GrosuPlje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2002
352(497.4 Dobrepolje 120020104,10
3
š kraj
INFORMATIVNO GLASILO OHCINL DOBRLPOLJE
letnik VIII, št. 10
november 2002
SLS ponovna zmagovalka lokalnih volitev
Anton Jakopič izvoljen v prvem krogu
Na lokalnih volitvah 10. novembra je županski kandidat Anton Jakopič (SLS) dobil 52,60 % glasov, Janez Pavlin (NSi) 30,79 % in Alojzij Palčar (LDS) 16,61 % glasov.
SLS bo imela v novem občinskem svetu 5 mandatov, SDS pripadata 2, kar je en mandat manj, kot do sedaj. Isto število mandatov bo imela v novem občinskem svetu NSi. LDS je en mandat pridobila, kar pomeni, da bo imela po novem tri mandate.
Na fotografiji so vsi trije kandidati za župane na predvolilnem srečanju Nove Slovenije v Jakličevem domu nekaj dni pred volitvami. Drugi z leve je kasnejši zmagovalec Anton Jakopič. Stran 3
•$lz vsebine
Konec mandata za sedanji občinski svet
Zadnja seja OS v mandatu Izidi lokalnih volitev 2002 Primerjava lokalnih volitev 1994-1998-2002 Predvolilni utrinki Stolarna Dobrepolje na pohištvenem sejmu Podjetje VV00DTRADE odprlo nove prostore v Grosupljem Intervju: Tone Kuntner Koncert vokalne skupine Mavrica Razstava DPŽ
Srečanje gasilcev - veteranov Iz Planinskega društva Dobrepolje Šport
Prireditve za občinski praznik
- Sobota, 30.11. 2002, ob 19. uri, Jakličev dom: zaključna prireditev UREJENA DOMAČIJA 2002;
- Nedelja, 1.12.2002, Podgora, ob 11. uri sv. maša, ob 13. uri prihod Miklavža;
- Petek, 6.12. 2002, ob 18. uri, Jakličev dom:
Vrtec Ringaraja - VEČER Z LJUDSKIM IZROČILOM;
- Petek, 6.12.2002, o»19. uri, OŠ na Vidmu: SIMULTANKA Z LEONOM GOSTIŠO;
- Sobota, 7.12.2002, ob 9. uri v OŠ na Vidmu ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU;
- Sobota, 7.12. 2002, ob 19. uri, Jakličev dom: OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU.
Prireditve so v sklopu praznovanja občinskega praznika. Podrobnejši program na straneh 2 in 16.
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 20.12.2002. Prispevke sprejemamo do 10. decembra.
120020104,10
Županova stran
november 2002
Hvala za zaupanje
Volilna mrzlica za našo občino se je po prvem krogu polegla. Odstranili smo plakate in življenje mora spet steči v normalnem ritmu. Odprtje še drugi krog za predsednika države. Rezultati so znani in na nas vseh, ki smo izvoljeni, je, da opravičimo izkazano zaupanje.
Dela ne bo zmanjkalo - ne za župana, ne za občinske svetnike, ne za vse druge, ki želijo s svojim delom kaj doprinesti za naše skupno delo, saj se neprestano pojavljajo nove potrebe, novi načrti in tudi novi problemi se odpirajo, ki jih je potrebno reševati. Visoka, skoraj 80% volilna udeležba, dokazuje, da našim občanom ni vseeno, kaj se v naši občini dogaja, in da resnično želijo sodelovati pri odločanju o naši skupni usodi. Za vse, ki smo izvoljeni, pa je to tudi velika obveza in velika odgovornost.
Ob moji ponovni izvolitvi za župana, bi se rad zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki ste mojo kandidaturo podprli. Res iskrena vam hvala za zaupanje. Rad bi vsakemu posebej stisnil roko in mu rekel hvala lepa. Ker tega ne morem storiti, se vam tukaj javno zahvaljujem. Še posebej se vam zahvaljujem za vse izkazane ustne in pisne čestitke, ki sem jih prejel v teh dneh po izvolitvi. Prepričan sem, da je bila vaša odločitev pravilna in v korist nas vseh skupaj. Sam želim, tako kot doslej, delati z veliko vnemo in pričakujem, da bomo tudi v novoizvoljenem občinskem svetu našli tisti pravi konstruktivni dialog, ki je potreben za dobro delo.
Ob koncu mandata bi se rad, kot stari in kot novoizvoljeni župan, zahvalil vsem, ki ste bili v tem mandatu na takšen ali drugačen način vključeni v delo občine. Vsako javno delo zahteva odrekanje, odrekanje svojim lastnim potrebam in razdajanje samega sebe tudi za druge. Hvala tudi vsem tistim, ki jim skupaj z mandatom občinskega sveta poteče tudi njihov mandat. Posebej velja zahvala vsemdosedanjimčlanomobčinskegasve-ta, članom nadzornega odbora, članom raznih drugih odborov in komisij, članom in predsednikom vaških odborov. S svojim delom ste dokazali, da vam naša skupnost nekaj pomeni in da čut za medsebojno sodelovanje in delo za skupni blagor še ni zamrl. Res je, da javno delo ne doživi vedno hvale, toda živite v prepričanju, daje tudi vaše delo, čeprav
morda nevidno, pripomoglo k našemu skupnemu napredku. Pričakujem vaše nadaljnje sodelovanje.
In ker zaradi volitev naše delo ne sme stati in tudi ni stalo, je prav, da vam na kratko omenim tudi nekaj del, ki so bila pred kratkim končana ali pa prav zdajle potekajo. Dela v Jakličevem domu, na
2. b fazi, so v polnem zagonu. Okolica je skoraj dobila svojo končno podobo. Tudi glasbena šola dobiva svojo podobo in upamo, da bo vseljiva do novega leta, prav tako tudi prostor za upokojence. Igrišča v Kompoljah in Strugah dobivajo svojo podobo, v teku so razgovori za nakup zemljišča za igrišče v Predstru-gah. Tudi šolska pot od centra Vidma proti šoli dobiva svojo končno podobo. Pločnik je dobil še svetilke in cesta proti šoli je preplastena. Tudi izdelava prostorskega plana poteka, ne sicer tako hitro, kot bi mi želeli, vendar računamo, da bo osnutek v kratkem zagledal beli dan, to pomeni, da bo prišel na sejo občinskega
VABILO
Vse občane Občine Dobrepolje vabimo na prireditve v sklopu občinskega praznika, in sicer:
□ V soboto, 30.11.2002. ob 19. uri, v Jakličevem domu na Vidmu prireditev ob zaključku akcije Urejena domačija v organizaciji Turističnega društva Dobrepolje;
□ V nedeljo, 1.12.2002, v Podgori v organizaciji Turističnega društva Podgora, celodnevna prireditev s sledečim programom: Ob 11. uri sv. maša, po maši otvoritev adventnega sejma z blagoslovitvijo advent-nih venčkov, ob 13. uri prihod Miklavža;
J V petek, 6.12.2002, ob 18. uri, v Jakličevem domu "Večer z ljudskim izročilom" v organizaciji vrtca Ringaraja;
□ V petek, 6.12.2002, ob 19. uri, v Osnovni šoli Dobrepolje šahovska prireditev- simultanka z mednarodnim mojstrom Leonom Gosti-šo. Gospod Leon Gostiša se bo pomeril s 25 igralci naenkrat. Vsi prebivalci naše občine, ki želite igrati z gospodom Gostišo, se prijavite g. Alojzu Znidaršiču na telefon 7807 056 ali 031 350 506, vabljeni mladi in stari moški in ženske.
□ V soboto, 7.12.2002, ob 19. uri, v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju osrednja prireditev ob občinskem prazniku s sledečim programom:
- slavnostni koncert Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani
- predstavitev na novo izdane Jakličeve knjige Krajinske povesti, v kateri so zbrana krajša dela, ki opisujejo prav Dobrepolje in okolico. Posamezni odlomki bodo predstavljeni, delno tudi dramatizirani, v izvedbi dramske skupine Scena
- kratek nagovor župana Antona Jakopiča ob občinskem prazniku
- za prijeten konec tudi specialitete članic Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge.
Vljudno vabljeni na vse prireditve, še zlasti na osrednjo prireditev 7.12., ob 19. uri, v Jakličevem domu!
Občina Dobrepolje župan Anton Jakopič
november 2002
Lokalne volitve
sveta, ki ga bo dal v javno razgrnitev. Nekaj napora in usklajevanj bo potrebnih, da bo začel novoizvoljeni svet delovati. Delovati pa bo moral čim prej, saj smo tik pred novim letom, to je v času, ko se sprejema proračun za naslednje leto. Torej počitka ne bo. Z mandatom občinskega sveta potečejo tudi mandati vaških odborov. Najkasneje v roku dveh mesecev bodo sklicani tudi zbori vaščanov v vseh vaseh, kjer bomo volili vaške odbore za naslednje štiriletno obdobje. Pred nami je tudi občinski praznik, ki
ga praznujemo 6. decembra, na rojstni dan našega Frana Jakliča. V sklopu občinskega praznika bo več prireditev, spored je objavljen na drugem mestu. Osrednja proslava s koncertom Moškega zbora Rafko Fabiani bo v soboto, 7.12.2002, ob 19. uri v Jakličevem domu. Ob tej priliki bomo predstavili še eno, ponovno izdano, knjigo Frana Jakliča z naslovom Krajinske povesti, v kateri so zbrana krajša dela, ki govorijo v glavnem o Dobrepolju in okolici. Tudi to knjigo je izdala Mohorjeva družba ob pomoči naše občine in ob
aktivnem sodelovanju gospoda Ivana Grandovca. V petek, 6.12., ob 19. uri pa ste ljubitelji šaha vabljeni v šolo na Vidmu na tradicionalno simultanko z mednarodnim mojstrom Leonom Gostišo, ki je naš redni gost. V sklopu občinskega praznika bo tudi turnir v namiznem tenisu. Občinski praznik naj bo zares naš, zato se skupaj udeležimo prireditev in se skupaj poveselimo.
Pozdravlja vas vaš stari-novi župan
Anton Jakopič
POROČILO
O IZIDU VOLITEV ZA ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSKEGA
SVETA OBČINE DOBREPOLJE
Občinska volilna komisija Občine Dobrepolje je na seji, dne 11. novembra 2002, ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve župana in članov občinskega sveta Občine Dobrepolje:
SKUPNO ŠTEVILO VOLIVCEV 2.817 SKUPAJ GLASOVALO 2.242 ODSTOTEK UDELEŽBE 79,59 %
SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI
Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: ANTON JAKOPIČ        1165 glasov     52,60 % ALOJZIJ PALČAR        368 glasov      16,61 % JANEZ PAVLIN 682 glasov      30,79 %
Neveljavnih glasovnic pri glasovanju za župana: 27 Neveljavnih glasovnic pri glasovanju za občinski svet: 88
Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena ZLV ugotovila, da je za župana izvoljen naslednji kandidat:
ANTON JAKOPIČ, roj. 09.12.1951, naslov: Podpeč 30, 1312 Videm Dobrepolje, poklic: ekonomski tehnik, delo, ki ga opravlja: župan
MANDATI ZA OBČINSKI SVET
Posamezne liste kandidatov so skupno v Občini Dobrepolje dobile naslednje število glasov:
Glasov	% gl.	Št.man.	Ime liste
818	38,0	5	Slovenska ljudska stranka SLS
76	3,5	0	Združena lista socialnih demokratov ZLSD
408	19,0	2	Nova Slovenija-krščanska ljudska stranka NSi
414	19,3	2	Socialdemokratska stranka Slovenije SDS
438	20,3	3	Liberalna demokracija Slovenije LDS
Člani občinskega sveta Občine Dobrepolje, izvoljeni na volitvah 10. novembra 2002 so:
št.	ime in priimek        ime liste	
v/1.	KRISTINA EL SHAVVISH SLS	
2.	ALOJZIJ PALČAR	LDS
v 3.	FRANCI ŽNIDARŠIČ	SDS
	BRANE BRODNIK	SLS
5.	JOŽE HOČEVAR	N.Si
6.	KRISTINA GREGORIČ	SLS
7.	MOJCA NOVAK	LDS
8.	STANE JAKIČ	SDS
f 9.	MARKO MAROLT	SLS
10. JANEZ PAVLIN
N.Si
11. IVAN GRANDOVEC SLS
12. JOŽE SAMEC
LDS
Predsednica OVK Mojca Burgar, univ. dipl. iur. I. r.
4
Lokalne volitve
november 2002
Rezultati glasovanja za župana po voliščih
VOLIŠČE	ODDANIH	NEVELJAVNIH	JAKOPIČ	PALČAR	PAVLIN
VIDEM	645	6	379	96	164
ZDENSKAVAS	158	1	102	22	33
HOČEVJE	80	i	52	18	7
ZAGORICA	135	2	75	17	41
PREDSTRUGE	327	4	137	86	100
KOMPOLJE	289	4	134	73	78
PONIKVE 1	201	1	39	26	135
PONIKVE 2	68	0	11	12	45
STRUGE	329	6	228	18	77
PREDČASNO	5	0	3	0	2
PO POŠTI	5	0	5	0	0
Rezultati glasovanja za občinski svet po voliščih
VOLIŠČE	ODDANI GLAS.	NEVELJ. GLASOVI	SLS	ZLSD	NSI	SDS	LDS
VIDEM	645	23	268(43,1)	19(3,1)	98(15,8)	110(17,7)	127(20,4)
ZDEN.VAS	158	1	67(42,7)	1(0,6)	35(22,3)	37(23,6)	17(10,8)
HOČEVJE	80	8	28(38,9)	8(11,1)	3(4,2)	13(18,1)	20(27,8)
ZAGORICA	135	3	41(31,1)	3(2,3)	36(27,3)	30(22,7)	22(16,7)
PREDSTR.	327	12	85(27,0)	10(3,2)	43(13,7)	82(26,0)	95(30,2)
KOMPOLJE	289	10	98(35,1)	9(3,2)	40(14,3)	65(23,3)	67(24,0)
PONIKVE 1	201	17	41(22,3)	4(2,2)	58(31,5)	32(17,4)	49(26,6)
PONIKVE 2	68	1	17(25,4)	5(7,5)	17(25,4)	12(17,9)	16(23,9)
STRUGE	329	13	167(52,8)	17(5,4)	76(24,1)	33(10,4)	23(7,3)
PREDČ.GL.	5	0	3(60,0)	0 (0,0)	2(40,0)	0(0,0)	0(0,0)
Primerjava volilnih izidov po voliščih 1994 -1998 - 2002
Objavljamo primerjavo izidov lokalnih volitev po voliščih v letih 1994,1998 in 2002. Tabela ni popolna, ker niso objavljene volilne liste, ki so sodelovale le na prvih volitvah. Tako v tabeli ni liste Andrej Škantelj in skupina volivcev, ki je leta 1994 dobila skupno 131 glasov, in liste SOPS, kije dobila leta 1994 skupno 85 glasov. Na prvih lokalnih volitvah je glasovalo 1743 volivcev, v letu 1998 je oddalo svoj glas 1871, na letošnjih volitvah pa 2242 volivcev. V skupnem seštevku so zajeti tudi glasovi, ki so prispeli po pošti oziroma so bili oddani na predčasnem glasovanju. Število neveljavnih glasov v tabeli ni prikazano.
Številke pomenijo število glasov.
VOLIŠČE	SKD**	SLS***		SDS	LDS	ZLSD****
	1994-1998	1994-1998-2002	2002	1994-1998-2002	1994-1998-2002	2002
VIDEM*	126-80	134-210-268	98	121-127-110	55-112-127	19
ZDENSKAVAS	54-39	23-49-67	35	14-45-37	11-7-17	1
HOČEVJE	5-5	14-33-28	3	2-5-13	23-21-20	8
ZAGORICA	26-30	32-39-41	36	21-43-30	8-19-22	3
PREDSTRUGE	43-32	60-79-85	43	66-79-82	32-72-95	10
KOMPOLJE	62-31	32-78-98	40	53-55-65	36-75-67	9
PONIKVE 1	41-51	23-31-41	58	41-42-32	25-25-49	4
PONIKVE 2	22-18	5-12-17	17	14-15-12	14-23-16	5
STRUGE	161-70	17-126-167	76	57-47-33	17-20-23	17
SKUPAJ	542-360	341-666-818	408	423-464-414	221-381-438	76
*Na volitvah leta 1994 in leta 1998 sta bili volišči Videm 1 in Videm 2 (v tabeli so glasovi z obeh volišč sešteti), na volitvah leta 2002 sta obe volišči združeni.
** SKD je kot samostojna stranka obstajala le na volitvah 1994 in 1998. ***Na volitvah leta 1994 in leta 1998 je obstajala prvotna SLS, na volitvah leta 2002 pa je prvič nastopila SLS, kije nastala po združitvi z bivšo SKD. ****ZLSD je imela samostojno listo le na volitvah leta 2002. ***** NSI je na lokalnih volitvah prvič nastopila leta 2002.
IZIDI VOLITEV ZA ŽUPANA LETA 1998
ANTON JAKOPIČ (SLS): 1092 glasov (56,40%) IGOR AHAČEVČIČ (SKD, SDS): 568 glasov (29,34%) ALOJZIJ PALČAR (LDS): 276 glasov (14,26%)
Utrinki iz predvolilnega časa
Lokalne volitve vsake štiri leta vsaj za nekaj časa razgibajo našo vsakdanjost. Ponekod bolj, drugje manj. In kako je bilo pred zadnjimi volitvami v naši občini? Morda manj razburljivo in bolj predvidljivo kot pred štirimi ali osmimi leti. Pa vendarle. V luči zdaj že znanih volilnih izidov osvežimo spomin na predvolilne dogodke.
(Foto: M.S.)
Po predstavitvi kandidata Antona Jakopiča in liste SLS. Po razpoloženju sodeč se Anton Jakopič v vlogi kandidata za župana ni prav nič bal
za zmago.
Kuhanje predvolilnega golaža pred občinsko stavbo si je omislila LDS.
Pestro in veselo je bilo tudi na predstavitvi kandidata za župana Janeza Pavlina in liste NSi v Jakličevem domu.
SLS in Nsi sta se predstavili tudi v avli šole v Strugah.
Predzadnja seja Občinskega sveta v
mandatu
22.10.2002 so se občinski svetniki sestali na 36. redni in hkrati predzadnji seji v tem mandatu. Na dnevnem redu je bilo 12 točk.
Najprej so potrdili zapisnik 33. redne seje in dveh korespondenčnih sej. Na eni od njih so potrdili sestavo volilne komisije za lokalne volitve, na drugi pa so potrdili noveliran investicijski elaborat za investicijo "Rušenje, nadomestna gradnja in dozidava Jakličevega doma" in noveliran načrt razvojnih programov.
Na redni seji pa so bili svetniki seznanjeni s poročilom o gradnji Jakličevega doma, kjer so v glavnem končana dela, ki se nanašajo na II. a fazo gradnje, to je dokončanje dvorane s spremljajočimi prostori, fasadna zapora objekta ter izdelava fasade. V dvorani so izvedena vsa dela, ki se nanašajo na sanacijo lokacije stolov in korekcijo klančine za prehodom. Dobavljeni in dograjeni so tudi priklopni sedeži. V teku pa je že II. b faza, ki obsega dokončanje prostorov glasbene šole, prostorov za upokojence, montaža dvigala ter dokončanje zunanje ureditve.
