijanskih prvenstvih predstavljajo most razumevanja med obema narodoma.* Vojko Kocijančič VOJKO KOCJANČIČ se je prav »ko lotil problema mladine in športa in izrazil dokaj pesimizma, ker da se za mladino zanima zelo malo ljudi. Po njegovem mnenju se opaža zanimanje le do tedaj, ko otrok konča šoloobvezni pouk, nato pa zanimanje zanj splahni in če se slovenski mladenič ali dekle medtem nista vključila v športno ali prosvetno društvo, sta prepuščena sama sebi in v tem primeru je še posebej delavska mladina po navadi brez primerne slovenske družbe, v kateri bi preživljala prosti čas in zato ni nič čudnega, da se ti mladeniči, da se ta dekleta porazgubijo in asimilirajo. Ta problem je bil doslej pereč v mesto, sedaj se širi tudi na vasi, k čemur veliko pripomore motorizacija. Da bi se temu opomoglo, bi bilo po njegovem tre- ba obuditi k življenju nekdanje mladinske organizacije, kajti »sedaj puščamo v nemar naše mlade ljudi prav v trenutku, ko si izbirajo svojega življenjskega partnerja in žal se prevečkrat odločajo za tujca ali tujko in taki zakoni so za nas v veliki večini izgubljeni*. Nekoč se je mislilo, da bodo v tem imela pomenimo pozitivno vlogo prosvetna in športna društva, vendar so p. d. dokazala, da temu niso kos in zato je treba najti druge rešitve. Vrnil se je nato spet k mešanim zakonom, ki so, kot je že rekel za nas usodni. Za mesto so podatki glede tega naravnost porazni. Pa ne le to, tudi raba italijanščine se vedno bolj širi med slovensko mladino in če ne bodo čimprejšnji ukrepi tega zavrti me bodo vsi zakoni za zaščito Slovencev v Italiji in vse mednarodne pogodbe imele več kaj ščititi.* Vrnil se je ponovno k športnim društvom in ugotovil, da predstavljajo športna društva pomemben dejavnik v našem življenju, hkrati pa predstavljajo dve skrajnosti, ki sta obe v našo škodo. Ker so posamezni nogometm klubi odvisni od navijačev, hočejo povsod zmagovati. Da bi pa zmagali, nabavljajo tuje govoreče igralce im slovenski nogometni klubi postajajo tako na pol italijanski in se na igriščih in na sejah odborov govori celo samo v italijanščini. To velja za nogomet, nasprotno, hkrati pa tudi ne- gativne pojave imamo v odbojki, kjer smo dosegli visoko kvaliteto in nam italijanski klubi pobirajo najboljše igralce. Na koncu se je vprašal, kaj nam je storiti in poudaril, da se je treba tega problema resno lotiti, kajti polovični ukrepi bi ne zalegli. Dušan Košuta DUŠAN KOŠUTA je v prvem delu svojega posega spregovoril o okoliščinah, v kakršnih delujejo naše organizacije, konkretno Slovensko gospodarsko združenje in pri tem poudaril, da bi bilo treba najti kaj več finančnih sredstev, da bi se dejavnost združenja okrepila in izboljšala. Potem ko je pripomnil še, da smo bili na Tržaškem nekakšni pionirji boljših odnosov med Jugoslavijo in Italijo in da bi radi predstavljali še nadalje most medsebojnega sporazumevanja, je poudaril, da bi ne bilo prav, da bi se nadaljnji razvoj poglabljal mimo nas, obstoj naših specifičnih organizacij je v zvezi s tem nojem in bo še dolgo potreben, pa naj v ustreznih podobnih vsedržavnih ali krajevnih organizacijah še tako vprašujejo, čemu te naše organizacije. Govoril je nato o mladini in o športu in o tem, kako se v zvezi s tem kaže nasproti nam diskriminacija, kajti naša zelo aktivna športna združenja dobijo skrajno Na letošnji prireditvi »kraške ohceti* je nastopil tudi rezijski folklorni ansambel, ki ga vidimo na gornji sliki. Vloga in učinkovitost zveze ter predlog za spremembo pravil Posebna komisija, ki jo je imenovalo predsedstvo Zveze, je proučila vlogo in učinkovitost SKGZ in o potret«, da se na podlagi teh proučitev spremenijo pravila. O rezultatih komisije, ki jih je dopolnilo predsedstvo, je poročal Boris Race. Komisija si je pri svojem delu zastavila pet vprašanj. Na vprašanje o potrebi take organizacije kot je SKGZ, ni bilo nobenih dvomov bodisi spričo politične razvejanosti in specifičnega položaja manjšine, bodisi da je nenadomestljiv akter v boju za vsestransko enakopravnost manjšine ali pobudnik in posrednik v težnji, da manjšina postane zavestni dejavnik v javnem življenju. Na vprašanje, kakšno mesto zavzema SKGZ v naši politični stvarnosti, je bilo ugotovljeno, da je naša organizacija nekaj novega v družbeni strukturi in da je že ob nastanku naletela na nerazumevanje, tako da obstajajo še danes težnje, da bi jo s forrpalnimj pretvezama izločili od določenih pobud, češ da ni politična organizacija, kar izhaja po eni strani iz strahu, da ne bi res postala politična organizacija, po drugi strani iz želje, da bi postala. Gotovo je, da ima v naši politični stvarnosti naša organizacija svoj prostor, posebno še spričo novih obetajočih pobud pri prestrukturiranju družbe, v kateri živimo. Nerazumevanje vloge naše Zveze pomeni tudi nerazumevanje sodobnih in skoz In skoz naprednih vrenj v družbi. Ali je bilo delo Zveze uspešno, je bilo ugotovljeno, da je uspešnost take organizacije v mnogooem neotipljiva, posebno še, ker so sadovi njenega deda usmerjeni v bodočnost. Vsekakor je Zveza mnogo prispevala, da se naša vprašanja čedalje bolj in na vseh straneh obravnavajo iz načelnih stališč. Vedno manj izstopajo strankarske koristi pri obravnavanju naših vprašanj. To je naša Zveza dokazala tudi v znanih srečanjih z Italijansko unijo na Reki in v Istri. Zveza je bila prisotna ob vsakem vprašanju, ki zadeva manjšino. Toda ni bila kos vsem nalogam, ker je le teh vedno več. Posebno delo komisij je bilo nezadovoljivo, kar je povzročalo, da je bila marsikateri odločitev sprejeta v ožjem krogu, poleg tega se niso uresničili sklepi, da bi pristopili k raznim vprašanjem bolj poglobljeno in z večjo znanstveno vsebino. Bilo je tudi pomanjkanje odgovornosti in discipline, prevelika je bila odsotnost od problemov, ki zadevajo usodo mlade generacije in spodbudnih pojavov med slovenskimi delavci. Vsekakor je treba preiti na dolgoročnejšo politiko, več angažiranosti za gospodarsko afirmacijo Slovencev s sodobnejšimi prijemi in spremeniti sistem dela organov, predvsem komisij. Na vprašanje ali je SKGZ izraz članic in kaj pomeni za Slovenca pri nas, je odgovor, žal precej negativen, za kar so predvsem objektivni vzroki. Ko je bila Zveza pred 16 leti ustanovljena, je bila mišljena izključno kot izraz svojih članic. Glavni svet, ki bi se vsaj teoretično lahko pogosto sestajal, je bil sestavljen iz delegatov in samo le-ti so bik lahko v vodstvenih organih Zveze. Zgolj iz tehničnih vzrokov ni mogla tako idealno zasnovana organizacija delovati, zato je bilo treba prehajati v tirnice klasične organizacije. To je povzročilo negativno posledico oddaljevanja SKGZ od svojih članic in posameznikov, kar bi morale preprečiti komisije, ki pa, žal, kljub avtonomnosti, niso izpolnile pričakovanj. Objektivni vzrok premajhnega kontakta SKGZ s posamezniki je v tem, da je SKGZ Zveza organizacij in ne posameznikov. Nujne so torej nekatere organizacijske spremembe. S predlogom za spremembo pravil bi želeli te slabosti vsaj deloma popraviti, t. j., da bi Zveza v okviru današnjih možnosti bila čimbolj glasnik članic in sinteza njihovih stališč, s ton, da bd imela včlanjene organizacije avtomatično svoje delegate v glavnem odboru, da bd množične organizacije Imele svoje delegate v izvršnem odboru in s tem, da bi imenovale svoje delegate tudi v ustrezne komisije. Dosedanji izvršni odbor, ki se je zaradi številčnosti mogel sestali samo 5 do Morait, je prav, da se preimenuje v glavni odbor, dosedanje predsedstvo pa v izvršni odbor, Iti mora postati v celotni sestavi izrazita delovna skupina. Zaradi značaja, ki ga ima glavno zasedanje SKGZ, praviloma vsaki dve leti, ni potrebno, da se še Imenuje glavni svet, ampak enostavno občni zbor. Uvedba referatov bi morala delno poenostaviti delo, delno pa kriti nekatere dejavnosti, ki jih dosedanji organizacijski ustroj ni vseboval. malo sredstev iz javnih skladov. Dodal je, da bo treba napraviti nekakšno analizo, po kakšnem ključu se sredstva iz javnih skladov delijo. Ob koncu je Dušan Košuta načel zelo pereč problem, in sicer vprašanje statusa bivših borcev. Čeprav je že 25 let od konca vojne, problem številnih bivših borcev še nd rešen, mnogim niso priznali niti kvalifikacije bivših borcev in čeprav vključeni v ANPI »nimamo pravice biti izvaljeni v odbor*. SKGZ bd se morala zavzeti, da se ta problem spravi z dnevnega reda. Sergij Lipovec Sergij Lipovec je v svojem dolgem posegu v diskusijo obravnaval prvenstveno o funkciji ter o bistvu posameznih organov zveze, o učinkovitosti oziroma neučinkovitosti pri delu, nadalje o tem, kako učinkovitost povečati ter o tem, kako dejansko učinkovitost sploh merimo. V zvezi s tem je poudaril, da bo vsaka članica zveze v svoji dejavnosti tem bolj učinkovita, kolikor bo v tem av-tonemna. Komisije, na račun katerih je bilo več kritik, pa bodo lahko učinkovite le s točno določenim programom. V nadaljevanju svojih izvajanj je izrazil mnenje, da »se izrazito premalo ukvarjamo z resno analizo naše stvarnosti* »...Mislim, je nadaljeval, da bi bilo koristno, če bi vsaka komisija organizirala seminarje v okviru svoje specifične problematike,* kajti »okrogle mize ob izredno aktualnih problemih so sicer koristne, vendar povsem nezadostne*. »Bilo je precej govora — je še rekel Lipovec — o našem študijskem centru. Žal le govora. Ni se pa govorilo o tsm, kako vključevati v to našo študirajočo mladino, kar bi bilo ponovno osnoven pogoj za resno analizo, kam z našimi strokovnjaki, kam s kakovostnim jedrom naše narodnostne skupnosti. To je pekoč problem, ki se ga, žal, nismo niti dotaknili.