Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 St. 9 september Število izvodov: 1200 glasilo delavcev tosame Geto izdajanja 1984 XIX OB PRAZNIKU »TOSAME« Ob našem prazniku — v mesecu septembru — bodo podeljena ipri-znanja jubilantom za 30, 20 in 10-•etno delo, inovatorjem za koristne Predloge ter predsednikom samoupravnih organov za delo v pretek-1 rPandatni dobi. Prav itako bodo podeljena pri-znanja za dosežene uspehe, posameznim športnikom oz. ekipam. Širši zapis o slavnostni seji DS, m bo 15. septembra, preberite v naslednji številki »Tosame«. JUBILANTI v LETU 1984 tozd saniteta 2. 3. 4. 5. 6. 7. 10 let L Arnuš Elizabeta Avbelj Danica Cerar Franc Cerar Vida Cerar Božidar Čebulj Janez Erminio Joži “• Grošelj Frančiška 0- Jere Olga JO. Klarič Iva JL Knez Ani J2. Kocjančič Vojka JO. Kosmatin Nevenka JL Košak Kristina J5' Kokalj Filip J6. Kovič Marjeta J 7. Kralj Valentina JO. Lipovšek Marija J9- Lovšin Roza 20. Novak Jana 21. Novak Ivanka 22. Pavlič Dragica 22. Perušek Marija 24. Planinc Janko 25- Prosenc Anka 26. Rems Marjana “L Sušnik Cecilija jJO. Skok Vanda 2JJ. Šarič Rada 20. Urankar Dragica 21. Vozel Marija 22. Košir Slavica 33. Križman Oton 34. Planinc Francka 20 let 1. Adamič Alojzija 2. Bele Ljudmila 3. Burja Marija 4. Cerar Angelca 5. Cevka Cirila 6. Hafner Joži 7. Kerč Milka 8. Kreč Mihaela 9. Marinček Ljudmila 10. Moneta Frančiška 11. Mohar Helena 12. Novak Slavka 13. Pervinšek Avgust 14. Pirc Marija 15. Pirc Branko 16. Pichler Terezija 17. Pišek Nada 18. Razpotnik Stanka 19. Sedeljšak Stanislava 20. Slapnik Stoja 21. Smolnikar Štefka 22. Stupica Jožefa 23. Suša Vfida 24. Škarja Marija 25. Vrečar Slavica 30 let 1. Gotar Helena 2. Jeretina Marija 3. Klopčič Feliks 4. Kokalj Antonija 5. Marenk Vida 6. Mislej Štefka 7. Pivk Frančiška 8. Prašnikar Stanislava 9. Prelovšek Felicita 10. Rihter Ivanka 11. Sajeviic Helena 12. Sevšek Jernej 13. Svetlin Ivanka DSSS 10 let 1. Anžin Franc dipl. iur. 2. Radkovič Vinko 3. Videnšek Antonija dipl. ing. 4. Capuder Alojz 5. Kos Miroslav 6. Primožič Vlasta 7. Resnik Franc 20 let 1. Cvetkovski Boris 2. Cernohorski Vukosava 3. Kotnik Jože 4. Dernulovec Urška 5. Lenček Stanislav 6. Peterlin Franc dipl. ing. 7. Pejčič Dragiša 8. Rožič Franc dipl. ing. 9. Slapar Marjan 10. Vidergar Adrijana 11. Krasnik Marija 30 let 1. Andrej ka Anton 2. Djafič Edhem 3. Florjančič Olga 4. Jeretina Marija 5. Kerč Olga 6. Klopčič Stanislava 7. Lakič Radivoj 8. Marinček Danica 9. Ravnikar Ciril 10. Rebolj Ljudmila 11. Volčini Jelka 12. Bernot Janez TOZD FILTRI 10 let 1. Huber Dragica 20 let 1. Kamenšek Marjeta 2. Ravnikar Frančiška 30 let 1. — PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV V OBDOBJU 1982/84 Arnuš Franc — Skupni delavski svet Berlec Vladka — Delavski svet DSSS Kurnik Dragica — Delavski svet TOZD Saniteta Ocvirk Tinca — Delavski svet TOZD Filtri Marčun Ema — Odbor za splošne zadeve Cerar Ivan — Komisija za nagrajevanje Mihelčič Ivan — Gospodarski odbor Gornik Franc — Komisija za delovna razmerja TOZD Saniteta Kuhar Danica — Poslovni odbor Mislej Tončka — Poslovni odbor Gorenc Vojko — Disciplinska komisija Pungerčar Marjeta — Odbor skupne samoupravne delavske kontrole Cirar Joži — Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Filtri Vojska Pavla — Odbor samoupravne delavske kontrole DSSS Pirc Branko — Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Saniteta Anzi Friderik — Komisija za inovacijsko dejavnost NAGRAJENCI ZA INVENTIVNO DEJAVNOST V LETU 1983/84 1. Tov. Jamšek Franc — za uspešno rešeno odvijanje gaze pri sušilno razpenjalnem stroju. Izključil je pogon odvijalne naprave pri stroju. 2. Tov. Modlic Hinko — za uspešno rešeno vpenjanje snovalnih valjev. Z vključitvijo novega snovala je nastal problem vpenjanja snovalnih valjev v dvigalu na škrobilnem stroju, ki ga je avtor uspešno rešil. 3. Tov. Rožič Franc — dipl. ing. za uspešno izvedbo stroja za izdelavo higienskih vložkov Vir — novi. Avtor je skonstruiral stroj za izdelavo omenjenih vložkov, ki jih je Tosama vkljuflila v svoj redni proizvodni program. 4. Tov. Svetlin Vinko — za uspešno rešitev pri navijanju trak vate širine 12 cm. Odslej uporabljamo pri izdelavi trak vate 12 cm oba mikalnika. 5. Tov. Strmšek Jernej — za uspešno rešeno vzdolžno zapiranje vložkov Vir 60. Z novim načinom zapiranja je zamenjal uvoženo talino iza lepljenje z domačim lepilom z enojnim zapiranjem. 