Za zadnjo sejo OS v tem mandatu je Upravna enota Grosuplje pripravila obširno poročilo o svojem delu v letu 2001. Svetniki so bili seznanjeni z osnovnimi značilnostmi in organizacijo upravne enote, s statistiko o opravljenem delu in vsebinski problematiki po delovnih pociročjih. Poročilo je vsebovalo tudi izvajanje uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami, o prostor-
ski problematiki itd. V poročilu je bilo poudarjeno, da so rezultati dela v skladu z letnim načrtom, saj so z obstoječo kadrovsko strukturo kljub povečanemu številu vlog, ki se rešujejo po upravnem postopku za 8438 zadev, uspeli rešiti 96% zadev (obravnavane zadeve 29616, rešene 28558). Od tega jih je bilo 90,6% rešenih v enem mesecu, 4,1% v dveh mesecih in 5,3% po preteku dveh mesecev. Nerešenih je ostalo 3,6% ali 1058 zadev. Poleg tega je UP Grosuplje izdala skupaj 9576 potrdil, izpiskov in procesnih sklepov. Uspešno in pravočasno je opravila tudi vse tehnične naloge na področju financ, kadrovskih zadev, obrambnega načrtovanja ter glavne in sprejemne pisarne.
Svetniki so bili s poročilom, ki ga je posredovala načelnica UE Nevenka Dolgan, v glavnem zadovoljni, pripombe so imeli le na postopke reševanja vlog za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ker se je po besedah svetnikov kar nekaj vlog občanov ustavilo na Upravni enoti, na uradni odgovor pa so čakali tudi leto in pol.
Načelnica UE Nevenka Dolgan in vodja Oddelka za okolje in prostor Janja Slap-šak Goreč sta zavrnili očitke in poskušali na konkretnih primerih pojasniti razloge, zakaj ni prišlo do izdaje lokacijskega dovoljenja.čeprav je bila v posameznih
primerih iz njima neznanih razlogov že izdelanaprojektnadokumentacija. Dokazovali sta, da lahko UE izda lokacijsko dovoljenje le na podlagi prostorskega plana, ki ga je sprejela občina. Če torej območje ni zazidljivo, tudi lokacijskega dovoljenja ne morejo izdati. Precej dolgo razpravo o prostorski problematiki je zaključil župan Anton Jakopič, ki je dejal, da se zadeve na področju prostora zapletajo od takrat, ko je občina zgubila pristojnosti pri postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja. Dejal je tudi, da so sedanji prostorski plan pripravljali strokovnjaki s Fakultete za arhitekturo, pričakuje pa, da se bodo problemi rešili z novim prostorskim planom. Občina je namreč v fazi priprav spreminjanja prostorskega plana, na osnovi katerega bo potrebno spremeniti tudi PUP-e in na podlagi njih dopolniti občinske akte. Po županovih besedah bi občina in Upravna enota morali najti skupni jezik, da bi se omogočila ljudem normalna gradnja.
Razprava je ponovno dokazala, da je prostor najobčutljivejše področje, kljub temu pa so svetniki izkoristili prisotnost načelnice UE in ji postavili še nekaj drugih vprašanj. Med drugim jih je zanimalo, kaj se da narediti za prebivalce Strug, da bi vsaj določene zadeve urejali na UE Grosuplje. Načelnica Nevenka Dolgan in župan Anton Jakopič sta potrdila, da so se po osmih letih le začele aktivnosti, ki bodo uredile področje UE. Ministrstvo za notranje zadeve je županom že zadolžilo, da napravijo podatkovno bazo, kar bo pospešilo ureditev tega problema.
Svetnike je zanimalo tudi področje denacionalizacije oz. kaj je z zahtevki
agrarnih skupnosti glede vaške zemlje. Na to vprašanje posebno spodbudnega odgovora niso dobili. Čeprav je UE Grosuplje pri postopkih denacionalizacije med najuspešnejšimi, pri denacionalizaciji vaške zemlje še ni napredka, ker so določene ovire.
V nadaljevanju seje je bil sprejet odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2002 in predlog sklepa o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini. Ta sklep je formalne narave, ker je v skladu Z Odlokom potrebno pred koncem leta določiti novo vrednost točke. Ta se za leto 2003 ne bo povečala in ostaja ista, kot je bila letos. Svetniki so bili ob tem še seznanjeni s podatkom, da je bilo za leto 2002 do zdaj zbranih okrog 15 milijonov tolarjev, do konca leta pa pričakujejo iz tega naslova skupno od 18 do 20 milijonov tolarjev zbranega denarja.
Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil sprejet 3. avgusta 2001, je Občinski svet sprejel dopolnjen osnutek Odloka o ustanovitviJVIZOŠDobrepo-lje. Spremembe, ki jih prinaša
odlok, ne posegajo bistveno v delo JVIZ OŠ Dobrepolje.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o soglasju k investicijam v zdravstveno dejavnost na primarni ravni v zdravstveni postaji Videm. Po tem sklepu bosta leta 2004 zajeta v proračunu adaptacija otroškega dispanzerja s posebnim vhodom in ureditev posebne čakalnice za zobno ambulanto.
Svetniki pa so dali tudi soglasje k prošnji Zdravka Marica dr. med. za dodelitev koncesije za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Videm. Privatizacijo zdravstvene postaje Videm so svetniki sprejeli z odobravanjem, saj z njo pričakujejo dolgoročno izboljšanje zdravstvenega varstva v občini. Ob tem pa so izrazili še željo po celodnevni zdravstveni in zobozdravstveni oskrbi.
Na dnevnem redu pa je bil še odlok o izdajanju občinskega glasila. Ustanovitev in izdajanje glasila je bilo uvedeno na podlagi sklepa , ki je bil sprejet na podlagi tedaj veljavnega zakona o javnih glasilih. Sklep je sprejel OS v prejšnjem mandatu. Določila novega zakona, sprejetega v aprilu leta 2001 pa zahtevajo, da mora izdajatelj vsak jav-
ni medij vpisati v razvid pri pristojnem ministrstvu. Ker po enem letu postopek še ni bil opravljen, je Ministrstvo zahtevalo čim prejšnji sprejem odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila in izpeljavo ustreznega postopka za vpis. Občinska uprava je zato pripravila osnutek odloka, in sicer na osnovi zakona in sprejetih sklepov na eni od prejšnjih sej. Osnutek je bil sprejet z veliko pripombami, zato je bilo sklenjeno, da ga občinska uprava dopolni do zadnje seje v tem mandatu.
Franci Znidaršič je opozoril na problem pojavljanja vode v središču Kompolj. Odgovor Občinske uprave je bil, da je bila v zadnjem času ponikalnica sanirana.
Jože Pugelj je izrazil skrb zaradi prehitre vožnje nekaterih voznikov skozi vasi Lipa in Pri Cerkvi, zaradi katere se ljudje čedalje bolj pritožujejo. Predlagal je postavitev grbin. Tako imenovanim "ležečim policajem" vsi svetniki niso bili najbolj naklonjeni, ker po dosedanjih izkušnjah prihaja do pritožb bližnjih stanovalcev zaradi prevelikega tresenja. Omenjali so druge rešitve.
Alojzij Palčar je opozoril na kršitev poslovnika in statuta v primeru Odbora za kmetijstvo. Navajal je zakon, po katerem s prenehanjem članstva v OS preneha tudi članstvo v vseh komisijah in odborih. Istega svetnika je še zanimalo, zakaj občina ni prispevala barve za označbo cest za večjo varnost šolarjev. Pojasnjeno je bilo, da zaradi skorajšnje pre-plastitve.
Na končuje župan informiral Občinski svet, da so se vaš-čani Zagorke dogovorili za lokacijo novega igrišča. Lastnik je parcelo, na kateri naj bi občina zgradila igrišče, pripravljen prodati, zato so svetniki
nakup odobrili.
Zadnji problem, s katerim so se občinski svetniki soočili na svoji zadnji seji, pa prihaja iz Predstrug. Vaščani namreč nasprotujejo izgradnji mizarske delavnice sredi stanovanjskega naselja, zato so o tem obvestili vse ustrezne institucije in tudi inšpektorja. Na upravni enoti trdijo, da investitor nima ustreznih papirjev za izgradnjo. Na seji OS so bili prisotni tudi trije vaščani, ki so dobili pravico povedati svoje stališče. Trdili so, da se problem vleče že dve leti in da se bodo poslužili vseh pravnih možnosti, da bi preprečili gradnjo. Tudi nekateri svetniki so povedali svoje mnenje, ki je bilo v večini primerov posplošeno. Posamezniki svetniki so izrazili negodovanje, češ da se vse bolj zatira tiste, ki hočejo delati, po drugi strani pa je bilo slišati tudi očitek, da je občina zavajala investitorja. Vendar se do konkretnega primera svetniki večinoma niso hoteli opredeliti. Vztrajali so, da je naloga občinskega sveta le sprejem prostorskega plana in ustreznih aktov. Če gre za črno gradnjo, naj ukrepa inšpekcija oz. ustrezne institucije.
Zupan je v tem podprl občinske svetnike in dejal, da občinski svet ni nikoli podpiral nobene nezakonite odločitve. Glede konkretnega primera pa je dejal, "naj vse teče po postopku", pri tem pa se je spraševal o smiselnosti zaostrovanja problema.
V vzdušju živahne razprave se je tako končala predzadnja seja Občinskega sveta v tem mandatu. Ker svetnike čaka še ena odločitev, to je sprejem Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila, je župan predlagal, da bi se še enkrat sestali in se poslovili v boljšem razpoloženju.
M. Steklasa
Vodja Oddelka za prostor Janja Slapšak Goreč, načelnica UE Neven-ka Dolgan, župan Anton Jakopič in podžupanja Tina Shavvish.
8
Izjave strank po volitvah
november 2002
Občinski odbor N.Si Dobrepolje Nova Slovenija -Krščansko ljudska stranka
Vsem volivkam in volivcem se zahvaljujemo za zaupanje, ki ste ga nam izkazali na lokalnih volitvah.
Hkrati pa čutimo veliko odgovornost do vseh vas, ki ste podprli nas in naš program, ki ga bomo skušali po najboljših močeh uresničevati. Z vami in za vas. Zato pričakujemo vaše predloge, pobude, vprašanja, ki jih lahko pošljete na:
Občinski odbor N.Si
p.p. 8
1312 Videm - Dobrepolje
SLS v Dobrepolju je zmagovalka lokalnih volitev 2002
Slovenska ljudska stranka
Izidi lokalnih volitev so znani. SLS v naši občini je zmagovalec volitev na dveh področjih. Občina je dobila novega, to je starega župana, g. Antona Jakopiča, ki ga je kandidirala stranka SLS in obenem podpirala SDS in tudi v občinkem svetu bo imela SLS največ mandatov, to je pet od skupnih dvanajstih.
Ta volilni rezultat si štejemo kot priznanje našega dosedanjega dela in obenem zaupanje naših volivcev za prihodnja štiri leta. Kaj je še potrebno dodati k temu? Najprej zahvala vsem tistim ljudem, občanom, ki so že do sedaj verjeli, dajali spodbude na najrazličnejše načine, da je naša smer delovanja pravilna in da ste od vseh ponujenih obljub iz drugih političnih strani najbolj zaupali nam in svoj glas dali na volilno nedeljo ljudem, ki smo združeni v SLS. S tem ste nas, spoštovani volivci naše stranke, ponovno nagradili in dodatno spodbudili, da se bomo še bolj zagnano in z veseljem lotili del, seveda z zadovoljstvom, da nam zaupate, kar je najpomembnejše! Tako kot do sedaj, bomo tudi v prihodnjih štirih letih nosili veliko odgovornost za obče življenje in delo v naši občini. Vedno smo se in se bomo trudili delati odprto, pošteno.v dobro vseh ljudi, ki hočejo to videti in čutiti. Sedaj pa prehajamo od besed k dejanjem in ne bomo vas razočarali, kajti naš temelj so krščanska načela, ne le deklarativno, ampak v dejanjih! Hvala še enkrat vsem volivcem SLS in trudili se bomo vam prisluhniti, da bomo naredili še več, kot smo vam obljubili. Drug drugega namreč potrebujemo, pomagajmo si vedno in povsod in rezultati ne bodo izostali.
Tina Shawish
Izjavljamo, da bomo v drugem krogu predsedniških volitev podprli kandidatko Barbaro Brezigar.
00 SLS Dobrepolje
Spoštovane občanke in občani!
Kot kandidat za župana se vsem, ki ste obkrožili številko 3, iz vsega srca zahvaljujem. Vaš glas pomeni veliko zaupanje, moj odgovor pa bo odgovornost in prizadevanje k pozitivnemu razvoju občine, da boste občani zadovoljni in ponosni. Vesel sem, zelo vesel, da bom skupaj z vami nadaljeval to pot, kajti zgradili smo močne temelje - osnovo za prihodnost.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste mi pomagali v predvolilnem boju, vsem nastopajočim na predstavitvah (Mavrici, Zagoriškim fantom, MPZ Struge, harmonikarju Robertu Kraljicu, povezovalcu Igorju Ahačevčiču).
Še enkrat HVALA iz vsega in veselega srca.
Janez Pavlin
SDS
Vsem, ki ste na zadnjih lokalnih volitvah oddali svoj glas za SDS, se iskreno zahvaljujemo in obljubljamo, da si bomo v prihodnjem mandatnem obdobju prizadevali uresničevati program, ki bo v interesu prebivalcev celotne občine.
OO SDS Dobrepolje
LDS
WWW.2002.ldlS.Sl
Druga najmočnejša stranka v občini
Na letošnjih lokalnih volitvah smo dosegli zelo dober volilni izid, saj smo postali druga najmočnejša stranka v občini s tremi mandati v občinskem svetu. K temu ste pripomogli vi, volivke in volivci, s svojim oddanim glasom. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in podporo. Prisluhnili bomo vašim željam in pobudam ter se trudili delovati v interesu občanov, občank ter celotne občine.
00 LDS Dobrepolje
november 2002
Občinski svet
9
Konec mandata za drugi Občinski svet Občine
Dobrepolje
Marko Marolt
Končalo seje štiriletno obdobje drugega Občinskega sveta (1998 - 2002), ki so ga na začetku sestavljali naslednji svetniki (od leve proti desni): Janez Kralj, Janez Pavlin, Franci Znidaršič, Darko Medja, Anton Jakopič (župan), Stane Jakič, Tina Shavvish (podžupanja), Jože Klun, Jože Pugelj, Alojzij Palčar, Alojzij Erčulj, Ivan Grandovec,Tone Rus (tajnik občine).
Na sliki ni Olge Zupančič, ki je bila članica Občinskega sveta od 2.2.1999 do 29.1.2002 (takoj po izvolitvi A. Rusa za občinskega svetnika je mandat prešel na Olgo Zupančič, ker članstvo v OS ni združljivo s tajniško funkcijo). Po njenem odstopu je postal član sveta Bojan Novak, po odstopu Janeza Kralja 8.1.2001 pa je postal svetnik Marko Marolt. Fotografija je s prve seje Občinskega sveta, ki
je bila 9.12.1998.
Izjave občinskih svetnikov ob koncu
mandata
JOŽE PUGELJ:
"Čas prehitro beži in tako je tudi 4-letni mandat minil zelo hitro. Kljub temu pa nam je uspelo doseči mnogo zadanih ciljev in mislim, da smo lahko z doseženim zadovoljni. Neizvedenih je ostalo še nekaj nalog, kot je asfaltiranje manjših vaških poti, vendar pa za neuresničevanje nismo bili vedno krivi le svetniki, pač pa tudi posamezniki in upam, da bodo v prihodnosti našli skupni jezik in da se bo tudi to uredilo. Poleg tega pa je ostal nedokončan še en projekt na območju Strug, in sicer voda v Tisovcu. Vrtina je, sedaj pa je potrebno počakati na analize, kar traja približno tri leta, seveda pa je tako kot pri mnogih stvareh tudi tu problem denar, vendar pa se bo tudi ta v prihodnjih letih našel.
Do izmenjav mnenj in dogovarjanja je prihajalo med občinskimi sejami, ki pa so bile mnogokrat po nepotrebnem predolge zaradi vedno istega svetnika. Ob tej priliki bi poudaril, da brez vztrajnosti in potrpljenja ne bi mo-
gli toliko doseči. Še posebej pa bi se zahvalil županu, ki je imel vedno posluh zame ter za Struge, tajniku in drugim uslužbencem.
Želim si, da bi občina Dobrepolje tudi v prihodnje imela skupino ljudi, ki bi znala prisluhniti potrebam in željam prebivalcem in bi se trudila za razvoj in napredek v naši občini."
FRANCI ŽNIDARŠIČ:
"Delovanje občinskega sveta občine Dobrepolje v drugem mandatu je bil povsem nekaj drugega kot v prvem mandatu.
Če je bilo v prvem mandatu naše delo še možno predeliti pri vzpostavljanju nove občine in njenih organov, seje v drugem mandatu to delo večkrat sprevrglo v duhamorno dokazovanje in prikazovanje zadev, največkrat v najslabši možni luči. O tej temi veliko pove že druga seja občinskega sveta, ki se je začela s tem, ali lahko eden od svetnikov snema seje občinskega sveta za svoje potrebe. Prib-
ližno v takšnem duhu so potekale tudi seje občinskega sveta do konca mandata. Res je, da so bile v posameznih primerih razprave razvlečene in nekonstruktivne, po drugi strani pa sem večkrat tudi sam pogrešal strokovno bolje pripravljene predloge. Osebno sem ob takšnih diskusijah precej pogrešal diskusije nekaterih svetnikov, ki so se zelo redko oglašali in povedali svoje mnenje o zadevah, o katerih bi se po moje morali izjasniti tudi z besedo, ne le z dvigom rok.
Prav je, da seje občinski svet veliko ukvarjal z lokacijo in delovanjem kamnoloma, saj je bil ob Jakličevem domu najbolj spolitizirana tema v naši občini. Veliko premalo prostora je občinski svet namenil nekaterim drugim pomembnim temam, kot je naprimer zdrava pitna voda.
V splošnem je tudi drugi mandat delovanja občinskega sveta prinesel, skupaj z drugimi aktivnostmi v občini, velik napredek na območju celotne občine Dobrepolje.
Moje delovanje na sejah občinskega sveta je bilo ves čas v okviru konstruktivne kritike. Posameznih predlogov, ki so bili po moje neustrezni, nisem obsojal na neuspeh, temveč sem jih skušal z dopolnitvami dograditi. Podpiral sem predloge, za katere sem menil, da so dobri.
Ko ocenjujem lasten prispevek k delu občinskega sveta, mislim, da so bili moji cilji in ravnanja pri delu v občinskem svetu pozitivni, saj so vodili h graditvi in ne rušenju, k razvoju in ne stagnaciji in h konkretnim rešitvam in ne abstraktnim dilemam. V skladu s tem so potekale tudi moje odločitve in podpora posameznim sklepom občinskega sveta."