* V nadaljevanju svojih izvajanj je Sergij Lipovec poudaril težave pri praktičnem, drobnem, vsakdanjem izvajanju programa komisij, hkrati pa ugotovil, da učinkovito reševanje problemov ni odvisno le «od nas samih, temveč tudi od zunanjih okoliščin*, ki močno pogojujejo tudi notranjo strukturo organizacij. V drugem delu svojega posega je Sergij Lipovec spregovoril o dveh smotrih zveze, o internem grajenju zavesti človeka, da bo znal uveljaviti svoje vsestraaske človeške pravice, ter o zunanjem smotru, ki je v doseganju večjih in širših priznanj teh pravic. Ob tem se je vprašal, kakšno vlogo naj v tem imajo že omenjene komisije, ki po njegovem mnenju »naj urejeno koordinirajo različne specializacije*. Kot vidimo, se je Lipovec ustavil prvenstveno pri nekaterih problemih, ki govore, kako najti tiste poti, ki bi privedle do boljšega dela in do večje učinkovitosti tega dela. , ; Zaključek diskusije Ob koncu zelo dolge in izčrpne diskusije je prevzel besedo predsednik SKGZ Gorazd Vesel, ki je podal nekaj sklepnih misli in odgovoril na nekatera vprašanja. Na kritiko, da se je pogosto izražal prevelik optimizem, je rekel, da je vredno poudariti tudi svetle plati našega nacionalnega življe- nja, nato je poudaril, da je naš nacionalni obstoj v zamejstvu v mnogočem odvisen od nas samih. Z zadovoljstvom je ugotovil prodor mladih sil in pri tem rekel, da so »investicije v mladino najbolj perspektivne*, za kritičnost mladine, ki je prišla med drugim do izraza tudi v sami diskusiji, je rekel, da ta kritičnost «nam ugaja, njena pripravljenost pa nam je prijetna*, kajti »za našega človeka gre*, je zaključil Gorazd Vesel. Kar zadeva pereči problem Narodne in študijske knjižnice, je rekel, da je to vprašanje že dolgo na dnevnem redu, vendar pa da trenutne finančne razmere ne dovoljujejo. da bi se to vprašanje definitivno rešilo. Tudi z vprašanjem svetoivanskega Kulturnega doma zadeva ni enostavna, ker to vprašanje spada v okvir celotnega reševanja teh problemov v smislu londonskega sporazuma. Na koncu je še poudaril vprašanje mladinske organizacije in pri tem rekel, da SKGZ ne mara glede tega »z vrha dekretarati*, pač pa da se to prepušča uvidevnosti najbolj prizadetih. Ob koncu je izrazil prepričanje v nadaljnje možnosti našega nacionalnega razvoja in poudaril, da moramo Slovenci v zamejstvu verovati v bodočnost, kajti »revež je tisti, ki brez zaupanja gleda v bodočnost.* ne se Španija in Irska priznata razporoke« Pripravljalna dela so trajala dve leti in pol - Doslej je bilo v Italiji že dvanajst neuspelih poskusov uvedbe razporoke Po sedanji odobritvi uvedbe razporoke v Italiji ja ostalo v Evropi le še pet držav, ki razporoke še niso sprejele v svojo zakonodajo. To so Španija, Irska, Andor-ska republika, Liechtenstein in Republika San Marino (kjer pa upoštevajo kljub temu nekaj primerov, v katerih lahko pride do razpo rcke). Na Portugalskem imajo za naločljive zakonske zveze, ki so jih sklenili po 7. maju 1940, to je dnevu, ko so uvedli konkordat s sveto stolico, na podlagi katerega so tudi cerkvenim porokam dali civilno veljavo. Za osebe, ki so se poročile pred tem datumom, je raz-poroka dovoljena. Med vzroki za razporoko, ki jih določa zakon iz leta 1910 je tudi zanimivost: do razporoke pride, če je eden od zakoncev vdan hazardnim igram. Na svetu je največ držav, ki so proti razporoki, v Latinski Amerika. Te države so med drugimi Brazilija, Čile, Paragvaj, Kolumbija in Argentina, v kateri je bila razporoka uvedena le za kratko dobo za časa Perona. V vseh ostalih državah so uvedli razporoko, •tiuiiiiiiiitiitmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Boljka v Tribbiu S tem, da se nam v galeriji Tribbio novi razstavljavec predstavlja z dvojncr umetniško dejavnostjo grafik in kiparstva, je sedanja razstava gotovo zanimivejša od prejšnjih. Je pa za nas tudi važnejša zaradi dejstva, da se tu srečujemo s Putrihovim in Debenjakovim učencem ljubljanske akademije, Janezom Boljko, ki prvič v Trstu prikazuje vrsto barvanih akvatint in osem kipov v bronu. Njegov obširen seznam razstavne dejavnosti navaja bogato prisotnost na vaznih domačih in mednarodnih razstavah, med katerimi sta letos dve osebni v Nemčiji, med dobljenimi nagradami pa srečamo, poleg Prešernove, tudi prvo nagrado za grafiko s petega sredozemskega bienala v Aleksandriji. Boljka je potemtakem uspešen in napredno usmerjen iskalec novih likovnih Po uspelih razstavah v Toskani, v Rimu in celo v Franciji, je Clro Russo pripravil svojo razstavo tudi v svoji galeriji v Pasaži Rossoni. izrazov tako v grafiki kot v kiparstvu. V slednjem ga prvenstveno zanima človeški lik. Iskal ga je predvsem v bistvenosti slovenskega okolja in ga končno našel v povsod prisotnem potujočem Ribničanu, obremenjenem s stebra-sto zvrhanim skladom suhe robe, ki je Boljki postal slovenski totem. Upodabljal ga je v ponavljajoči se igri navpično zapletenih sestav, ki so bile značilne za zgodnje obdobje njegovega dela. Na razstavi jih zasledimo le še v odličnosti grafik iz let do srede tekočega desetletja, nakar umetnik pričenja zajemati trpljenje slovenskega človeka v širšo vsebino osvobodilne borbe, ki je zanj tudi borba proti vojni na splošno. Ostaja pa Boljka pri tem dosledno v svojem času, za katerega so osvobodilni boji že del zgodovine. Zato Boljka spomin le teh ne obnavlja v kruti resničnosti dejanj, marveč spoštljivo zbira simbolične podrobnosti borca in opreme, a nikdar v njihovi celoti, v nekak relikvarij svojih grafik, kot so to zlasti listi ■ Velike Britanije in Pra , tega ni nič čudnega, da Je J## več primerov uvedbe J * $ po svetu v letih od 1* in od 1946 do 1950. .Zji Če se povrnemo na P°. sti Italiji, lahko ugotovimo* ^ £ bila dva glavna argumenta 4. por proti razporoki ^ r r plomatskega in družbam H čaja. Tisti, ki so bili P10", sit' ^ se i bi razporoke v Italiji, so ^ $!<*•■■ cevali predvsem na # št. 29, ki po njihovem mnao j buje načelo nerazdruzljri0^ ^jr; ne poroke. Poleg tega s0 .ovOI- ' &A, l je r %eto\ fr. ki Igmi I1C X VZlv.f, goVUD«. t cevali še na člen 7. ki r 0 člen' Lateranski pogodbi, in na konkordata. Prav zara°!v)0ra'*”i vodili ob obravnavanju najbolj zagrizen boj ' zakonskega predloga r . • Baslini, kjar zakon ra^on)(or^ nost razporoke tudi na -ske poroke. Med družben' . $ .Poč: >hk< Sn PJ v ske poroke, mm U1 “""kiaie ki naj bi bila skrb za loct”v. ske in usoda otrok. ^ Parlamentarci, ki so b'1 ^ njeni razporoki, so PraV * * zvezi branili svojo f bo razporoka prisilila^ ^ pr# bivalstvo, da se vKiJu^‘ wjn°, vodnjo in postane sar”Ko:<0 f. tem, da ne gleda na P" v na »življenjsko zavarovanj “ nas? jtstj** »v sovraštvo med starši, 1 ^pts' ^ morejo na novo P°r0f* 'čal, \ Sta, se je njihov »kon pa rešitev tega Pr . zanimanje na neki sk°P ^ Zelo ugodtie perspektiv ^ srečo. 19.J-' f VODNAR (od 21.1- in V šajte se čimprej uvel j*1' tem ne bojte varovati ^ V rese. Manjša razprava, vala naglo rešitev. 5 t^p RIBI (od 20.2. do 20-^0^ spoštovanjem sprejetih y boste zelo dvignili ^polj Skušajte ostati kar od sporov. *IM0 Ar Iii izmed reu~*** 1 /brati je uveljavila " Mia »I V Nsk 0d s f h je ? so Zq) >1 H s, % k v4 s Ni % iti 1 ti 'Vq. v; fr. V % bi i Hi e Reprezentanta Italije brez Giannija Rivere ludi reprezentanca «under» 21 je že zbrana v Firencah lela«1 ja# S bcn»tl ' nove®' el# strt' vnesi Lsoo-“; ijklosS Mu‘at* od ‘I iar ja*. Jej2 * ji ^ < Sov/ jkO? )A I •ile jati. 110^ ■jj V soboto pa bo reprezen- J> *«■ * odigrala v Firencah ob 14.30 tekmo z mladinsko enajste-rentine. V tej tekmi bo re-ica nastopila s postavo, s se bo verjetno pomerila tudi i tf Rosato, Cera; Do- Mazzo (7| 1,1 Prati. V drugem polčasu bo j. J^ggi poslal na igrišče tudi o-® l olane reprezentance. ^.seznama sklicanih reprezentan-v * razvidno, da med njimi (po-1«ve) ni Giannija Rivere. Pre-je odločil Valcareggi za skli-reprezentance se je telefonsko r^etoval s klubskimi zdravniki Miri® so ga obvestili, da Rivere ^S®i z Irsko ne bo mogoče upo-kA1- Riivera ima namreč še vedno ia U v jj '^^JJetečeno levo stegno in bo mo-** vsai ®est dni, preden . ahko zopet stopil na igrišče. Id -^ezi z bližnjo tekmo z Irsko jk^spikarji postavili Valcareggiju fcj vPrašanj. Valcareggi je med ^ izjavil, da irske enajsterice ravrt *v i ** te® *t s* ,5\ ia( 'it J* ti* •ve fr i S % k > a i 1! k > fr a g g ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZA TEKMO Z IRSKO 1. — Za mednarodno nogo-»dano Italija — Irska, ki jo V0 °digrali v okviru tekmovanja l1tropski pokal narodov 8. decem-» * Firencah, je zvezni trener Val-sklical naslednjih 18 igral- ^Sliari; Albertosi, Cera, Domen-“ Gori, Niccolai. patina; De Sisti, Ferrante. Bertini, Boninsegna, Bur- ki i uui, uuiuuacg l> Pacehetti, Mazzola. jj^ntus: Anastasi. tt; Benetti, Prati, Rosato. .