ŠTEV.—NUMBER 1*4. WaShlngton, D. C. — (Fed. hm) rM Narodno bofaatvo Edrulenlh drlav anaia danaa okroglo $8900 na oaobo. To si^ačl, da bi dalo« vaake drullna tnaial $18,000, So bi bilo go-gaatvo enakomerno raadeljeno. Ta Bt9vllki ao vaete ii uradnih lapiaulkov aakladnlškega de-pnrtmenta. Skupni letni dohodki delci« aa računajo na okrog 70 miijard dolarja?. Sleherna oaeba bi torej imele $68$ do-hodkov na leto, drullna pa $3180, kar bi prilično aadoato-valo aa doelojno ekaiatenoo. AU Si Ima toliko aleherna drullna T al Zakaj ne t Zato, kar Je narodno bogaatvo v rokah manj ko enega odatotka vaeh prebl-valoev. Bogatini imajo vedno reč, siromaki pa vaSao manj. Tak i« kapital ia\lčnl aiatem. Kaador t vrstah atarih republi-kanakih gardistov sagotavlja kan-, didatu Magnusu Johnsonu snago | aa voliščih T pondeljek. DKMOKRJMMKBGA KANDIDATA KI SMATRAJO ZA RIS** F OA OlNITELJk V GLASOVANJU. krili past v pogodbi. Lauianne, 13, Jul. Podpisa-nje mirovne pogodba aa je aavlek-lo ln mogočo na hp podpisana ta rdon. Turška vlila J« obveatUa -a I smeta pašo, da mera sahtevatl aahtova, da morajo eaveanlško Šsts ln bojno ladje^ Uprasnlti Carigrad, OalipoU in Oaaak brej- glaai pogodbi^T«rkl ao tudi fiete sdij o pasli i, de pogodba omenja leJcte, na pa ladij, aatn bojne ladJ#%iirosn i k o vrne puat e turška kraje ln vode. Druga aablova turške vlade Jo, de toške glade koneeolj odpadajo ia pogodbe. Ameriški poalanlk Qrew jo podprl to aahtavo Turkov — in aevesaikl aa raaočarani. WlMm Z LASULJ AU Mow Torti, & T. - Noerjrer-ški ekatftarfvai kUM ' ae polni plošoov, ki aooljo teko umetno nore Jona lasuljo, do alti njihovi eajošjf prtjeuljl no'v»do sa njihovo skrivnost; tako Js setrdll lodolovaloo tekih lasulj Brnae tmmlm/ Toda lasulje so lesdalja drel-j* taka j veČine UdeJevoloev do-brih lasulj I* Vraaelje Ia Kom-šijo ja bUo ubitih v vojni. "Ifeški ao pripravljoal plačati vsako eone sa lasulje, kl Jih narode mlade," ja dejal Seharlg. P R O S VETA I SLIKE U »»sum glasilo sLovtnsaa MAnotmz rooroniig jkphot* '-- _____ isaa * i^iičrasgMi arRBFSBaniDNOTF: lu^ .fJ^po govorit. iUko»H J — vsntajo. ~ lds trn |L2Š ss trt "PROSVETA* ss S#. l+^d+A^m, cm—o». THE EM LIG H TEH ME H T" Or|in of MsfibIi WilWlil (Jehje Sl-SS) ■iBiil ^ na jii U« (um, amvms« »itoti lut. PRAZNI IZGOVORI! Jeklarski mogotci zagovarjajo tako trdovratno dvanajstimi delavnik v jeklamki industriji, kot Silok svojo pravico do funta mesa. Njih zagovor je s človeškega stališča ravno tako obsojanja vreden kot Silokov. Jeklarski magnatje pravijo, da v teku dvanajsturnega dela slede pavze, v katerih se delavci odpočijejo od trdega gela pri plavžu. To je pol resnice. Kajti tisto delo, Id ga delavec izvrši pri plavžu, kadar je treba izpustiti žareče rudo v nežke, je tako naporno in težko, da bi bi] vsak delavec že prvi dan izčrpan, ako bi tako delal skozi štiri \ v peklenski vročini 180 stopinj Fahrenheita. Polovica delavcev bi se onesvestila'na delu in marsikateri delavec bi prvi dan podlegel temu silnemu naporu. Ako je jeklarski trust dovolil pavze počitka med delom, ni tega izvršil iz ljubezni do delavstva, ampak ker gospodje, ki vodijo trust, vedo, da ne najdejo človeka, ki bi teden dni vzdržal pri takem peklenskem delu brez odmora. Večina delavcev bi pa prvi dan podlegla silnemu naporu. ■PHjH. — Veliko rojakov Is morda misli, ds m« ni vsi mod živimi, ali ds ssm kam odjadral od to na počitnice, ker toliko lasa oglasil Ds ps rojaki bodo tegs mislili, sem se namenil opisati tuksjlnje delavske Dela v tej okolici ne manjka ia tudi plače so la dosti povoljne, ako jih primerjamo plačami, Id ao jih delavci preje- maU lansko leto, ko je* nastopile premogsrsks stavka, to ti je bila plača — celih 25c do 35c na uro! In kdor je bil deležen slednje, se je štel srečnega in še ca boljšega delavca. Danes še ni več tako alabo In skoro vsak delavec ima 69 do SOc na uro, pa naj dela pri stavbah ali pri popravljanju cest, katera delo je v tukajšnjem me stu prav oživelo.. Postavljajo ve banko, ki bo etala sto dvajaet tisoč dolarjev. Prav tu se vidi, kaka Ogromne dobičke imajo banke pri svojih vlagateljih in izpo aleih. Če bi bili vsi kot jas, i: l ■ . Tudi po delavnem sistemu, Id je zdaj uveden v jek-iarnah pri plavžih, je jeklarski delavec hitro izčrpan. Ko dela nekaj let, so njegove telesne in duševne moči proč in podoben je starčku. Plavžarski delavec ne pozna življenja. Od doma gre na delo, z dela domov, doma pa v posteljo, da prihodnje jutro odide zopet v jeklarno. To se ponavlja, dokler niso njegove moči izčrpane. On ne more čitati časnikov, še manj pa dobrih podučnih knjig. On postane živ avtomat, ki opravlja delo, dokler ni njegovo telo tako pokvarjeno, da ga več vršiti ne more. Pri delu prfli nanj sto ipvarnosti. Najbolj je izpostavljen opečenju. Kolikor bolj so njegove telesne in duševne moči izčrpane od napornega dela, toliko večja je nevarnost, da ponesreči Njegovi čuti otrpnejo zaradi trdega dela. Njegov vid in sluh otopita, njegovi možgani niso več bistri Se |K> nekaj ur dala. V takem stanju pa delavec lahko k*j prezre in nesreča je tukaj. Znano je, da ne dovolijo časnikarjem vstopa v jek-larne, kadar se zgodi večja nesreča. Ako bi gospodje jeklarski baroni imeli Čisto vest, bi sami še vabili časnikarje da si ogledajo kraj nesreče. Pred vsem bi povabili urednike delavskih čaanikov, da si ogledajo jeklarne v normalnem času in ob času nesreče in da doženejo vzroke nesreče. Ampak stvar je narobe. Ob času nesreče so vrata jeklarn najbolj trdno zaprta urednikom delavskih listov. Njim sploh ni dovoljeno vstopiti v jeklarno, ako prihajajo kot časnikarji Ako si uHsdnik delavskega lista hoče ogledati delo v jeklarni, mora vstopiti vanjo kot delavec in nikomur povedati, kdo je in zakaj je vprašal za delo v jeklarni Za delo v jeklarni pa lahko vpraša le tisti časnikar, Id je fizično sposoben opravljiti tako težko delo. V jeklaroah ne najemajo slabičev. V jeklarnah sprejemajo fizično najbolj močne ljudi. In še ti ljudje kmalu pod-ležejo. ■ Da se noben nepoklican delavec ne priklati v jeklar* no, vzdržujejo jeklarski baroni svojo policija V Jeklarski industriji je uveden tudi vohunski sistem, da trust ve, kako delavci mislijo, ako se med njimi nahajajo elementi, Id svoje tovariše uče, da naj zahtevajo človeške razmere v Jeklarnah. To ao vzroki, da je prav malo čaanikarjev bilo tako srečnih, da ao ae na svoje oči prepričali, kako ae delavef Izkoriščajo v Jeklarnah. O Garjrju poročajo, da je rekel* da ga manj skrbi dva-najstumi delavnik, kot kako sodi javnost o njem Ako bi ree stvar bila taka, tedaj bi Oary povabil *». niksrje, dh naj pridejo v Jeklarne in naj ee na svoja oči MipHčaJo o delu v njih. Dokler Gary tega ne stori, ae M morejo smatrati njegove besede aa resne. Garyja prav nič ne skrbi Ne skrbi ga dvanajstimi delavnik, še manj pa sodba javnosti o njem. Kajti Javnost Je fte davne J obeodils dvanajstimi delavnik, kajti če bi to M bila resnica, bi bil uveden še danes v vseh industrijah. »O, bi ne rabili nobene banke in le-leti je, de to čimprej pride. T dar bodo izginile banke, takrat bo tudi bginijo izkoriščanje delav stvs, ker dela vse ne bo plačan's denarjem, temveč s produktom sa svoje delo. Ne bo imel, da bi nosil aa banko, pa tndi drugim ne bo treba gledati, kje bi si izposodili, da si napravijo svoja potreblČi ne. Svoj produkt bo lehko some ttjoi S produkt om drugega, tako bo lahko imel vsak, kar nta je potrebno za Življenje. ftele ko bo to urejeno, bo delavec rešen sužnosti; dandanes smo še pravi