TINA SHAVVISH:
"OS je najvišji upravni organ na lokalni, občinski ravni. Delovanje OS je odvisno od
zadnja pika.
Upam, da bo novoizvoljeni svet občine nadaljeval delo, ki bo v korist in ponos vsem občanom občine DOBREPOLJE.
Zahvaljujem se vsem volivcem in volivkam, ki so nam zaupali so se odločili, da smo vredni zaupanja."
SLAVC PALČAR:
"Moje stališče na delo OS in na delo občinske uprave občani poznajo, saj sem zainteresirano javnost z mojimi pogledi tekoče seznanjal v "pismih bralcev". S takšnim pristopom pa mislim delovati tudi v bodoče. Vsekakor bi si želel, da bi se v bodoče sej občinskega sveta udeleževali tudi občani in na podlagi slišanega in videnega ocenili delo posameznih svetnikov, kakor tudi delo celotnega občinskega sveta.
Zadnji volilni rezultat je pokazal, da je bilo delo maloštevilne opozicije dobro, saj so nam volivci izkazali veliko zaupanje tudi za prihodnje štiriletno obdobje."
IVAN GRANDOVEC:
"Ko se oziram na moje sodelovanje v preteklih štirih letih v občinskem svetu, menim, da smo svetniki dobro sodelovali, iskali mnoge primerne rešitve in jih tudi našli. Pečat temu štiriletnemu obdobju sta na prvi pogled dali novogradnji - Jakličevega doma in mrliške vežice v Strugah. V teh letih pa smo imeli še veliko ostalih pogovorov s katerimi smo želeli doseči kvalitetnejše življenje v naši občini. Zelo pogosto so naše želje zaustavile finančne zmožnosti občine, zaradi česar je ostalo kar nekaj projektov nedokončanih. Prepričan pa sem, da smo v teh letih v občini napravili mnogo več, kot pa če bi bili vključeni občini Kočevje in Grosuplje. Zelo velik izdatek so bila sredstva za t.i. družbene dejavnosti kot so predšolska vzgoja, osnovna šola, zdravstvo, kultura, šport in knjižnica. Prepričan pa sem, da je dolgoročno denar, ki se nameni za te dejavnosti, najboljša investicija. V občini je zelo nizka nezaposlenost ( manj kot šest %), mnogo bolj pa me skrbi upadanje števila rojstev in hiter porast različnih oblik zasvojenosti ter uničevanja skupne lastnine (lomljenje prometnih znakov...) Menim, da bo moral novi občinski svet dati več poudarka grdim razvadam, ki se selijo iz mest na podeželje.
V osmih letih dela v svetu, sem se trudil, da bi našli vsepovsod neko srednjo pot, ki bi različna nasprotujoča stališča občanov lahko povezala in pripeljala do umirjenega življenja vseh občanov."
velikosti koalicije, to je konsenza med člani posameznih političnih strank. Vminulem mandatu so imele stranke t.im. pomladne opcije veliko večino in le dva predstavnika sta bila z liberalne smeri. V OS smo bili večinoma ljudje, ki smo se trudili zadeve kar najbolje razumeti, predvsem pa smo imeli voljo in željo, da poiščemo skupni konsenz za katero koli zadevo. Menim, da smo večina članov medsebojno dobro sodelovali, čeprav včasih nismo imeli enakih stališč, pa se je z dodatno razpravo vedno izkristalizirala odločitev, katera je dobila večinsko podporo. Vtem štiriletnem obdobju je bilo 37 sej, na katerih se je razpravljalo in odločalo o mnogih zadevah in projektih, ki se dotikajo splošnega občega življenja in dela v naši občini in so se že realizirale ali so še v fazi dela. Po moji oceni so bile najvažnejše odločitve naslednje: medobčinski projekt izgradnje komunalne deponije, rekonstrukcija in dozidava Jakličevega doma, nadaljevanje izvajanja rekonstrukcije na vodnem sistemu ter sprejetje odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč.
OS je parlament na lokalnem nivoju, kjer so s poslovnikom določena pravila potekala sej in samega obnašanja vseh udeležencev, to je članov OS in ostalih prisotnih. Pri razpravah prihajajo močno do izraza značajske, osebnostne lastnosti posameznih predstavnikov v svetu. Velikokrat je sicer prihajalo na sejah do nekorektnih, nekulturnih "izpadov" člana opozicije, ki so odraz njegove osebne nezrelosti in se je zato izgubilo nekaj energije, ki bi jo sicer lahko namenili za tvornejšo razpravo. Vsakdo bi se moral zavedati, da nosi za svoja dejanja tudi odgovornost! Vodenje sej mi je zaupal župan od osme seje dalje in predsedujoči skrbi tudi za red na sejah. Ne bežim pred odgovornostjo, vendar se stvari lahko uredijo samo tako, da sodelujejo vsi akterji, obe strani, kar se pa v omenjenem primeru kljub prizadevanju ni doseglo.
Menim, da je občinska uprava v tem obdobju delala dobro, rezultati so vidni za vse, ki jih hočejo videti. Ker pa so v občinski upravi zaposleni ljudje, so tudi oni zmotljivi kot kateri koli drugi, le bolj so pod kontrolo, ker delajo v javni službi."
BOJAN NOVAK:
"Moj staž člana občinskega sveta je bil gotovo najkrajši, saj sem član sveta postal šele s potrditvijo preostalih članov na januarski seji v letošnjem letu. Tako sem postal član OS na dobrih treh četrtinah mandata in to mi je pri vključevanju v delo predstavljalo precej težav. Poleg tega sem bil in sem v primerjavi z ostalimi člani še zelo neizkušen pri delu v politiki.
Moje mnenje o delu preteklega OS je pretežno zelo dobro, menim, da se je dobro, predvsem pa konstruktivno, delalo na več področjih, motila pa so me nekatera brezplodna pregovarjanja, ki ponavadi niso bila naravnana k reševanju problemov, pač pa k
ustvarjanju novih. Prav tako sem mnenja, da se s kulturnim dialogom, predvsem pa z umirjeno in premišljeno besedo, naredi več kot s povzdignjenim glasom, saj ta že po pravilu zbuja pri poslušalcih odpor.
Novoizvoljenemu OS v naslednjem mandatu želim konstruktivno delo na osnovi kulturnega dialoga in čim več realiziranih predvolilnih obljub."
JOŽE KLUN:
"Ob koncu štiriletnega mandata člana občinskega sveta seveda ne morem biti najbolj zadovoljen z vsem, kar se je v preteklih štirih letih v občinskem svetu dogajalo. Občinski svet je mnogokrat deloval premalo razmiš-Ijujoče, del občinskega sveta pa vse prevečkrat samo kot glasovalni stroj. Po eni strani je to logična posledica tega, kakšno je bilo razmerje moči oziroma strankarska sestava sveta - je pa to v tako majhni občini, kot je naša, nepotrebno - interes vseh naj bi bil delovati v dobro občanov, ne pa se iti neke visoke politike - to delajo drugje.
Seveda je po drugi strani tudi občinski svet v teh štirih letih zagotavljal nemoteno delovanje občine, delo je teklo na mnogih področjih, ki občanom zagotavljajo boljše pogoje bivanja. Ob tem je potrebno vedeti, da za vsem stoji denar in tega občina ima, kolikor ga pač ima, posledično je takšen tudi proračun, sploh ob dejstvu, da je določen del proračuna "fiksen" in se ga ne da preraz-porejati.
So stvari, ki so vidne in kot takšne pokazatelj dela v preteklih štirih letih - Jakličev dom, mrliška vežica, ceste, obnova vodovoda in še kaj - in so področja, kjer je za pokazati bolj malo, ker stvari stojijo na mestu - obrtna cona, vprašanje kamnoloma, turizem (ki ga ima večina le na jeziku) ...
Dela je za prihodnji mandat dovolj, novemu občinskemu svetu in občinski upravi želim čim več složnosti in odločitev, ki bodo v korist občanov."
JAKIČ STANE:
"Svoje delo je težko ocenjevati, kajti vsak misli, da dela najboljše. Sam sem se vedno zavzemal za skupno dobro, kajti vsi projekti, ki smojih skupaj gradili in zgradili, so bili dolgoročni, usmerjeni h kvalitetnejšemu počutju vseh občanov in boljšemu standardu življenja v naši občini, kljub temu pa povsod prihaja tudi do nezadovoljstva, saj vseh potreb in želja ne more zadovoljiti nihče.
V tem obdobju se je v občini z razpoložljivimi sredstvi opravilo veliko in - lahko trdim - kvalitetnega dela, ki bo vsem nam, občanom, v korist in ponos.
Posebno bi pa pohvalil vse tiste občane, ki so za skupno dobro prispevali prostovoljne prispevke in delo za razne namene gradenj, da se je pri projektih naredila še
Objavljene so vse izjave občinskih
svetnikov, ki so prispele v uredništvo do zadnjega dogovorjenega roka.
november 2002
i-
(     Gospodarstvo in podjetništvo
Obvestilo Davčne uprave
Obveščamo vse občane, krajane in druge, da se Ministrstvo za finance, Davčna uprav RS, Izpostava Grosuplje, Kolodvorska 4 preselila v druge prostore, to je prostore bivše SDK, službe družbenega knjigovodstva, ekspozitura Grosuplje, ki je bila 1.1. 2002 ukinjena.
Davčna uprava ima prostore v pritličju, v visokem pritličju in prvem nadstropju stavbe na Kolodvorski 4.
V pritličju stavbe je vložišče Davčne uprave, ki je odprto za občane ves poslovni čas od ponedeljka do petka. Posamezni referati pa so dosegljivi za stranke samo v času uradnih ur, in sicer:
Ponedeljek:
od 8.00 do 11.30 in od 12.00 do 15.00 Sreda:
od 8.00 do 11.30 in od 12.00 do 16.30 Petek:
od 8.00 do 11.30 in od 12.00 do 14.00
S preselitvijo ima Davčna uprava tudi novo telefonsko centralo in za boljšo komuniciranje z občani ima vsak referat tudi direktno klicno številko. Klicna številka hišne centrale je 781 85 10, fax št. pa 781 85 26 in 786 44 52. Direktne klicne številke referatov so: Referat za skupne naloge: 781 85 11. Vložišče: 781 85 29.
Referat za kontrolo, odmero in obračun davkov: 781 85 30.
Referat za knjigovodstvo in izterjavo: 781 85 14 in 781 85 15.
Referat za registracijo davčnih zavezancev: 781 85 21.
Referat za odmero davka od premoženja, od dohodkov iz kmetijske dejavnosti in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča: 781 85 19 in 781 85 20.
Referat za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti, prispevki za socialno varnost za s.p. in zaposlene pri s.p. in prostovoljno in pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 781 85 16, 781 85 17 in 781 85 18. Davčno knjigovodstvo in izterjava: 781 85 27, 781 85 23 in 781 85 24. Referat za odmero davka na promet nepremičnin, na dediščine in darila, od motornih vozil, od dobička iz kapitala in dohodkov iz premoženja: 781 85 22.
Referat za odmero dohodnine: 781 85 28 in 781 85 33.
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
DAVČNI URAD LJUBLJANA
Izpostava Grosuplje Po pooblastilu direktorja vodja izpostave: Anton Žitnik
STOLARNA Dobrepolje d.d.
STOLARNA DOBREPOLJE OB POHIŠTVENEM SEJMU
Stolarna se je na Ljubljanskem pohištvenem sejmu predstavila že trinajstič in smo stalni razstavljalec največjega sejma v Sloveniji.
Prikazali smo novo grafično podobo družbe kot tudi novo blagovno znamko pohištvo za jedilnice. Z novo investicijo, ki jo zaključujemo, bomo sposobni samostojno izdelati pohištvo po naročilu.
Ob pohištvenem sejmu je sekretar združenja lesarstva Jože Korber povedal naslednje misli:
"Eni najbolj trdoživih improvizatorjev, ki se v globalizacijskem svetu vsak dan znova bojujejo za svojo vlogo v muhastem gospodarskem teatru, so gotovo slovenski lesarji. Ravnateljica država jih je z nalepko "nekonkurenčno" že skoraj dokončno umaknila s svojega repertoarja. Ne glede na surovinsko samozadostnost, tradicijo, znanje in stopnjo zaposlitve, kamor sodi med industrijskimi panogami za tretje mesto. S približno 20 tisoč zaposlenih ustvari na leto približno 950 milijonov evrov celotnega prihodka. Slovenski lesarji so izraziti in med slovenskimi podjetji še vedno največji neto izvozniki."
To povsem drži tudi za našo družbo, zato v nadaljevanju objavljam tekst, ki je bil predstavljen v zborniku Lesarstvo 2002.
Po dolgotrajnem lastninskem preoblikovanju v prejšnjem desetletju je Stolarna Dobrepolje postala delniška družba z znanimi lastniki.
Na tem prostoru podjetje deluje že od leta 1926. Tradicija izdelave stolov je med nami prisotna že 70 let in zato z zadovoljstvom rečemo, da v Dobrepolju ZNAMO IZDELATI DOBER STOL.
Nosilna dejavnost v družbi je izdelava mizarskih stolov in miz. V manjšem deležu izdelamo tudi kosovno pohištvo in dvignjene modulacijske pode.
Družba je že desetletja pretežni izvoznik predvsem na zahodna tržišča. Glavni kupci prihajajo iz Nemčije, Švedske, Danske, Anglije in ZDA. V zadnjih letih uspešno sodelujemo tudi z Makedonijo, pričeli pa smo tudi sodelovanje s Hrvaško in Srbijo.
Naša družba že nekaj let nudi izdelke za znanega končnega kupca tako doma kot v tujini. Sposobni smo izdelati in ponuditi izdelek v različnih drevesnih vrstah ob bukve, hrasta, jesena, javorja, jelše do različnih barvnih odtenkov površinske obdelave in različnih tkaninah za tapeciranje stolov.
Vlaganja v organizacijo poslovanja, informatiko in tehnološki razvoj nas še nekako ohranjajo v konkurenčnem boju in zagotavljajo obstoj družbe.
Sorodna lesarska podjetja v Sloveniji bi glede na močno konkurenco in zniževanjem cen na svetovnih trgih morala narediti veliko več v smislu povezovanja in s tem pretoka informacij.
V Stolarni Dobrepolje se zavedamo, da brez razvoja in iskanja novih smeri in s tem odpiranja novih blagovnih znamk ni bodočnosti.
Z novimi posodobitvami v strojno opremo želimo našim kupcem ponuditi še več. Jasno je, da kdor zna izdelati stol, je dober mizar, saj je to eden težjih izdelkov v pohištveni industriji, ker to znamo, smo si zadali nalogo ponuditi kupcu še več, zato k sodelovanju vabimo arhitekte, oblikovalce, da na osnovi naših znanj in možnosti ponudimo opremo notranjih prostorov po merah in željah naročnika.
Naša fleksibilnost nam omogoča zadovoljiti potrebe kupcev, od naročila po izdelavi jedilniške garniture, do izdelave opreme gostiln, restavracij, pisarn do manjših hotelskih objektov.
Še vedno pa ostajamo pri slogu VARNO IN UDOBNO NA STOLIH STOLARNA DOBREPOLJE.
Stane Škulj
12
-
Gospodarstvo in podjetništvo J
november 2002
Podjetje Woodtrade odprlo nove prostore
Grosuplje, 26.10. 2002 - Ob deseti obletnici delovanja je proizvodno-trgovsko podjetje VVOODTRADE na
področju tako imenovane Gospodarske cone jug v Grosuplju odprlo nove poslovno-proizvodne prostore. Gre za družinsko podjetje, katerega lastnika sta Milan in Nevenka Strnad iz Predstrug.
Družina Strnad iz Predstrug
Po ustanovitvi leta 1989 in po začetnih težavah seje podjetje hitro postavilo na lastne noge in uspešno deluje že deset let. V prvih letih seje podjetje ukvarjalo predvsem s trgovino, kasneje pa tudi s proizvodnjo, ki je bila ves čas usmerjena v izvoz. Čeprav so postajali iz leta v leto uspešnejši, niso imeli svojih lastnih prostorov. Vse do zdaj so jih najemali v dobrepoljski ali grosupeljski občini. Zato pomeni odprtje lastnih proizvodnih prostorov uresničitev enega od ciljev, ki sta si ga poslovno us-
S prerezom traku sta župan Janez Lesjak in Milan Strnad odprla nove proizvodne prostore
Novi proizvodni prostori
pesna lastnika postavila že na začetku poslovne poti. Že pri najemu prejšnjih prostorov in kasneje pri odkupu zemljišča jima je pomagalo Gradbeno podjetje Grosuplje, podprla pa jih je tudi grosupeljska občina.
Pridobitev so v družinskem podjetju Woodtrade temu primerno proslavil i. Slovesno odprtje je bilo združeno z bogatim programom, ki so ga v večjem delu oblikovali Do-brepoljci. Nastopila je Godba Dobrepolje, Moški pevski zbor Rafko Fabiani, mešani pevski zbor Škrjanček in solo pevka Katja Žnidaršič. Poleg Dobrepoljcev pa so program popestrile še plesalke plesne skupine Mojce Horvat. Direktor Milan Strnad in župan Janez Lesjak sta pred ogledom prostorov slovesno prerezala trak. Oba sta bila tudi govornika na slovesnosti. Milan Strnad je po pozdravu gostov in poslovnih prijateljev na kratko opisal nastanek in kasnejši razvoj podjetja, župan Janez Lesjak pa je poudaril velik pomen odpiranja uspešnih podjetij v občini in pričakovanje, da se bo gospodarska cona, kjer se nahaja obrat VVoodtrada, začela hitro širi-
ti. Po blagoslovitvi objekta so se udeleženci slovesnosti ogledali zagon žage in poizkusen razrez lesa, nato pa se je program nadaljeval v hali, kjer je bila tudi podelitev nagrad in priznanj. Za zabavo je igral ansambel Franca Potočarja, za dobro hrano in pijačo pa je poskrbelo TD Podgora.
Ob pogledu na veliko število Dobrepoljcev pa se je zdelo, da je zadovoljstvo ob poslovnem uspehu lahko še večje, če ga proslavljaš skupaj s so-krajani.
M. Steklasa
Ena od nastopajočih na slovesnosti je bila tudi Katja Žnidaršič.
november 2002
Intervju
13
_POGOVOR S TONETOM KUNTNERJEM
"Kljubujem, torej sem"
Ko se pogovarjaš s Tonetom Kunt-nerjem, znanim slovenskim pesnikom in gledališkim igralcem, te fascinira njegov intelekt in umetniška moč, združena s človeško plemenitostjo in izrazitim posluhom za sočloveka in družbene pojave. Pogovor z njim je vsakokrat bogato doživetje, zato ga z veseljem že drugič predstavljam našim bralcem. Priložnost za pogovor seje ponudila ob njegovem obisku v Podgori, ko je bil eden najuglednejših gostov na rojstnem dnevu Pavline Novak.
V Dobrepolju ste bili že nekajkrat. Ob kakšnih priložnostih?