-»H: Zoff. Poletti. ^rati se bodo morali v četrtek, , ^mbra, v Covercianu, in sicer !Mo. Ta postava bo naslednja; AJ ^ghini, Mazzola, Boninsegna, De S^°si (ali Zoff), Burgnich, Fac-C®' Bertini VATERPOLO ^okal evropskih prvakov Radost in Partizan * finalu idRnalnem tekmovanju za pokal loških vaterpolskih prvakov, ki itJd 18. do 20. decembra v Beo-Se bodo srečali Partizan — d, Mladost — Zagreb, moskov-k,u>natno in vaterpolsko moštvo Mladost in Dinamo sta (^.finale uvrstila iz polfinalnih y Barceloni, Partizan in Stock-‘ Pa v polfinalnih tekmah " ;.^u. Vaterpolisti beograjskega ^ kT^aa so premagali vse svoje ii°friike, in sicer Stockholm ODBOJKA MOŠKA B LIGA italijanska reprezentanca nikakor ne sme podcenjevati, čeprav igra na domačih tleh. Po nekaterih vesteh naj bi Irci igrali zelo dober nogomet, v vsakem primeru pa bodo — kot kaže — precej nevarnejši od reprezentance Waless. * * * V Covercianu pri Firencah se je že zbrala tudi italijanska reprezentanca «under 21», ki se bo 6. decembra srečala v Wroclavu z mlado enajsterico Poljske. V italijanski e-kipi «under 21» bodo igrali naslednji nogometaši; Gennari in Mačehi (Fiorentina), Zanibomi (Juventus), Bellugi, Bordon, Cacciatori in Fabbiam (Inter), Cisco in Damiani (Vicenza), Magherini (Lazio), Cattaneo in Villa (Milan), Bertini in Franzot (Roma), Spadetto (Sampdoria), Pulici in Vegliach (Torino), Orazi (Verona). Trda borba Borove šesterke proti ekipi Tombolini iz Loreta V vrstah Bora se je posebno izkazal Plesničar - V soboto bodo «plavi» nastopili proti Ferroniju iz Verone BOR — TOMBOLINI 3:0 (15:8, 15:9, 15:9) BOR: Veljak, Vodopivec, Fučka, Plesničar, Moše, Orel, Uršič, Starc. TOMBOLINI; Politi, Bini, Baldani, Tacconi, Santini, Rosati, Lucchetti, Papini, Tanoni, Bastianelli. SODNIK: Faustin (Terni); stranski sodnik: Brasili Franco. ZAPISNIKAR: Brasili Flavto. Bor je v soboto po predvidevanjih premagal v Loretu domači Tombolini z izidom 3:0. Vendar pa tekma nikakor ni bila lahka, kot bi se dalo soditi po izidu. Nasprotnik se je zagrizeno upiral in se izkazal za močnejšo ekipo, kot je bilo pričakovati glede na njegovo slabo uvrstitev na lestvici. Soliden je bil v napadu, predvsem po zaslugi Santi-nija, ki je že nastopal v vrstah an- MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Kljub okrnjeni postavi izdatna zmaga gajevcev Dva gola Darija Grgiča sta obsodila Audax Mladinska enajsterica Gaje je v nedeljo na domačih tleh prepričljivo premagala nevarno ekipo Audax. Gajevci, ki niso odigrali zadnjih dveh kol zaradi slabega vremena in blatnih igrišč, so tako, kljub premoru, našli nekdanjo zadovoljivo formo in so nasuli nasprotnikom kar tri gole. Res je, da so bili igralci Audaxa nekoliko skromni zaradi slabe tehnične in telesne priprave, dejstvo pa je, da so naši nogometaši povsem dobro igrali in bi lahko do segli še izdatnejšo zmago, če bi bili v napadu nekoliko bolj pazljivi. Izid. GAJA — AUDAX 3:0 (2:0) STRELCI: p.p. v 6. in 25. min. D. Grgič, d.p. v 20. min. Siligoj (avtogol). GAJA: Kante (S. Grgič); Križ-mančič, Metlika; Sosič, Vrše, Stran-ščak; Čuk, Radešič, D. Grgič, Di Leonardo (I. Grgič), Marc. AUDAX: Sabadin; Siligoj, Matias-sich; Opera, Micbelini, Loiacono; Termini, Rizzi, Svek, Pariš, Parla segli prvi gol z Darijem Grgičem, ki je nato v 25. min. podvojil izid in povečal vodstvo na 2:0. Tekma se je razživela, gostje so sicer odgovorili, branilci Gaje pa so bili pazljivi in so skrbno zapirali vse prostore pred svojim vratarjem, ki zares ni bil preveč zaposlen. Tudi v drugem delu je Gaja trdno držala vajeti igre v svojih rokah in domačini so bili pobudniki več nevarnih akcij, ki so se le za las izjalovile. V 20. minute pa gostje niso mogli preprečiti tretjega gola, ko je branilec Siligoj zakrivil avtogol. Tekme je bilo tako praktično konec, Gaja pa ni popustila in je še zadovoljivo gradila igro. Zmaga je bila povsem zaslužena. Pohvala za ta uspeh gre seveda vsem igralcem, ki so ponovno dokazali, da popolnoma zaslužijo visoko uvrstitev na lestvici. Sojenje je bilo brezhibno. Skratka, lepa tekma in lep uspeh gajevcev. b. L ! K a Bolgarije s 7:4 in gr-Prvaka Etnikos z 11:4. Za- Že iz uvodnih potez, čeprav sta manjkala dva standardna igralca v vrstah Gaje: Janko Grgič in Gojča, je bito jasno, da bodo domačini dobro igrali. Začeli so namreč živahno, odločno in so že v 6 min. do- I?*2 Mladost pa se je uvrstila ij^ale na turnirju v Barceloni, 1® zavzela drugo mesto. ..................................... V ŽENSKI ODBOJKARSKI C LIGI V svojem krstnem nastopu s« Doberdobčanke povsem zadovoljile ^aga proti Corridoniju je bila na vsak način zaslužena Uti hedeljo, 29.11.1970 je ženska ij™ jz Doberdoba od svojo prvo uradno tekmo Ep®*kega odbojkarskega prven-(t Vročanje je bilo v San Pieru C p1, nasprotna ekipa pa Corri-4>sij r iz San Piera. Ekipa Mla-čredno dobro prestala pre-hj,J* ne samo zato, ker si je W,I - zmago, ampak ker se je kLpl'*n° dobro odrezala. De-Pokazala resnost in dobro Slišal izredno požrtvovalnostjo so >itj v e toladinke zaustaviti in re-vi s&ko žogo. Včasih pa niti naj-Uje Požrtvovalnost in prizadeva-ii|we zadostu.jeta za predvajanje igre, treba je tudi mnogo 'pv in vaj. Dekleta pa niso kriva za to pomanjkljivost. krivi so objektivni razlogi, zaradi katerih ne more ekipa imeti red nih in gotovih ti-eningov. Kljub vsem navedenim dejstvom je oil nedeljski nastop deklet Mladosti v vsem pozitiven. Omenimo naj še neprimerno izvajanje italijanskih sodnikov, ki jim slovenski pozdrav ni bil po godu. Zgleda, da morajo slovenske ekipe pozdravljati dva kl Dekleta Mladosti so na tekmo vanju uporabile slovenski pozdrav in tekma .je bila že na tem. da se začne, ko je stranski sodnik zahte val ponovitev pozdrava v italijanščini. I„ še rezultat: Comdoni C Mladost 1:2 (15:5. 8:15, 4:15). NOGOMEJ Ločitev zakona zaradi 6. Rive Znani nogometaš Cagliarija, Gigi Riva, ki trenutno .eži v bolniški postelji zaradi zlomljene npge, naj bi bil vzrok propadlega zakona med mlado in prikupno trgovko iz Cagliarija Gianno Tofanari in inž. Alessandrom Caputom. Gigija Rivo so namreč pogostoma videli v družbi z mlado in (zaradi pogostih mo ževih službenih potovanj) nekoliko osamljeno trgovko, kar seveda^ ni ostalo skrito radovednim očem časnikarjev. Iz časopisov je za »prijateljstvo* svoje žene s slavnim nogometašem izvedel tudi Inž. Ca-puto, ki je zahteval od svoje soproge pojasnila, toda ta ga je užaljeno zapustila in se vrnila na dom svoje matere. 6. novembra .je na sodišču v Cagliariju vložila zahtevo za ločitev in čeprav se je bil inž. Caputo pripravljen pobotati, lepa Gianna ni hotela popustiti. Sodišče je dveletnega sina, ki se je rodil v njunem zakonu, prisodilo materi, Caputo pa bo plačeval ženi 80.000 Ur mesečne preživnine. V CagUariju .je ta zakonski brodolom povzročil pravi škandal, o katerem se v teh dneh razpisuje ves italijanski tisk in govori o njem seveda vsa Itahja. Edini, ki doslej o tej zadevi ni spregovoril še niti ene besede je — Gigi Riva. conskega prvoligaša Baby Brummel. V polju je lovil nemogoče žoge, katere je onstran mreže pošiljal Borov napad, v katerem se je odlikoval predvsem Plesničar. Sicer je Bor zaigral dobro in ponovno dokazal, da je v odlični formi in da mu je trenutno kos le malokatera še-sterka iz te lige. Poglavje zase je bilo domače občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo majhno telovadnico. Vzpodbujalo je svojo e-kipo od prve do zadnje točke, tudi ko je bilo že jasno, da je poraz neizbežen. Nič ni torej čudnega, če so se naši igralci nekoliko zmedli ob tem bučnem navijanju, kakršnega si naša publika sploh ne predstavlja. Pa še besedo o sodniku. Zares nekaj nerazumljivega je, kako more federacija sploh pošiljati na tekme B lige take sodnike. Ne moremo sicer reči, da je mož sodil pristransko, saj so bile napake, ki jih je delal, zagrešene zaradi nepoznavanja pravil. Upamo pa, da se v prihodnje kaj takega ne bo več ponovilo, saj lahko tako sojenje na pomembnejši tekmi odločilno vpliva na živce igralcev in torej tudi na rezultat. Kronika: Ob začetku srečanja je igra potekala povsem izenačeno in bilo je takoj jasno, da se Tombolini ne bo kar tako predal. Nasprotniki so trdovratno odgovarjali na vse Borove napade in moštvi sta se menjavali v vodstvu do stanja 7:7. Tedaj pa so domačini zagrešili nekaj prav začetniških napak, katere moremo v veliki meri pripisati njihovi neizkušenosti. To zmedo v nasprotnikovih vrstah pa so «plavi» spretno izkoristili in z dobro in umirjeno igro osvojili prvi set. Tudi v drugem delu sta si bili šesterki v uvodnih potezah povsem enakovredni. Igra je bila borbena, zanimiva in na trenutke tudi zelo kakovostna in domače občinstvo je športno odobravalo tudi dobre poteze naših igralcev. Ti so posebno v obrambi igrali nenavadno dobro, medtem ko vemo, da je bila prav ta v prejšnjih tekmah njihova največja hiba. Odlično je v soboto deloval tudi blok, kar je posebno v tem drugem setu pripomoglo, da je Bor strl odpor domačinov. Slednji so opazili, da na mreži le redko premagajo blok «plavih« in so tako izgubili na odločnosti in postali živčni ter zapravil) set. Zadnji set Je Jbfl .praktično mono log naših igralcevTBrez večjih težav so namreč povedli 8:1 in so to vodstvo obdržali, kljub temu, da je Tombolini poskušal z zadnjimi močmi vendarle osvojiti vsaj set. Vse kar je dosegel pa je bito to, da se je borovcem približal na 13:9. V soboto bo Bor igral na domačih tleh proti šesterki Ferroni iz Ve rone. MIG NA STADIONU «PRVI MAJ» Jutri začetek minibasketa NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA Končno prvi uspeh Doma Sokol zmagal tudi v Vidmu SOKOL — LA CANTINA 9:0 V nedeljo je namiznoteniška efcipa nabrežinskega Sokola gostovala v Vidmu, kjer se je v okviru C lige srečala z moštvom La Cantina. Tudi tokrat so Nabrežinci zmagali z lahkoto. Nasprotnik, ki se jim je predstavil, je bil za razred slabši. Srečanje je bilo zato nezanimivo in enolično. Vsi trije igralci Sokola so še kar zadovoljili. Za zmago se jim ni bilo treba posebno truditi, s tem pa je tudi odpadla lepa in napeta igra. Kaj več o srečanju ne bi mogli napisati. Posamezni izidi: Fabjan — Millia 2:0 (19. 