moderni suinji, ker na« slepi mogočni dolar, po katerem krepenimo in storimo vse, da ga dobimo v roke sa par dni in ga le treba oddati naprej, tako pride zopet v roke dotičnim, ki si bašejo evoje malhe, in siesr s velikimi obrestmi. Poleg novega bančnega poelop-jo tudi stavijo novo operno dišče, ki bo stslo približno t kakor banka. Da delajo tudi'božji hram, to se ve, ksr je tudi potrebno. Tem se jih bo zbralo Ip največ skupaj in napravili bodo Is največji uspeh j® vernih ov-čieah črne polti, keteri kot vijo, so zelo strogi verniki ee, do ao rse, saj so tudi n vztrajni stavkokazi, kar bržkone delajo no priganjanjc njihovega dušnega pastirja}" ' Tako vidita, da stavijo poleg tlakovanja eeet tudi nepotrebne stsvbe, ki bodo v Ikodo delavskemu razredu. Mesto Invin s okolico iteje približno 80.000 prebirali eev,*pa nima nikake bolnišnico, kar je, po mojem mnenju nsjbol potrsbno za toliko občinstva. Za aavode, ki bi koristili splofinosti ni denarja, imajo ga pa dosti za staftoe, v katere bo zahajal delavec in njim nozil težko prislužs- Ko eem opisal delo v mestu Ir winu, naj tudi opllem rove po o-kfclloi. Tudi rudniki obratujejo še dosti dobro in rudarji so zadovoljni s sedanjo plačo, vendar n nikogar slišati, do mn bompanija preveč plača, akoravno je toliko krika po časopisih in drugod, da ao breg potrebe atavkali. Danes lahko Vidite, sakaj ate šli na stav Torej proeim vas, ki ste bili pri ustanovni eeji in potem zvesti pri-•pc vatel ji aoesmenta. da asi pišete, kam naj bo izročena preoeta-la vSota, katera ss nahaja pri ao-drogu Johnu Tularju, in sicer $ *:> 65, da bom potem odposlal na določeno mesto, kamor bo hotela večina. Zato prosim, da se tam, kjer vas je več skupaLod omenjenega kluba, malo posvetujete in jaz bom potem gledal na to, da bo storjeno kot šeli večina, kar bom tudi naznanil v listu. Obenem tndi priporočam vsem tistim, ki ste pri meni naročili list in knjige, da v slučaju kake pomoto naznanite na apodnji naslov. Pozdravi — Jernej Kokelj, Ir-vin. Pa. Bes 082. — Is vseh krajev Unije poročajo o slabem položaju v premogaiukl industriji Tako je tudi v Kgflltaau. Nekateri rudniki obratujejo po dva dni na teden /lrugi po tri dni in ne-kateri pa popolnoma počivajo. Ti«ti, ki vedno obratujejo imajo pa vedno kako zmešnjavo, eamo da ni dela. Pri Weztern Coal Co. It. 20 ao pred par tedni imeli nekoliko spo-rekanja zavoljo pralpioc. Nek premogar aa ja piameno pritožil, da ni sadoetnega prostora za 200 rudarjev in res so peelali poglo- Kern v št. M s dno 7. marca. Me nI ta nasvet tu tako dobro ngs-jal kakor neki lanski ,ki je par dni plela proso, jo je trgalo po kolenih in je potem ozdravila. Skozi dve leti sem skusil že vse tiste nasvete, ki jih je navedel dr. Kern proti kronični bolezni rev-asatizma ali kaj takega še ne doz daj, da bi se hodil gret ns solnce. Kavno je bil dan sa to in hajdi aa solnce. Bes so mi pomagali solnčni žarki Že za to, ker sem se do malega akuhal da ee sdaj kar kola lupi z mene, počaai ae bo, mislim, še meso. Revmatifem pa se Is zmerom tišči kot klop v koti Dr. Kern je prepričan, da po maga solnčna (naravna ali umetna) lnč. Jaz aem tudi prepričan a tako tudi da ae mi zdaj kar koža lupi, da me vaa ^oU in peče £sd bi videl kako bi oe otrok dr žal, če bi ga neali aa petnajst ali dvajaet minut nagega na solnce, kot dr. Kern priporoča in to večkrat na dan. Be jas ne delam pri tem prav priljubljenih obrazov. Čitatelji naj ne mislijo, da pišem to, ker je dr. Kern odšel v staro domovino; pišem, ker mi je ravno tako prišlo pod pero. —- Joe Per ' Black Diamond, Wooh. — Na-pisati želim par besed o naši stav ki, kako amo jo izgubili 26 mese rev m o lnli ]1<1 - uvkj. in getsj dat asoša, ki 7e~ določi, da dve*)*®« ^biii S4J tndi ni čud- prostora kot za 150 hoi. In kaj so «». **<> bUo £ ukrenili! Drugega dne ao odpu- n«0«0 »lovenakih atavkokazov,.ki stili 50 mož. Odpuščeni so bili en "> povzročili, da je bila stavka sa teden, potem jih ja kompanije uguMjonn. - Mrs. Klotilda nazaj a pobotanji®, da bo pralnico povedala. Prišlo jih pa ni nazaj več 60, temveč 40, ker eden jc med tem čsoom umri Srečen je, da ae mu ne bo več trpba pokoravati nasiljem, ki ao že veliko ljudi spravila a toga aveta. Komaj ao onega pokopali jim jo smrt zopet pobrala enega rudarja kar iz jame. Zjutn^ je šel zdrav na delo, kmalu sa tem pa so a našli mrtvsga ležati v njegovem prostoru. Ni znan vzrok njegove amrtl Sodijo, Ve ga je zadela erČna kap. Po narodnoeti ja bil Beigijee, več mi pa ni ana-no.;: I;1 Neprestane neereče, Id ee dogajajo nom vedno bolj kažejo veliko potrebo ssvarovainja sa slu čaje bolezni, neereč in emrti, pri Čemur nam najboljše sluši 8. N. # J. Kdor še ni naj se torej ss varuje so vse ncprUike, da ga nezgoda ali karkoli ne satae nepripravljenega. V drugi številki s dne 8. janu-rja 1.1. je bilo v dopisu iz Holeom ba, Wis. pisano, da ee je zgodil čudež, da ee je prikasUa zvezda, ko se jb rodilo dete. Dopisovalka ni vedela, ali sinček ali kčerka. Tudi pri naa ea je sgodil čudež, ki pa ni poseben čudež, a bi ga vendar radi redkosti danes že lahke tako smatrali. V Breezy Hlllu eta dne 1. julija John Černe ne eante, da ai bodo lažje polnili njegova žena obhajale 25 let svoje Žepe. ■ jaz nico evojega skupnega zakoneke* ga življenja. Srebrna okcet vijo takemu prasnovanju. No jima želim, da bi dočakala zlato in potem le dijamantno. 4Do tlz-tega čaaa bom morda še jaz ozdra vil in ae bom udeležil sla vnos ti, da oberem kako a jajcem nama-aano ptfče, kar ailno prija moje mu želodcu. Ker eem le prišel do tegs, da o- (Imen atavokazov ne moremo priobčiti, ker ta imena so članov naše jednote. Pravila zahtevajo, da ze imajo take zadeve prvo rešiti pri društvu. Torej obtožite jih pri društvu. Poglejte pravila ns strani 56, XIX. člen. Razaodišče Opomba uredništva.) * SOBOTA, 1*. JULIJA, 1923. Čffiltldltis mili OakzvUle, X. 7. Naročnina mi je potekla, torej pošiljam $2.50 kot polletno naročnino za list, katerega res čislam nad vse drage kot najboljši list za delavce itf farmarje. Tu naa je preoej Slovencev, ki živimo na svojih farmah. Letina še precej dobro kaže, le krma bo bolj slaba, ker je bila spomladi preveč suša. Podnebje j« zelo sflrpo. in tudi voda dobra. Farmar je res sam svoj gospodar. Nihče ga ne priganja, kadar se mu zljubi, takrat gre delat. Z živinorejo so tu če najbolj! dohodki pa tudi kokošjereja se is-plača. Poleti se dobi ža mleko lep denar, kar je posebno dobro, ker prehranjevanje goveda* nič ne stane. Posimi je težje in so večji stročki s živino, a zato je Mi mleko dražje. Tu dobro raste in uspeva vqe, kar človek poseje, da le prija temu podnebju. Ce farmar ni preveč zadolžen ima bOlj-Š1 obstanek kot veak drugi dela Po dolgem čakanju je jastij department prejel poročilo »ve. ga preiskovalca, kateremu J ilo naloženo, da zaaleduje naj. novejšega in zelo nevarnega ari. tatorja, Id se js pojavil v . Poročilo ae glasit Poeebno poročilo # agitatorja, katerem pravijo KristusH Just dspt, oper. št. 4763. Gospod justični tajnik: Ponižno poročam o styari.Ta1 kor mi je bilo naročeno. Po tru. dspolnem raziskovanju ha vpraševanju sem izvedel, da je bil ta človek, ksteri se inu nuj« Kristus^ V svoji mladosti tesar, toda pridružil se je brerposel. nim. Zdaj hodi od države do dr-, žave in pridiuuje doktrine soda* lizma in takozvsnega humaniz. ma, hujaka delavee proti kapit«. listom in napada miljonarje na uličnih vogalih. Do danes Še nisem poizvedel, da bi bil Kristus rekel eno sam« dobro besedo o naših laetnikik premoga in