Mislim, da sem danes v teh krajih tretjič. Prvič sem bil pred kakšnimi petimi leti, ko sem bil povabljen in sem nastopil v Jakličevem domu na prireditvi za kulturni praznik. Ta dolina mi je ostala v tako lepem spominu, da sem po prvem obisku rekel svoji ženi: "Dobrepolje pa moraš videti." In tako sva kakšno leto kasneje izlet po Dolenjski razširila tudi na Dobrepolje in se prek Rašice in Trubarjeve domačije vračala v Ljubljano. Preživela sva čudovit dan.
Ali veliko potujete po Sloveniji?
Kar precej. Ker so to res nebesa pod Triglavom, kot je rekel Cankar, in redkim je dano, da imajo nebesa za domovino.
Kaj pa Slovenske gorice? Jih še obiskujete?
Vsekakor. Tam sem doma. Nekdanje domačije ni več, vendar je ta košček Slovenije zame najlepši, zato se pogosto vračam v Lenart, k Sv. Trojici, k Mariji Snežni... Okoli leta 1910 je tudi Cankar preživel nekaj mesecev v teh krajih pri dr. Alojzu Kraigherju, zato pravim: Če
Cankar ne bi videl teh prelepih Slovenskih goric, ne bi mogel napisati, da je Bog razsul lepoto "na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev,..." in poimenoval to deželo "nebesa pod Triglavom".
Kako komentirate trditev, da je izobraženec ali kulturnik, ki je preživel otroštvo na podeželju, v nekem smislu drugačen in bogatejši za marsikatero izkušnjo?
Predvsem bi lahko rekel, da je drugačen, ker je že od otroštva dalje povezan z zemljo in nekimi zakonitostmi, ki veljajo ves čas v življenju, ne glede na to, kje živi. Zaradi teh zakonitosti, ki jih spozna skozi dejanja, ne samo skozi besede, je tudi bogatejši, lahko bi rekli, da ima v tem smislu širši pogled na življenje.
Ena od tem vaše poezije je tudi eksten-cialna problematika kmečkega človeka. Čuti se razočaranje nad propadajočim življenjem na podeželju.
To je res, vendar ne gre za tarnanje ali konzervativizem, kot so v prejšnjih časih razlagali nekateri kritiki. Mene je vedno motila krivica in poniževalen odnos do
slovenskega kmeta. Kmečki človek, ki je v prejšnjem sistemu delal v zadrugi ali na državnem posestvu, ni delal s pravim odnosom do zemlje. Zemlja potrebuje lastnika, kajti samo lastnik zemlje je s srcem navezan nanjo in vztraja kljub težavam. In tistega, ki vztraja, je treba podpreti.
Kot umetnik še bolj intenzivno razmišljate o temeljnih življenjskih vprašanjih. Zakaj mislite, da je toliko negativnega v današnjem svetu?
Razmišljam o teh stvareh, pa se mi včasih kar pamet ustavi, toliko stvari mi je nerazumljivih. Ne vem več, kam gremo. Živimo nek hudičev čas, v katerem je edina vrednota dobiček. Ni več tistih vrednot, za katere se je treba malo bolj potruditi. Mislim, da bi največ povedal, če bi citiral Prešernove verze iz Glo-se: "... kupovajte si gradove, v njih živite brez trpljenja! ..."
Tradicionalne vrednote zginja jo. Ali se vam ne zdi, da je ta proces pri nas še posebno intenziven?
Včasih imam občutek, da ne spadam več v ta svet. Ne morem razumeti ljudi, ki jim dobiček pomeni vse. Nihče nič ne naredi. Razočaran sem nad šolstvom. Mladi ljudje so občutljivi in vodljivi in prav pri mladih ljudeh bi se dalo marsikaj narediti. Pri domovinski vzgoji smo zamudili enajst let, medtem je šla cela generacija mladih mimo. Težko razumem, od kod strah pred domovinsko vzgojo. Kot da je zastarela ... Tega ne razumem. In nočem razumeti.
Kaj ni tudi vedno manj ljudi, ki si upajo tradicionalne vrednote zagovarjati?
Jaz še vedno mislim in upam, da je še dovolj ljudi, ki so te tradicionalne vrednote obdržali, res pa je, da je vedno manj takih, ki si jih upajo izražati. Ko hodim po šolah in pripovedujem učencem, mi ti vedno z zanimanjem prisluhnejo in vidim, da moje besede padejo na plodna tla. Torej se še vedno da marsikaj narediti. Zadnjič mi je neka učiteljica rekla: "To ste pa tako lepo povedali." Sama si ni upala. V prejšnjem režimu sem to še razumel, ker so ti očitali nacionalizem, šovinizem in tako dalje. Ne morem pa
Intervju
november 2002
te bojazni razumeti danes, ko imamo svojosvobodno državo.
Vendar tudi globalizacija domovinski vzgoji ni naklonjena...
To je res, vendar Slovenci na tak način ne bomo preživeli. Za narod, ki kljub glo-balizaciji, ne bo znal srca gojiti, kot bi temu rekel, bo katastrofa. V globalizaciji smo še na toliko večji preizkušnji.
Kdo bi lahko poleg šole kaj naredil?
Mislim, da tudi starši. Vendar se vprašajmo, če smo kot starši v tej smeri sploh pripravljeni kaj narediti.
Kaj pa civilna družba, kulturniki...? Ali se vam ne zdi, da se čedalje manj sliši njihov glas?
Le redki še vztrajajo. Mnogi so obupali, drugi pravijo, da so svoje naredili. Včasih mi kdo pravi: "Čemu se sploh še ukvarjaš s politiko?" Odgovarjam jim: "Ne. saj se ne ukvarjam s politiko, ukvarjam se s svojo vestjo. Vest mi govori, da moram nekaj reči." "Kljubujem, torej sem", bi rekel na kratko
In zakaj zaradi takega stanja ni opaziti večjega nezadovoljstva v družbi?
Ker je človek večinsko bitje. Razširjeno je mišljenje, če mi materialno nič ne manjka, potem imam dovolj, drugih potreb nimam. Vse bolj so domače neprave vrednote. Predvsem sem razočaran nad ljudmi ciuha, ki so se sprijaznili s takim stanjem, kakršno vlada danes.
Pripravila M. Steklasa
Misel
Napredek se ne rojeva iz prilagajanja, ampak z drznostjo, pogumom ...
Henry Muller
A  il v°kalna skupina |t
/vlavricrv
prireja tradicionalni
BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT
z gosti
VOKALNI KVARTET STIČNA
v podgorski cerkvi sv. Miklavža v Dobrcpolju, v soboto, dne 21.12.2002, ob 19 uri
Koncert bo z lepo besedo popestrila Nina Klun
Prisrčno vabljeni!
Vokalna skupina Mavrica
VOKALNO SKUPINO MAVRICA SESTAVLJAJO:	
1. sopran	1. alt
Anita Ahačevčič	Helena Hočevar
Darja Sever	Vida Znidaršič
Špela Nose	
Mirjam Hočevar	2. alt
	Štefka Adamič
2. sopran	Tanja Zavašnik
Damjana Palčar	
Martina Šuštar	Umetniški vodja:
Milena Kline	Vesna Fabjan
november 2002
Kultura
15
Mavrični spev
Videm, Jakličev dom, 19.10.2002 - Kot se po dežju na nebesnem svodu prikaže mavrica v svojih prečudovitih barvah in vzbudi naše občudovanje, tako nas je navdušila vokalna skupina Mavrica na letošnjem letnem koncertu. Pevke so ga poimenovale Mavrični spev, ker so poskušale primerjati zapleteno pot, ki jo naredi mavrica, ko s sončnimi žarki prežene dež in napravi obok nad zemljo, z uspešnim vzponom "Mavrice", ki je bil pogojen z veliko znanja in truda.
Pevke z najdaljšim stažem in Vesna Fabjan (levo).
V celovečernem koncertu smo spremljali njihovo pot v pesmi in besedi vse od ustanovitve dalje leta 1979. V tem letu so nastopale pod imenom Dekliški zbor, njegov strokovni vodja pa je bil Miro Rozman. Dekliški zbor se je leta 1985 preimenoval v Ženski pevski zbor in kasneje v Nonet, ki je bolj ali manj uspešno deloval do leta 1996, ko se je končalo tako imenovano Rozmanovo obdobje. Na "nebesni svod" seje začela v tem letu vzpenjati skupina z imenom "Mavrica", katere strokovno vodstvo je prevzela Vesna Fabjan.
Uspešno pevsko pot vokalne skupine Mavrica je na odru spremljal voditelj Igor Ahačevčič, spreminjanje pevskih sestavov pa so predstavile kar same pevke. Koncert so začele tiste pevke, ki vztrajajo že od Dekliškega zbora dalje. "V mavrici se barve prelivajo in spreminjajo, včasih močneje, včasih nežneje, tako je tudi z našimi Mavricami", je de-
"Mavrica" se je krepila - prihajale so nove pevke.
jal Igor Ahačevčič in napovedal, kako so se "Mavrice" krepile. Štirim pevkam v črnobelih oblekah so se pridružile še štiri pevke v oblekah, v katerih so nastopile na prvem samostojnem koncertu Vi-va la musica leta 1997. Z novimi oblekami so nakazale, da prihaja njihovo novo obdobje. Kmalu nato so pevke dodale svojim oblekam še šale v barvah mavrice, kar naj bi ponazarjalo okrepitev barvnega spektra oz. z njim okrepitev skupine. Nazadnje so se pevkam na odru pridružile še tri, ki so se "Mavrici" priključile zadnje. Mavrični spekter se je tako še okrepil, "Mavrice" so se povzpele najvišje, to pomeni, da so se začeli njeni največji uspehi in najbolj uspela gostovanja. Poleg letnih koncertov se lahko pohvalijo s številnimi nastopi, najlepše spomine pa hranijo na adventno srečanje pevskih zborov na Dunaju.
In s kakšnimi pesmimi so se predstavile na tem koncertu? Izbira je bila pestra, od filmske glasbe in evrovizijske popevke v
priredbi umetniške vodje Vesne Fabjan, do afriške religiozne in Lennonove Yesterday; in seveda narodnih pesmi v različnih priredbah.
Med prvim in drugim delom koncerta je nastopil oktet Odmev iz Trsta. Gostje so se predstavili kar z devetimi pesmimi. Za kvalitetno izvedbo so jih poslušalci nagradili z dolgim aplavzom. Presenečenj pa še ni bilo konca, saj je voditelj povabil na oder vse bivše pevke skupine Mavrica, ki so bile do takrat posebne gostje v dvorani, da so s skupnim petjem zaključile koncert. Učinkovit zaključek koncerta, ki je spet postregel z vrsto novostmi - govorico simbolov, računalniško projeciranje slikovnega gradiva in razstavo v preddverju dvorane.
Poslušalci so preživeli lep večer, malo je namreč priložnosti, da lahko na domačem odru spremljajo prireditev z dvema tako kvalitetnima pevskima skupinama.
M. Steklasa
In prihajale so še mlajše.
Veliko pohvalnih besed je bil deležen oktet Odmev.
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOUE
vabi
na kulturno-zabavno prireditev ob zaključku akcije
Urejena domačija 2002
Prireditev bo v dvorani Jakličevega doma na Vidmu
v soboto, 30. novembra, ob 19. uri.
Prireditev bo v medobčinskem merilu in pomeni zaključek skupne akcije ohranjanja in ocenjevanja naravne in kulturne dediščine občin Grosuplje, Ivančne Gorica in Dobrepolje.
V programu boste spremljali podelitev letošnjih priznanj: ,\Ym&
- za najlepšo urejeno vas v občini Dobrepolje
- za najlepše urejeno okolico stanovanjske hiše v občini
- za najlepše obnovljeno staro hišo v občini
- za ohranjanje kulturne in naravne dediščine v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. jan^i
Po prikazu zbranega gradiva in podelitvi
priznanj bodo v kulturno-zabavnem programu
sodelovali: lIVP\|\™Jr/
DOBREPOUSKI ORKESTER MLADIH
pevka TINA GAČNIK ^
BIG BAN D GROSUPUE
pod vodstvom Braca Doblekarja
PRIJAZNO VABLJENI!
Pridite v Podgoro, Miklavž prihaja
Jesen je v dolenjskem koloritu zablestela v vsej svoji veličini. Z dneva v dan pripravlja prostor za snežno kraljico Zimo.Čas, da nas zopet obišče Miklavž, je tukaj. Podgorci si želimo, da nam bo letos kraljica Zima naklonjena in nam bo v času adventnega sejma poklonila snežinke, pri mrazu pa nam bo prizanesla.
Adventno-Miklavžev sejem bo l.decembra v okolici cerkve sv. Nikolaja in se bo pričel dopoldne po 10 uri. Sv.maša se bo pričela ob ll. uri in končala z blagoslovom adventnih venčkov. Po maši in blagoslovu sledi kratek premor, ki ga boste lahko izkoristili za ogled postavljenih stojnic različnih obrtnikov iz vse Slovenije ali za obisk našega Miklavževega bara ali pa boste po-kramljali z mimoidočimi in se osvežili z novimi novicami.
Miklavž se bo s spremstvom na sejem pripeljal na kočiji med 12. in 13. uro in pozdravil otroke pri cerkvi. Po prihodu Miklavža vas bodo angelčki s svojo dobroto razvajali, vragi pa vam bodo radoživo nagajali, tako, da bo kar pestro. Tudi letos se bodo lahko otroci fotografirali skupaj z Miklavžem in njegovim spremstvom, Miklavž pa bo po vaši želji otroke tudi obdaroval. V turističnem društvu smo se odločili ponuditi tudi možnost obdarovanja otrok ali svojih najbližnjih, zato vabimo vse zainteresirane starše, obrtnike ali podjetja, da s svojimi darili, ki jih pravočasno dostavite v Podgoro, obdarite svoje najbližje.
V času sejma bomo vaščani obiskovalcem ponudili prijetno vzdušje, v Miklavževem baru pa bomo poleg pijače letos ponudili tudi topli obrok.Vse, ki vas karkoli v zvezi s sejmom zanima, ne odlašajte s kontaktiranjem in pokličite na telefon 01-786-70-76 ali 786-70-77.
Turistično društvo in vaščani Podgore se veselimo in komaj čakamo prihod Miklavža, zato obiskovalce že sedaj pozdravljamo. Dovolite nam, da tudi vam polepšamo 1.december, morda pa bo preživeto veselje z nami, naše Miklavževo darilo vsem vam.
TD Podgora, Saša Strnad
S turističnim društvom Podgora in baklo v roki
Turistično društvo Podgora bo tudi letos devetič organiziralo pohod z baklami na Kamen vrh. Start iz vasi bo 25. decembra v Podgori izpred cerkve sv. Nikolaja ob 18. uri skupaj z vodiči v različnih skupinah in manjšimi časovnimi razlikami. Vsem pohodnikom bo društvo ponudilo možnost nakupa bakel in spodbujanje poguma v božičnem baru. Bakle pa boste lahko kupili tudi v vasi Podpeč, Predstruge in Ponikve.
Zaradi različnih interesov pohodnikov smo se letos odločili izpeljati dva koncepta pohoda;
Pohod z baklo na Kamen vrh in kmečko pojedino v glasbe-
november 2002
Iz društev
17
nem vzdušju in Pohod z baklami na Kamen vrh z božičnim plesom. V turističnem društvu smo bili skupnega mnenja, da bomo skupino najštevilčnejših pohodnikov v obeh možnih ponudbah simbolično obdarili in nagradili. Zato se nam večje skupine javite na samem startu v Božičnem bar-u, da bomo po vašem prihodu s Kamen vrha poskrbeli za obdaritev na lokaciji, za katero se boste odločili. Ker bosta lokaciji in glasbeno vzdušje odvisno od števila zainteresiranih, prosimo vse, ki imate željo ene ali druge ponudbe, da nam sporočite na tele-
fon.: 01- 78-08-129 ali 786-70-76 ali 786-70-76.
Zaželjeno je, da se pohodniki primerno oblečejo in obujejo, saj se vsako leto zgodi, da se kakšen izmed pohodnikov odpravi na'pohod v neprimerni opremi, kar mu onemogoči pohod skupaj z ostalimi, trmastim pa krepko oteži pohod.
Kaj vam bomo na pohodu še ponudili, vam bomo razkrili v decemberski številki Našega kraja.
TD Podgora, Saša Strnad
Srečanje gasilcev - veteranov
Ena od številnih dejavnosti gasilskih društev so tudi družabne prireditve in srečanja, ki so odraz medsebojne solidarnosti in močnega čuta pripadnosti društvu. Tudi po 63. letu starosti, ko gasilci prenehajo biti operativno dejavni in se priključijo veteranom, po srcu še vedno ostanejo gasilci in še vedno so po svojih močeh pripravljeni pomagati, kjer koli je potrebno.
Prikaz nove gasilske opreme
Pohvalno je, da nanje ne pozabijo mlajši, še aktivni gasilci in da sodelovanje poteka tudi v obratni smeri. Tako je bila pri Gasilski zvezi Dobre -polje ustanovljena Komisija za veterane, ki jo vodi Jože Zrnec iz Zdenske vasi. Ena od nalog komisije je organiziranje srečanj veteranov. Takšno srečanje je potekalo 19. oktobra na Vidmu, kjer je veterane gostilo najstarejše in največje gasilsko društvo v občini PGD Videm.
Odkar so sedanji veterani prenehali biti operativno ak-
tivni, se je v gasilskih društvih marsikaj spremenilo. Zato je precejšnje število gasilcev, ki so se zbrali na srečanju z zanimanjem prisluhnilo Jožetu Zrnecu, ki jim je pred gasilskim domom na Vidmu razkazal najnovejšo tehniko in način gašenja z njo. Novost zanje je bila tudi predstavitev gasilca v novi zaščitni opremi za gašenje notranjih požarov. V nagovoru veteranom pa je Jože Zrnec izrazil željo, da bi vezi med starejšimi in mlajšimi gasilci ostale tudi v prihodnje. Ne le zaradi medsebojnih druženj in izmenjave
izkušenj, ampak tudi zaradi morebitne pomoči veteranov v primeru potrebe, saj po njegovih besedah v praksi še vedno velja, da je kljub moderni tehniki prvi liter vode pri gašenju najpomembnejši. Prav tako so izkušnje starejših zmeraj dobrodošle.
Po predstavitvi so bili veterani povabljeni v gasilski dom, kjer jim je spregovoril predsednik GZ Dobrepolje Jože Lenarčič. Predstavil jim je delovanje Gasilske zveze Do-
brepolje in velik napredek, ki so ga dosegli v novi občini, predvsem na področju izobraževanja, tekmovanj patudi gasilske opreme. Pomembne pa so tudi različne prireditve in srečanja, kakršno je v mesecu požarne varnosti organizirala Komisija za veterane.
O potrebi in pomenu takih srečanj pa so bili zagotovo enotni tako organizatorji kot povabljenci.