6. Skupina delavcev Tomažič Stane, Kočar Peter, Cerar Franc ing. in Velkavrh Janko dipl. ing. za izboljšan način rezanja stani-čevine v rolah. V štirih izboljšavah, ki so predmet inovacije so avtorji izvedli razrez Staničevi ne v rolah tako, da so povečali storilnost, varnost pri delu in izločili tračni nož, ki je predstavljal ozko grlo. Naši športniki V okviru sindikalne organizacije so bila organizirana tudi športna tekmovanja, ki se jih je udeležilo veliko število delavcev, nagrade pa bodo zmagovalcem podeljene na os-redni slovesnosti ob prazniku TO-SAME 15. septembra. O rezultatih preberite v naslednji številki, za danes pa si oglejte nogometne »reprezentance« in ne kaj utrinkov s teh tekmovanj. Zgoraj: namizni tenis Spodaj: nogometne reprezentance 1. pomožni obrati : tkalnice 2. skladišče surovin : vlaknovinski oddelek 3. SKS : ckspedit 4. belilnica : ekspedit balinanje Preureditev priročnega skladišča v mikal niči Veliko je slabo izkoriščenih pro-torov v Tosami in tak prostor smo lrneli tudi v mikalnici. .. ko je bila petkrat od leta 979 vnesena v gospodarski načrt, Je bila končno letos izvedena prereditev bivše brusilnice v brusil-lco in skladišče nadomestnih de-lov za mikalnico. Dosedanje skladišče nadomestnih ii£V ^il0 žal iP°st;avlieno nad laskom s tevovodi vroče vode in Pare. Večkrat se je zgodilo da so cevi puščale in je bil jašek poln ode. Tako so v tem sicer premaj-nem provizoričnem skladišču propadali nadomestni deli, večinoma aragi in kupljeni za devize. Novo priročno skladišče je ure-Trvn po Projektni dokumentaciji “T tozd Projektiva iz Trbovelj, ki Je izdelal tudi načrt za celotno z8radbo mikalnice. Po sklepu 20. redne seje DS tozd saniteta z dne 31. '8. 1983 je bila odobrena uporaba 800.000.— din za ^odbo gradbenih in obrtniških del Pri vzdrževalnih delih brusilni-co m priročnega skladišča v mikalnici. Glavna dela so sedaj končana, '-'stane še brušeije in lakiranje poda, predstavitev brusilnih strojev in ^bceme za shranjevanje vnetljivih ekočin in vdelava okna na odru. V prihodnjem letu pa načrtuje-rno nabavo dvigala za valje, ter odsesavanje prahu na brusilnem stroju. Prostor, kjer smo imeli do sedaj orušenje mikalnih valjev, je bil ze-0 neposrečeno izveden, saj se je zaradi slabega pretoka zraka v prostoru zadrževala vlaga, kar je poleg Plesnenja povzročalo tudi dvigova-nJe parketa. Na 7 m visokem stropu (667 cm tl? cm) nameščene svetilke pa so tudi slabo osvetljevale brusilni stroj, kjer je potrebna dobra vidljivost. Ko pred brušenjem vzdrževalci očistijo stroj, je celoten prostor, te’ je bil brez oken, napolnilo s pra- hom. Zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov smo iz leta v leto odlagali v to brusilnico več materiala, tako, da je postal prava ropotarnica. Z napeljavo pare za kalorifer smo prostor sicer osušili, še vedno pa je predstavljal primer zanemarjenega odlagališča s previsokim stropom. Končno smo pozimi leta 1983 dokončali začetek preurejevalnih del. Izkoristili smo višino ter prostor razdelili na dva dela. Zgornji del, ki je na vodoravnih nosilcih je namenjen za skladišče nadomestnih delov. Na oder, ki ima v sredini odprtino za sprejem materiala, smo postavili regale (uporabili smo tiste, ki smo jih že imeli v oddelku). Mehaniki mikalnice pa so izdelali obešala za veliko število različnih klinastih in rebrastih jermenov. Tako imamo na odru, do katerega vodijo polžaste kovinske stopnice pregledno urejeno skladišče nadomestnih delov za vse stroje v mikalnici. Prostor je že napolnjen, obstoji pa možnost širitve nad prostor izdelave bebi palčk. V spodnjem delu brusilnice s prebeljenimi stenami, svetlo prepleskano nosilno konstrukcijo ter ognjevarno opleskanimi plohi pa so na novo vzidana tri okna, saj prostora ni potrebno klimatizirati kot za proizvodnjo vate. Prostor je sedaj svetel, čist in pregleden, kot se za sanitetno tovarno spodobi. Vstop v obnovljeno brusilnico je skozi povišana kovinska vrata, da teleskop viličarja ne more več zadeti v podboj, kot pri drugih vratih. Lahko rečem, da je trajala sicer malo dolgo, da pa se še sedaj, ko se je začelo izkazalo zelo uspešno sodelovanje tako različnih služb in vodstva TRS kot vodstva tozda Saniteta in sodelavcev mikalnice pri realizaciji projekta. Primer izrabe višine stropa v brusilnici pa nudi možnost podobne izrabe tudi v dvorani mikalnice. Mogoče bi lahko na Itak način uredili shrambo za svitke, ki jih je za požarno varno delo v mikalnici že preveč. sestavil ing. V. Dolenc Čistilna linija „CLEAN STAR" V delu belilnice, kjer poteka čiščenje bombaža in bombažnih odpadkov, smo montirali linijo »Clean star«. Dobavitelj