14) Ukmar - Elia 2:0 (13.13) Cattonar — Roselli 2:0 (16, 15) Ukmar — Millia 2:0 (14, 15) Fabjan — Roselli 2:0 (15, 15) Cattonar — Elia 2:1 (19 ,19, 16) Ukmar — Roselli 2:0 (11, 9) Cattonar — Millia 2:0 (13, 9) Jutri bodo tudi najmlajši Borovi košarkarji, to so tečajniki minibasketa, lahko začeli s svojim delom. Na stadionu »Prvi maj*, od 16. do 18. ure, se bo namreč začel tečaj minibasketa, za katerega se je vpisalo znatno število najmlaj ših. ........................................................................................................ Fabjan - Elia 2:0 (9, 15) Nabrežincem preostane tako le še tekma pred začetkom povratnega kola. 13. decembra se bodo v Nabrežini srečali z videmsko ekipo CSI Friuli, ki pa bo verjetno trd oreh. Ta ekipa je nastopala že lani in je doma tudi premagala Sokola, v Nabrežini pa se je srečanje končalo v prid domačinov. Še prej, to je v soboto in nedeljo, pa bosta Ukmar in Fabjan odpotovala v Milan. kjer bosta nastopila na državnem turnirju. Tega turnirja se bo udeležila tudi članica Krasa Sonja Milič, ter tudi član CGS Boris Košuta. S. J. * * * DOM — ARDITA 7:2 Domu je končno po treh tekmah le uspelo zmagati. Po prejšnjih dveh neuspešnih srečanjih proti San Mi-chele in ARAC, je z rezultatom 7:2 odpravila Ardito iz Gorice. S to zmago, v srečanju, ki je bilo obe- V MLADINSKIH KOŠARKARSKIH PRVENSTVIH Mladi borovci zmagujejo Polet zopet brez točk Izkazali so se Deško, Klobas, Šare, V. Hrvatič in Štokelj MLAJŠI MLADINCI BOR — ITALSIDER 38:25 (25:5) Postavi: Hrvatič pa je razumno vodil svojo ekipo. Razveseljivo je presenetil Renato Štokelj, ki je nadomestil kapetana Zavadlala. Ta si je namreč takoj nabral tri osebne napake. Bo- BOR: Zavadlal (k), Podobnik, Ka- rovcem je torej šlo vse kot po olju: pič, štokelj 9, šare 7, Valter Hrvatič 7, Kralj 11, Stojan Hrvatič 4. ITALSIDER: Castrigrio, Boltar 2, De Pase 2, Pozzecco 3, Bieker 2, Moretti 2, Scaramelli 9, Purini, Giurgiovich 1, Perin 2. SODNIKA: Mogorovich in De Palo iz Trsta. PROSTI METI: Bor 8:18, Italsider 5:18. Borovi mlajši mladinci so v nedeljo proti Italsidru morda odigrali svojo najboljšo tekmo tega prvenska. Predvsem v prvem polčasu so navdušili zaradi požrtvovalne o-brambe in učinkovitosti v napadu. Italsider je rujfnreč.v tem delu igre zbral komaj 5. točk, kar jasno kaže, da so naši košarkarji y obrambi »garali*. Zlasti se je v prvem polčasu izkazal Šare, ki je prestrezal skoraj vse odbite žoge. Valter točni meti, dobra obramba, razum na igra. V drugem polčasu so naši igralci nekoliko popustili, kar so seveda izkoristili domačini, da so zmanjšali razliko v koših. Nikdar pa niso ogrožali borovcev, ki so tako povsem zaslpženo zmagali. PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Izid: ITALSIDER - POLET 42:35 (22:23) Postavi: ITALSIDER: Comeili (k) 13, Colom-bin, Visintin 6, Bacijjaelli Ji, Vi-domo 11. Videni 2. Pacor Q. Poggi xk>moj.,L.. ___ - 4, Meppi 4, Milani, m n $ r »vi ko doživeli dsp# .uppejčakovani POLET: Sosič (k) 6, Daneu 14, Ko-j spodrsljaj v tem prvenstvu. šuta, Guštin 2, Gantar 13, Kraus, Starc Ekipa Borovih naraščajnikov, ki je v nedeljo premagala moštvo Servolane SODNIK: Cozzolino iz Trsta. PROSTI METI: Italsider 6:12, Polet 1:4. Poletovci so povsem nepričakova no zgubili tekmo proti Italsidru. Odsotnost Miloša Jugoviča — zaradi bolezni — je bila namreč za »oranžne* usodna. Predvsem v obrambi, pri borbi za odbite žoge, so se naši košarkarji le s težavo merili in pri tem je tako lahko prišel do izraza le Edi Daneu, ki je morda — kljub porazu — tokrat odigral eno svojih najlepših tekem. Po zadovoljivem prvem polčasu, ko so poletovci branili agresivno na moža in so tudi zaključili prvi del s točko prednosti, pa so morali zaradi utrujenosti v drugem polčasu popustiti, kar so seveda izkoristili nasprotniki, da so si nabrali nekaj točk prednosti in so vodstvo ohranili do konca tekme. Utrujenost v drugem polčasu in odsotnost Miloša Jugovima sta bili tore* usodni za poletovce, ki so ta- nem gariški derbi, je Dom zapustil dno lestvice. Upajmo, da je to prva od toliko pričakovanih zmag gori-ške ekipe. Tudi v tej tekmi je Dom nastopil z okrnjeno postavo; Cotič namreč ni mogel nastopati zaradi službenih obveznosti. Njegovo mesto je zasedel Pavšič, ki je z dobro igro opravičil zaupanje, ki so mu ga poverili. Postava Doma je bila torej naslednja: Lucijan Čemic, Rudi Pavšič, Igor Komel in Jurij Krapic. Ardita pa se je predstavila s to postavo: Paolo Michelini, Carlo Grion, Fabrizio Picottd in Maurizio Tripani. Za domovce se je srečanje začelo dokaj slabo. Prvi je za mizo stopil Pavšič, ki je proti Micheliniju gladko zgubil z 2:0. Za Domove je takoj nato izenačil Černič, ki je z enakim izidom premagal Griona. Nato je svojo ekipo povedel v vodstvo Komel, ki je odpravil Picottija; stanje je po treh srečanjih bilo torej 2:1. Vodstvo Doma pa je bilo kratkotrajno, ker je takoj potem Pavšič podlegel svojemu nasprotniku Grionu z 2:0. To je bila obenem zadnja zmaga Ardite. Pri rezultatu 2:2 sta stopila za mizo Komel in Černič, ki sta premagala Michelinija oz. Picottija in povišala rezultat na 4:2 za Dom. Igralci Ardite so poskušali sedaj na vse načine spremeniti rezultat v svojo korist. Račune jim je prekrižal Komel s svojo zmago nad Grionom. Uradni del je pri stanju 5:2 bil zaključen in za mizo so stopile rezerve: za Ardito je nastopil mladi Tripani, ki zelo dobro obeta. Pomeril se je s Kapricem, ki je prvič branil Domove barve v C ligi. Domovec je v tem srečanju zmagal 2:1. Z zmago nad Michelinijem, pa je končni rezultat postavil Černič. 2:0 0:2 1:2 2:0 1:2 0:2 0:2 1:2 0:2 Izidi: Michelini — Pavšič Grion — Čemic Picotti — Komel Grion — Pavšič Michelini — Komel Picotti — Čemic Grion — Komel Tripani — Kapric Michelini — Čemic Prihodnje srečanje bo 15. decembra v Trstu. Dom bo nastopil proti Julii, ki trenutno vodi na lestvici G skupine C lige. V tej tekmi bo moral pokazati, če je prebolel začetno krizo ali pa če je bila nedeljska zmaga zgolj naključje. Upajmo da bodo Goričani uspešno nadaljevali svojo pot in dokazali, koliko veljajo. I. K. BOR - SERVOLANA 59:40 (23:26) Postavi: BOR: Barazzutti (k) 14, Francia 10, Deško 22, Klobas 6, Nadlišek 2, Kore« 5, Vukotič, Kalc, Želko. SERVOLANA: Korošec (k) 11, Sancin 3, G toda, Redoifi, Calcina 17, Catlin 4, Pisani 4, Sancin 1, Bo-nazza. SODNIK: Jurman iz Trsta. PROSTI METI: Bor 5:18, Servola-na 8:28. Borovci so dosegli svojo prvo letošnjo zmago. In kakšno zmago! Odpravili so namreč nevarno Sarvola-no kar z 19 točkami razlike. Take zmage tudi največji optimisti v Borovem taboru niso pričakovali. »Plavi* pa so v nedeljo povsem zadovoljili, igrali so kot prerojeni in so bili tako v obrambi kot v napadu pazljivi ter učinkoviti. Seveda vse to velja za drugi del igre, kajti v prvem polčasu so bili borovci celo v zaostanku za škedenjd. Tako krepka zmaga je seveda zasluga vseh igralcev in predvsem trenerja Edija Čermelja, ki je moštvo za to važno srečanje primemo pripravil. Vsi igralci so bili namreč v dobri formi, telesno zadovoljivo pripravljeni. Zlasti pa sta se izkazala Deško, ki je bil tudi najboljši strelec tekme (22 točk) in Robert Klobas, ki je bil zelo učinkovit v bitki za odbite žoge, v obrambi in v napadu. b. 1. ODBOJKA V drugem kolu moškega odbojkarskega tekmovanja za pokal evropskih prvakov, se bosta danes v Zagrebu pomerili šesterki Mladosti in tiranskega Dinama iz Albanije. To bo prvo srečanje obeh ekip; povratno bodo odigrali v Tirani. NOGOMET LIMA, 1. — Po svojem prihodu v perujsko prestolnico ie Victor Be-nitez, ki je prišel iz Italije izjavil, da ima namen nastaniti se za stalno v Peruju. Rekel je tudi, da mu je Roma dala dovoljenje, da nastopi za katerokoli perujsko ekipo. • * • GENOVA, 1. — V okviru »Tedna italijansko-sovjetskega prijateljstva* bo Torino 5. decembra Igral proti moskovskemu moštvu Spartak. AVTOMOBILIZEM PARIZ, 1. — Chris Amon bo v letu 1971. dirkal za francosko avtomobilsko hišo Matra. Novozelandec bo vozil avtomobile formule 1 in športne prototipe. Najprej bo nastopil na dirki «1.000 km Buenos Airesa*. OBVESTILO športni krožek Kras organizira v soboto, 5. t.m. ob priliki prvenstvene tekme IJbertas Padova — Kras, izlet v Padovo. Vpisovanje pri vaških poverjenikih; odhod bo v soboto ob 15. uri iz Zgonika. rastlinstva in džungel, ki se vzpenjajo prav do skalnatih višin Frelih ha ekvatorialni planoti ned mount kenyo IN MOMBASO 13. letalski safari se je končal že v poznem mraku, 86 '** letalo spuščalo nad mestom Nairobijem, ki je s Volgimf razsvetljenimi bulvarji čudovito bleščal v siju nočnih odbleskov. ^dnji safari naslednjega dne je bil namenjen severne ^ $U' s® je v davnih časih dvignila iz tropskih tal kot ognje-V jeziku plemena Bantu pomeni beseda Kenya — noj. h teh črncev Je gora, katere globeli in razpoke črnih (L. so prekrite z večno belo snežno kapo, podobna nojevi 1|^- Ime Kemya za najvišjo goro v deželi je potem obve-H( vso deželo. Visoka je 5240 metrov, kar pa še danes tu, vs»m potrjeno, ker meritve gore zaradi vulkanskega po-^ haznačujejo tudi z višino 5200 in 5195 metrov. 