M. Steklasa
Jožetu Zrnecu so veterani z zanimanjem prisluhnili
Veterane je pozdravil tudi Miloš Mehle, predsednik PGD Videm
Lisca - leto gora 2002
OZN je letošnje leto proglasila za leto gora. Zakaj? Težko dostopna pogorja so namreč še edina praktično neokrnjena področja zemeljske oble. Taka naj bi tudi ostala. Poleg ledenikov so tam tudi edini realni obnovljivi viri pitne vode. Poleg energentov je namreč tudi voda izjemen omejevalec razvoja človeštva. Zato je poudarek na sonaravnem razvoju gorskega sveta in to izrecno ne na škodo avtohtonega prebivalstva, da bi obstali z razvojem. O tem sem že pisal.
Ob praproščaku Milanu stoji Franci But (kmetijski minister RS), poleg Kristjan Jane (župan
Sevnice) s člani PD.
Osrednje srečanje članov in simpati-zerjev PZS je bilo 14. 9. 2002 na Lisci nad Sevnico. Na slavje so se planinci MDO Posavja pripravljali kar nekaj časa, saj so sočasno proslavili 100-let-nico JURKOVE koče, katero so pred tem temeljito obnovili. Odprli so obnovljeno Jurkovo pot, pripravili razstavo iz njegovega dela v nekdanji šoli v vasi Razbor neposredno pod Lisco in razstavo o gradnji koče pred sto leti v gradu Sevnica. In kdo je bil Blaž Jur-ko? Ves čas učitelj v šoli na Razboru, poleg tega pa je imel še več dejavnosti kot naš Jaklič.
V 4000-glavi množici planincev je bilo vodstvo PZS s predsednikom Francem Ekarjem s 44 prapori PD in množico politikov, ki so nastopali s kratkimi vljudnimi sporočili. Lahko rečemo, da je to srečanje izjemno uspelo. Lisca s svojim amfiteatrom v JZ
smeri z bivšim radarskim protitoč-nim centrom na vrhu, dostopi, bi lahko sprejela še nekajkrat več obiska. V
naslednjem letu se planira letno srečanje PZS na porečju Soče.
Mislim, daje bil naš letošnji društveni izlet ob lepem vremenu s sodelovanjem sponzorja J. Kerna, predvsem pa vesele družbe, prijeten. Pot sta predhodno preverila Mikličeva. Začeli smo v Kobilarni v Lipici, v kateri naj ne bi bili "izvorni lipicanci" ter šli dalje v Lokev. Ta vas je s privatnim bogatim muzejem v okroglem troetažnem obrambnem stolpu vsekakor vredna ogleda.
Zanimiv je že lastnik - vodič, gospod Srečko Rože, ki ppoizkuša z izjemno hitrim govorjenjem predstaviti množico eksponatov od nastanka vasi do sedanjega časa. Poleg stolpa je še župna cerkev sv. Mihaela z najbolj ohranjeno poslikavo stropa našega T. KRALJA. Priporočam še ogled jame Vilenica. Prehodili smo Škocjanske jame, katere so na seznamu svetovne kulturne dediščine. Reka (ime), katera ponikne in izvira nad Tržičem v Italiji kot Timav (pred cestninsko postajo). V Narin na kmečki turizem k Andrejevim smo že kar kasnili. Smo se pa dalj zadržali.
O delu društva in o pohodih pa naslednjič.
Alojz Nučič
Del praporov PD, med njimi tudi PD Dobrepolje.
c^azstava društva podeželskih žena
Videm, Struge, 3.11.2002 Tudi za letošnjo zahvalno nedeljo so članice DPŽ Dobrepolje-Struge pripravile razstavo jedi in jesenskih pridelkov. Spet so se odločile, da razstavo pripravijo na obeh mestih - na Vidmu in v Strugah. Fotoreportaža Našega kraja je iz obeh
razstav.
Nekaj članic DP2, ki so pripravile razstavo pri cerkvi na Vidmu. Letos so jo uredile po praznikih, od Martinove nedelje do konca božičnega časa.
Med številnimi jedrni je bila razstavljena pečena goska in kostanje va potica za Martinovo nedeljo. Dobrote iz peharja so ponazarjale božični večer. Različne vrste peciva, potic in golobic so ob jaslicah pričarale božični in novoletni čas, poprtnik pa praznik treh kraljev.
Letošnja novost na Vidmu je bila prodaja peciva, potic in drugih jedi.
Estetsko urejena razstava jesenskih pridelkov pod arkadami ob cerkvi.
Članice DP2 iz Strug so pripravile razstavo pred struško cerkvijo. Posebna spodbuda zanje je, da ljudje z odobravanjem in naklonjenostjo sprejemajo njihovo dejavnost in se po nedeljski maši radi zadržijo ob njihovih stojnicah. Kljub temu, da gre za kmečko okolje, ljudje radi kupujejo njihove izdelke. Članice DP2 pa so še posebej vesele spodbudnih besed in pohval njihovega župnika Bogomirja Hrena. Sploh je sodelovanje med njimi zelo dobro. In kaj so razstavljale letos? Na mizah, pogrnjenih s prti Pavle Hočevar, so razstavljale različne vrste kruha (koruzni, ajdov, pisan, kruh pečen na zelju), drobno pecivo, kolače, sirovo potico, flancate, medenjake ...
Po končani maši seje prav prijetno ustaviti pred cerkvijo, si ogledati razstavo, popiti kozarček kuhanega vina ali čaja in malo poklepetati.
Zbiralna akcija starega papirja
Učitelji in učenci razredne stopnje na Vidmu in v Ponikvah smo se odločili, da bomo v mesecu novembru izpeljali zbiralno akcijo starega papirja. Akcija je potekala na delovno soboto, 9. novembra. Učenci so po posameznih vaseh že nekaj dni prej zbirali po hišah star papir. V soboto pa so ga skupaj s starši pripeljali v šolo na Videm, ga stehtali in dali v zbiralnik. V akciji so se zelo dobro odrezali prav vsi učenci in starši, ki so jim pri tem pomagali. Tako so skupaj zbrali prek 10 000 kg starega papirja.
Papir smo prodali Papir servisu iz Ljubljane, denar pa bodo učenci porabili za plačilo prevoza na športni dan.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri zbiralni akciji.
Učitelji in učenci razredne stopnje
Zamolčana gnojnica
Prizadevanja slovenske vlade za vstop v evropsko unijo bodo očitno uspešna. Vstop ob običajnih pogojih pa bo imel precej težke posledice za kmetijsko predelovalni sektor v naši državi. V tem kratkem času pred vstopom v unijo bi torej težko pričakovali učinkovito prilagajanje na nov evropski režim delovanja na tem področju. Počasno prilagajanje pa dejansko deluje kot potuha tistim, ki bi delovali na kratki rok po starem sistemu. Rešitev situacije bo v tem, da se povečajo direktna plačila kmetovalcem po hektaru posejane kulture. S tem pričakujemo, da se znižajo cene osnovnih surovin v prehrani na evropski nivo. Z inovatorstvom in združevanjem pa bi presegli tehnološko zaostalost za Evropo.
Pri vsem tem nam kaj dosti ne bodo pomagali različni štrajki in kmečki upori. Kajti izpostavilo se je, ko so kmetje sprehajali se po ljubljanskem asfaltu, da dobi Peter Vrisk, predsednik Kmečke zbornice, tolikšno plačo na mesec kot deset povprečnih kmetov letne subvencije, torej približno za dvajset hektarjev obdelovalnih površin. Povprečna slovenska kmetija je velika 2,1 hektarja njiv. Ta človek je trdil in še trdi, da so kvote za mleko, meso pšenico itd. odločilnega pomena pri razvoju kmetijstva in preprečevanju zaraščanja njiv. Finančne zahteve predstavnika kmetov so znašale okoli 90 milijard tolarjev denarja iz proračuna. Tem in takim zahtevam se seveda pridružujejo različna društva in združenja kot so živinorejci pa vse do kmetijskih sindikatov.
Glede na ogromne zahteve pa tudi vlada ni držala križem rok. Sprejela je odredbo o podrobnih merilih za ocenjevanje in presojo ali obdelovalci zemlje ravnajo kot dobri gospodarji. Kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da uredba uvaja minimalna priporočila za gospodarjenje na kmetijskih zemljiščih in za uporabo različnih tehnologij. Pri kandidiranju za podporo iz direktnih plačil se bodo upoštevale možnosti kmetovanja in sprejemanje ukrepov za okolje-varstveno kmetovanje. Ker zakon nalaga obdelovalcem zemlje, da morajo le to obdelovati v skladu z predpisi in zakoni, bo zares potrebno prilagoditi kmetijsko proizvodnjo ekološkim in talnim razmeram. Dobra praksa kmetovanja mora upoštevati standarde o
varstvu živali, rastlin in celotnega okolja. Vsak kmetovalec mora upoštevati časovne omejitve pri gnojenju z gnojevko in umetnimi gnojili, ter drugimi vrstami kemikalij, ki se uporabljajo pri kmetovanju. Upoštevani namreč morajo biti standardi za ohranitev rodnosti tal. V nasprotnem slučaju se bodo po Sloveniji razleteli inšpektorji, ugotavljali kvaliteto zemlje in plodov, kar bo agencija za kmetijstvo uporabljala za odmero plačil torej poenostavljeno povedano, tisti, ki se bodo odločili za ekološko kmetijstvo bodo sprejemali precej več subvencij, kot pa tisti, ki bodo uporabljali umetna
gnojila in škropiva. Njihov prihodek iz državne blagajne se bo v zelo kratkem času začel približevati ničli. Zato se gospodje v tej čudni zbornici tako kot hudič križa bojijo vstopa v Evropsko unijo. Saj se seveda dobro zavedajo kakšno slabo je stanje na tem področju. Ekoloških kmetij v Sloveniji ni veliko. In če zbornica ne bo hitro odreagirala, agenciji pri ministrstvu za kmetijstvo denarja ne bo zmanjkalo. Bodo pa zato propadle kmetije sejalcev umetnih gnojil. Ampak potem ne bo pomagalo več vandranje po ljubljanskem asfaltu in polivanje gnojnice v mestno kanalizacijo.
Veste, vsak lahko ima svoje mišljenje o tem kako reševati kakšen problem. Večno se ne bo zmoglo dajati podpore vsakomur. Izpolnje-
vati bo pač potrebno pogoje po evropskih standardih. Zato se je potrebno začeti takoj prilagajati. Evropska unija ima namreč hrane veliko preveč. Za zmanjševanje pridelave je ena možnost ekološki način pridelave, hkrati pa se s tem tudi izboljša kvaliteta prehrane za ljudi. Kdor tega danes ne razume, bo to zelo dobro razumel tem nekje okoli leta 2007. Seveda, če takrat ne bo že prepozno za množico kmetovalcev. O tem bi vas, dragi moji soobčani, morali obveščati iz kmetijske zbornice pa tudi iz našega županstva. Razen če gospoda ne razmišlja samo o svojih plačah in jim je za vaše probleme popolnoma vseeno.
Zvonimir Zabukovec
Da se jih ne pozabi
Konec marca 2002 me je domačin Ivan H., ki sedaj živi v Ljubljani, povprašal, če mi je kaj znan primer, ko so partizani med vojno leta 1942 umorili tudi nekega strojnika na vodnem črpališču v Globočcu pri Zagradcu. Seveda sem ga opozoril, da verjetno misli na strojnika Maksa Gudriha, ki seje priselil vte kraje okoli leta 1922 in je bil zaposlen v zagraški elektrarni in so ga partizani umorili s skupino ljudmi v gozdu Sela Šumberku dne 15. 5. 1942. Sogovornik je zatrjeval, da je slišal, da so tudi v Globočcu umorili strojnika istega leta kot Gudriha.
Tako sem že naslednji vikend, 2. 4. 2002 odšel povprašat znanko Nado S. iz zagraške okolice, ki dobro pozna takratne razmere v teh krajih, kjer je preživljala svojo mladost. Odgovorila mi je, da so res poleti 1942 partzani odpeljali ženo z dojenčkom iz Globočca in ne strojnika. Živela je s svojim možem v Globočcu. Ni pa vedela povedati, kako se je pisala in ne imena te ženske, niti to, ali je bil otrok fantek ali deklica. Vedela je le povedati, kar se je takrat govorilo, da so ju partizani odpeljali nekam proti Tisovcu, kjer je bil takrat partizanski štab in da so ženo tam umorili, dojenčka pa izročili nekomu v Tisovcu.
Ker tega primera nisem poznal, sem se odločil, da zadevo raziš-čem, v kolikor mi bodo okoliščine to dopuščale. Ob prihodu v vas Ti-sovec nad Strugami sem končno le naletel na starejšo sogovornico, ki seje še edina kar koli spomnila iz tistih medvojnih časov.. Vedela je
povedati, da so partizani poleti leta 1942, takrat, koje bila Dobrepolj-ska dolina "svobodna republika", v Kompoljah ubili med drugimi ljudmi tudi dve ženski, katere naj bi pripeljali nekje od Zagradca. Vedela je povedati, da je imela ena od njih s seboj tudi dojenčka. Tako sem nadaljeval pot naprej v Kompolje v Dobrepoljski dolini, kjer pa so se starejši ljudje na začetku mojega poizvedovanja izogibali odgovorom o medvojnih dogodkih. Končno so se le opogumili in beseda je stekla. Povedali so, da partizani niso ubili le te dveh žensk, po katerih sem povpraševal, ampak so takrat ubili najmanj dvanajst domačinov. Seveda je mene zanimal predvsem primer ženske z dojenčkom oziroma obeh žensk, ki sta bili pripeljani iz Zagradca. Prva je spregovorila starejša gospa Vida H. rekoč: "O, ja, še kako se dobro spominjam, da so imeli partizani poleti leta 1942 v Janezovi kašči zaprti dve ženski z dojenčkom.Ljudje so jima morali nositi hrano, za kar so partizani določili posamezne družine. Tam so jih imeli zaprte nekaj dni, otroci smo jih hodili gledat, seveda bolj od daleč, predvsem tistega dojenčka. Ljudem, ki so jila nosili hrano sta ženski povedali, da sta doma iz Ljubljane in da sta bili pri možu ene od njiju, ki je zaposlen kot strojnik v Zagradcu. Povedali sta tudi, da sta sestri. Kaj več o usodi in umoru tistih dveh žena pa bi vedel povedati Franc Špelič, ki je bil takrat partizan v Kompoljah, a je pozneje, ko so mu le ti ubili brata partizana, pobegnil od njih. Pravta-
ko bi lahko o tem kaj več povedala Julka B, ki je še starejša od mene in se še dobro spominja takratnih dogodkov."
Gospa Julka B. seje res spominjala teh dogodkov enako kot pred-govornica, le da je še dodala, da "je bil ta otrok deček, katerega so partizani po umoru matere in njegove tete izročili Mesojedčevima v rejo. Njihova hiša je bila na robu vasi in brez otrok. Mesojedčeva sta bila tega dogodka zelo vesela in trdno prepričana, da bo to njun posvojenec, saj nista vedela prav ničesar, od kod izhaja. Vedela sta le, da so otroku ubili mater."
V celoti pa mi je vso zgodbo do podrobnosti ponovila še ga. Francka K., ki je preživela teharsko taborišče. Ta seje še živo spominjala pripovedovanja Mesojedčeve, katera ji je zaupala, kako je trpela takrat, koje morala prisostvovati nasilnemu in brutalnemu odvzemu dojenčka materi. Oklenila se ga je in ga ni hotela izpustiti iz močnega objema vse do tedaj, ko jo je eden od partizanov močno udaril s puškinim kopitom v zatilje, da seje zgrudila na tla. Šele tedaj so ji uspeli iztrgati dojenčka. Povedala pa mi je tudi, da je njena hči Stanka K., sedaj poročena P., bila pred leti celo v službi v nekem podjetju s tistim gospodom, katerega so partizani izročili Mesojedčevim. Hči Stanka živi sedaj na Mesojedčevi kmetiji. Po razgovoru z gospo Stanko mi je ta obljubila, da bo povprašala nekdanjo sodelavko, ki seje še bolj družila z njim, da bo poskrbela točen naslov tistega sodelavca, ki je bil kot dojenček pri Mesojedčevih v Kompoljah. Povedala mi je še, da je temu gospodu, po imenu Tine, šla že pred leti pokazat kraj, kjer
Mnenja, pisma bralcev
november 2002
sta bili umorjeni njegova mati in teta. Dejala je, da ji je sodelavec Tine že pred leti zaupal, kaj vse mu je še v mladosti pripovedovala ena od tet. Med drugim mu je zaupala, da je kot dojenček nekaj časa živel v Kompoljah v Do-brepoljski dolini pri nekih ljudeh, ker sta bili njegova mati in teta med vojno ubiti.
Gospa Stanka mi je končno le sporočila točen naslovtega nekdanjega sodelavca Tineta, za katerega se je ugotovilo, da je Valentin Dovč. Z njim sem se dogovoril za srečanje dne 3. 5.2002: Ko sem ga ob prvem srečanju soočil s celotno zgodbo z razlago, da bi bilo le dobro in pravično, da se tudi ti dve ženski, njegovo mamo Ana in teto Tončko (imeni mi je povedal on) razglasi za žrtvi komunistične revolucije. G. Valentin mi je nato povedal, da sta obe že vpisani v Črnih bukvah iz leta 1944, da je sam živel pri sorodnikih po materi, vendar pa ti niso hoteli nikoli spregovoriti o njegovi materi Ani niti o teti Tončki. Vse, kar je izvedel, mu je povedala ena od tet. Dejal je še: "Moja mati Ana Dovč je tako že zapisana kot žrtev komunizma v teh bukvah na strani 140, vendar je tam manjša napaka, saj je priimek napisan Dolč in ne Dovč. Piše tudi, da je bila umorjena 16.6 1942, pravilno pa je 16. 7. 1942. Prav tako ni pravilno napisan moj rojstni kraj. Napisano je Pod-tabor, vendar sta bili obe rojeni v Ljubljani." Gospod Valentin hrani, kar mi je tudi pokazal, še nekaj dokumentacije iz leta 1942, ki se nanaša nanj. Med ostalim so zanimiva pisma očeta Valentina, kakor tudi denarne nakaznice z vsotami po 1.000 LIT na naslov Mesojedče-vih v Kompoljah. Enaka denarna nakazila po LOOOLITje prejemala tudi neka družina Nučič z Vidma oziroma s Ceste za urejanje in vzdrževanje groba pobitih sester Ane in Tončke Kune. Seveda pa se sam g. Valentin, ki seje rodil 15.1.1942 prav nič ne spominja tistega časa, razen kar m je pripovedovala ena od tet. Ta mu je tudi povedala, da so ga poleti 1943. leta, ko so zanj izvedeli, svojci pretihotapili v Ljubljano na dom njegove stare matere Frančiške v Rožno dolino, kjer je preživljal svojo mladost. Vedel je le, da je stara mati, ki je umrla leta 1962, prejela po vojni iz Beograda partizansko spomenico, ki pa jo je zavrnila. Stara mama ni hotela nikoli ničesar spregovoriti o svojih dveh pobitih hčerah. Zanimivo je tudi, da je novica o poboju teh dveh žena prišla do svojcev družine Kune šele konec avgusta leta 1942, ko so italijanski okupatorji v ofenzivi pregnali partizane
iz Dobrepoljske doline. Tako so svojci in pa Ljudska tiskarna, kjer je bila zaposlena Tončka, lahko objavili le osmrtnici za Ano Kune por. Dovč in Tončko Kune v Slovencu šele 2. 9. 1942. Očeta Valentina so nato Italijani odpeljali v taborišče. Po vojni je oče delal v raznih krajih po Jugoslaviji kot strojni tehnik ter umrl v Srbiji v Pančevu. Teta Tončka je prav tako vpisana v Črnih bukvah na strani 147. Ko pa sem preverjal, po kateri poti so ju partizani odpeljali iz Zagrad-ca, sem naletel na še živeče ljudi iz Zvirč, ki so se še dobro spominjali, kako so poleti leta 1942 trije partizani peljali na vozu s konjsko vprego dve ženski z majhnim otro-čičkom v smeri Strug.