te opreme je firma Temafa. Oprema je sestavljena iz pnevmo čistilca, clean-star, ventilatorjev, kondenzatorjev in prašnih filtrov. K liniji pa smo priključili še rahljalnik, ki smo ga dobili od »Tekstine« iz Ajdovščine. Na tej čistilni napravi bomo čistili najslabše oziroma najbolj smetne bombažne odpadke. Tako očiščena vlakna so take kvalitete, da jih lahko potem uporabimo za izdelavo sanitetne vate. Linija lahko očisti 50 — 100 kg/h bombažnih odpadkov. Odpadke moramo predhodno klimatizirati, ne smejo biti mokri ali vlažni. Kovinski delci, ki so v bombažnih odpadkih se nabirajo na magnetni plošči, ki jo je potrebno večkrat očistiti. Tako očiščena bombažna vlakna bomo v mešanici z očiščenim bombažem obelili, predelali v svitke in naprej v vato oziroma v izdelke iz vate. Linija še ne obratuje, ker je v teku zamenjava pogonskega motorja. H. B. dipl. ing. Uveljavljanje Vir kol vrečk na tržišču V Lanskoletni februarski številki TOSAME je bila v krajšem članku predstavljena linija za izdelavo VIR-KOL. vrečk. Ta izdelek služi za nego bolnikov pri črevesnih operacijah, številni pacienti pa so tudi po uspešnem zdravljenju prisiljeni še leta in desetletja dolgo uporabljati te vrečke. Virkolu je bila omenjena tudi misel, da ibo na liniji mogoče proizvajati še druge podobne izdelke, zato bi v nadaljevanju spregovorili tudi o doseženih novostih. Nekaj besed bomo namenili prodaji vrečk v tem obdobju, njihovemu uveljavljanju in tudi pripombam tržišča, ki so bile številne in tehtne. Začetna proizvodnja vrečk je stekla v času, ko |so se na domačem tržišču zaradi pomanjkanja tovrstnih uvoznikov vrečk pojavili prvi domači proizvajalci. Vsak proizvajalec je pri oblikovanju tovrstnih izdelkov snoval obliko in izvedbo vrečk, ki je bila že predtem tržno uveljavljena. Tako smo tudi v TOSAMI oblikovali in po tržnih predvidevanjih izdelali tip vrečk, ki služi najširšemu krogu uporabnikov. Pri proizvodnji smo uporabljali PVC folijo In lezilni obliž domače proizvodnje. Na kvaliteto teh polproizvodov so bile s strani uporabnikov številne kritične pripombe. Ti uporabniki, predvsem v bolnicah so bili navajeni na široko paleto ra-znik vrečk. Zato so kritično ocenjevali kvaliteto vseh ugrajenih do mačih materijalov, katere nam dobavljajo razni dobavitelji, vendai pa v Tosami nanjo ne moremo vpli vati. Številne pripombe na kvaliteto obliža s strani zdravnikov, da lepi slabo, mnenje določenih pacientov je (bilo da lepi premočno, nas je navedlo, da smo kot dopolnitev izdelali dva večja tipa vrečk z izpustom. Take vrečke 'dlje časa ni treba menjati, obliž kožo manj poškoduje, vrečka pa se po praznjenju zapira s posebno sponko. Tako razširjen program v glavnem zadovoljuje pretežni del pacientov, ki so prisiljeni uporabljati to pomožno zdravilno sredstvo. Z zdravniki in patronažnimi sestrami v Ljubljani je bilo domenjeno, da se potrošnike nauči uporabljat in privadi na ta domač proizvod. Zato tudi prodaja narašča, čeprav manj kot smo predvideli z tržnimi analizami. Bistveno slabše pa se ti novi proizvodi uveljavljajo v ostalih delih Jugoslavije. Uporabniki vrečke še vedno uvažajo, delno se oskrbuje od ostalih proizvajalcev. V večjih potrošniških centrih kot tudi na terenu smo z našimi izdelki premalo prodorni, potrošnikom nepoznani, pa tako ostajamo v ozadju. Že seznanitev zdravnikov in ostalih uporabnikov pripravljamo ustrezen barvni katalog teh izdelkov. Namembnost uporabe teh izdelkov omogoča javno reklamo in propagando zalto so neposredni komercialni kontakti in ustrezni slikovni material edina predstavitev izdelkov vsem potrošnikom. Franc Cerar ing. Dopust je končan Vojko Gorenc se je letos zopet odločil za letovanje v Novigradu, Zato ima več vzrokov. Žena je razbremenjena kuhanja, posebno Pa uživata ženina mama in oče, ki j]* ma celo leto pazita sina, imata ob' lico domačega dela in zalto mer' Vojko, da jima vsaj enkrat v lete nekaj dni pripada oddih brez vsa kih obveznosti. Njemu pa v Novi-gradu ugaja mir, prijaznost osebja, dobra hrana in prijetia družba so delavcev. (Meni pa, da hišice že rahlo načenja čas, saj so v primerjav« z drugimi najbolj osiromašene in bi bilo potrebno razmišljati o preno vitvah. Angela Tepež se je letos osmič odločila za Vrsar. Tako so se navadili na ta kraj, meni Angelca, da drugam še ne razmišljajo ne, da bi se prijavili, ker jim bivanje v prikolicah v vsem odgovarja. Najbolj ugaja vsej družini lasten načrt ob- rokov hrane, pa tudi tako letovanje se zmorejo delavčevi žepi. Vsa leta Pa opažajo, da so vedno