drugih kapitanih in. dustrij. Imamo priče, ki so ga vi. dele, ko je stopil v tempel, ki ja bil poln borzijsnov, premogovni, ških operatorjev, bankirjev, ve. letrgovcev, velepoaestnikov, mi-litaristov, advokatov, političarjerj ministrov, urednikov, ksnonikov, in škofov, pa je vse izgnal z bi. čem is templa, nazivajoč jih tatove, roparje, hinavce in lopove. Ko je prišla policija, je bil Že i* ginil. • ^ F- : M Voditelji jOklarzkega trn-ta so mnenja, da je bil Kristuz poslsal iz Rusije. Najrajši se drži na se-jah unij in raznih radikalnih organizacij. Delavcem pripoveduje, da so neumni, če si puste znižati mezde. ' ffl • 1 Največji Čkandal pa je, ker na-sičuje brezposelne brez razlike in jim s tem daje potoho, da nočejo delati sa nizko mezdo. Kaj bo z našimi dobrodelnimi organizacijami, ako ze bo to nadaljevzlo! Narodna zvesa delodajalcev ma je pojasnila po svojih aastopni-klh, ds naslčevanjs brezposelnih ubija ljubezen do varčevanje in dela, pa ae ni smenil. Z njim hodi odbor dvanajstih mož — nizkotnih in nelzobrsženih delavcev — ki alepo storijo vse, -kar jim » ■ ^ m reče. p Sl... . . . Kristus je tudi pscifist. ftkoda, da niamo zdaj v vojnem časni ] Provi, da nima domovine, b če i bi jo Imel, ne bi šel zanjo v voj-no. To je izdajatvo 1 Nameato ljubezni do domovine priporoča lju- j bežen do bližnjega, ljubezen do vseh ljudi, tudi do naših eovrai-nikov. Izdajatvo 1 Na svoja ušesa sem ga slišal, ko je rekel, da bogatin nc pojde v nebesa, da pojde prej kamelaJ skozi šivankino uho kakor bpga vee, kjer se ustali, Um ima tudi obetanek. NI mu treba vedno skrbeti, kje do dobil delo, kakor rudar, če delo v rovu zaatoji. Na farmi je vedno veliko dela, akoravno nI velikih dohodkov. ČloveJ| ae pa le lašje prelivi kakor po mo- t in v nebesa. Včssih govori slsb- j še kot socialist; zdi se mi, ds jsB boljštfvik. Dejal je tudi, da mora j bogatin razdeliti svoje imetji med uboge, če hoče'priti v nebe- I sa. To je boijšcviški evangelij. Met* največje panterje se mela in prijazno ogovarja prostitutk« < •tih. T.« i. dobra, W florak|J**.* iih "Jl1 d.li, druf^e p. sirom.ttvo u de- * "J*"*"' L. B Siav-J — iS (rr«fi u» u* w ko, kajti danes je dele sa denarji menim, kaj js dobro in kaj ni o- menim, da sem popolnoma prepri-čsn o dobro t sh dr. Clarkovlh na, svetov v številki s dne 8. janus-rjs. Vem, da eo njegovi naeveti koristni, kar ee tiče vživanjs sdravilnik jedi, aamo malo težav no js kaj takega sa naa aamee, ki ai jih sami ne znamo pripraviti, če amo pa na stsnovanju, se ns naa oienjenl na oairajo, ker nimamo nanje napravljene posmrtni-ne. Baš četrtega julija je in dežuje, da ae ne morem sprehajati. Zakrpa si vzamem od celega lete Ali nI boljše delati osem ur $7.50 kot pa aa pet dolarjev, kot ate imeli prej t To je dokaz, da ata veliko (rldobiU v zadnji etav-ki. Pokalimo Še drugič tako elol-noet In pridobili bomo vaa tisto, sa kar amo biU zadnjič poraženi Zato pa ae je le sedaj treba pripraviti na vse, kakor je poročal doplanlk la okraja WeNtrnorrl»n da. 0 napredku nimam kaj poročati ker ne napredujemo, temveč gremo naaaj po rakovo. Zato o-poaarjam vse aodroge bivšega kluba It 121, da ss oglasijo in sporočijo na apodnji naslov, kam in v kalp namen naj se daruje njega oatalo premoženje. Klub ja nam-r^ saepal le pred enim letom. Odkar ssm jas oddal tajništvo iz rok, tedaj ni bilo nobene seje vol. AH je U vsled toga, ker amo dobro pod učeni, da je treba pri klu bo delovati, da ee delavee rs« svojlk iskoriščevaleev ia da je treba podpirati stranko a malimi prispevki t Zato, ker je .treb^de-lovaU ia tndi malo žrtvovati, ds bi čimprej doaegU svoje opravi-loaoaoht« to, pa aočemo biti člani pri tekik orgenlseeijek in njih lepe ideje opuščamo. Organizacije opnioamo. Itao nam ne nudijo dolarjev. Ako M dobili vsaj ka sejo po en dolar. poN-m ki bili prav zvesti členi socialistične stranka,'take smo pa rajfe ped pomiki Ishoriščevsleev in živimo V nevednoeti. talostno je te «m w fMwvn vu cvicga icw os veto" v jo pazno zasledujem. Največ je v nji zaradi prošenj v pomoč bolnikom. 8aj ni čudno če proeljo (prosimo). Kdor je doikfo bolan, moro proolti ali pa vaetl. Co proai lahke noei, če vzeme, pa vzamejo tudi njega in ga zapro. TfekamihS MBeM pač gre vaa hvala, her ne odklonijo nobene prošnje. Strinjam os a onim dopisnikom la Verone, Pa., v številki 56 a dne 7. marca, ki piše o umrlem členu ki je imel napravljen testsment, da bedo plečsnl po njegovi smrt£ val njegovi došgMJaa zamudo postrežbo itd. Glavni urad po tega ni storil dir bi bilo tako plačano, ker pravila & N. P. J tega oe dopaščajo. Bil ja aem lo Uko m bojim, da bo tudi a maao„ če me revmatlasm kmalu ne pusti. iopot sam pošaknaO nekaj, namreč naa vet, ki go je plaal dr lavakl rszred. " Res mnogo dela je poleti na farmah, a zato je pozimi malo več počitka, ko nI drugega dela kot krml(ev Živine in pa napravlja-nje kakih drv aa leto, ker v po-letnem čaeu ni čass sa teka dela; treba ja obdelovati zemljo. Tu je na prodaj vzakovrstnih farm. Nekatere so dobre, druge elsbe, a če Človek misli kaj kupiti je vedno najboljše, da si prej dobro ogleda in poisve. da ga ne speljejo zapeljivi agonije, kateri gledajo aamo na svoj dobiček. Qo-vore res, da jim je za dobrobit ljudi, a v resnici jim ni čisto nič mar, ali kupci od njih dobijo dobro ali slabo* zemlja, esmo de a par beeedami napolnijo njih lope. MeS temi ljudtal je več nepoštenih kot pa pra\ ičnih in dobrih. Kogar bi veaelilo farmaratvo ta, naj bi prišel ogledat, rojaki mu bomo Šli na roke. Pozdravljam wjk čHatelje "Prosvete". — Mre K. L. Mohar. mJZTNICA UREDNIŠTVA. Otrmrd, Kana. — Kritike Vam v smislu prsvil ns moremo priobčiti Ako a razsodbo gl porotnega odbora niste zadovoljen, apelirajte ns eplošaa glasovanje ali na konvencijo. — Pozdravi Opuaovalee. — Ne gre ae pri Vašem opieovanja "B planjave" za te. kaj misli urednik, ampak, kaj določaj« poštni zako* In ti prepovedujejo opisovanje tekik rlzmer in dejanj. — Pozdravi , Oloveload, Ohlo — O zadevi mae le večkrat poročali Ce ste Duhovščioo prezira, češ da je hinavaka, farizejzka in njen Bog je dolar. Na vaakem ehodu strai-no- grmi zoper flnsnčnike in k«-pitaliste ter kliče proletariit na boj zoper Satana, kakor iunssp kapitalizem. Za vse to so dokazi. Zs^o priporočam justičnemu, departmen-tu, naj takoj stori jne potrebne korake na temelju zakona proti kriminalnemu sindikalizmu, da m Obvaruje delela vpliva tega nevarnega člo veka, dokler je is in Va udanl s P. C- Bonebead, preiskovalni oddelek. Dva dni pozneje eo zvemi detektivi potegnili Kristusa s vornllkega odra v West Virgim-ja in ga odgnali v ječo, kjer ga drle Incomiuunicado. Topot n« b® pribit na kril. Dance ne pribijamo več puntaraklh ljudi na krit, pač pa jih zobljemo v ječo, ksU-r a jim počasi stare telo in doka. Prosto po Cenen'*. * J. B. v "Coma« št nt PUMA VA POiTI v Chicagu Imajo: L. LekavA št, 92D. Vinko Mieetlč, MIha Pavlich, It. 9871 lieb, št 950. Plaau glavni pošU v vaši ■■ ote.v'"; ' .....of... .. -i..