Prav tako se nekateri Ambrušani še spominjajo, kako sta bili nekaj dni na partizanskem štabu, kije bil takrat v Cavsovi hiši, zaprti omenjeni dve ženski z dojenčkom, skupaj z nekim starejšim beguncem, ki je v tistem času stanoval v Višnjah in prišel na štab, da bi pridobil pri-pustnico za vrnitev domov. Tega begunca pa sta po nekajdnevnem pretepanju odpeljala partizan in partizanka nad vas Am-brus, kjer si je moral sam izkopati jamo v bližini Izakove domačije. To je bilo v popoldanskem času v začetku julija leta 1942. Ko so po vojni izkopavali med vojno pobite, so tudi tega begunca prišteli kot žrtev okupatorja.
Arhivirani matični podatki pa so naslednji. Dne 16. 7. 1942 so partizani na robu vasi Kompolj, kraj Log, župnija Videm - Dobrepolje, ubili skupino treh ljudi Janeza He-glerja, roj. 17. 12. 1873, Podtabor Struge, Antonijo Kune, roj. 28. 12. 1904 v Ljubljani, vlagalka v Ljudski tiskarni Ljubljana in Kune por. Dovč Ano, roj. 11.7 1916 Podtabor, soproga Valentina Dovča, tehnika na vodovodnem črpališču v Zagradcu. Tu so partizani v svojih sporočilih zapisali rojstni kraj Ane Dovč Podtabor, karje povzeto
tudi v Črnih bukvah, in se je tako pripisalo rojstnemu kraju umorjenega Janeza Heglerja, ki je bil iz Podtabora. V partizanskem poročilu Zapadnodolenjskega odreda (ZDO) pa lahko preberemo njihovo "standardno poročilo", kjer piše nekako takole: "... zajeli smo dve italijanski vlačugi in vohunki, ki smo ju likvidirali...!"
Po pregonu partizanov iz teh krajev so tudi te tri žrtve domačini dne 30.8.1942 v popoldanskem času izkopali v gozdu, kjer so bili umorjeni in jih pokopali na videm-sko pokopališče. Po vojni, jeseni leta 1945 pa so svojci Kune izkopali posmrtne ostanke svojih hčera Ane in Antonije (Tončke) in jih položili v družinsko grobnico Kune, ki je na ljubljanskih Žalah 29a, vrsta 1, grob 8, ki se vodi pod imenom Arko. V sklopu grobnice Arko je seveda tudi družinski grob Kune, kjer med tema žrtvama počivajo: oče Ivan Kune, roj.1877+1977?, mati Frančiška roj. 1880+1962, hči Tončka roj.1904+1942 in hči Ana por. Dovč roj. 1916+1942.
V tem kontekstu je treba napisati tudi sledeče podatke. Komandant Zapadnodolenjskega odreda julija leta 1942 je bil Marjan Derma-stia - Urban, umrl je kot narodni heroj 1971 in politkomisar Tone Nose - Špan. Žrtve, za katere sta tudi odgovorna kot vodilna nosilca tako poveljniške funkcije kaor tudi politične, so poleg navedenih žena še sledeče:
Jožef Prijatelj, Videm, roj. 21.8.1923, umorjen 9.6.1942, Vinko Peterlin, Videm, roj. 31.3. 1922, umorjen 9. 6. 1942, Anton Kožar, Bruhanja vas, roj. 18. 11. 1921, umorjen 9.6.1942,Alojz Ivan-čič- Kotel, Velike Lašče, roj. 10.4. 1920, umorjen 9. 6. 1942. Prekopani iz gozda 27. 8. 1942. Franc Babic, Kompolje, roj. 3. 9. 1895, trgovec, umorjen 4. 7. 1942, Štefan Mustar, Kompolje, gostilničar, roj. 26.12.1905, umorjen 4. 7. 1942. Prekopana iz gozda 30.8.1942, to
Zapustili sta nas r..i'i Ijuhljrna
Tončka Kune
'!«n*lk* r T/juđ<ki .fsk»rnj
In
Dovč Anica roj. Kune
(.oprof* pofcr. Irhnik* » Zagriod
Pokopani  sla  na  farnrm pokopališču  Vincm—Dohrrpolje. /./itM/rann, Jtzico, P,<rlin, 1. wpt. 104?.
Žalujoče rodbine: Kune, DoviS, Gcytr, Klanšck in Arko
Faksimile osmrtnic, iz katerih je razvidno, da svojci takrat niso hoteli razburjati z resnico partizanov.
je isti dan kot ženski Kune - Dovč in Janez Hegler, Podtabor, ki je bil umorjen z ženskama 16. 7. 1942, Jožef Debeljak, Sp. Teneti-še, Trstenik, roj. 19. 3. 1888, ubit 4. 7.1942 in enako prekopan 30.8. 1942, Angela Hren, Kompolje 63, roj. 8. 7.1886, umorjena 25. 7.1942 pri Strugah, prekopana 28.9.1942, Anton Strah, Podgorica 35, roj. 26. 12. 1905, umorjen 20. 9. 1942. Pri nekaj teh umorov je bil prisoten tudi partizan France Špelič, ki podrobno opisuje zverinsko početje nad žrtvami v svoji knjigi "vrnil se bom k očetu" npr. kako so jih morili s krampom. Tu pa bi izpostavil le stavek njegovih doživetih zapisov iz partizanskih dni: "Ko je zasadil kramp v njegovo telo, se je ta kakor spirala premetaval po tleh, vse do tedaj, dokler ni njegovo telo dokončno onemoglo v neizmernih mukah bolečin. In to vse, dokler ni izdihnil."
Milan Muhič
Lastnikom nekaterih parcel
Kaj storiti z lastniki,
ki širijo parcele z mejniki
in njih premiki,
niti vris niti vpis
jim ne pomeni nič.
Nekateri mi še pot preorje, da pokaže, kaj vse zmore.
Gospod župan,
pozivam vas,
da zastavite svoj glas.
In lepo prosim vas,
da bi na občini
občinski odlok napisali,
da bi lastnikom takih parcel
glave spametovali,
na njihov žep
velike globe bi jim dali.
JESENSKI ČAS
Jesenski čas najlepši, Najbogatejši je za vse nas.
Jesen nas k sebi vabi,
Na darove svoje nas povabi.
Sadove svoje trosiš In lepo nas prosiš Pijte, jejte,
Dobrotam se nasmejte.
Hvala ti za vse dobrote Mnogi med nami so sirote.
Jože Prijatelj
Gradišče 98 Rojak Dobrepoljske doline
Piše: Konrad Piko
Trpečim za pogum
3. decembra je mednarodni dan invalidov. Ker so ti ljudje kot nekakšni poslanci za boljši svet, moramo tudi njim nameniti vsaj nekaj vrstic v našem kotičku. Ti ljudje so člani naše velike družine. Zame so junaki življenja in vodiči poguma v boju za obstanek.
V sorodstvu imam strica, ki je že nekaj let priklenjen na invalidski voziček. Samo dva kilometra od njegovega doma mu je cesta (prometna nesreča) zlomila hrbtenico. Devet mesecev ni bilo znano, ali bo preživel ali ne. Po skoraj dveh dolgih letih (kaj vse je prestal po bolnišnicah), se je znašel v svojem domu - priklenjen na voziček. Samo glava mu je ostala nepoškodovana in roke. Lahko rečem, ta mož je srečen, ker je preživel. V svoji nezavesti je doživljal svoje potovanje na drugi svet (tako mi je sam pripovedoval). Videl je svojo krsto, videl je sebe ležati v njej. Videl je ljudi, ognjene v črno. Ni jim videl obraza, obrnjeni so bili v drugo stran, od njega. Čutil je svojo dušo, videl jo je, kako lebdi nad krsto. Na vsak način je hotela duša k telesu v krsto. Nezavesten je bil, ko ga je prešinilo: ne, ne smem umreti! Moram živeti. Nisem še naredil dovolj, da bi lahko kar tako odšel. Takrat pa se je prebudil iz globoke nezavesti. Prvo, kar je bilo, je bila hvaležnost Bogu, da je ostal živ. Takrat se je že zavedal, da se začenja zanj hud boj - boj za pridobitev telesnih moči. "Glavo imam celo", mi je večkrat dejal.
Zame ta mož nima samo cele glave, kot je sam dejal, za moje pojme ima tudi neuklonljivo hrbtenico. Nikoli se ne pritožuje nad krivičnim življenjem - srečen je, da živi.
Človeka življenje res preizkuša na različne načine. S svojim življenjem dokazujemo, da smo ali slabiči ali močne osebnosti. Če se ob izteku leta starejših spomnimo še nanje. Ali niso prav oni med najbolj preizkušanimi?
Mnogi so živahni, pogumni, razgibani, ko so zdravi. Prva bolezen pa jih popolnoma podre. Isto je z duševnim trpljenjem. Dokler gre vse kot po maslu, je vse tako, kot si želijo, dokler so spoštovani in jih ljudje samo hvalijo, so polni neke dobre volje, skratka so sijajni ljudje. Že prva preizkušnja pa jih vrže na tla. Predajo se obupu. Nezrelost! Skozi to gre vsak. Če je bilo v življenju premalo zrelostnih preizkušenj, imamo ljudje na voljo še zadnje obdobje - starost. Ne bodimo panični, naj nas ne bo strah svoje starosti, ne vznemirjajmo se zaradi nje. Tudi je ne siromašimo s svojim jadikovanjem, ampak pogumno na vse, kar pride, odgovorimo: Da, Oče!
Anica Štrubelj
Iz Društva upokojencev
Nekaj kratkih informacij in obvestil:
Na sedmi seji upravnega odbora 6. 10. 2002 smo sklenili, da se denar za vožnjo v primeru, če plačaš in se ne udeležiš izleta, ne vrača nazaj. Izjeme bodo le, če bo prišlo do bolezni ali smrti v družini.
Vse člane prosim, da denar za izlete, prireditve in srečanja izročate poverjenikom po vaseh. Ti ga potem odnesejo v tajništvo, kjer je dežurstvo od 10. do 11. ure. Prosim, da ta dogovor in red upoštevate.
Na martinovanju smo se imeli zelo lepo. Bilo pa nas je le 37 in je res škoda, da nas ni bilo več. S hrano, pijačo in glasbo smo bili zelo zadovoljni. Dobro razpoloženi smo se vračali v poznih urah.
Nastopili smo tudi v programu ob odprtju novih proizvodnih prostorov Milana Strnada v Grosupljem. Lepo se mu zahvaljujemo za povabilo in pogostitev.
Lepo pozdravljeni do naslednjič!
DRAGI UPOKOJENCI,
VSI DOBREPOLJCI IN STRUŽANCI!
Ob odprtju novih prostorov v Jakličevem domu bomo po 40-ih letih zamenjali naš upokojenski prapor. Ker to ni majhen zalogaj (260.000 SIT), prosimo vse člane Društva upokojencev, da bi prispevali vsaj po 1.000 SIT. Veseli bomo, če boste lahko dali po svojih zmožnostih - naj dobrotnik bo tudi »boter« novemu praporu. Ves morebitni presežek denarja bomo po sklepu upravnega odbora DUporabili za opremo novih prostorov. Vse podrobnosti o novem praporu pa v naslednji številki Našega kraja.
Upravni odbor DU
24
Mladinska stran
november 2002
Mladinsko društvo Dobrepolje ali raje Mc' Sion
Želimo, da bi naše delovanje bilo kar se da transaprentno, zato bomo v naslednjih nekaj vrsticah predstavili smernice razvoja ter prikazali naše dejavnosti ter načrte. Besedilo v nadaljevanju je povzeto po prošnji za dotacijo sredstev, ki je bila poslana nad 120 gospodarskim družbam ali samostojnim podjetnikom.
Naše poslanstvo je zagotoviti mladim alternativne dodatne možnosti pri izobraževanju in pri izkoriščanju prostega časa. Naš namen je čim bolj kvalitetno izvajati organizirane dejavnosti in jih narediti tudi cenovno privlačne.
V preteklem obdobju obstoja društva smo organizirali različne tečaje, turnirje, izlete in oblikovali prireditve, kot so plesi in prireditve izobraževalne narave, ki so pripomogle k raznolikemu in bolj pestremu programu.
V letu 2001 smo začrtali smernice razvoja Mladinskega društva Dobrepolje, okrepila se je zavest mladih po druženju in prevzemanju odgovornosti. Mladi najdejo priložnosti za izražanje svojih idej in pojasnjevanje svojih mnenj. Trudimo se, da bi bili prepoznavni tudi izven Dobrepolja. V prihodnje si želimo, da bi postalo društvo informacijski center za mlade, kjer bi lahko vsak prispeval svoje ideje, jih predstavil in s pomočjo vrstnikov tudi realiziral.
V programu so začrtana tudi sodelovanja s tujino, kot so mednarodne izmenjave. V ospredju teh izmenjav je izobraževanje na jezikovnih področjih, spoznavanje kultur in povezovanje s sovrstniki v tujini.
Na razpolago je tudi plesni prostor, kjer se običajno enkrat mesečno priredi t. i. mladinski ples, na katerega prihajajo tudi mladi od drugod (Ribnica, Grosuplje). V Mladinskem društvu Dobrepolje je vsakemu obiskovalcu jasno zastavljeno stališče, da se v naših prostorih ne pije in ne toči alkoholnih pijač ter da je kajenje prepovedano.
Za prirejanje takih plesov pa potrebujemo opremo kot je ojačevalec zvoka, par zvočnikov in računalnik, ki smo si jih do sedaj sposojali. Dodatne (svetlobne) efekte, ki so primerni na plesu, smo v preteklem obdobju že dokupili. Za sposojeno opremo pa smo vsakokrat plačevali najemnino.
Bistvenega pomena je, da se bo oprema uporabljala tudi za druge prireditve, izobraževanja, kijih pripravljajo mladi. Potrebno jo je imeti vedno na razpolago, kar do sedaj ni bilo mogoče. V načrtu smo predvideli možnost, da bodo to opremo uporabljali tudi mladi talenti, ki bi želeli imeti individualne vaje ali vaje za svoje glasbene skupine.
Uporabnost glasbene opreme vidimo tudi na predavanjih, predstavitvah, drugih prireditvah (na prostem). Računalnik bo uporabljen tudi za dostop do interneta, za izobraževanje
in druge potrebe mladih. Zavedamo se, da doma nimajo vsi na razpolago opreme, ki je sedaj skoraj nepogrešljiva pri krepitvi znanj. Informatizacija društev je namreč nujna za normalno delovanje in za sledenje novostim. Za lažji dostop do informacij je v začrtan program vključeno nenehno sledenje trendom sodobnih medijev.
Za gostovanje v prostorih našega društva načrtujemo nakupiti blazine debeline cca 10 cm. Pričakujemo, da bi tako lahko nudili prenočišče organiziranim skupinam mladih tabornikov, skavtov ali skupinam
mladih iz tujine, ki bi si izbrali Dobrepolje kot del svoje poti. S to možnostjo bi omogočili nov dialog tudi na področju skupinskega povezovanja mladih.
Mladi so velikokrat izrazili potrebo po prostoru namenjenemu večji skupini. V prostorih Mladinskega društva bomo zato uredili prostor, ki bo primeren za pogovore in za igranje družabnih iger. Preuredili bomo kotni del prostora, ga opremili z dvema mizama in klopmi za sedenje v polkrogu.
Našo internetno stran si lahko ogledate na naslovu http://users.volja.net/mdsion, kjer boste našli širšo predstavitev in podrobnejši vpogled v naše delovanje.
Povzel: Marko Ahačevčič
Oprema	Oznake	Namen	Cena
Ojačevalec	2x700W 8omski; Dual;	Za vaje glasbenih skupin, mladi talenti, plesi, koncerti, prireditve na prostem, predavanja...	80.000,00 SIT
Par zvočnikov	500W; Super voice		120.000,00 SIT
Računalnik	Procesor AMD XP1600, osn. Plošča MB 8137C, AMD 266 ATA 100, 20Gb HD, 256 DDRAM, modem, monitor 15"	Izobraževanje, dostop do interenta, plesi, izkoriščanje v šolske namene...	160.000,00 SIT
Blazine	15 blazin 190 cm x 100cm	Prenočišča za skupine mladih.	75.000,00 SIT
Mizi, kotne klopi	Kot v obliki polkroga	Pogovori, družabne, namizne igre...	130.000,00 SIT
		Skupaj:	565.000,00 SIT
Priloga: Okviren predračun
OkiTcSisItev!
Vsako leto se okoli božičnih in novoletnih praznikov poskuša okrasiti Videm oz. neposredni prostor okoli stavbe vodstva občine Dobrepolje. Prepričani smo, da se v veliki večini porajajo najrazličnejše zamisli o drugačnem zunanjem olepševanju praznikov. Bilo bi škoda, da pristne ideje in zamišljene celostne podobe o okrasitvi ne bi prišle na dan.
Zato vas pozivamo (tako mladino kot starejše), da izkoristite priložnost in predstavite svoje predloge. S svojimi zamislimi boste pripomogli k soustvarjanju okolja, ki naj bi se v prazničnih dneh pokazal v lepši luči. Vsaka ideja je dobrodošla!
Pri načrtu se bo upoštevalo vse predloge prispele do vključno 09. 12. 2002, izključno v pisni obliki.
Zelo nas bo veselilo, če boste o dosedanjih okrasitvah podali tudi svoje mnenje in v kolikor se ne strinjate z dosedanjim načinom okraševanja, nujno podajte tudi svoj predlog.
Svoje predloge lahko pošljete na e-mail: mdsion@volja.net ali na poštni naslov Mladinsko društvo Dobrepolje, Videm 33, 1312 Videm - Dobrepolje.
Lepo vabljeni tudi na internetno stran Mladinskega društva Dobrepolje:
http://users.volja.net/mdsion.
Za Mladinsko društvo Dobrepolje
Marko Ahačevčič
november 2002
Iz šole
25
Dan odprtih vrat PGD Kompolje
Že drugo leto zapored nas je Prostovoljno gasilsko društvo Kompolje povabilo v mesecu požarne varnosti na ogled gasilskega doma in gasilske opreme. Poveljnik društva g. Stane Rotar nam je na kratko opisal zgodovino društva in nam pokazal različno gasilsko opremo in orodje.