5 hje moreš ob Jasnem dnevu s pogledom zaobjeti do-del valovite dežele v kateri so razprostrte, tako menijo ‘ ^ so bili zgoraj, naj lepše pokrajine na svetu. 'lav je bil Izredno lep sončen dan, kakršnega je bilo teleti, so vrh prekrivale megle in so se kdaj pa kdaj H* O S&' le tu in tam zasvetile na temnem pobočju zaplate snega. Vozili smo se med skrbno obdelanimi polji Kikujev na izredno plodoviti zemlji s številni nasadi plantaž kave, čaja, sizala in banan. Tu so nekdaj gospodovali evropski farmarji, zdaj pa na svoji zemlji znova gospodarijo Kiikuji, in dobro gospodarijo, dve žetvi pospravijo na leto. Sploh pa tu ne poznajo premora, tu Je večno poletje in kar naprej zori. Kikuji kt so največje in najstarejše pleme v Keniji, so borbeni ljudje in odlični poljedelci. Z enako marljivostjo so se najbolj in najhitreje prilagodili delu in evropskemu načinu življenja v mestih. Se zdaj pa je neodkrita skrivnost njihove nekdanje bojevniške organizacije Mau Mau, ki je prizadejala belim kolonialistom in tudi mnogim domačim plemenom veliko skrbi in težav, če govoriš z njimi o tej organizaciji ,se samo na tiho nasmehnejo in ne izveš ničesar. Na vsakem koraku je razvidno, da so v priviligiranem položaju, tako na deželi kot v mestu, kjer Je na položajih največ njihove inteligence. Tudi predsednik Kenije Tomo Kenyatta, katerega ime Tomo pomeni v njihovem Jeziku goreče kopje, je tu nekje doma in nedaleč od tod ima svojo farmo. Mimo naselij z njihovimi značilnimi okroglimi in s slamo kritimi kolibami med nasadi banan in drugega tropskega sadja smo se približali ekvatorju. Velika pločevinasta tabla z orisom črnega kontinenta točno na ravniku, opozarja popotnika, da je tu črta, ki razpolavlja našo zemljo na severno in južno poloblo. Tokrat sem ekvator po že večkratnem prekoračenju na morju in v zraku prekoračil prvič tudi na kopnem, kar je veljalo seveda ovekovečiti tudi s fotografijo. Vse bolj Je bdi čutiti dih planinskega okolja. Prešli smo že mestece Nanyukt 1946 metrov visoko, kjer živi sloviti kenijski maratonec olimpijski zmagovalec iz Meksika Kipchoge Kedno, na katerega Je bdi šofer našega vozila kakor tudi vsi Kenijci, izredno ponosen. Na planinskem področju, ki je zanimivo zaradi tropskega na samem ekvatorju, kjer sko- •] raj nepojmljivo pokriva hkrar ti vrhove večni sneg, smo zajeli s polnimi pljuči čisti gorski zrak, kar je v ekvatorialni Afriki resnični užitek. V safari klubu, ki je last bogatega filmskega mogotca ameriškega igralca Villiama Holdna, je sredi kultiviranega rastlinskega sveta posejanega z gredicami bogatega tropskega cvetja, pravljičnimi bajerji z belimi in črnimi labodi, negovanimi travniki s pristriženo angleško travo, velikim plavalnim bazenom, postavljenih desetina razkošnih bungalovov za petične turiste, ki si za drag denar lahko v evropski in a- meriški zimi izberejo za svoj „ t„ _ _ počitek in zabavo košček tu-Avt<«' rrt)ortaž? 0 Keniji, E lrelih, kajšnjega zemeljskega raja. Vsena ekvatorJu 8 inci p,emena K,kuJcv naokrog se svobodno pasejo gazele, noji, čaplje, kraljevski pavi, pelikani in se spreletavajo vrste eksotičnih barvnih ptičev. Nedaleč vstran pa kraljuje temna džungla s svojimi divjimi zvermi med katerimi so baje tudi sloni. Nad vso to prelestjo kraljuje mogočna gora Kenyja, na katero je od tu ob jasnih dnevih čudovit pogled, kl pa danes, žal, tako ljubosumno skriva svoj vrh v oblakih. Naše vzhičenje nad čarobnim okoljem stopnjujejo še divji afriški plesi postavnih mladih fantov, ki so se z divjim udarjanjem na velike tamtame pripodili iz gozda na jaso kot NAŠI PRIHODNJI NADALJEVANKI 1. V prihodnjih dneh bomo začeli objavljati našo novo nadaljevanko iz zgodovine slavnih borb Primorcev v južni Sloveniji, ki jo je spisal znani partizanski poveljnik LEOPOLD KREBELJ: pod naslovom: PRVI BATALJON ISTRSKEGA ODREDA 2. V januarju ah februarju prihodnjega leta pa bomo začeli s posebnim dovoljenjem avtorja objavljati v nadaljevanjih znameniti slovenski «bestseUer» TONE SVETINA: UKANA Priporočamo torej bralcem, da se že pred koncem leta naročijo na Primorski dnevnik. UREDNIŠTVO bi jih bila pregnala iz džungle kakšna divja zver. Sicer niso bili to čmoi nekega divjega plemena, ampak Masajci v kratkih krilih iz rafije, odeti v levje kože in okinčani z belimi perjanicami, ki so nam prikazali veščino in zanos, ki prežema njihova mlada mišičasta telesa, ko se kot v transu nagonsko predajo pradavnim plesom v divjem ritmu tamtamov. Kot smo bili vajeni, smo tudi tu obedovali v veliki obed-nlcl obloženimi z neštetimi dobrotami, kl jih je tokrat pripravil specialni glavni kuhar francoskega porekla. Po lastni izbiri in okusu smo si sami dajali na krožnik čudovite jedi in jih zalili s pravim kenijskim pivom ali domačo coco colo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 5°1 -3-270/^ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U* Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovskl15jjj finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. .Mali 09lasl*8Vl beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrai.no se naročaio pr,^^ Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Izdaja In tiska ZTT,^n* Stran 6 2. decembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko BESEDILO ZAKONA 0 RAZPOROKI PRED PROCESOM V BURGOSU primerov zakonske Urejevanje razveze. Olen 1. Sodnik sklene razvezo zakona, ki je bil sklenjen skladno s predpisi civilnega zakonika, potem ko je brezuspešno skušal pobotati stranki, o čemer se govori v naslednjem členu štev. 4, ter je ugotovil, da je duševno in materialno sožitje zakoncev nemogoče oziroma, da se ga ne more vzpostaviti zaradi nekaterih vzrokov, ka jih predvideva člen 3. Olen 2. V primerih, v katerih je bila poroka sklenjena z verskim obredom in potem prepisana po predpisih, sodnik, potem, ko je brezuspešno poskušal posredovati spravo med zakoncema v smislu nadaljnjega člena štev. 4, ugotovi, da je duševno in materialno sožitje med zakoncema nevzdržljivo, ozirom- da se ga ne more več vzpostaviti zaradi enega od vzrokov, ki jih predvideva člen 3, izreče razsodbo o prenehanju veljavnosti civilnih posledic, ki izvirajo iz prepisa zakona. Člen 3. Razveza ali prenehanje veljavnosti civilnih posledic zakona lahko zahteva eden od zakoncev: 1. V primeru, da je bil drugi zakonski član, po sklenitvi zakona obsojen z razsodbo, ki je postala pravno veljavna, tudi v primeru prekrškov, ki so bili zagrešeni že prej. a) na dosmrtno ječo, oziroma na kazen, ki je višja od petnajstih let, čeprav z več razsodbami, zaradi enega ali več namernih prekrškov, izvzemši politične prekrške, oziroma tiste, ki so bili zagrešeni zaradi razlogov posebne moralnj ali socialne vrednote: b) na katero si bodi zaporno kazen zaradi prekrška v zvezi s členom 564 kazenskega zakonika ter s prekrški o katerih se govori v členih 519, 521, 523 in 524 kazenskega zakonika, ki so bili zagrešeni na škodo potomca oziroma posinovljene a, ali zaradi zavajanja ali prisiljevanja zakonca ali otroka, tudi posinovljenca, na prostitucijo, in nadalje zaradi izkoritoevanja ali navajanja na prostitucijo potomca, oziroma posinovljenca c) na katero sl bodi kazen zaradi namernega umora na škodo potomca ali postnovljenca, oziroma zaradi poskusa umora na škodo zakonca ali potomca, oziroma posinovljenca; d) na katero sl bodi zaporno kazen, z dvema ali. več razsodbami, zaradi prekrškov v zvezi s členom 632 ter členi 570, 572 in 643 kazenskega zakonika na škodo zakonca ali sina in posinovljenca. Pri hipotezah, ki so omenjene pod točko d) pristojni sodnik za izrekanje razveze, oziroma prenehanje veljavnosti civilnih posledic zakona, ugotavlja, upoštevajoč tudi nadaljnje obnašanje obtožene stranke, če je ta zmožna, da zagotovi nadaljnji obstoj, oziroma, da obnovi družinsko sožitje. Za vse hipoteze, ki so predvidene v štev. 1 tega člena, ni mogoče predložiti prošnje za razvezo, če je bil zakonski drug obsojen zaradi sodelovanja pri prekršku, ali pa če se je zakonsko življenje obnovilo. 