-^ -- - — 7 in W. 0«» -; dobite "S a Adam« er stop« v ameriško anoode * Springfleldn, I1U kot pišete, te-dej ete opravičen de booaas o-krnite aa sa pojaanila no Mil.tarv Bonus Beeognition Bosrd * Springfieklu, IU. — Poodrafl - PA, U delavskega svsts. (Fsdcrated PW») [ ^dna konferenee rudtrjcv in ■LgtorjeT s polj* trdega premo-K* vrli r Atluntic Cilju, je IU julija odgodena do 58. ju-I Vzrok odgoditvo je redna Umcija rudarsko organizacije ■triktu St. 1, katere aa morajo Iti člfiii Icstvlčnega od- ivs delavska belite. Organiza I {tlizniakib telegrafiatov o-r kratkem svojo banko v fonu. Razne vesti. IJlNOOVA BUB ZA DB-[vOE Sk ZBOALI V 80DNT PRIPOVEDI. Nadaljevanje s prve otreni.) I strogo kaznovani tisti, ki se je Ježe." jčasuo sodno prepoved, ki je ■ tudi kot "Datfgbertyjeva j ved", je sveznl aodni Wil-on odobril in potrdil dne 23. embra a tem, da je zavrnil u-peticijo za preklic tiste c prepovedi. Sodna prepoved bm okoli 200 onijskih na-ov in približno 400,000 sUv* IŽelezničsrski predsednik Je-eell ie ni podal nobene izjave plede sodnega odloka aodnika |Wilkersona, ali unijski pravni SMtopnik Donald R. Richberg je dejal, da tolmačijo trije aveanl sodniki drugala poatavo in doji itn kakor sodnik Wilkeraon. V Biebbergovi isjsvi jo navedena odločba zveznega aodnika 'Amidons, v kateri je dejal ta tolar "Čemu bi naj smatrali aloČi-ne, ki jih deprineaejo vročekrv-neži te ali One unije ali pa zlobni ljudje, ki trde, da so linijski prijatelji, za merilo snašajs unijo a-11 njenih uradnikov t 4'Zakaj ne postopati a takimi &$ini, kakor postopamo i njimi v drugih panogah življenja t Čemu ne prijeti krivcev In jih kaz- novati! Zakaj pripisovati njih hudodelstva stavku j oči uniji in njenim uradnikom a predpoetav ko, ki čSnikuje znana dejstvs ln politiko, ki bi jo narejcpvala sdrs-vs psmet uniji in njenim urednikom kot edino pot, po koterl jim je it IT Pravižna sodna upreti more dati le en odgovor ns ta vprašanja." tyede pravoreks prlzivnega eo-dišča z ozirom na Clajtonov akt jr rekel odvetnik BiehbOrg: "Dani nisem pooblaščen govoriti v imenu uradnikov vriseonltar ske unije, bom vaeeno močno deloval na to, da bo vložen priziv na zveznem najvišjem sodiHki. Odlok je prevašen, da bi ga pustili, kakor je." , • i Predsednik Ameriške delaveke federacije Samuci Oompers js dojel, da ne bo isvsjsl odlok či kaikega aodiiČa nobenega vpliva aa tiste železniška uslužbence po delavnicah, ki so is vedno ns ! stavki. 4 Kar se tiče pravosodnega ministri Dsughert? je,'*je pristsvil delavski vodjs, "se nI dslo pričakovati ničesar drugefca, kskor to, da gn za avojhni cilji in ds se bo b nadalje pehal ca odprsvo za prt f delavnico ln ae trudil ss ustanovitev 'odprtih dslsvnie\ "Bližnja bodočnost ps bo pri-Aosla k f>abo organizseljo delavcev in delavk na Mesnicah sli, ps v kaki drugi psaogi koristnegs dela v naii republiki." , ....... anollja vabi BATBBnn - NA SKUPBJT ODOOVOB f MBMČUL ' (Nadaljevanja s prve strani.) P««la produkcija pada ln brezposelnost rute; trgovina je udsr- jena. Anglija strelno nerada misli na ►psrstno akcija. Zavesniki morajo delati skupno. AJ1 če nI druge m bo morale oprijeti neod-*'«ne politike. Francija mora opu-svojo dosedanjo pot b iti s »vzniki. Francija je neredils Njko napako, ker jo oknpirels K dolino it sadsla vojno * m Saan. To je redke in la-Prikeeenr okupacije tuje r mirnem laso. ■""•»»mM konflikt mom biti an r najkrajfam Času. £*'"me biti poklican, do ■a n»oj dolg, paš pa oo mn | prilike as plačan je. Prvtebta-»"ramo dollnikove mola črti in M"Nti, kaj moro In fieea ne bodo rumena tri največja vpraša*, nje: 1) Plačilo odškodnine, 2) po-ravnanje mednarodnih vojnih dol kov in S) zavarovanje pomirjene KmHk' v Balduin je nato dejal, da je anpleika vlada aestevila besedilo note, hi se dostavi xavernikom v prihodnjih par dneh, mogoče \ pondeljek. NoU vsebuje odgovor Nemčiji na njeno zadnjo repera cijsko ponudbo. Poundba aieer m zadovoljiva, ampak treba jo fc upoštevati in odgovoriti nanjo Kak je ta odgovor, fialduln Še ne more povedati. Kskor se poroča iz drugih \ i rov, namerava angleika vlada predlagati Franciji in drugim zaveznikom, da aprejmejo predlog glede imenovanja mednarodne komisije, ki naj preišče in dolene. koliko jc.Nemčija zmožna plačati. Da ne bo ta korak v nasprotju z veraajlako pogodbo, se naj komisija priključi reparacijaki komi siji. Dalje bo Anglija predlagala kompromis med Francijo in Nem Čijo v Poruhrju. Nemčija naj pre noha s pasivno reaistenco in Fran cija naj vrne Nompem a d ministra tivuo iij industrijsko svobodo v okupiranfKsrajih. Nadalje misli Anglije predlagati, aa se naj akliče izredna konferenca vaeh zainteresiranih držav glede vojnih dolgov ia finančne ter ekonomske rekonstrukcijo Evrope. Na te^j konferenci ae naj tudi skenejo vzajemne pogodbe gled garancij sa mir. • Pariz, 18. jul. - Prvi rtisi Baldwinovega gojrora na ofleijel-no Francijo so volika nezadovoljnost. Skozi prozorne fraze in lepe beaede ao jaano vidi namen Anglija, ki hoče s pomočjo Amerike pH-siiti Francijo, da opuatl silo in sc podvrie novim pogajanjem a Nemčijo. Spor /ententi ni poravnan in anfle^ko-franooaki prelom je bližje kot je bil prej. Pariški listi dsnea pišejo v jeznem tonu, da Francija ne bo nikdar dopustila, da bi medaarodna komisija določevala vsoto, odškodnine, do ne bo podpisala odgovora Nemčiji, dokler ta ne preneha s pasivno reaistenco, in ne bo Iz-praznila Pornhrjs, dokler HomČi js ns plača gotovega dela repsra-cij. pit pačelnik ga odseka Joka A. Biehert sta ob-dolžena, de ata prejemala leatni-no, ukradena la mestnih garal f obtožitev je bila ispovedana v is-iavi, ki jo je podal snperiatea-dent Williem O. Marrey. Dr. lluadeaen bo moral skoro gotovo iti, Ae ae uteri župan De; ver, de je obdoldltev resnične. Richert |ia ne bo mogel biti imenovan za sačaanega neielnika mestnega tinaaSncga štabe s letno plešo $10,000. V to zadevo je zapletenih najbrž še drugih HA, -i ^ajgjšOAaL^mm Ruaki oarist prisnal sokrivdo Rti^Mit imljiBitkih dovoljtuj v Jigntoviji. S svojim odlokom s dae 9. ja nija t l je odredU minister soei elnc politike, de se poleg «Iaac Ijcni^kege odaeke pri miaietMtvo socialne politike" uatenevi "Posvetovalen odbor," v katerege delokrog apada med dragim po dH"f Vse instaaoe, ki eo doslej sprejemale prošnje aa iedajaaje lase I Ijmiiških potnih listov aa Sedinjc ao drŽave, so poablaMeae, da nassn Vorovskega. I sprejemaš nove preiaje. ampak ---pod pogojem, da jih, kakor tadi pp>snje prejšnjega datuma, pri aržo, dokler no dobe raapiea ao tranjoga ministrstva, ki bo obae-gal točna risvodUa, kako je tre- Ženeve, Švica, 18. jul. — Pavel Polontn, ki je. fcil za šaaa carja tajnik ruskega Rdečega krile v Švici, je danea priznal, da je bil v »veai s Conradijem, ki je ' ubil ha postopati s takimi prošnjami sovjetakega poslanca Vorovakega v fazani. Polonin je bil aretiran kmalu po umoru. KAKO JB BILO 8 TISTIM bu HOVlflM POLJUBOM. * '' ne bo b Vvropa se ne b« tolike čeea, dokler ne — Poročnikova lena mrs. Priscila Hagne je sedaj povedala, kako jo je poljubil duhoven Geovge L. Paine, ko sts sedele ns vrhu prijasnegs griča is-ven mests. Romantična zgodba ae glaai takole: "Paine me je izkušal poljubiti trikrat, preden oe mu /e posrečilo poljubiti moje lico«enkrat," je pripovedovala poreČnikova žena na avojem domu, da bi tako razložila, zakaj je njen mož oklo-futal prevnetega nunca. "Oblekel me je na domu, odkoder sv$ se peljsls ns izprehod. In ko sv« se peljalS^šele malo čsaa, mi js Paine povedal nekaj, ker ae ml tedaj ni zdelo napačno, ali sedaj —" ae je prekinila in je * gorČeno stresnils i glavo. "Bekel mi jO: "Bojim se, dl bi vi ne mislili, češ, ds poljub-ljam dekleta, ker aem vas poljubil dvskpt, ko sem vsa poročil Ali v resnici pa ne poljubljam deklet." "Ustavila sva ae ah samotnem kraju. On mi je dejal, da je že bival odsunsj in ds dobro pozns deželo. Ko svs dospsls na vrh nekega grifte Ur sedla ne tis, mi js jel on prsviti o pticah. Potem me je hotel objeti in poljubiti. A jsz aem rekls, nsj miruje. "Potem svs le nsdslje govori-ls o naravi In krasnem raagledn. Čas kakih deaet minut pozneje me prime okoli života ter pols-kuia priviti k ae^l. "Držal me je tako teeao, in jaz aem ae mn branile telco ailno, da ae je opraakal ob molevo Iglo, ki sem jo nosila ns svojih prsih Bil je tako ras vnet, da mi je pretrgal trak, a katerim so bili svessni moji roke vi, in vss ts tu je poizka-isl doseli mojo asto a svojimi ustnami. Ali jas aem ae mu branila. "Tako ava ae borila kakih pet minut, nakar mi r*>t 'Nikoli bi ae mialil, da more biti Uko šibke oeebe Uko močne. Kje »'finU svojo molf' In jez sem «s mo še nsdslje branila ter ma dejale, aa j ml de sUr. hi ds morava doa*% "Posrečilo as mn je poljubiti «e na lice — seme aakret." / Zavarivanje proti ubijanju ljudi. 