Včasih so bile hiše zgrajene iz lesa in pokrite s slamo, zato je ob izbruhu požara velikokrat pogorela celotna vas. Vaščani Kompolj so že davnega leta 1925 osnovali gasilsko društvo in v nekaj letih zgradili gasilski dom in kupili novo motorno brizgal no. Gasilsko društvo je bilo zelo aktivno. Vedno je dobro skrbelo za gasilsko opremo in orodje. Mnogo požarov so gasilci uspešno pogasili in mnogokrat nesebično pomagali ljudem v težavah. Leta 1980 so se gasilci odločili, da bodo zgradili nov gasilski dom. To jim je v nekaj letih tudi uspelo. Sedaj gasilsko društvo Kompolje razpolaga z gasilskim avtomobilom s cisterno, motorno brizgalno, ki jo imajo na posebni prikolici, dihalnimi aparati in najrazličnejšim drugim orodjem in opremo potrebno za gašenje požarov.
V gasilskem domu smo videli tudi lepo obnovljeno ročno brizgalno, ki je gotovo stara več kot 150 let.
Gasilci so vedno pripravljeni pomagati v stiskah, so zelo požrtvovalni ljudje.
Njihov pozdrav "NA POMOČ! Pove zelo veliko.
Anja Prijatelj, 3. razred, Kompolje
Obisk v gasilskem domu
Z učiteljico Jelko smo šli v gasilski dom. Tam nas je pričakal pomočnik poveljnika gasilskega društva gospod Stane Rotar. Povedal nam je, kako so gasilci pomagali pri gašenju požarov nekoč in danes. Povedal nam je, da so ljudje gradili hiše okoli luže, da so v primeru požara lažje pogasili ogenj. Izvedeli smo, da je bila na mestu, kjer stoji gasilski dom, nekoč luža. Nekoč so imeli napravo, s katero so javljali požare v cerkvenem zvoniku.
Ogledali smo si tri stare stroje, ki so jih uporabljali nekoč za gašenje požarov. Ogledali smo si gasilski avto in pripomočke, ki se danes uporabljajo pri gašenju požarov. Prvi gasilski dom v Kompoljah so postavili leta 1925. Gasilci pomagajo ljudem v primeru požara, tako da ogenj pogasijo in čuvajo, da se ne razširi na sosednje hiše. Povedal nam je, kako moramo mi skrbeti, da ne pride do požara. Ne smemo se igrati z vžigalicami in petardami. O gasilcih smo izvedeli še veliko zanimivih stvari. Na koncu pripovedovanja nas je gospod Stane povabil in smo se malo posladkali s piškoti in sokom.
Luka, Laura, Lucija Šinkovec
Obisk Pikiniga festivala
Po štirih letih so učenci razredne stopnje OŠ Dobrepolje in podružničnih šol iz Ponikev, Kompolj in Strug ter najstarejša skupina iz vrtca Ciciban ponovno obiskali Pikin festival, ki je letos potekal v Velenju že trinajstič.
Za otroke je bila izredno zanimiva vožnja z vlakom, ki je trajala dobre tri ure. Iz Dobrepolja v Ljubljano ter nazaj nas je popeljal motorni vlak. V Ljubljani pa smo prestopili v štiri vagone s kupeji, kjer so otroci res uživali v vožnji, saj se je večina vozila z vlakom prvič.
V Velenju so nas pričakale Pike Nogavičke, ki so nas popeljale v Rdečo dvorano, kjer so pripravili več kot dvesto delavnic. Otroci so si izdelali krone, različne okraske za okrog rok in vratu ter risali po glinastih ploščicah. Mnogi otroci so obiskali Pikino česalnico in lepotilnico, kjer so jim izdelali Pikino frizuro ali pa napravili gusarski obraz. Ob vstopu v dvorano nas je pozdravil začetnik Pikinega festivala gospod Marjan Marinšek.
V Velenjski knjižnici so se nekateri učenci poizkusili v posebni grafični tehniki.
Za slovo od Velenja so se vsi otroci razgibali na otroškem igrišču pri Rdeči dvorani.
Vsem bo ta izlet ostal v prijetnem spominu.
Matej Kalan
Kino
november 2002
uiNOftitociinM za onctmin 2002
kino "itonaipoui" vioem m
PETEK, 6. DECEMBER, ob 21. uri
DOLBY-DIGITAL ZVOK
ameriška uspešnica - znanst.fant.triler
POSEBNO POROČILO
KRATKA OZNAKA: Smo v VVashingtonu, D.C., leta 2054. Umor kot oblika najhujšega zločina človeka nad človekom je izkoreninjen. Prihodnost je podoba "popolne" družbe, v kateri so krivci kaznovani, preden je storjen zločin. V osrčju oddelka za pravosodje, v njegovi elitni organizaciji Predzločin, se zbirajo vsi dokazi za obtožbo - vezani na čas, kraj in druge podrobnosti - kot jih uvidijo, ali bolje izsanjajo, Vidci, tri človeška bitja s psihotelepatskimi sposobnostmi, katerih vizije o umorih niso nikoli napačne.
Predzločin je človekova najnaprednejša oblika boja proti kriminalu in zdi se, da je človeška družba z njim vzpostavila popoln sistem. Nihče pa se zanj ne trudi bolj vneto, bolj predano, kot prvi človek Predzločina, njegov vodja John Anderton (Tom Cruise). Njegovo osebno
življenje je usodno zaznamovala tragična izguba sina, zato je vso svojo strast, vso energijo usmeril v delovanje in izpopolnjevanje sistema, ki lahko tisočim prihrani trpljenje, kakršnega je moral preživljati sam. Šest let po nesrečnem dogodku, ko naj bi se delovanje organizacije razširilo na vso državo, je še bolj prepričan, da Predzločin deluje brez napak in popolno.
Vsekakor nima vzroka, da bi dvomil vanj, dokler... ne postane osumljenec številka 1. Kot vodja Predzločina je Anderton prvi, ki vidi podobe, poslane iz celice z Vidci, ki v svoji s tekočino napolnjeni zibelki sanjajo bodoče umore. Prizor, ki ga na ta način vidi pred seboj, mu je neznan, kraj in obrazi prav tako,
toda tokrat je identiteta morilca povsem jasna - John Anderton bo v manj kot 36 urah ubil popolnega neznanca. DOLŽINA: 145 minut
NEDELJA, 8. DECEMBER, samo ob 15.uri
slovenska uspešnica - mladinski film
POZABLJENI ZAKLAD
KRATKA OZNAKA V idiličnem malem mestu nekje na robu ljubljanskega Barja, kjer se je ohranilo življenje tako, kot ga poznamo samo še iz pripovedk, svoje brezskrbne šolske dni preživljajo junaki naše zgodbe, hudomušni učenci in učenke 6.a razreda. Kot večina stvari na tem našem svetu, so tudi oni razdeljeni v dva tabora, ki kar naprej tekmujeta, zdaj za naklonjenost mladih gospo-dičen, zdaj spet za prestižni položaj na reki, ki se lenobno vije okoli mesteca in omogoča mladeži pravo, pravcato pustolovsko preživljanje prostega časa.
Prvo skupino, imenovano Komarji, sestavljajo poveljnik in kapitan Fliper, prvi častnik Zviž-gač, ki je na skrivaj zaljubljen v lepo in vseh vragolij polno Rokerco, in mornar Bum, najboljši Zvižgačev prijatelj in zvest spremljevalec, kasneje pa se jim, predvsem zaradi zaljubljenosti v Zvižgača, pridruži tudi gostilničarje-va hči imenovana Počasnela. Drugi skupini, imenovani Zabarji, pa poveljuje Srček, sestavljajo jo pa še Rezervni Tarzan in Važič, vsi vrli mornarji, ki se s Komarji vseskozi "bojujejo" za premoč na reki. DOLŽINA: 88 minut
NEDELJA, 8. DECEMBER, ob 19.30
ameriška nora komedija
ALI "G" INDAHAUSE
KRATKA OZNAKA: Ko direktor mladinskega centra v zahodnem Stainsu pove Aliju, da bodo zaradi pomanjkanja državnih subvencij center zaprli, Alija zaskrbi za njegovo skupinico skavtov, ki se redno zbira v centru. Zato se iz protesta in v želji, da bi rešil center, priklene na ograjo v središču mesta. Opazi ga podpredsednik vlade, ki ravno takrat išče mlade, sveže kandidate za lokalne volitve. Alija prepriča, da bo s političnim udejstvova-njem v njihovi stranki lahko rešil center in Ali mu verjame.
Ob podpori babice, stalne punce in najboljšega prijatelja zmaga na lokalnih volitvah in postane poslanec, nato pa še član kabineta in premierova desna roka. A ni vse tako lepo, kot je videti na prvi pogled. Podpredsednik vlade Carlton želi zlorabiti Alijevo naivnost in pomanjkanje izkušenj in zrušiti premiera ter prevzeti njegov položaj. Alijev nenavadni, mladostni in sveži pristop pa stranko samo še okrepi in ji zagotovi krepko prednost pri volivcih. Spletkarski Carlton dobi novo priložnost, ko se Ali G in njegovo dekle Julie udeležita sprejema pred mirovno konferenco. Ali za šalo nadene premierov klobuk in v njegovi spalnici, koje s svojim dekletom, vse dogajanje snemajo kamere. Na mirovni konferenci naslednji dan stvari ne tečejo gladko, zato Ali prisotnim delegatom postreže s svojo specialno mešanico čaja. Po skodelici ali dveh se mirovna konferenca spremeni v prijateljsko srečanje in se zelo prijazno zaključi. A mediji Alija obtožijo, da je zadrogi-
ral svetovne voditelje. Zdi se, da se je Alijev svet naenkrat podrl. Zdi se celo, da bo izgubil Julie, ki jo neprestano osvaja vodja sovražne bande iz vzhodnega Stainsa. DOLŽINA: 90 minut
PETEK, 13.DECEMBER, ob 19.30
ameriški akcijski film
ZMAJEV POLJUB
KRATKA OZNAKA: Novi akcijski film Luc Ben-sona( režiserja filmov:PROFESIONALEC, PETI ELEMENT...).
Zgodba se prične s prihodom tajnega agenta iz Hong Konga v Pariš. Skupaj s tajnim agentom francoske policije Richardom (Tcheky Kar-yo) naj bi se dokopala do skrivnih in za vlado zelo pomembnih dokumentov. Honkongški tajni agent J u I i j a n doživi v Parizu popolni polom. Edina možnost za uspeh je Jesica (Brid-get Fonda), prostitutka in priležnica mafijskega botra Richarda. Skupaj mu nastavita past, ki pa je zelo nevarna in najmanjša napaka bi bila za oba smrtno nevarna. V vse skupaj pa se na koncu vmeša še skrivnostni tujec... DOLŽINA:95 minut
NEDELJA,. 15. DECEMBER, ob 15.uri in 19.30
ameriška uspešnica - akcijski triler KDO JE BOURNE
KRATKA OZNAKA: Zgodba se začne, ko mornarji z italijanske ribiške ladje iz morja rešijo moškega, kije očitno izgubil spomin. Njegovo življenje visi na nitki, pri sebi pa nima ničesar, razen v nogo vsajene številke bančnega računa v Švici.
Čeprav se ne spomni ničesar in nima nikakršnih osnov, da bi sploh ugotovil, kdo je, je takoj očitno, da obvlada samoobrambo, jezike in borilne tehnike. Vse to pa kaže, da je dotlej živel nevarno življenje. Zmeden in negotov se loti iskanja svoje preteklosti, pot pa ga pripelje v Zurich, kjer v bančnem sefu najde kopico potnih listov, izdanih na različna imena, a z njegovo sliko, velike vsote denarja v različnih valutah, orožje in pravo ime ... Jason Bourne. Ob imenu je tudi naslov v Parizu. Čeprav še vedno ne ve, kaj vse to pomeni, pa mu hitro postane jasno, da ga mnogi poznajo - to pa ne pomeni nič dobrega.
Ko sreča nevsakdanjo Marie Kreutz, nemško dekle, ki se potepa po Evropi in nikjer ne najde pravega mesta, da bi se ustalila, ji v obupanem poskusu, da bi pobegnil pred zasledovalci, ponudi 10.000 $, če ga odpelje v Pariz. Preteklost Jasona Bourna se vse bolj razkri-
va in gledalca pripelje vse do Langleva, kjer ima svoj sedež CIA in kjer so zasnovali projekt "Stopnica", kontroverzno podtalno operacijo, ki je zdaj osredotočena na en sam cilj - odstraniti Jasona Bourna. DOLŽINA 118 minut
PETEK, 20. DECEMBER, ob 16.uri
ameriška risanka
LILI IN ŽVERCA
KRATKA OZNAKA: Za Lili, osamljeno havajsko deklico, ki živi z devetnajstletno sestro Nani, življenje načrtuje velike in pomembne spremembe. Sestrici se iz dneva v dan borita, da bi si ustvarili prijetno in varno življenje po smrti svojih staršev, vendar jima trenutno prav nič ne gre gladko od rok. Kober Očalar, strašansko resen in strog socialni delavec, Nani nekako ne zaupa, da je sposobna skrbeti za mlajšo sestrico Lili, zato se večkrat nenajavljen prikaže na obisku. Ob eni takih priložnosti najde sestrici v burnem prepiru, njuno hišico pa v popolnem neredu. Kober opozori Nani, da mora v skromnih treh dneh dokazati, da je odgovorna varuhinja in skrbnica za Lili, sicer bo prisiljen ukrepati drugače. Lili prav v tem trenutku zagleda skozi okno svoje sobice svetal zvezdni utrinek in si zaželi "nekoga, ki bo njen prijatelj, ki ne bo nikoli zbežal stran od nje". Hrepeneče še doda: "Morda bi mi poslal kar angela, najbolj prijaznega angela, kar jih imaš."
PETEK, 20. DECEMBER, ob 19.30
ameriški misteriozni triler
RDEČI ZMAJ
KRATKA OZNAKA: Morilec, kot je dr. Hannibal Lecter, ima vedno veliko oboževalcev - umsko bolnih ljudi, ki uživajo v vsaki podrobnosti njegovih zločinov. Navdušuje jih že samo dejstvo, da Lecter živi. Bes in strah, ki ga zbuja v "manjvrednih smrtnikih", pa jim pomaga životariti in preživljati njihova osamljena in zagrenjena življenja. Zanje je Lecter večvreden, v primerjavi z drugimi. Prepričani so, da jih Lecter vidi take, kot se vidijo sami in da spoštuje njihova sprevržena dejanja. Lecterju pa njihova vdanost godi. Še posebno zdaj, ko je njegovo življenje precej pusto, odkar je zaprt v bolnišnici za umsko bolne
zločince.
Tudi Will Graham ima oboževalce, čeprav si jih ne želi. Kot junak, ki je ujel znamenitega Hannibala Kanibala, je .postal zvezda tabloidov. A ker je sposoben razmišljati kot najbolj izprijen serijski morilec, se ga ljudje tudi bojijo, čeprav ga občudujejo. Celo Graham se boji samega sebe. Ko ga odpustijo iz bolnišnice z zaceljenimi ranami, ki mu jih je zadal Lecter, se umakne iz FBI-ja in z družino odide na Florido.
A Lecterjev najnovejši oboževalec - okrutni morilec družin, ki napada ob polni luni - vse to spremeni. Ker je nov napad skoraj neizbežen, VVillov nekdanji šef, ki v svoji ekipi nima nobenega agenta z VVillovin darom/prekletstvom, prepriča Grahama, naj v preiskavi sodeluje vsaj kot svetovalec. Po ogledu prizorišč dveh grozljivih umorov Willu hitro postane jasno, da bo Zobatca lahko ujel le, če mu bo pomagal enako genijalen in enako izprijen zločinec. To pa pomeni, da se mora ponovno soočiti s svojo nočno moro - dr. Hanniba-lom Lecterjem.
NEDELJA, 22. DECEMBER KINOPREDSTAVE ODPADEJO ZARADI NOVOLETNEGA KONCERTA GODBE DO BREPOLJE
PETEK, 27.DECEMBER, ob 19.30
ameriška uspešnica -triler
PAJKI NAPADAJO
KRATKA OZNAKA: Zgodba se dogaja v manjšem ameriškem mestecu, kjer imajo kemično tovarno, ki proizvaja snovi za potrebe ameriške vojske. Hišni pajki, ki jih zelo težko trpimo v stanovanju, pridejo po pomoti v stik s snovjo, ki jo proizvaja kemična tovarna. Snov povzroči, da se pajki povečajo oziroma zrastejo tudi preko dva metra.
Orjaški pajki napadajo ljudi, avtomobile, podirajo celo hiše. Kako jih premagati? Kako uničiti?. Začne se prava vojna med meščani in orjaškimi pajki...
Film je zanimiv zaradi zgodbe izredno pa izstopajo vizuelni in zvočni efekti. DOLŽINA: 99 minut
NEDELJA, 29.december, ob 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - znanstveno fantastični triler
ZNAMENJA
KRATKA OZNAKA: Vse vedenje in življenjski nazori kmeta Grahama Hessa (Mel Gibson) se postavijo na glavo, ko na svojem koruznem polju odkrije nenavadno znamenje, ki se zdi kot sporočilo. Ko poskuša razvozlati skrivnost izvora tega pojava, odkrije stvari, ki za vedno spremenijo življenja njegovega mlajšega brata Merrilla (Joaquin Phoenix) in otrok (Rory Culkin, Abigail Breslin), predvsem pa njegovo lastno. Scenarist in režiser M. Night Shya-malan nas tokrat vodi v skrivnostni in srhljivi svet neraziskanih znamenj v žitnih poljih po vsem svetu in nam na njemu lastni način odkriva spoznanja o naši duhovnosti, verovanju in medčloveških odnosih. Če se boste morda kdaj v življenju morali vprašati, ali naključij res ni in ali nima morda vse, kar se nam zgodi, določenega pomena, se boste zagotovo
spomnili na to zgodbo. Tako kot vsi njegovi prejšnji filmi, tudi Znamenja segajo po elementih nadnaravnega, da bi povedali zgodbo o navadnih ljudeh, ki so soočeni s čustvenimi nasprotji in dvomi. Režiser poudarja, da so "nadnaravni pojavi, stvari, dogodki samo metafore za povsem človeško zgodbo. DOLŽINA: 106 minut
SREDA, 1. JANUAR, 2003 samo ob 15. uri
ameriška uspešnica - risanka
LEDENA DOBA
KRATKA OZNAKA: Ledena doba je velikopotezna, na likih zasnovana komedija, ki nas popelje dvajset tisoč let nazaj v čas v čudežni svet, ki ga poseljujejo veličastna bitja. To je zgodba o štirih povsem različnih likih. MANNY
je zajedljiv, kosmat mamut. SID je prezirljiv, nedružaben lenivec. DIEGO pa je spletkarski tiger. Ta nenavadna trojica je prisiljena združiti moči in vrniti človeškega dojenčka njegovi družini. Mamut in lenivec ne vesta, da ju tiger vodi v past - ki ju lahko stane življenja. Ko se podajo čez prostrano, z ledom prekrito pokrajino, srečajo še eno bitje: Scrat, prazgodovinsko veverico/podgano, ki se trudi izpolniti svojo življenjsko nalogo - zakopati želod - kar sproži plaz katastrofalnih dogodkov. Ko se seznanimo z Mannyjem, se skriva pod krinko sarkastične duhovitosti, a Mannyju bo filmsko popotovanje nazadnje omogočilo, da sprejme svet, ki mu je za začetku obrnil hrbet.