ene in iste pripombe glede vzdrževanja v Prikolicah ter se ne popravljajo. Tudi seznama inventarja ni bilo letos več na razpolago. Nasploh bi ono potrebno marsikaj bolje vzdrževati in tudi posodo obnoviti. Vse-skozi jim najbolj manjka večji hla-pnnik. V pogovorih z ostalimi sodelavci so si enotnega mišljenja, da Pi bilo zelo dobro, če bi lahko tovar-Pa kupila še kakšno prikolico, da P' jo postavili v bližino toplic. Ko si enkrat star čez štirideset let, že Polj prija za zdravje toplejša voda. Marko Zupan je preživel svoj do-Pust pri ženinih sorodnikih na Ve-l*ki planini. Rad ima planine, svež zrak, sprehode, zato meni Marko, da bo še kakšno leto hodil takole na dopust. Letos je opazil tudi več avstrijskih turistov na dopustu na "oliki planini. V pogovoru z njimi le izvedel, da so zelo navdušeni Pad našimi gorami in nad urejenost-1° pri nas. Ijenje rib. Ribiči so ga vzeli na ladjo, kjer je z njimi ves dan križaril po morju, okušal dobro ribiško kuhinjo in zvečer pomagal sortirati ribe. Za hišice pa meni, da so zastarele in bo potrebno misliti na obnovitev, enako tudi za inventar v hišicah. Zlatka Jurak je bila letos z družino prvič iv Cervarju in se tako navdušila, da bodo drugo leto zopet odšli tja. Bila je na dopustu že tudi v Vrsarju, toda tam so jo bolj motili smetnjaki, nečistoča v sanitarijah, kar pa v Cervarju ni opaziti, ker je mesto zelo čisto. Zvečer so največ hodili na sprehode, otroci na sladoled in na igrišče, odstalih zabav niso potrebovali. Tudi na plaži so si lahko izbirali bolj miren kraj ali prostor s senco, zares z vsem so bili zadovolj ni. Morda, meni Zlatka, bi lahko Plesni tečaji za mladino in starejše v disko klubu Slamnik Domžale Bliža se jesen in ko bomo premaknili še kazalce na uri, bodo večeri naenkrat postali daljši. V takih večerih je dobrodošla dobro organizirana rekreacija. Ena od teh so tudi plesni tečaji za mladino in starejše. Tako kot preteklo, bodo tudi to leto tečaji potekali v disko klubu Slamnik, ki je poleg veleblagovnice Napredek v Domžalah. Izbiramo lahko med dvema različnima dnevoma po sledečem razporedu: TOREK: ob 19.00. Začetni iza mladino, ob 20.30. začetni za starejše s pričetkom 25. 9. 1984. 5 nabavili televizor za kakšne deževne dni, tako kot je v Kranjski gori, ker ni nobenega kina ali druge predstave. Joži Hribar je preživela tritedenski oddih z družino v kraju Ra-žanj med Trogirjem in Primošte-nom. Na povabilo prijateljev so tako odšli iz civilizacije v samoto. Na Joži je največji vtis napravila neokrnjena narava, čista voda, polna življenja s številnimi ribami, morskimi zvezdami, vendar pa niti do mačini še niso slišali za meduze. S čolnom so se vozili nabavljat hrano in ostale potrebščine v bližnji kraj in tako je odpadlo tudi dodatno zapravljanje kot je v navadi v turističnih krajih. Ker je bilo vse dneve sončno vreme, ker ni bilo težav z zdravjem, se je družina resnično odpočila in se s prijetnimi, nepozabnimi vtisi vrnila domov k vsakodnevnim obveznostim. SOBOTA: ob 16.30. začetni za mladino, ob 18.00. začetni za starejše s pričetkom 22. 9. 1984. Vsak tečaj traja dva meseca oziroma ima 8 vaj, vaje so 1 x tedensko. Ob vodstvu plesnega učitelja se bomo lahko naučili oziroma ponovili priljubljene standardne in latinsko ameriške plese kot so fox-trot, tango, cha cha..., na tečaju za mladino pa še osnovo Rock’n Rola. Tečajnina znaša 1.200 din in jo vplačamo ob pričetku tečaja samega v disko klubu Slamnik; vsak tečajnik dobi plesno izkaznico. Po končanih začetnih se bodo v mesecu novembru pričeli nadaljevalni tečaji. Ob bencinskih bonih in vse ve' čjih stroških prevoza do Ljubljane so plesni tečaji v Domžalah vsekakor lepa priložnost! Pa prijetno sprostitev vam želimo! ŠLivljenje teče MARICA LAZAREVIČ se je rodila v Nišu. Bila je najmlajša izmed štirih otrok. Oče je bil obrtnik, imeli so vinograd, živino in je zato bilo vedno dovolj dela. Marica je preživela srečna, zadovoljna otroška leta. Ko se je poročila z možem trgovcem, še ni bila zaposlena. Mož je imel kljub veliki odgovornosti slabe osebne dohodke in se je zato Marica odločila in odšla v Trikotažo. Delala je kot modelarka in zaslužila več kot mož. Bratranca zaposlena v Sloveniji, sta v razgovoru večkrat omenjala tukajšnji boljši zaslužek. To je pritegnilo moža, da je odšel semkaj, bil v začetku zidar, nato naredil potrebne izpite in je (sedaj strojevodja žerjavov. Marica je kasneje prišla za njim s sedemletno hčerko. Tukaj se jima je rodil še sin. Leta 1965 se je zaposlila v Tosami. Marici je