1 '"' V' jr • , ' r ' (Leland Olda u 7ed. Prem.) Slučaji nearel v premogarekih rudiiših Združenih držav ao tri do štirikrat Uko itevilno kot oni na Angleikem. Velika Britanija ima zapoalenih okoli enege miljo-na premo^lrjev in pripeti ae v njenih rudnikih od 1100 db 1200 smrtnih nearei. V Združenih državah, kjer je približno tri četrtine toliko rudarjev, pa je ubitih dvakrat toliko ljudi v rudnikih. Leto se leUm snaša skupno ŠU vilo smrti valed ponesreČenj v rudnikih Unije 2000 do 2500 ljudi. Smrtni alulaj po Woških premogovih rudnikih je od 1 do 140 na vealdh tisoč zapoalenih rudarjev v letu. V Združenih drŽavah pa je U odnosns moro ponesreČenj od 8.90 do 4.60 na vsakih .tisoč rudsrjev. v, Nesrečo v sngleških rudnikih so skrjene, ker je država priai-lila delodajalce z uvsljsvljenjem varnostnih sskonov. Ns Angleškem posyešajo vse vešjo pozor nojit delu pri oporak v rudnikih Generalni thseljeaiiki \omiaa rijet je junije isročU ministrst \tvu soeklne politike na preglji vse stare potne liaU aa Zdruiem države, ki ao mu bili predloženi zaradi klavsuliranja, ia vse lsda ne odobritve sa iaselitev v Zdru lane države. ■ Ker ae bo vsaka prošnja odslej reševala na podlagi miiljruja po aveUvaUega odbora pri minietr stvu socialna politike, odpada vae ka osebna intervencije pri reče-nem ministrstvu, in obrača se psa nost isaeljeneov, da opnaU to do-aedanjo praluo in al prihranijo nepotrebna atrotka potovanja. Kadar bodo pregledani in odo-atrani omenjmefa od-miniatrotvu socialne polj-bodo ■vsi potni listi in odobritve doetaVljene lnatsnesm, ds jih bres eemude loroše strsnksm. Pri Um jr treba poatopetl s vao moinet pospešitvijo, da morejo Isaeljenol sa Združene držsve od-potovsti še meseee julija. Priseljevanja It jvaaar hreni od bora v ■ tike, bod DB. BUBDBBB* DT BIOKBBT OBTOŽBHA — Zdravstveni ho la bivši mest-IstrU nrsrde la vel pri katerem ao doeledni kot aiid. S Um, da je Anglija poovs- tile več pozornosti sa grsjenjs dobre opore v rudnikih in vsr-nost strehe, je smsnjisls slučaje neareč skoraj na polovico. Tudi varnoatne odredbe proti rasstrel-bara v rudnikih na Angleškem daleč nadkrlljujejo odredbe v Združenih državah, ker ae popolne ia uspešne. Veliko posornoet posvs-čejo ne Angleškem uničevanja o-gelnega prahu. kateH tvori v rudnikih velikansko nevarnoet sa rudarje. / • Zakoni sa varnostne odredbe proti nesrečam v rudnikih ao v tej deželi ailno površni. In še kadar delodajalci kršijo te zakone tet povzročajo o avojim neob-zirnim pohlepom po profitu nesreče v rovih, lepo izrsvnsjo»v slučsju nesreče vse kriviee zs ss-prtnimi vrsti, ds krivds nesreč, ki je v ogromnih slučsjih sbso-lutno delodajalcev, odpsde ns da-lsvee sil kskorkoli. Stroške, ki jih imajo na U način premoger-ske družbe s isplsčevsajem od. škoduine ponesrečencem, ps pri-štejejo k stroškom producirsnjs premogs, Uko ds se vedno na ši-sUm ln neprizadeti. Poročeno je bilo, ds je tucd marcem 1923 bilo 168 smrtnih 4»-čajev vsled nesreŠ v rudnikih Združenih drže v. Med prvimi tremi meseci tega lete je bile 661 smrtnih nesreč. Iz tegs shleps svesni rudarski biro, ds so bili sa vssk miljon Un nakdpenogs premoge ubiti Itirjo mdsr^i. kar je preeejlen nersstek nesreč. Med letom 1922 je 1950 rude-rje v po pres^gorovih izgubilo /ivljrijje, ali 4^1 na miljon ton nahepenege premoga, dolim je bilo leU 1921 8.90 neersš ns s^-ljon ton nekopenege pKUigi Letni aapiaki kažejo 18 nesreč, v katerih je prt vsehi izgubil" življenje veš kot pot ljudi ia v vseh skupaj ljndl frurti persrešesih vsled sfcs-plosij js bile leU 1921 trikret U-Uko kot leU 1921. V zadnjih s-najetih letih je bilo toliko aeerel dvakrat C »d govor ■le- 5HH85 ramepih vedetev. v prvih treh maesrih tega Uu i« bilo veled ehepieafj vsi aesrei hot v Isaalrem leta. Mnogo naiih ljndl je nspačno poučenih 0 nekaterih predplaih ameriškega aakona a dna 19. maja 1921., odroma 11. majs 1922. Ts-ko ns primer mislijo mnogi, da Ishko dobs avoje sorodnika ' sli snsnee brez oiire^ ns kvoto v Združene država, če* pride jo do-tični čez Kanado, Mehiko ali kak fcty južno amerliko državo. To mišljenje je nspsŠno. Omenjeni aakon res določa neko Vjemo ts U dežela, smpsk pravi, da ae v kvoto ne vitavajo "aliens who ha ve reeided oonti-nuouslv fer at leaat fiva yeart immodiatel/ preoeding the tirne of their appl^ation for admlaaion to the United Statoa ln the Dominion of Canada, Newfoundland, the Republic of Cubs, Republlc of Matico, eountries of Central and South America, or sdjseent islsnds". * ' k---' Lo t lati torej, ki je živel nsj-manj pet let v ksterih omenjenih delel, in aleer neposredaf pred prihodom v Združene države, iri \ » h pet let neprekidno, nf gre na račun kvoU avoje rodne dežele. r; Nikakor tedaj ni polteno obo-tati komurkoli, da bo lahko neovirano prišel v Združene držsve, le ae mu le posreči priti v katero omenjenih deiel. Siovcadu Narodu u»laawl|—a 0. april* Jdvtli GLAVNI STAN. SSST-M ta LAWNDALE AVI., lavidnvsini odbor: ♦ 1 UPPItAVNI OOIBKi IT. J«»tja lOOT v OrUvl llliMla. ). II LINOIS. OHItlDHJk (MUtOLlIi VZHODNO OKKOUCi IAPADNO OKROftJCi UmVk, 407 W. H*y St , SPrtaCfU14, IU.. SUrlU TaeMi. O«. SS. H«i4»»a«vOW. PaH M> 0.0^*414 A, X BOLNIŠKI OOSMC. NevU^^Malk SSST49 k UvUals Av, mr,' ulX Nadsomi odbor t Združitveni odbori M«L s184 U, A>Oh CMaa-a, Mm ssis w. soah si, ckueajk IU. • Jot. Skik, 0404 OrMa Cl.« CUt>Ii>4, Oklu. VRHOVNI ZDItAVNIKi Dr. P. J. Kava, IUI Si, Ctalv Av.. CUvsIaad, D. sa s st odtorulkl, kl Maj« v sUi hMMt Ava., O« Pr.4.«d«niva i. n. p. j- sesr-ie ie. u«.aii. Av«., cwie»M. m V8E ZADEVE BOLNIŠKE PODPORI M NASLOVI. »Iltv* ». N. P. J., SOST-SO S*. Uw»4«U A«. . Chleas% DINARNI POilUATVI IN STVARI, U a« ttUj. at levvtevahMCa «a lo jadaota sa asibvti Tajaliiv« 8. N. P. J., SSI7-SS Sa. Le«m* dala Ava^ Chleaga, Hi. VSI ZADEVE V ZVIH Z BLAOAJNIIKIM1 POSLI sa e^lUsje »a Mala v i BlafaJaHlvs i. M. P. A, SOST-SI Sa. Lsvadela Ava., CMaas^ BI. Vae prttaŠba etaOa BMhvssJs v gt lavelevalMm ae oa| paMlaje Frmk Ziilaa. »niiidilii m^dšmrmmmm »dborm. ličar naalav ia aaarai. v»i P»lai»i M fl. paroiail »M huJ e^Ujaja na aaalav. Jaka Uedse* asrolkilA In BaIa^ naa ^a i Traavala' , M17 -8S S»h EptUsfUM, VaLdspIsl hi dresi aeUI, aaaaaolla. aglaal, Mftl politiko as Balkanu. Menimo, da Jo g. prometni mlnlsUr a avojlml mmi enkrat vendarle v vodo n-daril. Vaej kar je razrednih dr-, žavniu ualuibeneev, nhso več V0-. Ijnl frezerjem in koriterjsm ns-aedatl ns milo — Jero.' ^P^ j^vfti l^ol&iAftloi ti® umrl 16. jun. kom»j 21, letni, a. Albin Mojoen, deUveo Weetno ve toverne. Pokojni je bil aveitl šlsn vseh naiih orgsnisseij. Uvedba snloins delavne dali-nosil. Vlada bo predlolila skupščini sskonski n^lrt, ds se uvoda Oslu aa popravo oeat. Tlaka bo obvezna sa vso državljane. Vsak državljan 1)o moral letno tlačanltt 