2. V primerih ko a) je bal drugi zakonec oproščen zaradi popolne nezmožnosti presojanja v zvezi s kakim prekrškom, ki so predvideni v točkah d) ln c) številke 1 tega člena, kadar sodnik, ki je pristojen za izrek o razvezi, ali prenehanju veljavnosti civilnih posegih zakona ugotovi nezmožnost prizadetega, da skrbi, o-zirema da obnovi družinsko sožitje; b) je bila izrečena razsodba, ki je postala pravno veljavna o zakonski ločitvi zakoncev, ali je bila ratificirana zakonska razveza med zakoncem, oziroma je bila ratificirana razveza s skupnim pristankom, ali je prišlo do dejanske ločitve, kadar je do te ločitve prišlo vsaj dve leti pred začetkom veljavnosti tega zakona. V vseh teh primerih je potrebno za vložitev prošnje za razvezo, oziroma za prenehanje veljavnosti civilnih posledic zakona, da ločitve traja-jo nenehno najmanj pet let od trenutka, ko sta zakonca prišla pred predsednika sodišča pri postopku osebne ločitve; v primeru dejanske ločitve, ki se je začela v smislu prejšnjega odstavka, razdobje petih let poteka od dejanskega prenehanja sožitja, Ce pride do oporekanja obtoženega kazonoa, se prejšnji rok zviša: na sedem let v primeru ločitve, ki je bila Izrečena zaradi krivde tožitel ja; na šest let v primeru soglasne ločitve, ki je bila ratificirana pred začetkom veljavnosti tega zakona, ali dejanske ločitve; c) se je kazenski postopek, ki je bil vpeljan zaradi prekrškov, ki so predvideni v točkah b) in c) številke 1 tega člena, zaključi razsodbo, naj se ta kazenski postopek ustavi, ker je prekršek ugas nil, ter sodnik, Id je pristojen za razsodbo o razvezi, oztiroma pre nehanju veljavnosti civilnih posledic zakona, smatra, da pri zagrešenih dejanjih obstajajo tvorni elementi ln pogoji za kazensko preganjanj« teh prekrškov; d) se je kazenski postopek za radi incesta zaključil z razsodbo oprostitve, Id izjavlja, da dejanje ni kaenivo, ker ni prišlo do Javnega škandala; e) je drugi zakonec, tuj državljan, dosegel v inozemstvu razveljavitev oziroma razvezo zakona, ali pa je sklenil v tujini novo zakonsko zvezo; f) če zakon ni bU Izpolnjen. Člen 4. Prošnjo za razvezo, ozi roma za prenehanje ve«javnosti ci- vilnih posledic zakona je treba vložiti z opisom okoliščin na katerih prošnja sloni sodišču kraja, kjer prebiva toženi zakonec, oziroma če ni mogoče ugotoviti njegovega stanovanja, ali če prebiva v inozemstvu, sodišču kraja, kjer prebiva tožilec. Kanclist obvesti o vlogi funkcionarja anagrafskega ura da kraja, kjer je bil zakon prepisan, da bi ta poskrbel za zadevno pripombo na aktu. Na vlogi je treba omeniti obstoj zakonskih otrok, pozakonjenih ln posvojencih s strani obeh zakoncev v razdobju zakonske zveze. Predsednik sodišča določi z dekretom, kdaj bo sprejel zakonca ter rok za izročitev poriva o vlogi in dekreta ter imenuje posebnega skrbnika v primeru, da je toženec umsko nesposoben, ali pa po zakonu onesposobljen. Zakonca morata priti pred predsednika sodišča osebno, izvzemši v primeru težkih in utemeljenih razlogov. Predsednik mora zaslišati zakor. a najprej ločeno in potem skupno ter mora skušati, da ju pobota. Ce se zakonca pobotata, ah pa, na vsak način, če zakonec to-žitedj izjavi, da ne vztraja pri zahtevku, predsednik poskrbi za zapisnik o pobotanju ali za izjavo, da je tožiteilj umaknil zahtevek po postopku. Če toženi zakonec ne pride na sodišče, ali če ne pride do pobotanja, zasliši, če meni da je to potrebno, mladoletne otroke. Tudi «ex offo» sprejme z dekretom začasne in nujne ukrepe, za katere meni, da so primerni za zaščito koristi zakoncev in otrok, imenuje preiskovalnega sodnika ter določi dan, ko se bosta morala zglasiti pred tem sodnikom. Predsednikov dekret lahko prekliče ali spremeni preiskovalni sodnik v soglasju s členom 177 postopka civilnega zakona Ce predsednik sodišča utemeljeno mem, da obstajajo možnosti za pobotanje zakoncev, posebno v primeru mladoletnih otrok, določi razpravo pred preiskovalnim sodnikom v roku največ enega leta. Dekret, s katerim predsednik določa razprave pred preiskovalnim sodnikom, mora tožitelj posredovati tožencu, ki ni prišel na razpravo, v strogem roku, ki je določen v samem dekretu. O dekretu je obveščen javni tožilec. Preiskovalni sodnik lahko «ex offo» uporabi preiskovalna sredstva Člen 5. Prizadeto sodišče ugotavlja v navzočnosti sporočenih strank ter z obvezrio navzočnostjo javnega tožilca, obstoj enega od primerov, o katerih se govori v členu 3, izreče razsodbo o razvezi ali prenehanju veljavnosti civilnih posledic zakona ter ukaže funkcionarju krajevnega matičnega urada, kjer Je bil zakon prepisan, naj zabeleži razsodbo. Zena pridobi ponovno priimek, ki ga je imela pred zakonsko zvezo. Proti razsodbi se lahko pritožita obe stranki. Javni tožilec more, v skladu s členom 72 zakonika o civilnem postopku vložiti priziv izključno glede gmotnih koristi mladoletnih otrok, oziroma nesposobnih po zakonu. Z razsodbo o razveljavitvi, oziroma prenehanju veljavnosti civilnih posledic zakona, sodišče, upoštevajoč gmotno stanje zakoncev in vzroke, k1 pripeljali do odločitve, naloži enemu izmed zakoncev obvezo, da posreduje periocLič drugi stranki določen znesek, ki je sorazmeren z njegovim premoženjem in njegovim dohodkom. Pri določitvi tega zneska sodnik u-pošteva osebni in gospodarski doprinos, ki ga Je vsak od zakoncev posredoval skupnemu družinskemu življenju ter ustvarjanju skupnega premoženja. Če stranki soglašata, je mogoče poravnati obvezo z enim samim izplačilom. Obveza izplačila določenega zneska preneha, če zakonec, ki prejema izplačilo, sklene novo zakonsko zvezo. dan 6. Obveznost, v skladu s členoma štev. 147 in 148 civilnega za-kunika, da se skrbi, vzgaja in izobražuje otroke, ki so se rodili, ali so bili posvojeni v času trajanja zakona, ki Je bil razveljavljen, ali za katerega so prenehale veljati civilne posledice, obstaja še nadalje tudi v primeru nove zakonske zveze enega ali obeh roditeljev. Sodišče, Id izreče razsodbo o razveljavitvi, ali prenehanju veljavnosti civilnih posledic zakona, sklepa, kateremu oti zakonoev je treba prepustiti otroke pod nadzorstvom varstvenega I sodnika, ali pa, spričo tehtnih iiriogov, kako poskrbeti drugače za j njihovo skrbstvo ter sprejema sploh vsakršen ukrep, ki zadeva potomstvo. V vsakem primeru pa oče in mati ohranita pravico in dolžnost, da skrbita za vzgojo otrok. Izročanje f varstvo in ukrepi, ki zadevajo otijoke morajo biti Izključno povezani z i\jihaviml moralnimi In ({motnimi koristmi. Se posebej sodišče uki-epa glede obsega in načina, s katerim naj drugi zakonec sodeluje pri oskrbovanju, izobrazbi in vzgoji otrok in nadalje ukrepa glede uprave njihovega premoženja. V primeru, ko rodMeJJd zanemarjajo svoje dolžnosti glede mladoletnih otrok ali zakonsko nesposobnih, ali pa spravljajo v nevarnost njihove koristi, sodišče lahko imenuje varuha, neodvisno od dejanj, ki predstavljajo pogoje za prenehanje očetovstva. Cien 7. Drugi odstavek člena 52 civilnega zakonika se spreminja tako: Klzvenzatoonske otroke lahko pri zna tudi roditelj, ki Je bil, za časa njihovega spočetja, že poročen, če je zakon prenehal veljati zaradi smrti drugega zakonca, ali pa zaradi razsodbe o razveljavitvi oziroma prenehanju veljavnosti civilnih posledic zakona z verskim obredom«. Člen 8. Sodišče, ki izreka razsodbo o razveljavljenju, oziroma o prenehanju veljavnosti civilnih posledic zakona lahko naloži obveznost, da se Masovne demonstracije v središču Barcellone Policija aretirala mnogo oseb, katerih število pa ni znano Se zaprti barcelonski univerzi- . Poziv 2.000 Kataloncev BARCELLONA, 1. — V središču Barcellone so bile masovne demon- osebno ali s premoženjem zagotovi , ,. ______ . . . « primerno jamstvo v primeru nevar- stra®f ^ proc^u- klj£ 3’ de" nosti, da bi se prizadeti izognil za- °emhra P«** dostitvi obvezam, ki izhajajo iz čle- ^u^osu P™tl 16 ba6kovsklm rodo' nov 5 in 6. UuJ?°m;. . . . . . _ Razsodba predstavlja osnovo za l £'S £ vpis sodne hipoteke v smislu člena mestnin uticah. Fram« 1® 2818 civilnega zakonika. kaJ ur P°P°lnoma Prek™ ,prec®J Sodišče lahko ukaže, tudi z na- * ? Z' ...... . __.....; . malno odvijata. Demonstranta so po- daljnji-m. ukrepi, ki j.h -sprejme v .^^,. ^ avtov ^ posvetovrimci, da mora prizadeta iz- tudi teviti barikade, a poplačati določen del rent ali dohodkov , • JL Med ratrtani T,™,1 prizadetim «r,vifa,=™. o katerih se govori v omenjenih pred-£ tudi a^iran]h. n^. pil,n w « „ no, koliko oseb je policija aretira- člen 9- Na zahtevo stranke, če se L in tudi ranj€tici « ^ otekli po razsodbi o razvez, al, P^neha- I ' £ č šele nju veljavnosti črnin* posledic za-^ vsi cknmostranti raz-k“£, Rjavijo upravičeni razlogi, ^ m se je ^ no^^io. sodišče lahko ukropa glede revizije obe ^«5 v Bamdioni sta še določb, ki zadevajo varstvo otrok in ^ tistih v zvezi z višino in nač nom iz- Precej tev domovine in čast vojske* ter kateremu so Ibili otroci zaupani, u- «sta skušala izvajati pritisk na vo-pravi ja njihovo premoženje ter je IJo b*je države* — Vatikana — v dolžan, da vsako leto obvešča o tem zvezi s procesom v Burgosu. Prija-varstvenega sodnika ter razpolaga z v° sta podpisala prof. Elias De Ta- jada s Seviljske univerze, znani teoretik skrajno desničarskega gibanja «Fuerza Nueva* in dr. Sanchez Co-biza, eden od organizatorjev skupin »Gverile Kristusa kralja*. Po mnenju obveščevalcev gre za najhujši spor med državo in Cerkvijo, do ka terega je prišlo v Španiji v zadnjih letih. __________ MOSKVA, 1. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da je skupina arheologov odkrila v Sibiri ji ob reki Indigirki nedaleč od Severnega Ledenega morja 7.000 kosti različnih starih mamutov. PROCES CALABRESI ■ L0TTA CONTINUA Priče tožilstva so skušale spraviti na laž Valituttije Sodišče še ni sklenilo, če bo dr. Guida na procesu pričal ali ne ■ Spet odložen postopek proti notranjemu ministru o zahtevi odškodnine «za moralno in materialno škodo», ki ga je sprožila vdova Pinelli MILAN, 1. — Nadaljeval se je danes pred milanskim sodiščem proces proti bivšemu uredniku skrajno levičarskega tednika «Lotta con-tinua» Piu Baldelliju. Na zahtevo, ki so jo med zadnjo razpravo postavili branilci, je danes spet pričal načelnik političnega u-rada milanske kvesture dr. Antoni-no Allegra. Zanikal je, da bi bil v preteklosti kadarkoli grozil Pinelliju s kaznimi ah zasledovanjem. Med za njo razpravo je namreč anarhist uiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiii PO ATENTATU NA PAPEŽA Bolivijski slikar formalno obtožen Razgovori z avstralskimi škofi O papeževem obisku na otoku Ceylon med sprejemom v Admiral House, MANILA, 1. — Bolivijskega sli karja Benjamina Mendozo so formalno obtožili, da je na manilskem mednarodnem letališču poskusil u-moriti papeža Pavla VI. Vest je sporočil ravnatelj »National Bureau of Investigation« Jolly Bugarin, ki .je potrdil, da je pred pristojnim sodnikom izrekel obtožbo državni pravdnik Pasay Cityja Gergiorio Pineda. Mendoza tvega največ 'r zadevnimi dohodki dokler ne sklene nove zakonske zveze. Drugi roditelj pa ima pravico, da nadzoruje in dolžnost, da sodeluje pri vzgoji in izo-1 brazbi otrok. Drugi roditelj, v primeru če me-1 ni, da so ukrepi, ki jih je sprejel nosilec očetovstva, škodljivi za otroke, se lahko obme do varstvenega sodnika ter zahteva ukrepe, ki so | po njegovem mnenju primerni. Sodnik, potem ko je zaslišal sina, I ki je že izpolnil 14. leto, sprejme | primerne ukrepe v korist sina. Člen 12. Predpisi členov 155, 156,1 255, 258, 260, 261, 262 civilnega zakonika se izvajajo, kolikor je primemo, tudi v primeru razporoke ali prenehanja veljavnosti civilnih po- j sledic zakona. let zaporne kazni, sicer je Bugarin zagotovil, da razpolaga z dokazi, ki bodo omogočili sodniku, da obsodi Mendozo. Psihiater NBI dr. Rodolfo Lacema je predstavil potrdilo o Mendozovi slaboumnosti in priporoča, naj bi slikarja takoj za $rli v psihiatrično bolnišnico. Papež Pavel VI. se je v Sydneyu danes sestal s skupino avstralskih škofov, s katerimi je tudi razpravljal o mnogih najbolj perečih verskih in drugih problemih. Obravnavali so tako poroko duhovnikov in važno delo, ki ga za vero o-pravljajo laiki. Razpravljali so tudi o omejitvah, katerih žrtve so nekateri priseljenci. Poiooldne so papežu uradno predstavili najvidnejše avstralske politične osebnosti ki je uradni sedež guvernerja Sir Paula Haslucka. Nato .je papež maševal na letališču Randvvick, kjer se je zbralo nekaj tisoč oseb, ki so toplo jsozdravile papeža, ko Je v odkritem avtu obkrožil letališče. Prav tedaj je stopil na letališče tudi John Campbel direktor nekega avstralskega lista. Sedel je na oslu in počasi je tudi sam obkrožil letališče. S ponazoritvijo svetopisem ske prilike — ko je Jezus na oslu šel med ljudi — je hotel opozoriti papeža, da .je razkošje v katerem živi pretirano. Sam je izjavil, da je to naredil «zaradi protesta proti bogastvu papežev*. Pavel VI. se bo na povratku iz Sydneya v Rim 4. decembra za dve uri in pol ustavil tudi na otoku Ceylonu. Ceylomske oblasti so sklenile, da bo 4. decembra državni praznik. Papeža bosta sprejela sam guverner dominiona William Gopal-lawa in ministrska predsednica gospa Sirimavo Bandaranaike, poleg seveda ostalih vidnejših osebnosti. 0-blasti pripravljajo mogočen sprejem, prvič bo namreč predstavnik katoliške cerkve obiskal budistični otok. Ivan Guamieri izjavil, da mu je sam Pinelli zaupal, da se boji zasledovanja policije, kakor mu je »obljubljal* dr. Allegra. «Leta 1969,» je dejal dr. Allegra, »nismo nikoli zaslišali Pinellija ali ga priprli, razen v dneh, ki so sledili milanskim atentatom. Sicer sem ga srečal nekajkrat v prvih mesecih lanskega leta, prav gotov sem pa, da sva imela daljši razgovor novembra 1968. leta, ko sem ga sam povabil v svoj urad, da bi z njim poklepetal. Razlog, zaradi katerega Pinellija nismo povabili na kvesturo je, da smo skušali poizvedovati o njem, ne da bi se tega zavedel.* Odvetnik Lener, ki zagovarja dr. Calabresija, je nato zahteval od dr. Allegra, naj bi povedal točne podatke nekaterih oseb, katerih imena so našli v pismih, ki so jih zaplenili na Pinellijevem domu. Za nekatere je načelnik političnega urada posredoval točne podatke, izjavil pa je, da ne pozna 33-letnega Giuliana An-gellinija, ki naj bi stanoval v Milanu na Trgu Firenze. Branilec Gen-tili je namreč zagotovil, da je policija za omenjeno osebo izvedla točno preiskavo, ki jo je vodil dr. Allegra. Tudi ta preiskava je bila posredno povezana z milanskimi atentati. Zdi se, da je policija ugotovila, da je bil Angellini povezan s predstavniki grškega režima ter da je malo prej z nekim generalom NATO obiskal Vietnam. Sledilo je zasliševanje manj pomembnih prič, med katerimi je bilo nekaj agentov javne varnosti in karabinjerjev, ki so potrdili svoje prejšnje izjave. Pio Domenico Morim je dalje zanikal, da bi bil premestil stroj za avtomatično razdeljevanje kave, ki je v neki sobi na milanski kvesturi. Anarhist Pasquale Va-litutti je namreč povedal, da je opazil, kako so premestili omenjeni aparat, ko je s Pinellijem preživel nekaj ur v isti sobi. Drugo trditev Valituttija je skušal postaviti na laž agent javne varnosti Vittorio di Ste-fano, ki je bil zadolžen, da je stra žil Pinellija, ko je ta bil zadržan na kvesturi. Valitutti je dejal, da mu je prav di Stefano sporočil, da so Pinellija po zadnjem zasliševa nju 15. decembra izpustili. Proces se bo nadaljeval jutri. So dišče bo moralo med drugi® niti, če bo bivši milanski dr. Marcello Guida pričaj “ Lt. cesu ali ne, kakor so zahtevau nilci prof. Baldellija. Poleg procesa proti Piu liju, potekata v Milanu še dva 0 postopka v zvezi s smrtjo. ... . -p-a so Pinellijevi sorodniki in Guid0 namreč obtožili dr. Marcella obrekovanja. Družino zasu>P“ . ^ Smuraglia. Dr. Guida j® f® jno5no koj po Pinelli je vi smrta, ji. milanskih atentatih, med n». ^ skovno konferenco razodel nosti, poleg tega pa je ne?Krilija govoril o komaj umrlem ® Drugi postopek je sprožila^ ^ Licia Pinelli proti notranjemu ^ nistru z zahtevo odškoOT* ^ moralno in materialno škodo - ^ pri tem postopku zastopa ^ odv. Smuraglia. Razpravo, ld^ ^ morala biti še decembra, '0 žili do 26. januarja. Zadnja J* „ 29 septembra. Zdi se, da sta s® odložitev strinjali obe stranki, Solženicina ne bo v Stockholmu ob podelit'1 nagrad STOCKHOLM, 1. - Znani sM* ski pisatelj Aleksander Solz®. gjgla s pismom, ki ga je naslovu $ akademiji znanosti in ume«* . ^ Nobelovemu skladu, Potl‘d11’je]itii bo mogel biti navzoč 0 ,. ^VVtavl)3 Nobelovih nagrad. Pisatelj ^ dalje, da »se mu zdi Pren & glede na stanje, v katerem J haja, zapuščati Sovjetsko zv Izginil branilec Leslie Van Heuten LOS ANGELES, L - branilec Leslie Van Heutenovf!'^ skunai s »Satanom* V S P°. icev 1 ca. Policija in mnogi dru^^jj- skupaj s »Satanom* Ch v Mansonom sodijo zaradi Pjabjjlt Bel Airu in umora zakoncev^ ..^jo «rdečebradega» odvetnika,v | ginil prav, ko proces I bolj kritično fazo. zahaja . ...............iniiiiuiuminiilliui,umi...... mi lini,......................... TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Sprejet zakonski osnutek o posegih v korist kmetijstva Osnutek predvideva skupen izdatek 850 milijonov lir • Dr. Stoka o specifičnih vprašanjih Goriških brd, Tržaškega krasa in Nadiških dolin Napad v zagrebškem predmestju Po živahni razpravi, ld je občut- I ln ne kmetovalci, je dejal govornik. (no zavlekla sejo, je deželni svet Velik del razprave je veljal defi- včeraj s približno dvotretjinsko večino sprejel načrt, ki se nanaša na .... „„ , , deželne jx*ege v prid domačemu BEOGRAD, 1. — Kakih 20 oseb, jonetljstvu in kmečkim domovom, oboroženih s puškami, z revolverji Hlcratl z ustreznim tekstom, ki ga in noži je danes popoldne v zagreb- je ^ ppedjogu predsednik de-škem predmestju Dubrava napadlo želinega odbora, so svetovalci ob-toso 45-letnega Ahmeda. Bajrica. .Vl^ 0^^ 0 priznavanju napadu je bilo 7 oseb laze in.težjeprt^j^ deželne ranjenth med njim so to* Ahmed, » gradnjo stanovanjskih Meho in Nusred Bajnč. Pnca napa- ^ ^ m kar skT. da ie izjavila, era so neznani na- ' padalci rabili’ vse. kar jim je pri- rtbort pri šlo pod roke, seveda tudi avtomo M J?; ** bil. ki je bil parkiran pred hišo. I P^dlaiiia skupina komunlstlčrUh Čeprav so varnostni organi zelo hi-1 svetovalcev. Poveaana s tem J«bi-tro dospeli, je napadalcem uspelo ® nadalje razprava o stanovanjskih pobegniti B. B. | pogojih kmečkih delavcev v zašel OB UVEDBI RAZPOROKE V ITALIJI (Nadaljevanje s 4. strani) ku Isola Morosini v občini San Camažan d’Isonao, in sicer na pobudo samih delavcev, ki so svoj čas vložili ustrezni predlog na deželo. Seji, ki je bila javna, so zato prisostvovali Številni delavci iz o-menjene občine v gorički pokrajini . Zakonski osnutek predvideva na-I slednje izdatke: 250 milijonov lir nevzdržno pomanjkanje _________________________________ pri oblasteh. Ce izvajamo še da-j ^ sestavljanje samostojnih kmeč-lje, pa država tudi m zadolžena, ^ posestev, in sicer prek deželne da skrbi za zakramentalni pomen ustanove za razvoj kmetijstva ER poroke, ker to spada v verska! vprašanja. Kontrasti pa so v naj-1 večji meri nastali prav zaradi ne- SA; 100 milijonov Ur za izboljšave v živinoreji ter 500 milijonov Mr za gradnjo, razširjanje ln urejeva- jasnosti med verskim in Juridlč- nim vprašanjem. Ob koncu naj omenimo še ne-1 Svetovalci, ki so posegli v raz- 00 Koncu naj o..