Sid hitro govori, giblje pa se počasi in izkoristi vsakogar, ki mu prekriža pot. Kot bi trenil, se znajde v težavah. Pravo srečo ima, da naleti na Mannyja, ki ga nejevoljno reši iz težav. Ker se ga nato ne more znebiti, nehote postane Sidov zaščitnik in je primoran sodelovati pri njegovi nalogi vrniti dojenčka njegovi družini.
Na potovanje se poda še Diego, hladnokrvni, spletkarski tiger, ki ju prepriča, da lahko izsledi ljudi hitreje kot kdorkoli drug. Ko se vreme slabša, čas pa izteka, Manny Diegu prepusti vodstvo. A Diego ima nekaj za bregom. Ker je pred kratkim pustil na cedilu SOTA, vodjo tropa, si mora rešiti kožuh tako, da mu kot trofejo privede Mannyja, Sida in dojenčka.
SREDA, 1. JANUAR, 2003 samo ob 19.30
ameriška uspešnica - najstniška komedija
ODBITE ZABAVE D. VANA
KRATKA OZNAKA: Je največji frajer na univerzi, tudi najstarejši. Je tip, ki si ga želijo vse punce, fantje pa hočejo postati on. To-
da v tej univerzitetni džungli je prostora le za enega kralja... In na kolidžu Coolidge je to Van VVilder.Van je bil zadnjih sedem let glavni na kolidžu.
Če ti je nekje všeč, zakaj bi šel potem stran?
Ima luksuzno sobo v študentskem domu, pomočnika in brez težav pride v vsak klubski odbor, bratovščino, razred in upravno pisarno. Prav to je vzrok, da je najrajši tukaj in počne, kar mu gre najbolje od rok: pomaga zgubam! S svojim srcem, ovitim v 24-karatno zlato, Van izkoristi svoj vpliv, zvijače, izrazito privlačnost in pomaga poražencem, da postanejo zmagovalci. Naj gre za tujo študentko, ki hoče izgubiti nedolžnost ali pa za potrtega bruca, ki si želi navdihujoče, domače modrosti- Van ima vedno rešitev. Problem pa je v tem, da mu je po sedmih srečnih letih njegov glavni finančnik - oče - prenehal dajati denar! Van zato naredi to, kar bi storil vsak frajer, ki se spoštuje in katerega občudujejo vsi - začel je s poslom načrtovanja največjih univerzitetnih zabav! Pivo se izliva v potokih, denar se kopiči, Van pa se zagleda v resno (toda seksi) šolsko novinarko Gwen Pearson. Slednja se odloči, da bo razkrila resnico, ki se skriva za zunanjostjo Vana VVilderja. Začne se z uradnim pogovorom, sledijo zapeljivi pogledi, nadaljuje pa se z nepričakovano romanco. Toda Gvvenin ljubosumni fant se odloči temu narediti konec in enkrat za vselej končati Vanovo vladanje na univerzi DOLŽINA: 93 minut
PETEK, 3. JANUAR, ob 19.30 jugoslovanska uspešnica - komedija MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG
KRATKA OZNAKA: Film smo uvrstili na program, ker je ena najboljših komedij iz prejšnje Jugoslavije. Vsekakor si prvo mesto deli s filmom "KDO TAM POJE". Maratonci, kjer nastopajo sami priznani jugoslovanski igralci, vas bodo brez dvoma navdušili. Srednjo generacijo vabimo, da si ta izjemen film po daljšem času znova ogledate, mlajše pa vabimo v kino, da si boste ogledali ob kakšnih komedijah so se včasih zabavali njihovi starši.
NEDELJA, 5. JANUAR, ob 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - akcijski zf. film
VLADAVINA OGNJA
KRATKA OZNAKA: V sodobnem Londonu dvanajstletni Quinn nehote prebudi ogenj bruhajočega zmaja iz njegovega stoletnega spanca. Dvajset let kasneje je zaradi pošasti in njenih potomcev opustošen skoraj ves svet. Zmaji so izjemno inteligentni in razviti... in planeta si niso pripravljeni deliti z nikomer. Kot vodja gasilcev je Quinn odgovoren za odganjanje pošasti in skuša ohraniti pri življenju majhno skupnost, ki se bori za golo preživetje. V njihovo sredo pride vročekrvni Američan Van Zan, ki pravi, da pozna način, kako ubiti zveri in rešiti človeštvo - način, ki ga Quinn ni še nikoli preizkusil.
V režiji Roba Bovvmana (Dosjeji X) je Vladavina ognja zlitje srednjeveške preteklosti s po-stapokaliptično prihodnostjo v vznemirljivi pustolovski pripovedi o boju za preživetje.
Ekipa ŠD Ponikve v medobčinski ligi v malem nogometu
(Mlmn) Ribnica
MLMN sezona 2002 občine Ribnica je končana. V ligi je nastopilo 12 moštev iz 5 občin. Tekmovanje je bilo na visokem nivoju in zanimivo do zadnjega kroga.
Največji naboj je bil prisoten v 21. krogu, kjer sta moštvi ŠD Ponikve in Elin Kot odločali o prvaku. V izrednem ambientu, na domačem igrišču, pred več kot 200 ljubitelji nogometa, se je na koncu veselilo moštvo Elin Kot, ki je z malo sreče, a povsem zasluženo, zmagalo z rezultatom 3:2.
KONČNA LESTVICA:
Mesto	Moštvo	T	Z	R	P	Goli	Točke	Razlika
1	ELIN KOT	22	18	1	3	134 : 50	55	+84
2	ŠD PONIKVE	22	16	2	4	141 : 63	50	+78
3	GRAFIT	22	16	2	4	105 : 47	50	+58
4	AD B ? BAR	22	16	1	5	103 : 55	49	+48
5	KMN SODRA2ICA	22	14	2	6	143 : 60	43	+83
6	ŠKD BREZE	22	9	4	9	79 : 76	31	+3
7	KMN TORNADO	22	8	3	11	101 : 103	27	-2
8	KMN V. POLJANE	22	8	0	14	73 : 98	24	-25
9	D. JEZDECI-MAXILES	22	7	3	12	101 : 102	24	-1
10	LAŠKI PESJANI	22	6	3	13	85 : 86	21	-1
11	KMN VODNAR	22	3	1	18	63 : 129	10	-66
12	ŠD MOŠTIKEL	22	0	0	22	27 : 286	0	-259
NAJBOLJŠI STRELCI:
72: Mihelič M. (Elin Kot)
44: Čampa M. (KMN Sodražica)
40: Strnad B. (ŠD Ponikve)
Na pokalnem tekmovanju ob zaključku lige MLMN občine Ribnica pa so slavili naši igralci z zmago v finalu 3:0. Premagali so zmagovalce Ribniške lige in se s to zmago oddolžili zvestim navijačem.
VRSTNI RED:
1. mesto ŠD PONIKVE
2. mesto ELIN KOT
3. mesto D. JEZDECI - MAXILES
Na koncu bi izrabil priložnost, da se zahvalim vsem našim sponzorjem (MIX d.o.o., POINT-R, Pizzeria ADAM, VASY d.o.o., PRIZMA Ponikve in DVZ Ponikve d.o.o.) in ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli k našemu uspehu.
Športni pozdrav!
Predsednik ŠD PONIKVE
ŠD Ponikve v Zalipovcu
Konec avgusta je ŠD PONIKVE organiziralo družabno srečanje njenih članov v Zalipovcu. Ob dobri hrani in pijači smo se lahko sprostili z igranjem odbojke in balinanjem.
Vrhunec dneva je bil turnir v tenisu, kjer je nastopilo 16 igralcev. Največ znanja sta pokazala Rigler Franci in Strah Marko. Na koncu je zasluženo zmagal Franci R., ki je po uspehu izjavil:
SPONZORJI SMO ŠE VEDNO MOČNEJŠI OD IGRALCEV!
Šport
Košarka
Doseženi rezultati jesenskega dela košarkarske občinske lige za leto 2002
Par		Rezultat	
BISTRO PIZERIA ADAM	STRUŠKI BIKI	20	21
DNEVNI BAR MAJOLKA	KOMA 750	7	21
STRUŠKI BIKI	KOMA 750	21	14
BISTRO PIZERIA ADAM	-     DNEVNI BAR MAJOLKA	21	16
DNEVNI BAR MAJOLKA	-     STRUŠKI BIKI	11	21
KOMA 750	-     BISTRO PIZERIA ADAM	17	21
SCENA	-     MIZARSTVO MUSTAR	21	4
ZAGORICA	-     ŠD KOMPOLJE	21	10
MIZARSTVO MUSTAR	-     ŠD KOMPOLJE	14	21
SCENA	- ZAGORICA	19	21
ZAGORICA	-     MIZARSTVO MUSTAR	21	10
ŠD KOMPOLJE	- SCENA	11	21
Končna lestvica za leto 2002
Mesto	Ekipa	St. tekem	zmage	poraz	TOČKE	dani koši	prejeti koši	kos razliko
1	KOMA 750	14	1 1		25	278	225	53
2	STRUŠKI BIKI	14	10	4	24	285	231	54
3	BISTRO PIZZERIA ADAM	14	9	5	23	281	234	47
4	ZAGORICA	14	9	5	23	275	253	22
5	DNEVNI BAR MAJOLKA	14	7	7	21	251	245	6
6	SCENA	14	5	9	19	251	253	-2
7	MIZARSTVO MUSTAR	14	3	11	17	181	282	-101
8	ŠD KOMPOLJE	14	2	12	16	202	281	-79
Mali nogomet
Doseženi rezultati medobčinske zimske lige v malem nogometu za leto 2002
Par		Rezultat		
ŠALABAJZERJI	BALKAN TEAM	2		4
PROSTEL D.O.O.	BIFE PRI MATJAZU&INŠTALACIJE ANGRO	1		6
ŠD MALO MLAČEVO	PEKARNA GROSUPLJE	3		2
ŠMDTURJAK	VIŠNJA GORA	1		0
MIZARSTVOTRUNKELJ KRKA -	ŠDDOBREPOLJE-SNE2AK	0		2
ELEKTROSENICA-PREMAR	AVTOVAL RACNA	4		1
JAGODA	PRINCE PUB	2		7
Lestvica
Mesto	Ekipa	St. tekem	zmage	ncodl,	poraz	TOČKE	dani goli	prejeti goli	gol razlika
1	PRINC PUB	1	1	0	0	3	7	2	5
2	BIFE PRI MATJAŽU & INŠTALACIJE ANGRO	1	1	0	0	3	6	1	5
3_	ELEKTRO SENICA - PREMAR	1	1	0	0	3	4	1	3
4	BALKANTEAM	1	1	0	0	3	4	2	2
5_	ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK	1	1	0	0	3	2	0	2
6	ŠD MALO MLAČEVO	1	1	0	0	3	3	2	1
7	ŠMDTURJAK	1	1	0	0	3	1	0	1
8	VIŠNJA GORA	1	0	0	1	0	0	1	-1
9	PEKARNA GROSUPLJE	1	0	0	1	0	2	3	-1
10	MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	1	0	0	1	0	0	2	-2
11	ŠALABAJZERJI	1	0	0	1	0	2	4	-2
12	AVTOVAL RAČNA	1	0	0	1	0	1	4	-3
13	PROSTEL D.O.O.	1	0	0	1	0	1	6	-5
14	JAGODA	1	0	0	1	0	2	7	-5
POZOR-VELIKI NOGOMET
Ja, prav ste slišali.Tudi veliki nogomet bomo igrali v Dobrepolju.Sicer ga že nekaj časa igramo, bolj rekrea-tivno.Tako bo tudi naprej, predvsem za odrasle in tiste mlade fante, ki ne želijo aktivno trenirati.
Športno društvo Dobrepolje seje povezalo z NK Livar iz Ivančne Gorice in ponuja možnost rednega treniranja mladih nogometašev.Najboljši bodo takoj vključeni v tekmovalne pogone, od mlajših dečkov pa do mladincev in seveda članov.Lahko se pohvalimo, da že imamo dva v ekipi kadetov (Marko Štrubelj in Jure Hočevar), ki sta se zelo dobro vklopila v ekipo in igrata odlično.V spomladanskem delu pa pričakujemo, da se bo njima priključil še kakšen nov nogometaš iz Dobrepolja.
Trenutno jih aktivno trenira osem. Treningi potekajo tako v Ivančni Gorici kot v Dobrepolju ( na travnatem igrišču v Bruhanji vasi ).V zimskem času se bodo treningi odvijali večji del v telovadnici OŠ Dobrepolje (ob tej priliki se moramo zahvaliti ravnatelju osnovne šole, kije odobril termine za treninge mladihfantovj.Treningi bodo potekali dvakrat tedensko in sicer, ob četrtkih od 16.00 do 17.30 ure in ob sobotah od 15.00 do 16.30 ure.
Trenutno so treningi omogočeni samo dečkom predmetne stopnje, načrtujemo pa tudi nogometno šolo za dečke na razredni stopnji. Potrebno se je dogovoriti še o raznih podrobnostih kot je tudi ta, da vas starše obvestimo o tej možnosti.
V športnem društvu menimo, daje mlade potrebno vzgajati v športnem duhu, jim dati priložnost, še posebno tistim, ki jih nogomet veseli.Seveda jim je potrebno vseskozi tudi pomagati in jih bodriti, ko obupavajo.Tudi nogomet je šola življenja, saj se mladi navadijo discipline, prijateljstva in samostojnosti.Moramo pa opozoriti, da je mladim treba pomagati tudi pri izbiri športa, ali pa česa drugega.Naj imajo toliko obremenitve, kot je pre-nesejo.Saj bodo le tako lahko uspešni in zadovoljni.
Vse, ki vas zanimajo kakršne koli informacije o treningih, vključevanju v NK Livar in ŠD Dobrepolje ali drugih podrobostih, pokličite na tel. 780 78 29, ali GSM 041 669 227 (Alojz Kuplenk).
Pripravil: Alojz Kuplenk
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je oktobra 2002 na območju občine Dobrepolje obravnavala sedem kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bile štiri kršitve storjene v zasebnih prostorih, tri pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot v gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavah smo deset različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamlja pa se v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš ter trgovin storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo tudi oglede enajstih prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice so pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje predno-
sti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu novembru 2002 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Razpored dela splošne in zobne ambulante na Vidmu
Delovni čas splošne ambulante Videm			
	dopoldne	popoldne	amb. Struge
Ponedeljek	7.00 - 13.00	13.00 - 17.00	
Torek	7.00- 11.00	13.00 - 19.00	
Sreda	7.00 - 11.00		7.00- 13.00
Četrtek	7.00 - 11.00	12.00 - 18.00	
Petek	7.00- 13.00	13.00- 17.00	
Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00			
Obvestilo: Trenutno nadomešča dr. VValida el Shavvisha dr. med. Barbara Merše po urniku:			
Ponedeljek		13.00- 19.00	
Sreda		7.00 - 13.00 (amb. Struge)	
Četrtek		7.00 - 13.00	
Delovni Čas zobne ambulante Videm		
	dopoldne	popoldne
Ponedeljek		13.00- 19.00
Torek	7.00 - 13.00	
Sreda	7.00 - 13.00	
Četrtek		13.00 - 19.00
Petek	7.00- 13.00	
Dežurni zdravnik: 781-90-09, 050-624-071		
Delovni čas lekarne Videm		
	dopoldne	popoldne
Ponedeljek	7.30 - 14.30	
Torek		12.00 - 19.00
Sreda	7.30 - 14.30	
Četrtek		11.00- 18.00
Petek	7.30 - 14.30	
november 2002
Oglasi, zahvale
31
M smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačičeva)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, deda in pradeda
ALOJZA PAJKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče,
zahvaljujemo se za izrečena sožalja in prispevke, ki ste jih darovali za svete maše.
Še posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred, obema govornikoma, g. Jožetu Zrne-cu st. v imenu PGD Zdenska vas in g. Konradu Piku v imenu upokojencev, cerkovniku za zvonjenje, pevskemu zboru Rafko Fabiani, članom gasilskega društva in sovaščanom za pomoč in molitve. Hvala tudi sestri Ljubi iz zdravstvene postaje na Vidmu za vso pomoč, družini Zakrajšek iz Srebotnika in Strahovima z Vidma za pogrebne usluge, kakor tudi
vsem drugim, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Lado, Tone, Brane z družinami in hči Nada z družino
"Prodamo domačijo - kmetijo v Zagorici, v celoti z gozdovi, njivami in pašniki. Informacije na tel. 50 51 348 ali 031 877 796."
Ker bo naslednja številka Našega kraja izšla že 20. decembra, bodo lahko objavljeni le prispevki, ki jih boste poslali do 10. decembra.
Vstaneš in si velik kot življenje. In padeš. Zmeraj ti neznanska reka spodnese svet, ko tečeš v človeka, da bi ustavil zemeljsko vrtenje. (B. A. Novak)
ZAHVALA
Ob nenadni smrti očija, sina, brata
JOŽETA VOLFA
iz Ponikev 12a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, predvsem pa bližnjim sosedom, vsem, ki ste ga kropili, zanj molili, darovali evetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili k
večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in tolažili, predvsem pa zanj molili.
Iskrena hvala g. župniku za lepe besede ter opravljeni obred, pevskemu zboru Rafko Fabiani pa za lepo petje.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
STANETA PUGLJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, svete maše ter darove za cerkev. Zahvala vsem, ki ste rajnemu v življenju kar koli dobrega storili, ga bolnega obiskovali, ga kropili, zanj
molili in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala gospodu župniku za lep obred in ganljivo pridigo, cerkvenemu in moškemu pevskemu
zboru, pogrebcem, struškim gasilcem in gasilcem sosednjih društev za zadnji pozdrav ter Mojci Pogorele in Antonu Rusu za ganljive besede ob zadnjem slovesu.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Se zahvaljujemo vsi njegovi
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o
FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPOV 11-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kfiAUf
@rmstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o Taborska c. 3, Grosuplje
PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE
Z IZDELAVO
GEODETSKEGA POSNETKA -> LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE -¥ PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
(PGD, PZI)
IN S PRIDOBIVANJEM
UPRAVNIH DOVOLJENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE)
NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3
(V I. NADSTROPJU BLOKA NAD LJUBLJANSKO BANKO)
ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:
01 781 03 20, 781 03 28
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
Obveščamo vas, da bomo 23.11.2002, med 9. in 11. uro, organizirali sejem rabljene smučarske opreme
v prostorih OŠ na Vidmu. Sejem je organiziran zaradi letošnje zimske šole v naravi za pete razrede.
Izkoristite ugodno priložnost!
JVIZ OŠ Dobrepolje
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Clasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.