v začetku največ preglavic povzročal slovenski jezik ki ga ni razumela. Vendar je sklenila, da se ga bo naučila, pa tudi oba otroka sta hodila v šolo in je bilo potrebno, da znajo slovensko. Sedaj po tolikih letih, ko se je navadila tukajšnjih ljudi, običajev, nima več želja po rojstnem kraju in ne bi želela več oditi nazaj. Z možem gresta enkrat na leto k sorodnikom in to jima zadostuje. V življenju se ji je izpolnila velika želja, da je ustvarila lasten dom. Ko jima je uspelo dobiti parcelo in ko sta naredila z možem prvo ploščo,, so se vselili. Danes je hiša gotova, hčerka se je poročila v Kamnik in Marica ima že dva vnuka. Letos bo odšel sin k vojakom in upa, da se bo srečno vrnil ter bodo živeli lepo Inaprej. Kadar zboli, so pogosto vzrok izrastki in s tem bolečine v hrbtenici. Ko mora v bolniško ji je hudo, ker je prikrajšana pri osebnem dohodku pa tudi ne želi, da bi sodelavci mislili, da noče delati, saj ima službo za drugi dom. Se pet let bo hodila v službo, nato se bo upokojila. In potem bo Marica še lažje sedla za svoj pletilni stroj in ustvarila izdelek ki je uporaben in zaželen pri vseh članih družine. Marica meni, da ročna dela sproščajo in odvračajo misli od bolezni. Morda si bo Marica utegnila ogledali slovenske kraje po dolgem in počez, saj je sedaj toliko let minilo v delu in nenehnem hitenju po dolžnostih. Marica sprejmite tudi naše čestitke ob Vašem jubileju in še v nadalje prijetno počutje med nami. Vida Vodlan Baj, baj, počitnice S strani julijske številke Tosa-me so se (smehljali naši novi začasni sodelavdi — mladi na počitniškem delu. Zakaj ne bi tudi v današnji številki predstavili nekaj obrazov, ki so pomladili tovarno v poletnih dneh? Petek, 31. 8. 1984, bil je zadnji dan počitnic, »ujela« pa sem še nekaj mladih, ki se niso mogli posloviti od Tosame in so tudi zadnji dan počitniških dni prebili na delovnih mestih in dodali še zadnje dinarje k lastno prisluženemu kupčku denarja. KOKALJ FRANCI iz Domžal je na počitniško delo 'v Tosamo prišel v začetku avgusta,, kjer so ga sodelavci v ekspediitu prijazno sprejeli. Pobarala |sem ga, če ga kaj »ujčkajo«, pa je odgovoril, da so počitniški delali enakovredno brez privilegijev. Kljub temu se mu delo ni zdelo naporno in bo kot lani in letos, tudi prihodnje leto prišel, če bo le mogel. Prva želja mu je dokončati srednjo gradbeno šolo, takoj naslednja pa čimveč prostega časa posvetiti svojemu hobiju — glasbi. Zaupal mi je tudi ime ansambla — fantje v skupini »Carli« pridno vadijo in gotovo bomo še kdaj slišali za njih. Kaj mislite za kaj bo porabil zasluženi denar? Od- govor je sila enostaven. Prihranki se večajo, želje, da si kupi kakšen inštrument niso več neuresničljive. Tudi v skladišču surovin sem naletela na fanta polnega mladostne zagnanosti in smeha, GRM ROBERTA iz Gradišča, ki je letos končal 8. razred osnovne šole. V Tosami mu je všeč, delo se mu med prima sodelavci niti ne zdi preveč naporno. Šolanja ne bo nadaljeval, V /Tosami si bo pričel služiti svoj kruh. Ni se bati da bi mu denar ostajal nepotrošen, ker je želja toliko, da jih še dolgo ne bo mogel uresničiti. V pripravljalnici sta še zadnje urice počitniškega dela preživljali GRILJ MARIJA in RESNIK BERNARDA. Kar malo žalostni sta bili, ker sta odhajali, (še bi radi prislužili kakšen dinar za knjige in nekaj malega za garderobo. V šoli ob knjigah z zaslužkom ne bo nič, tolažita pa se s tem, da bosta le pri- šli do zaželjenega poklica, Marija Do dokončala PTT šolo, Bernarda Pa bo šivilja. Delo jima ,je kar ugajalo, tudi sodelavke in sodelavci, sklenili sta nova poznanstva in prijateljstva. "ern in tja ju je malo ^notilo, da nekateri starejši sploh nočejo razumeti današnje mladine, ki je res Preveč neugnana in dobre volje; Pa] se kar spomnijo svojih mladih nni, ko tudi niso smrtno resnih ob-azov sedeli na svojih delovnih mestih! Upam, da so se tudi ostali mla- na počitniškem delu pri nas ime-1 lepo, da bo dovolj polna tudi “•kuverta« in se ob njej ne bodo Preveč kislo držali. REMS BREDA bo v Tosami °stala še v septembru, v oktobru Pa nadaljevala s študijem ina Pedagoški akademiji. Delo v mikalni-Cl ji nič več ne dela težav, prijazne sodelavke so jih v začetku pomagale, da se je privadila na skupinsko delo — skupinsko normo, kjer mora hiteti kot vse ostale sodelavke. Dela v dopoldanski in popoldanski izmeni, v službo se iz Krtine vozi kar s kolesom, strinjam se z njo, da je vožnja s kolesom Prijetna, pa še poceni. Njena želja je s prisluženim denarjem kupiti kolo, seveda če bo