16 dni, tlsti"pa, kl ni navajen tel-kih del, as bd moral s denarjem odkupiti. Načrt tega lepega aakona je pač znak, da hoče vlada tv-vesti nekako splolno deUvao dolžnost., Čisto jaano pa je, ds buriuji ne boer jim je vlada pripustita v ostrosti zakona —* luknjico. Plačali bodo neko malenkost, delali bodo pa revnejM aloji. lh če ae bo kateri teh radi avoje libkosti hotel odkupiti, mu bodo naložili odkupnino, ki je pač ne bo doseglo njegovo imetje, Hploltia delavna dolžnoat bo raa uvedena, seveda ravno teko kskor sedsj, as prole tariat} državna blagajne ee bo na polnils, ker ne bo trebs d. |ave.» pleše veti, odkupnino bodo ps gotove morali vsaj nekateri plešo-vati! Kapitalistični režim ne bo bil sebe po gobcu. koto iz j60slm. Olovskoljublje. V Mariboru sa-prt v vojaškem zaporu neki oficir, Brbin, in aleer le 8 meseee. Zeprt teradi neke snmnje, brst doke zov. Ts oficir ims rodovioo, o nI dobU lo dve meeeee niti fiske plače. Kako poetppsjo I njim v za-poru, ni težko uganiti. Tako poroča belgrajska "Tribuna", ki jo vsak lahke bere v ljubljanski kovani!" Evropa' \ — Ce ss Uko po-Htopa s oficirji, In eieer s srbskimi, ksko ss mera goditi Irlo vojekom, in eelo onim, kl niso Mrbi, le jih nesrele zanese v upor T Pred veliko sUvke drisvnih i.nmeicenOOV. Dne 12. in 18. jun. o ae v Belgradu sešteli zastopniki veeh aheijaklh odborov drle*, nih > nemefteeneev, leleznlčerjev is pelurjev. Bkleaili ae, da pro-Hunijo aplošno etevko, Še se v budletnih dvanejetlnah ne bedo n polu vole njih zahteve. Sestanek l»ozivtja vee državne ealulbenee, naj takoj vstopijo V organisseli^ naj sestavijo krajevne akcijske odbora in isvrle priprave M U atevko Centrala bo odUetni od-ln v Zagreba (PetrHtjska al. 40) a je predeedaih pa ja e. Krekiš. Bal U dni jo prometni miaiotor prijatelja jede, uajae <>i»\ar..j* j., pr. 1 "ae-premiHjentani" koraki, Mker ja drle ve v neveraoati", to je v vojni nevensosli, ki jp snsss pov. zreča o svojo neumno agresivne Razno. Kalljajoča rastlino. V vročih vlslaih krajih rsats• rsstlins, po iaionn Rouvla tusslens (kali js jo-U bok), hI je neke vraU trta. Ns Uj rastlini je zsnimivo, ds ne mo re nikdsr pretrpeti nobenege prs ehu. Če se ram sle luknjice raetll ne s prahom, as nsblrsjo v liatih nsksj čsas plini} potem jih rastlins ispehne In pri tem je raslo!-no elllsti šum, kskor pH ksiljs nja ali kihanju in raatlina as mo šae trase Tudi aardj pri Umi kl^ofil <)< kemična snov, ki ds-jo listom zeleno berve) ss pogras* a# ia majhni dali rdele mesa pridejo ns površjs lists. U'ii' iijeas rsstlins se goji pogosto v eobsh. Kadar s« pometa, ss IJadje indijo, ko n« pozno jo a jena lesi nost I, hi jfdojc moč, da lahko iakašlja ve nebrsai prah. Bnatlina diha s listi. Ka spodnji slrafli ima vse pelno s prostim očesom nevidnih msjhnih odprtin, hi u i dvema gtbinhns ustnicama asplrajo In odplrgjo. To eo hoael majhnih ee-vi, ki eo nepoln Jene z vedeao pa ro in a kiatkom. torej a kemiM-mi jlbi, hi nestsjo vedno radi kemllaib ispr#memb pri raeti. Veskok aa BIrl Razne prete stenUvtk'- eeku, fineneirenr od araerftških In engliških bogsteJkv naekakajajo papelore trdnjave ¥ Bimu Kakor v Ameriki in Aa gltji, gred" proteetaatovake aekle v Bimu aebavllle. šole, hotele ko-pnllftio kd Pepota in katoliški duhMiiai teke poevelae reši v prejšnjih letih nieo prihajala M misel. Toda oroljo, katerega ao ae poalušill protoetaaje, bi tttognllo puhteti nevarno ndlnoaveiilavni cerkvi v večnem meatu. Hvetl sto-liei ao priakolili na pomol bogati lu ravni emsrilki katoličani. Kolumbovi vltssi so pričeli graditi v Rimu ensko ustanove kakor protestantje in Uko bo imelo limako ljudstvo koncem konce od raanih ver (udi nekaj prsktilns koristi. «■ ■■. i ■ ■■ Popravsk. — V predssdnji Its-vilki s dnu 12, julije se js pri ns~ znanllu ls niljeapleja, 111., urinlls pomo^. Pri druttvu It. 171 bi mo-rslo ststi B, H. P. Z. In no N. F. J. Prizsdetl, lelltno, ds to upolte-vejo. — Urad. i niiiiiiiii i ' BLUtBO llOB. HluŽbo bi rsds dobile Hlovea-ks aredoje starosti bodisi -pri slovenski aH hrvst«kl družini v Chl-cagu, Hpoeobiia za vaa domača hiina dela. Za pojasnile vprašaji« pri upravniltvu 'Prosvele^ H. Iiswndsle A ve., fbleago, 111. SBVB0TMA PBIL1KA V OVIOAOU. Prodam hišo s petimi loUml, št slo gsrslo in hokoinjsk, v hiii jo mrsU in topla vods, kopsltM«, claktrllna rszavetljava in telefon. m hišo prodsm kravo, golobe In 150 perutnino, ('ena* aa vao jo 0MKX>, Posest v** se nshsjs pet lilo-kov od Kod si« f |ve. ksre us 58. pisec, Ugodim prilika rHrvotako-slovenski koloniji Vprašajte pri lastniku i John Brdtr, Mil W. 8». Plaos, Ohioago, 01, ToUfon Be-puhlic 862. (Adv,) BOJAKI POZOBI $10.00 nagrada dam onemu, kl mi prvi nssnaui sedanja bivslišš«* mojo lene Marije Gorilah is Cru-elble, l's, Dna 4. Junijs t. 1. me Je pustiU in neanano kam iagini-ls, s seboj je vzals hčerko Omenijo, ataro 10 let In AloJsiJs, slus atsregs tri leU, A meni je po po-elHs Is ostsle štiri otrohe. Iščem jo le redi otrok, ker nemorsm, ds bi se jim godilo kri vir s. V kolikor je rssvidno Is piše*, kl sem Jih alnšejno dobil v moje rohe, se ona najhitreje nahsje nehje v Kew Torku, A ho ps one seme lite U vrstica in js pripravljene doli meni otroke, Jo ne bedne ni! vel aodUgevel, jas pridem aem po otroke, kjer ao. Krenk Uoriiek, P. O. Cruolble, ps. (Adv,) — ZA KUHANJE FIVA/ DOMA hsme e aelegi aia4. hwil), ai«iikaf In vse Sryi me Psshesltej> kakeal vedna le M#J^OMj33 m^^MHJ Uiii aadar, Ml t«m naročilo pe fO talna v vse krsle. Oraeerllem, dUUurj^m U e soe- l^namSir^TuMi* 'semesije ne t FRANK OGLAR, Cr2 - • a*. ,' Lov Tolstoj: Rodbinska Prvi dtL. | • »* — i ll ^ , i mm ' Ta polivala napolnila si je eree a ponoaom ia rod ostjo. A ze-kaj me je tečae pohvalil T Zato, ker mo rekla, da tudi tarna .'litim, kako ljubi stari Gregorij avojo vnukinjo, ali pa zato, ker ao ae mi neke pesmi jn romani pri-ljubili tako, da so mi privabili aolze v oči j ali pa zato, da ao mi ' Mozartove skladbe bolj ugajale, nego feulhofuve. In It aedaj mi jc čodno, kako sem takrat z ndum nenavadnim čutom pogodila, kaj je dobro in posnems vredno, Če tudi nisem imela jasnih pojmov o vaem. Mnoge poprejine nsvsde in naklonjenosti Sergiju Miheljlču niso bile povleči, sli, če se je le malo namrdnil, ali s pogledom dal mi rasbrati, da mu ni po godu, kar eem hotela reči, ali storiti — ie mi je to ssrno zadostovalo, da js tudi mani omraelo to, kar sem poprej ljubile. , mML Kadar mi je hotel dati kakov nasvet, vedela sem že naprej, kaj ml hoče reči. Če me je hotel ka; vprašati, pogledal ml je aamo v . oči in le njegov pogled sem je iz-vsbil meni one misli ki jih je želel. Teko tudi moje tedajlne misli in občutki niso bili moji, mar-več njegovi, katere ao mi vnllli v moje življenje ter ga osvetljevali. Kevedoča ssms zakaj, jela tem m drugače gledati na Katro, na naie ljudi, na Sofijo, na aebe in tvoje zanimanje. Knjige, kl sein , jih poprej čHsls, samo »da bi od-genjela dolgčea, postale ao mi ne-enkrat ns jmilejše rasvedrilo, a vse le ssto, ker svs večkrst go vorlla o knjigah, kl ava jih vkup-no čitale ln ki mi jih prinašal on. Poprej ms j« težko stalo, pouče-vati 8efljo in delsla Sem to le *£ vsled tega, kar sem smatrala to sa Ivo jo dolžnost, toda ssdaj je tudi on časih •odolovel pri tem pouku in jsz sem se dičlla ln ponašala, čt Sofijo še bolje naučim. Naučiti se vso godbeno skladbo zdelo ae ml poprej nemogoče, a sedaj, ko sem znala, ril mo bo poslušal ter me nemara tudi pohvalil, mogla som eno ln isto po Čs-Štirikrat ponoviti, tako, da ti je