LISTCK. Za otroka... »Začnite z boljšim opazovanjem in proučavanjem vaših gojencev. kajti gotovo jih sploh ne poznate.« 163 let je preteklo. odkar je poslal Rousseau s temi besedami Emila v svet, da zlomi staro nasilje nad otrokom ter pripravi tla za novo pojmovanje vzgoje. Šele v zadnjih decenijih zavzemajo valovi preoriientacije pri drugih narodih vedno večje kroge. Prl nas teče mirno vse ipo izglajenih 'starih tirih naprej, kakor da ne bi bilo nikdar Rousseauja. kakor da mu ne-bi sledili Pestalozzi. Tolstoi in brezštevMo modernih reformatorjev. ki sejejo seme za vzgojo bodočnosti. V Švici. Ru-siji. Nemčiji, Angliji. Belgiji, Češki. Nizozemski, Italiji, celo v Španiji in Bulgariji imamo moderne pedagoške struje. ki bude smisei za otroka, ^i se borijo za novo vzgojo. Mi se prepiramo za urni'ke, učno snov in učne načrte; rokotvorni poduk nam ie vi-šek modrosti Manjka nam temelja za širCko potezno reformo vsega vzgojstva. tal. na katerih stoje moderni reformatorji vzgoje. Ta temeli tvorj poznanje otroka in njegovega razvoja. poznanje zakonov, po katerih se razvije. in miljeja. v katerem raste. Pri druigih narodih ie tozadev- na literatura bolj aii manj bogata. Mi pa še nimamo študije o naše-m otroku, ki bi lahko siužila za izhodišče nadaljnjih raziskovanj. ki bi bila temeli globoke preorijentacije z ozirom na otroka, vzgo'.;. rarod in šolo. . Zato ie Pedagošfco-didaktiški krožek v iVlariboru započel skrbno zasmova-no akcijo, ki bi naj donesla vsaj nekaj gradiva za prve početke proučavanja n a š e g a otrcfka V orvi vrsti sicer zanima vsakogar duševni razvoi otroka.njegove sposobnosti in potrebe na vsakokratni stopnji. To poznanje je pogoj za pravilno vzgojo. zato potrebno vsakeniu učitelju. Vendar pa se moramo vsai za začetek nasloniti na hipotezo. da ie naš otrok tak. kakor je otrok drugih evrapskih narodov, in da bistvenih diferetic ni. Zato lahko zaenkrat prenesemo ^i.iihove rezultate raziskovanj na naše razniere ter poskušamo določiti le koraik za korakom razlike. ki so med njima. Tega načela se ie oprijel tudi krožek! Tako smatram za najpotrebneiše. da zaonemo iproučevati čimprei milje. v katerem se otro^k razvija. nadalie ovire, na katere trči norrnalni razvoi pri različnih socialnih plasteh, j-n višino, do katere se povzpne naš otrok pod gotovinii pogoji. Da pa dobimo ¦potrčbno gradivo za študij. ie krožek izdal Dosebno »Popisnico o razvo.inem stanju otroka«. ki obsega tri glavne dele: a) socialne raz- mere; b) telesno-; c) duševno razvojnd stanje otrokovo. To popisnico razpošlje krožek za začetek približno štiridesetim šolam. i.n sicer: a) vsem osnovnim i-n meščanskim šolam v Mariboru in neposredni okolici; b) vsem šolam v Trbovijah; c) štirim šolarn na Murskem polju (Sv. Križ, Veržej. Cven in Cezanjevci); d) štirim šolam v Halozah (Sv. Barbara. Sv. Andraž. Sv. Trojica in Sv. Duh); e) šolam: Sv. Kunigundi na Pohorju. Ribnici na Pohorju in v Remšniku pri Marenbergu. Namenoma smo izbrali tipične kraje, da lahko proučujemo vzporedno mesčanskega. proletarskega, kmečkega in viničarskega otroka. Rezultaii oroučevanja bodo za vsakogar interesantni in iasno se bo pokazal vpJiv razmer na telesno i;i duševno rast otro-ka. Anketa ni omejena samo na to število šol. Gotovo bo mnogo šol in učiteIjev. ki jih krožek ni 'p-ritegnil k delu in ki bi z lastnega nagiba ter v interesu bo_]šega coznavanja otroka radi sodelovali. Vse te prosimo da se nai z dopis"ico zglasijo na naslov Pedagošiko-didaktiški krožek. Cankarjeva ul. 5. Maribor. Poseb.no dobradošii bi nam bili podatki tipičnih šol in krajev, n. pr. kier razsaja afkoholizem. kjer Ijud.ie težko in veliko delaie itd. Ker ie anketa re_na in važna. apel? i amo na vse učiteljstvo. da io tudi resno vzame. na Prei omenjene šole -pa še posebno. da vse rubrike vestno in hitro izpotnijo. Podatki. ki jih dobimo na ta nač;n od več kakor 10.000 otrok. bo stalno gradivo, iz katerega bomo črpali pri proučevanju atoika dalje časa. Za enkrat bom iaz sam uporabil podatke za široko zacrtano študijo o otroku v šolski dobi, na kateri že delam. K^- ie v interesu vsega učiteljstva. da se to proučevanje tudi pri nas že enkrat začne. pričakujem odziva. Za eksaktno proučevanje so največie važnosti točni in resničnj podatki, brez oiepšavanja pa tudi brez fantazije. Zato še enkrat prosim sam in orosi krožek. da yse šole. ki popisnice preimejo, iste natancno in hitro izpolnijo. Prosvetna oblast akcijo z vso vnemo podpira in bo ukrenila svoje. da bo u-spela. Začne^jo pa naj z delom takoj. da ga dovrše vsaj v štirinajstih dnevih. Imena vseh. ki bodo pri anketi resno sodelovali. pa bo krožek posebei objavil. V rokah učiteljstva je. kake u&pehe bo rodila anketa. Upajmo. da najbolfše in da bo njei sledila tudi prj nas počasna preorijentacija z ozirom na otroka in na naloge vzgoje. Čim bolj se bomo poglobili v otro'ka, tem bolj se bomo bližali no\. vzgoji in ž njo novemu življenju. M a r i b o r . dne 1. iari. 1926. Dr. Žgeč Franjio.