Potem, Iko si bo kupila vse potreb-n° za študij, še kaj ostalo. XINMEI LOU je prijetno črnolaso dekle s Kitajske. K nam je zašla preko evropske študentske or-Sanizacije na podlagi mednarodne izmenjave študentov. V ZRN, v kfaju Saarbrucken tretje leto študira biokemijo. Verjetno ne bo več tako blizu Jugoslavije, zato je izkoristila priliko, da si jo pobliže °Sleda in spozna maše ljudi in navade. Njen prihod v Tosamo je bil nepopolno organiziran, saj zadnji člen v verigi dogovarjanja — Študentski servis v Ljubljani mi bil točno ob- veščen o datumu prihoda. Pa se je kar hitro vse uredilo jn XINMEI so nastanili v študentskem domu na Kodeljevem, od koder vsak dan prihaja v Tosamo. Težko se ji je navajati na naš ritem dela, saj nikjer, niti na Kitajskem, niti v ZRN nimajo podobnega režima dela, povsod začnejo delati kasneje in seveda končajo v popoldanskih urah. Na Kitajskem poznajo 48 urni delovni teden vključno s sobotami. Delovnik končajo ob 16. uri, vmes pa imajo 1 uro odmora za malico in 1 uro za kosilo. Xinmei prihaja iz mesta Kanton v pokrajini Guanglong, mesto je oddaljeno približno 200 km od Kongkonga. Čeprav za nas ta razdalja ne predstavlja velike ovire, pa vsak Kitajec nima možnosti ogleda tega mesta. Potni list namreč lahko dobi le oseba, ki ima po- V SPOMIN Od letošnje spomladi pa do avgusta, smo se na dobskem in domžalskem pokopališču poslovili od štirih naših upokojenih delavcev. Vsi so s svojim dolgoletnim delom, odrekanjem in optimizmom prispevali k rasti in razvoju današnje Tosame. Beseda hvala je premalo, pa vendar nam ob takem slovesu zmanjka besed.... Ana ZARNIK Ravno v mesecu, ko smo se od nje poslovili, bi praznovala svoj 76. rojstni dan. Ana je že kot mlado dekle okusila tegobe prve svetovne vojne, ki ji je preprečila brezkrbno mladost. seben razlog za odhod v tujino npr. študij izven države, obenem pa mora imeti tudi zagotovljen denar za preživljanje v tujini. Ravno tako ne poznajo dopustov, zato se čudi, kaj je tako zanimivega na našem morju, kamor vsi odhajamo letovat. Pravi, da si mora torej ogledati naš Jadran; morja na Kitajskem ni še videla, zanje ni zanimivo, ravno tako je videla sneg prvič šele v ZRN, saj temperature v njihovi pokrajini ne padejo pod 20° C. Xinmei dobi državno štipendijo, od katere ji ne ostane dosti za izpolnitev raznovrstnih želja, ki jih imajo mladi ljudje. Ena njenih želja je potovati, videti čimveč. Konce tedna je že izkoristila za oglede nekaterih naših turističnih krajev, po končani praksi pa si želi še o-gledati Beograd, seveda če bo našla kako kitajsko študentko, ki bi jo lahko prenočila za čas bivanja v našem glavnem mestu. Pravi, da je v domovini slišala samo dobro o Jugoslaviji, presenečena pa je nad visokimi cenami, ki se še kar dvigajo. Tosama ji je všeč, le malo več čistoče je pričakovala v oddelkih, kjer se izdelujejo higienski izdelki. Tovrstnih tovarn v domačem kraju ne pozna, še posebno ne, ker se v njihovih trgovinah higienski izdelki — vložki šele pojavljajo, medtem, ko plenic za enkratno uporabo še ne uporabljajo. Po končanem študiju se namerava vrniti v domovino, kjer ji ne bo problem dobiti službo za tovrstni profil. Xinmei želimo, da bi uspešno končala študij in da bi se ji še ponudila možnost potovati in spoznavati tuje dežele. Leta 1947 se je prvič zaposlila v naši delovni organizaciji. V tem času je bilo treba vložiti mnogo truda in odrekanj, saj je bila tovarna, kot celotna naša Idružba na začetku prve obnove. Po dveh letih je morala delo zaradi družinskih razmer zapustiti, vendar jo leta 1954 ponovno srečamo med nami. Bila je dobra, vestna in prijazna delavka. S svojim aktivnim ustvarjalnim delom je sodelovala v dograjevanju takšne delovne organizacije, kot jo danes imamo in v kateri združujejo delo tudi njeni otroci. Življenje ji ni prizaneslo, vendar je vseskozi dokazovala visok moralni čut in vztrajnost, da človek uspe v življenju le, če ve kaj hoče. To je bila tudi djena odlika iz zaklada vrednot, ki jih je imela ,Ana in jih nesebično uporablja vedno in povsod. Ivanka KRIŽMAN Rodila se je na Viru, v številni družini z enajstimi otroki. Ko je bila še otrok se je pričela druga svetovna vojna. Družina je bila izseljena v nemška taborišča, od koder so se vrnili šele julija leta 1945. Po vojni je obiskovala osnovne šolo, že leta 1948 se je zaposlila v naši delovni organizaciji. Z delom je pričela v (konfekciji kjer je ostala polnih 30 let, vse do upokojitve. Delavci se je spominjajo kot vestne in prizadevne delavke. Zasluženi