u- boga Katra morala ušoae belem zamašiti ln vendar; presedalo. Stare sonate mi po vsem drugače in pše, / lp> * ;_H Tudi Katra, katero la in ljubila, kakor premenila ae je po vsem očeh. Se-le aedaj sem pojmlla, la ona ni bila dolžna biti nam mati, prijateljica in vao žrtvoljubje in udanost te mile etvori, spoznala sem, koliko zahvale sem jej dol-žna ia jo ljubila š<> mnoge bolj, nego poprej. Sergij Mihojlič naučil me je gledati tudi na naše ljudi: kmete, služabnike, .družino, dekleta po vaem drugače, nego doslej. V resnici je čudno; do sedemaiajatege leta preživela sem med temi mi, ki jih nikdar nisem v Nikdar nisem mlslils. da tudi ti ljudje tako ljubijo, žele in trpe, kskor jas . . . Sergij MihajUč ni brez vzroka trdil, da prava srs-ča počiva le v tem, da živimo " druge. Od kraja sdalo ae mi je to čudno; nisem razumela tegg, ali nehote prišlo je tudi to prepričanje v moje srce. A to prepričsnje mi je nov svet sreče, kl je brca kake promene na vstajal v mojem živ Ijtnjl is mene same. Vee to me jo že Od detinatva molče obdajalo in bilo je treba le slučaja, de ee je vse oživelo v moji duši ter napol-nilo jo a srečo. '{M ^ J 8$f To pot sem podsvša se spat 2e-eto dolgo bdela, toda nameato poprejšnja predletne tuge, želja in nad v prihodnost, prevzemalo me jo sdsj čutilo sedenje srečA Vsts-ls sem vačalh is postelje, vsedla poleg Kstre v postelj ter pripovedovala ji, kako sem srečna, toda tfga jej ni bilo treba praviti, ker je itak aama videla in spoznala, da aem srečne. A Katra mi js rekla, da al tudi ona nič boljšega ne želi, da je tudi jako srečna in poljubila me je. Jas aem jI verjele; zdelo ae ml je neizogibno prav in potrebno, da bi bili vsi srečni, Včasih pa je izgubil* Katra £otr-pežljlvoat ln tesnila ja, da je že čas Iti spat ter kaaala se včasih strogo; gonila ms je v postelj /it .pa ls, ali jaz aem še dolgo razbirala v avojlh mislih vse, vsled česar sem bila tako srečna. Včasih sem vstala, pokleknila ln molila ae Bogu, sa vse dobro, ksr ml dal. r , , sli-■fia nje visečih ur, s jsz šepeta jc moli la, ali križala se in poljubljala krilec na vratu. Vrata so bila zaprta, okna zaprta i poHcnieomi; le kakošna muha, sli komar je polete je brenčsl v kakem kotu In želela sem si, ds bi nikdar ne izšla iz te čumnetc, da bi ae ne storil dan,' da bi se mi sanje, muli*in molitve, ao ae rni dozdevale kot ri, poleta joče Okoli moje v mraku nad mano. In ja misel je bila njegova ki čut — njegov čut. Ti vedela nisem, da je to mislila sem* da Im vedno tako oi stalo in, da ti občutki prihajajo prosto sami od aebe. , m r!.- v*a ženska kdaj šol. dobi kaj #labo otroke. N< ln bolehni »o, v par generacijah so pokveke. Tudi na obleko je treba paziti. Obleko, nosimo radi tega, da ureja gerkoto p telesu. njih, iatoHpMg Mm snopj.m in pred ao rasle ipičaate kopice, i so ksr gomazili na njih. zaprašenem polju so se gibsli Izovi, obloženi z žoltim snopjem t a B*d»ati se inorsmo torej po vre- ropot vosov, odmev klicev m petje dflsveev je^donelo k nam. Na eni strani se *je kazalo strnišče vedno bolj golo; požoto polje se je prfcailo, kjerkoli s« ae le prikazale prižasto oblečena dekleta. menu irf ne po modi. Kakor je lahuo pri vsaki stvsri kmalu kaj prevež ali premalo, tako je tudi pri obleki. Posebno slabo je tisto, če ti zavijemo vrst. Nsjmsnjša sapica nas prehladi in bolezni v ki so Vezala žito v snopov je in jih j vratu so vedno resne, polagala V akladnjs. Zdelo se mi j Največje zlo je naša pomshku-j<<, kakor bi se bilo leto naenkrat i ženosl.'Oblačimo se pregorko, pa-pred mojimi očmi spremenilo vJ ejmo preveč ns vsako sapico, skr-jesen. Povsod i prah in aopar, iz- bi m o za predobro hrano in pijačo. vzemJi naš mili prostorček v sa- poledica tega je, da razvadimo •lovniku. Povsod J naokrog pa so 'naie telo. Oe se človek vzgaja in *e, v tem prahn in aoparlci iia pe-1 utrjuje, je podoben močnemu dre-kočem solne* gibali in vreščali vesu na planoti, ki ae upira vsem delavni ljudje. <>. (Dalje prihodnjič.) t Njeno življenje. Ep'** "' fiB'M; M Povest - Spisala Zofka Kvader Demotrcvtč. t Kaaaovs knjliaktt.-Iadsl^ "Mattoa slovenska". -- (Doljo.) (Jrozila mu je, da bo dela ratglasiti v on-dotne Časopise, da ona ne misli plačevati njegovih dolgov, a bala *e je, da bi Isgubll službo ln ds t bi prišel domov njej popolnoma na skrb. Tsko io rajša pjačevale, te svots, kl sicer nobene nI bila velika ali so vendsr presegale njene moči ln jo od meseca do meseos bolj delile. Pred Božičem enkret oe je naglo pojevil doma. Zvečer je stopil v hišo, objel in poljubil je otroke in ji dsl roke. Videla je, da je hotel njo objeti, oll kokor kip je nehote vsa otrdele. Ope-cll je to itt so obrnil k Rojku. "Kaj te že ne poznem 1 No, cel junsk sil Samo, škoda, prsv nič mi nisi podoben. Vseeno, kaj ne," j* govoril. "Morda jo le bolje toke ... "l)a, Imlje je teko," je donelo tiho ln bolestno v Tlldlnem aren. Opszovsls ga je in gledela kakor tujega človeka. Poataral ln Upre menil oo jo v toh dveh treh letih ,kar ga nI videla. Njegov obraa jo po-otol nobuhel In Izpit, oči ao bile, rdeče ln podlite, llee Jo bilo vao rasbresdtfho, čelo nagubano. Nekaj neprijetnega in mučnega Je bilo v njegovih potezah; o nebrzdan i b atraeteh je |ovorll njegov| obraa, o pijančevanju 1« ponočevsnju. Hoks so se mu tresle, shujšan Je bil. Obleka Je nerodno vi-' aela na njem. aancttiorjen je bil videti In nekako eurov. "Malo al odpočijem," je rekel TUdI. "Otroka aem hotel videti, soj mi dovolil te, not "Oče si jlmo," je odgovorile Tildo ln je po-. grlnjolo mizo ce večerjo. Njeno aAe Jo bilo vse trdo sanj in vendar ao ji Je omilil. . "Ugubljefo človek." jI jo Šumelo v glovl in v prsih Jo Je otlokola grenka bol. Prinoael jo otrokomo Igrač, Ao nikoli ai tega otoril. In tudi lilkdor nista dobila igraje ia očetove roke — to jo je grizlo v sreu. — Vee Jo aapil, vae zakvartal, vod zapravili Dolgo ae je Igre! i otrokomo, kl sta ao mu takoj približale. Nič se gs nI bol Hsjko, ki ga vendar doalej sploh le videl nI. "Kri govori/' jo mloille Tildo. Privoščila mu je. da sta bile otroke ljubeznive a njim. ali ipok jo je to ohenem motilo ln odbijolo. Neka akrivna ljuboaumnoat oe jI je oglašalo v aren ia neki ^uden, nejaoen strah. Drugega dne je bilo tunoj neprijetno, mrslo vreme. Dež js šferopii. nikamor nI bilo videti Is-pr* lokov, kl so le ostali na obsorju. križali so se bledoognjenl bliski BUo je oči vidno, da se bo "Vi ste Romsn Sterlc!" je vprašal orožnik. "V imenu poetave . . "*ak«jt! Govori, zakaj!t1' je vpila Tilda. * "Zaradi velikih goljufij in dofravdaoij, ki jih je tak ri vil na Tirolakem," je odgovoril orožnik a uradnim glaeom. "Mislil sem, da mi bodo vaaj čet praznika prisanekli . . . Božič aem hotel obhajati o svojinjl otroki eednjikret, kakor človek," ee je oglasil Roman. "Sam bi ae bil prijavil aodilču." f "pobili smo danea zjutraj brzojavni ukaa, Obleolte se in pojdite!" je ukasoval orožnik, p Roman je lokal klobuk in zimoko suknjo./, j-"Kaj jo reoft Kaj je mogoče, da je reoni-eafl" je irpralevals Tilda obupno. Ia vendar jo vedela, da je gola, otraina, ali saaiulena resnica vse to, ds to ni imots, nesrečen slučaj ... "Odpusti, ča morel," js rekel Bomeu, ko jo ael mimo nje in je {stegnil roke. * ® Ni mu dola desnice. /ia! viharjem. Pomehkužen pa jo podobo drevesa v gozdu. Tipmu se ni bilo treba boriti proti vetrom in drevo ni napravilo potrebnih korenin, ('o ®ode jiotem par dre-vee okoli njega in ga nekoliko zmaje veter, se ne more upirati l in pade. Nenavadno vfliko ljudi je v jesenskem česu £rehlajenih. Ksj jis ^ ,, —1.