«™«.«, na splošno naglasili, da pretrgano zasedanje parlamenta r-1 £ nakBzafta sred8tvft ^ neza. ki Jih oev lu je v tem pnmeru razen problemov, kratkih Jrajato l«r 8 treba še rešiti v deželnem kme dm. kar pomeni pribllino lBO ur|^_ KamunJstlčnl Hvalec razprave. Kljub temu pa to zase-11‘j®1™ darvje ni bilo najdaljše v italijan skem parlamentu. Najdaljše ne Moschloni Je naglasil delno zadovoljstvo spričo dejstva, da Je de- tutem. Ta razprava se je začela ^ prometa v teh letto, vneria v ob 16. uri 17. oktobra 1967 in se I proračun 1971 prvih 250 milijonov je zaključila ob 15,45 31. oktobra I ™ uresničevanje samostojnih kme-istega leta. Obsegala je kakih 3001 tajskih posestev. Govornik pa Je v ur razprave, poročil in glasovanj, tai stfi opozoril na nevarnost, da Druga nepretrgana zasedanja so bi se delovanje ERSE v zvezi s to bila še v zbornici leta 1948 v zvezi pobudo sprevrglo v določen pritisk s političnimi volitvami in kasneje na kmete in nadzorstvo nad njlho-še dve razpravi o deželah leta virni posestvi, kolikor bi sploh po-1962 (za deželo Furlanijo — Ju- seg res koristil neposrednim obde-Ujsiko krajino) in leta 1970 za za- lovalcem zemlje. Nevarno Je nam konski osnutek o finančni podpori reč, da se bodo z nakazanimi sred deželam. 1 stvi okoristila predvsem podjetja nddjam v zakonskem osnutku, saj se v tem posebej omenjajo pojmi kot so «maia kmetijska posestva«, «kmetijska podjetja« in podobno, ne da bi bile meje med njimi točno določene ter bo treba zato med sestavo ustreznega pravilnika med drugim raztolmačiti tudi domet posameznih posegov. Zanimiv poseg je imel v zvezi s predvidenimi ukrepi deželne uprave v korist domači živinoreji svetovalec Bettoli (PSIUP), ki je opozoril deželni odbor na neskladnost med državno kmetijsko politiko, ki sledi osnovnim smernicam Evropske gospodarske skupnosti, ln ki zato podeljuje v skladu z znanim Mansholtovim načrtom denarne nagrade živinorejcem, ko oddajajo v klavnice govejo živino, in kmetijsko politiko dežele, ki nasprotno nagrajuje odnosno prispeva živinorejcem za izboljšave v živinoreji. Zanimiv je bil tudi poseg svetovalca Slovenske skupnosti dr. Stoke, ki Je dejal, da so dosedanji načrti za izboljšave v kmetijstvu, tako s strani države kakor tudi na deželni ravni, doživeli določen u-apeh, vendar le na ravninskem svetu, v Goriška Brda, na Tržaški Kras ln v Nadi.tke doline pa niso mogli prodreti. Na Tržaškem in Goriškem, Je nadaljeval govornik, Je nekaj specializiranih kultur, zato pa primanjkuje primernih poljskih poti in zlasti vode za namakanje, ki naj hi se dobavljala po nizki ceni. Tudi v živinoreji bi bilo treba rešiti vrsto vprašanj, med katerimi sta posebno pereči vprašanje odkupne oene za mleko ln vprašanje finančnih sredstev za pobijanje tuberkuloze ln bruceloze pri živini: omenjeni bolezni sta se namreč precej unesli v naši deželi, zato bi kazalo vsaj del razpoložljivih sredstev uporabiti za boj proti najnovejši bolezni, ki napada živino, namreč proti mastitisu. Na koncu se je dr. Stoka zavzel za poravnavo Škode, M Jo kmetom povzroča divjačina. Namesto da bi dežela dajala lovcem prispevke za nakup divjačine, naj bi dežela izplačevala kmetom povzročeno škodo, je za- ključil svoj poseg dr. Stoka. Po razpravi, v katero so poleg omenjenih posegli še svetovalci Co-go, Martimis in Coriani (KD), Schia-vi (MF), Bosch! (MSI), Dal Mas (PSU) in Coghetto (KPI), sta sledila odgovor predlagatelja zakonskega osnutka Virgoldnija in povzetek deželnega odbornika za kmetijstvo Cotnellija. Slednji je poudaril, da namerava deželni odbor pospešiti zlasti nastajanje kmetijskih posestev družinskih karakteristik, ld naj jih vodijo res neposredni obdelovalci zemlje. Pred tem je deželni svet s taj nim glasovanjem imenoval pet zdravstvenih in juridičnih izveden-oev v deželni svet za zdravstvo, ld Je bil ustanovljen z deželnim zakonom štev. 11 z dne 14. aprila letos. V svet so bili izvoljeni strokovnjaki Floremo, Pogher, Nordto, De Renzi in Cadorlnl. 98-letnl starec podlegel poškodbam Predvčerajšnjim zvečer je v bolnišnici pri Magdaleni podlegel poškodbam 98-letni Avgust Zuliani iz Ul. Risorta 5. Priletnega moža, se je oktobra med prečkanjem Ul, Bramante ustrašil prihoda avta in nerodno padel na Ua, pri čemer se je udaril v glavo, so sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. kirurški oddelek. Ker se je njegovo stanje poslabšalo, so ga premestili v I. oddelek za starostne bolezni pri Magdaleni, kjer je Zuliani v ponedeljek izdihnil. Neroden padec na pločniku Komaj je 64-letni Ernesta Petti rosso v ponedeljek zvečer stopil iz hiše v Ul. Castellieri 17, kjer stanuje, na pločnik, je zdrsnil in pa del na tla. Kljub bolečinam se je vrnil v stanovanje, a včeraj se je odločil, da se zateče po zdravniško pomoč. Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico in ker so mu ugotovili verjetni zlom stegnenice leve noge, so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Če ne bo komplikacij, bi moral Pettteosso okrevati v 8 dneh. SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Poziv pokrajini in deželi glede ceste skozi Nabrežij Resolucija za zaščito interesov gojiteljev školjk * Pt^ prebivalcev glede avtobusne službe podjetja «La Car*lC Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je razpravljal navadnih upravnih zadevah ter imenoval predstavnike občine v raznih komisijah in konzorcijih. V prvem delu seje so odborniki in župan odgovorili na vprašanja občinskih svetovalcev. Tako je odbornik Antek Terčon odgovoril na vprašanja svetovalca Bojana Brezigarja glede slovenskega besedila sklepov na 0-glasni deski županstva. Zagotovil je, da bo občinska uprava poskrbela za slovenske prevode. Glede dvojezičnega napisa na sedežu podružnice Tržaške hranilnice (Cassa di rispar-mio) v Sesljanu pa je odgovoril, da je vodstvo hranilnice, po posredovanju občinske uprave, zagotovilo, da bo postavilo dvojezični napis. Odbornik Caldi je odgovoril svetovalcu Brezigarju na njegovi vprašanji glede poviška prevoznih tarif (podjetje »La Carsica*) in glede nevšečnosti prfnovi avtobusni čakalnici v Nabrežini. Glede cene vozovnic ima prevozniško podjetje pravico do malenkostnih poviškov za vozovnice do 500 lir, glede čakalnice pa je od bomik Caldi zagotovil, da je tehnični urad nekatere zadeve že uredil, druga dela pa bodo v kratkem opravili. Svetovalka Zora Legiša Mervič je toplo priporočila občinski upravi, naj poskrbi za čakalnice v Nabrežini in Devinu, kjer stopajo dijaki v avtobus. Nato je prebrala pismo, ki ga je podpisalo 600 prebivalcev iz raznih vasi nabrežinske občine. Pritožujejo se zaradi pomanjkljivosti, zastarelih avtobusov itd. podjetja »La Carsica* in zahtevajo, naj občina posreduje, ali pa naj se domeni z drugimi kraškimi občinami za konzorcialno obliko javnih prevozov. Odbornik Caldi je odgovoril, da odbor proučuje vprašanje čakalnic za šolske otroke in da bo posebna komisija proučila vprašanje javnih prevozov tudi zaradi tega, ker 31. decembra zapade pogodba s pod jetjem »La Carsica*. Svetovalec Srečko Colja je opozo ril občinsko upravo na problem cestne povezave Slivno — Sesljan. Odbornik Caldi je odgovoril, da bodo to zadevo uredili v okviru gospodarskega načrta in prispevkov dežele za turistične ceste. Svetovalec Alojz Markovič je priporočil, naj bi občinski svet izglasoval resolucijo proti preureditvi pomorskih prog PIN 0 tem bodo razpravljali na prihod- Nato je občinski svet s0# dobril resolucijo, ki jo j6 vodja demokristjanske skup*, f rentin in ki izraža zaskrblj®1^ jr jiteljev školjk spričo vesti, $ merava neka nova družba Jr čoPj, devinsko - nabrežinski obal* * j# ostrig. S školjkami se U.kvan‘5uje* 40 družin, ostrige pa baje u školjke. Občinska uPrava.°5a do^ dovala pri deželi, da ne ®"kier * 1 jen ja za gojenje ostrig 9°^^. bodo strokovnjaki proučil' Vsekakor pa morajo imet) P^j. ribiči pred zasebnimi družD ^ c Občinski svet je tudi dobril predlog, da občinska podeli zlato kolajno Josip11 in Abdonu Vižintinu kot P jeF za njuno več kot dvajset'eu vanje v občinskem svetu Ji Soglasno je bila tudi od* solucija, s katero občinski . živa pokrajinsko upravo,f prej poskrbi za gradnjo J®-. fjaDri seka pokrajinske ceste sk°je p£. dfj iDrii oncmsKi »»;--■ Mii ‘ upravo pa poziva, naj ^jo " žino, po načrtu, ki ga J* leti odobril občinski svet’ A črt odobri, ker je zadeva reča. V zadnjem delu seje jj- v t svet imenoval predstavnik zorcijih in člane razn.h k ^ vseh komisijah in konzervo ^1* di predstavnik, ki ga ^ # r manjšina, razen v konzor*1' ški vodovod. jj, t* Prihodnja seja bo v petek, »k* Srednješolski protest Po liceju «Galilcb zaseden tudi cCani* A Dijaška protestna Jl^, ickaterih »roti demokratu®1 p Misas^ i V ganizaciL*, V nekaterih protidemokri okrožnice ministra vicah dijaških org: lah, se širi. Po liceju »-v, »vir lilei* v Rossettijevi riiuiki zasedli nredvčefflj dijaki zasedli predvčeraj^^ poldne, so zasedli svojo t> dijaki trgovskega tehnich®*^ da »G.R. Carli*. pZ Občinski baze« «BrU£^tic' bo ponovno odprt za nes, 2. dec. ob 12. vsi- I J\