pokoj je Ivanka uživala komaj 6 let. Zahrbtna bolezen je prekinila njeno življensko pot, stari komaj 52 let. Pogrešali jo bodo njeni najbližji, mož, otroka, njeni vnučki. Pogrešal jo bo vsakdo, ki jo je poznal — skromno in prijazno. Jože GLAVAN V 63. letu starosti nas je zapustil upokojenec Jože Glavan. Se dolbi lahko užival pokoj med svojimi najdražjimi, ko ga ne bi pokopala zahrbtna in neozdravljiva bolezen, ki se na leta |nič ne ozira. Jože Glavan je prišel v Domžale iz Straže na Dolenjskem. Tu si je ustvaril družino in se zaposlil v Tosami, kjer je opravljal različna zahtevna dela. Nazadnje je bil vodja tkalnice širokih tkanin, dokler se ni leta 1977 upokojil. Ko sem ga lansko leto na srečanju upokojencev naše delovne organizacije na Viru zadnjič videl, je bil še čil, čvrste in dobre volje. Toda bolezei ga je premagala in od njega smo se tiho poslovili 11. avgusta na domžalskih Žalah. Njegovi družini izkreno izrekamo sožalje! Alojz Sasso Sredi pomladi smo se na dobskem pokopališču poslovili od našega upokojenca Alojza SASSA iz Pod reč. Rodil se je leta 1926. na Konfi-nu. Že v mladosti je okusil težko življenje delovnega človeka. Kot dvajsetletni mladenič se je zaposlil v takratni VATI. Delal je na raznih delovnih mestih, dolgo časa je bil mojster v tkalnici ovojev. ZAHVALE Ob prezgodnji smrti najine drage mame, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka otroške in sanitetne konfekcije, iskreno zahvaljujeva za izraze sožalja, venec ter KOOZS za denarno pomoč. Prav tako se zahvaljujeva oktetu TOSAMA za odpete žalostike. Marta Marolt Draga Rojc Ob prerani smrti mojega dragega očeta, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka ekspedita iskreno zahvaljujem za izraze sožalja ter poklonjeno cvetje, OOZS DSSS pa za denarno pomoč. Damjan Jemc Ob smrti moje mame Ivanke Križman se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TŽT zr darovana sredstva, sindikalni organizaciji za venec, oktetu Tosama ter vsem, ki ste jo spremili na njene zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala Oton Križman Zaradi invalidnosti ni mogel izvrševati več delovnih nalog in se je moral mnogo prezgodaj invalidsko upokojiti. Invalidnost ga je spremljala iz NOB, kjer je bil težko ranjen. Ob njegovi težki bolezni mu je ves čas stala ob strani njegova žena. Ustanovila sta si dom in družino, katero breme je prav tako morala prevzeti žena. Alojzu se zahvaljujemo za vso njegovo delo in trud, ki ga je daroval domovini in skupnosti. KU TOSAMA Ob nenadni izgubi drage mame Marjete Klopčič se zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka mikalnice, DSSS ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč in darovano cvetje. Prav tako hvala pevcem okteta Tosama za odpete žalostike. Hvala tudi vsem, ki (ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji pota. Stanka, Stane Klopčič in Rezka Demšar Ob boleči in težki izgubi moje drage mame Marije Grilj se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam konfekcije ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč, darovano cvetje in izrečena sožalja. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti še enkrat iskrena hvala. Milka Pestotnik Ob smrti mojega dragega očeta Pivec Petra se iskreno zahvaljujem sodelavcem in vsem ostalim za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se oktetu Tosama in OOZS za denarno pomoč. Pivec Peter z družino 5 sej samoupravnih organov Sprejmejo se spremembe in dopolnitve Poslovnika o izračunava-oju OD 1984/85 in sicer: !• Tabela II; Vrednost obračunskih kategorij se poveča za 20 % od 1. 8. 1984 dalje. 2- Člen .16, točka 3 — dnevnice in druge povrnitve stroškov: a) dnevnice za službeno potovanje v državi: — dnevnice nad 12 ur 1.060.00 din — dnevnica od 8 do 12 ur 550.00 din — dnevnica od 6 do 8 ur 398.00 din b) stroški prenočevanja v državi v hotelu B kategorije 764,00 din e) povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila — 1 prevožen km 16,60 din Sprememba velja od 1. 8. 1984 dalje. 3- Člen 16, 1. c — najnižje nadomestilo za iboleznine ~~ naj nižje nadomestilo za boleznine — 12.200,00 din Navedena sprememba velja od 1- 6. 