—»nt Premchki-i^ ZaioO-Dokler amo lorepki in zdravi, u jih ^ jeeenoka oapico in že prenesemo vse.^Kadar obolimo, iruaj0 ppeh^i kottrcga bodo no-nam začne žkoditi to, česir prej Uj daljši ali krajtt čas. ljudje niti opazili nismo. Vzemimo samo |e prehlade, ce stopijo z boso no-dim od tobaka, sli duh is kuhinjo, I g0 na rarzia ^ ^ lc preoblačijo posebno, kjer ae rabi plin. Če im* L g^i, ge j0 m\0 prepiha itd. mo bolnega človeka v hiši, bo J Vzrokov je na stotine. A voi ima- Franjoftpet: . Nekaj o zdravju in bolezni. kllu viKonec.) ^. kmalu Čutil, kako težko mu lega na prsa. Ali miallte, da ne Ikodi tudi zdrovemuf Karkoli pokverja zrak, > škodljivo^ četudi sč nam ne potne takoj. A za vse pride I en temelj: pomehkušeno telo. leksteri ljudje imajo to navado, se utrjujejo z mrzlo vodo. Vsa-co jutro gredo#pod tuš in to jih dovolj utrdi, de so no prehlsde. 'Zsradi otrok ns morem jc rekls tem- in odpeljali so gs. Na ism Božič jo dobila oksprssno pismo od brata, da je očeta sedel mrtvoud. Da je sedel v kavarni in rital, de ao Tildlnega moža, Romana, zaprli. Na mestu se je zgrudil mrtev; krčevito jo držal zmed kan časopis v roki.' Ao le doma ao mu ga ^aell iz mrtve poeti. — Svojo mater je ubil la zdaj le mojega * Peta . . je i/preletelo Tildo. Romana so obsodili na štiri leta težke Joče. Ko.Je bilo vae skoočaao, al j« Tilda okoraj oddahnila Nootopile Je, čeoor so je bala, pred čimer Je trepetola ln leto. OdloČilo oo Jo, zgodilo se je. Mlnlls jo večne napetost živcev, večni nemir otrehu ln bojoisnl. Slutile je šo sdavnej, ds ae teko lavrli. kakor oo je. In skerej je čutilo nekaj oddihu podobnega. Ko je minilo prvo ogorčenje, ko ao je ublažilo prvo perečo luatvo nezoolttlene sramote, prva Obupna bol zarodi očetove smrti, jo nastopile ons blagodejna topoet proti vaemu svetu hi življenju, ki jo tollkret toložnieo ln rešlteljiea ubogim dušam, preganjanim od nmrr«'e. H v aren je potihnil, kekor 1ii|x,nse; mlall v glavi, kljuvajoč in obupne misli se oe utrudile in nml-rUe in po strešnih, pretreoajočih duševnih bojih jo zahtevalo idej tudi telo svojo prevfta*. Tedne la tedne al apele v nočeh; mlall oe oo podUo kakor pešastl v glavi, v srcu jI je kiju val obup; vroča mr ln ja nelamerao preganjala. jI je kipelo v lilek. HtUkale je peetl v toeomočnem gnevu, jočole jo ponlžeaa ia teptala v grenkih mukah. (Daljo prihodaJM.) obračun. Ni)ido na avetu ni tako Voda je sicer dobro, imenitna kot trden, da bi ae mu nekoč no isplo- LdrtrnKv A tudi nevarna. Kakor čal vsak greh. V alabem zraku je Umam0 krtje, kjer ss ljudje pre-tudi vse polno kali različnih bo- ^alo kopljejo, |>rav tako je mno-eznl. Seveda oam dober zrak tu- g0 krajev, kjer ni voda nič dru-di ni univerzalno zdravilo . Imeli ^ neg0 moderna noroet, ker omo pred par leti influeneo, katc- ge preveč kopljejo; Mrtla vode ra je imela še te posebnosti, da ni kot zdravilo je izvratna, kot pregledali prav nič na srak. Ljudje tirono flredstvo za kopenje nokej so pO najzdrevejših krajih tako Ulebega. Telo ae je Uko privadi mrli kot po jkoduhlih. Zahtevala fcaker kajenja & alkohola ali je po velikih induotrijoh in v go- kakega-drugega strupa ih potem oto naseljenih krajih relativno to- mora vedno biti. Telo izloča po-liko ljudi kakor po puščavah,»kjer liebno mJkt, a katero je prevleče-je od človeko do človeka po 50 Jn|nt Ysa koža. To ji daje tisto pri-voč milj. Slaba prehrana iu druge jetno mefakost. Preveč mila in vo-vojne težave oo ji dole povod. de pa postiši kožo, nt pravi jo sta-■jRpnes Živimo v dobi, ko se pravjrikavo in trdo, torej dovzetno za posebno borimo o takozvanimi na-] razne bolezni, lealjlvimi boleznimi. Bee, veliko , Saj moramo torej štori ti, Če no-bolozni jo nalaaljivih, a ne sa vee- čemo, da obolimo! Treba je, da kega. Bolezen mora dobiti v tele- utrdimo telo itf da Apostanemo en pogoje, ker ae drugače ne raz- sužnji njegovih kapric. In pa A ti vije. In ti pogoji neatanejo vsa-j moramo, da prebavni organi de loj, ^ ne paauao dovolj na naše lu Je jo v redu. Vsakdo jo že zopo-l4ravje, {e ne tkrbigio za zdravo tli, d« je človek vselej ttprt, ka-in dobro hrano, če preveč izrab- dar kaj oboli. Izgleda torej, do je ljamo naie telo. Tudi moda je ti- zaprtje v zvezi t boleznijo. Tako tU. ki povzroča dovolj bolezni in je tudi ret. Stmo, da ni saprtjo trpljenja. Glejte moderno žentke prišlo radi bolezni, ampak boleaen čevlje. Naravna noga je spredaj radi zaprtja. Da ao ljudje zaprti široka, zadaj, ozka, čevlji pa baš jc aploh nepotrebno. To ni druge-nerobc. In potem tiste visoke ps- ga ko večen opomin, da nimamo te. Ce človek bodi boe, gre vsa | prave hrane, da na živimo prav. teža telesa najprej na peto, potem proti pretom in ko preneha eni noga držati telo, ga ie druga lovi a peto. Čimbolj višamo pete, toliko. bolj pada telo na nogo, kjer je najalabia. Prva poaledlca dvignjene pete je te, de moramo krčiti* kolone. Potem ilčemo a telesom opore in ravnotežja in ker gredo kolena naprej, mora telo do vrata nazaj. Glava visi potem sopet naprej in mesto pokonČnc/s oloveka, dobimo nekaj zvitega ka Ikor vprašaj ^nb nOMŠ|avljivega, boste zdravi, Četudi ni vse v reda i mi. Kadar se ne počutite dJ je najboljše, da greste pred dalo in se smejete. Pojde | od krsja, s pojde vendar, če te dovolj volje. In ameje si di vedujetc, da vam ni nič. I)ve tjini vseh bolnih ljudi sts radi i gs bolni, ker mislits, ds sta bo Ksr Človek misli, to rsdo pr Prsvijo vsaiče ae o volkul niš, volk pride. Če človek o ni kroži in si domišljs, da je potem jo gotovo dobi. In ns eam —r f večkrat še druge oll Mo**lotafee volje je tako da ai ne moremo misliti. Njena^ dreVljejoče sila ni nič nadnam. nega, nobena lastnost višjih biti ki jih ni — naraVcn dar je, Wj ima veak, feprav vsak tega ■ Krist je oam priznal, de ne o9 vije on, temveč vera človekov ne v bogove ali vrage, temvei samega.sebe. "Tvoja vers til pomagala", je,dojel. '' f Treba je, da se ne strašite m sar. Naj pride, kar hoče, pripr vljeni bodite na vse. Dajsjte | gum sebi in drugim, pa je ikorM izključene, bi komu kaj bilo. j In če pride kaj, začnite najprejj domačo pomočjo, s sredstvi, vam jih priporoča pametna, ravnih edravii oprijemajoča mi zdravniška vede. Če oe ne obrati boljše, pokličite zdravniki.! na Vsak dan4c njemu ln ponj ps si treba, kee ai a tem delote le atroš-ka. Najboljši ao domači zdravniki, ki jih poznate, kl to vtm že kdaj pomagali. Oni, ki delajo veliko in kričečo rekl#mo zaae, ki priporo-čajo razna tajna in " učinkajitfa" zdravila; teh ao bojte, jfapaiev jel prepolno. NA KRVAVIH POLJANAH Jo Ime knjige, katero je spisal Ivan Matlčll In v kateri nam Hro predstavlja grozota svetovne vojno la Galicije, s Dobordoika planeta, s tirolskega gorovja. Od Bpaeapaitov, Sv. Gabrijela pa do Pija-va, ln natančen popis dogodjojev slovanskega planinskega polka od prvega do zednjaga dno. Knjiga vsebuje tudi rosna znemeniu sliko in življenje vojakov ln civilistov so čaaa svetovno vojae. V resnici jo to nekaj, kar je far »dno zanimivo ln bi moralo Imeti raka hiša. Žato na odlašajte temveč naipčita knjigo takoj. Stsai samo fl.šO, a vredna je v resnici veliko voi. Dobi ss pri brsts pisatelja na naslovni vS FRANK MATlClC, »f-323 Eugen Street -t- OHica^i < vlaga red0vit0 INVESTIRA RAZUMNO V KASPAR STATE BANK NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI BANKI V ZJ EDI NJENIH DR1AVAR v 1900 Bhso lolassd Avo„ vogal 1«. CHICAGO IUJNOIS KAPITAL IN PREOSTANEK $ 1,250, ODO.00 Isdelujenas Uetiaso (affMavHe) aa pr** Homeo Aee'n.