1984 dalje. Člen 14 — druge osnove in me-rda se izračunavajo po naslednjih enotah: — ura — dnevnice ~~ dan — stroški prenočevanja — regres za prehrano med delom in stroški za prevoz na delo mesec — zajamčeni OD — najnižji OD — najnižje nadomestilo za boleznino OSEBNE VESTI Rojstni dan praznujejo v mesecu septembru tozd saniteta "likalnica Cimbola Ana, Česen Slavka, Hribar Marija, Jeretina Francka, Korošec •Jože, Korošec Marija, Kovač Marta, Križman Brigita, Kveder Leopoldi-na Lazarevič arica, Miš Franc, Murič Rozalija, Oražem Jože, Pivk Marija, Šlebinger Simona — valorizacijo osnov za nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela zaradi boleznin več kot 6 mesecev — osebni dohodki in nagrade, ki spadajo v skupino posebnih kategorij — dodatek na stalnost — leto — regres za letni dopust — delovni jubileji — obdaritev ob Novem letu in 8. marcu — odpravnine — prevoženi km — povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila — vožnja s službenim avtomobilom Člen 16 — usklajevanje OD a) zajamčeni OD 12.200,00 din b) najniižji OD 12.200,00 din c) najnižje nadomestilo za boleznino 12.200,00 din d) valorizacija osnov za nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni več kot 6 mesecev znaša za prvo polletje 1984 39,4 % na zadnjo osnovo. Tako povečano nadomestilo OD gre delavcu od prvega naslednjega dne po izteku vsakih 6 mesecev odsotnosti z dela. Navedeni faktor valorizacije se upošteva od 30. 6. 1984 dalje. Ostali tekst 16. člena ostane nespremenjen. 5. Nadomestilo za vožnjo se poveča za 27% od 1. 8. ‘1984 dalje. Sanitetna konfekcija Cerar Marija, Jeretina Karolina, Kokalj Pavla, Mihajlovič Dragana, Perne Marija, Pirnat Matevž, Popovič Radmila, Račič Terezija, Rode Biserka, Smolnikar Ljudmila, Stupica Franc Otroška konfekcija Jančar Terezija, Rudolf Joži, Urbanija Irena Tkalnica ovojev Bernot Antonija, Cvirn Dragica, Hafner Vikica, Kerč Jože, Marn Marija, Rihtar Ivanka, Rode Marija Tkalnica širokih tkanin Ravnikar Marija, Šuštar Pavla, Vi-demšek Andrej, Gregorič Joži, Šarc Doroteja, Glavič Marija Oddelek netkanega blaga Černohorski Miro, Gorenc Vojko Bclilnica Čebulj Janez, Pele Marjan, Grum Milena, Planinc Peter, Kogovšek Mihael Vodstvo Sanitete Drčar Marta, Pungerčar Marjeta TOZD FILTRI Andrejka Miha, Cirer Jožefa, Grošelj Marjeta,, Klopčič Sonja, Kos mač Francka, Kump Milka, Pavli«' Zofka, Rems Ljudmila Smolnikai Mihaela, Tomažič Stanko, Urankar Justina DSSS Černivec Vesna, Ferlič Cilka, Hn bar Ivanka, Jerin Miha, Jeretina Metka, Jamšek Franc, Kos Martin, Mavrin Slavka, Osolnik Martin, Pivec Peter, Peternel Edvard, Primc Žič Vlasta, Peterlin Franc, Žendar Edvard Komerciala Bizilj Jože, Florjančič Matevž, Grilj Milan, Jeretina Matija, Jemec Damjan, Miš Franc, Novak Marjan, Rebolj Milica, Račič Martin Odšli iz delovne organizacije — Andrejka Sonja — sporazumno — Pestotnik Sonja — v poskusnem roku — Mahič Razija — na lastno željo — Morela Emilija — upokojena — Vrtar Joži — inv. upokojena — Prislan Kristina — upokojena — Kokalj Antonija — upokojena Prišli v DO — Kokalj Marta — Sevšek Franci Poročili so se Rems Janez Urbanija Maja — por. Škrleb Krapež Mojca — por. Vertovec Rodili so se Gorjup Francu — sin Močnik Rajku — hči Vehovec Mariji — hči Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Julijana Avbelj, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško ZAHVALA! Sindikatu sanitetne konfekcije se najlepše 'zahvaljujem za obiske, cvetje, ter finančno pomoč, katero sem NAGRADE Za prejšnjo križanko je prispelo 45 rešitev. Izžrebani pa so bili: dobila ob moji bolezni. Obenem se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za poklonjeno darilo. Hkrati se zahvaljujem upravi podjetja za poklonjeno knjižno darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. Kolektivu Tosame pa želim še veliko delovnih uspehov v medsebojnem razumevanju. Mimi Pivec i\dyidund križanka 1. nagrada: Mohar Helena niča širokih tkanin 2. nagrada: Slapar Gašper kojenec 3. nagrada: Zupanc Marta ška konfekcija. Čestitamo! — tkal- — upo- — otro- IZ OEC. ■ ueom- SOPOL. OLJ EilP. BO (s. iOA/Cfl PKOZDRMti SHOV 6AliM V J VAN DIRI6,. POTEPUHI HORMOfJ CEN JR- pheprog, Lik* DftAMA STRELCEV LU KOZE &mKo UV&AD LEO VIC NOET SMZI „ MfAhJES SKOPUH pKopna. MR IfAl-J. iopun- MISTKG uoeMot/ FOLlun RDEČI PLANET nmeuEc. KAREL KLCTM zienobR ZB 7 P RISI E PUČE flg.RbS.KI i bebec ZELENA deevesv/ peiTISA- CLAlfiJl stemk Žfi&ICH v m *i tvnznsM makeo. VOLO peEiSl«!- l-ec Irouke SES7RVR v. V. HoŽ/lc/ |ME NMOM Piujoru (\š\CEZc ILOVIčg Reicfl v Apeilci ■SgEDOZ. OSEISP 7 \ZET MSTLINU ir. ai&uuE EMmuČ aesia* hrelzE- OELEC OuT; NiCOOEHUS ČcM TUJ E hoSkoihb 7y TESSIN SBDEZ KISIK LOS ANGELES 84 OCET Z EL0) mv&u IZRAZ,, zn shvci TfiA/ Tlll-NITGO' TOL l/O t JrtMNMti EMIL ENsmee ULGICH VRETH PTicifl unoinver RflJMONC «oe« v ŠVICI litij ŠPOHENH ' ČE6EW£ OciTELJ JOŽE' IZtETMll']